»Pismo svetemu očetu.«
IVANčEK je imel osem let. Zdrav in čvrst jc bi! kakor riba. Glavo *o mu. okvožali gosti kodrčki, lica je imel rdeca kakor črešnja. Imel je Še dve sestrici. Ivanček jo bil naj.starejši. Zadnje tedne je bil nenavadno priden, saj se je pripravljal na prvo sveto obliajilo. Že je štel dneve, kdaj bo priŠel srecni trenotek, ko se bo v beli obleki uvrstil med prvoobhajance,
Od časa do časa je pa vendarle -nekako povcšal glavico. Zdelo se je, da ga nekaj skrbi ali moti. Maii ga je vpraševala: >Kaj ]ia ti jef Ivanček?^ — »O nič. maraica.«
NekoČ je bil Ivanček sam v sobi. Kaj naredi? Vzamc košcek papirja iu peresnik pa zaČne pisati:
A....., 17. niarca 1913.
Ljul>i svcti oče!
Mcni je ime IvanČek KI.... Letos bom šcl prviČ k svetemu obhajilu. Kako «rečen sem, ker si rekel, da morajo otroci velikokrat iti k svetcmu obhajilu!
l'a sem vseeao tudi žalosten. Naš oČe je rekel včetaj inaiuu cla ne bo šel
z nienoj k svetemu obhajilu, da ..... Sveti oče, saj si ne upam zapisati!
Rekel je, da se za take stvari ne briga..
Svt-ti oče! Bodi tako dober pa piši mojemu očetu, da mora iti. Če mu ii piseš. bo gotoTo šel z mamo m z menoj.
Jaz, iTanček, te lepo pozdravim.                                    Ivanček Kl...
DeČek je §e enkrat prebral piscmce, nuto je bilo treba sestaviti še naslov. Zdaj pa ni vedel, kako. Zato kar kratko napiše: ^Svetemu oČetu v Rjmu.« Mislii si jc, saj bo pismonoša že vedel, kje papež stanuje.
Ko pride raati domov, jo Ivanček zaprosi: <*Mama, ocldaj to-!e pismo na poŠto. Kajuc. da ga ne boš brala.^
Otroci so že bili pospuli; mati in oče sta bila pa še t živahnem raz-govoru. Končno sc spomni mati, da ima v žepu IvaiiČkovo pisino pa pravi: »Ivancek mi je danes izroeil pismo, ria bi ga oddala na posto. ^ es \iktor. kani je pisal? — Na  papeža v Rimu.'-
»Pa me  vendar ne misliš potegniti?«                                                    .^1
>Ne, nikakor ne.<                                                                                  -i)
»Pa kaj jc otroku padlo r glavo? Ali je pismo zaprto?? »Sevcda  jc«
Oče malo premisljuje, nato pa de: ^Vendar ne smemo pustiti, da bi otroci kak.šnc  neuDinosti   pošiljali   po svetu.«                                               »
^Jaz sem obljubila, da pisma ne bom brala.?                                         v
»Daj  pismo sem; kaj pa obljubljaš, ko bi morala vcdeti, da je trebaf        ' take reči prebratth                                                                                                 »
Žena mu da pismo. Oče ga odpre in čita. Žena opazuje njegove poteze na obrazu. Ko ga spet zgane. mati  vpraša:    No. kaj je v pismu?*-          :  '¦ .   __
j-Nic posebnega. Ivanček jc dobcr otrok.«                                               j
»Ali boš pismo odposlal?«                                                                       c-
>Kaj Se!*                                                                                                ^
Nato vstanc, vošči  -Lahko nočl    in odidc k  počitku.                          **¦
Ta noČ za očeta ni bila niirna. Veckrat je vzel pismo v rolcc in spet in spet prebral. Besede Ivanokove: vPa sem vseeiio tudi žalof*teu-i — so ga motile.  ;Piši  uiojemn  očetu,  cla  inora  iti  k svetemu  obhajila.. .*
/lreba bo iti! Šel bom« — je bil sldep očetov, iDrugače nisem vredeu svoje dobre žene in pridnih otročičev.-s
Kadar jc odsiej Ivančka videl, vselej mu je vest očitala: :''Kako moreš tako dobrerau iantičJtu delati skrbi, žalost in težave? Kako morc.š biti tako trd?... Ko si bil mlacl, si ime! tudi tako voseljc iu srečo kakor Ivunček.«
*
Mamica, ali si oddala pismo na poŠto?^ —¦ je vpraŠal Ivanček drugi dan mamo.
vVpra.Šaj očetal^:
¦;Očka, ali bo kmalu pristel odgovor?«
Oče dvigne Ivančka, gn pritisne nase in pravi; »Kmalu boš dobil od-govor.«
?Ali res, ocka?«
»Prav res!«
Pri tem so sc nxu  oči  orosilc.
»Ali  ti  je  hudo, otka?  ^akaj si   pa  žalosten?«
Oče je moičal. oblcke)  suknjo  in  odšel.
*
Dan prvega svetega obhajila sta klečala s sinČkom oče io mati v cerkvi. Ko je duhovnik molil:  ;Gospod, nisem vreden., ,* so vsi trije ponižno pristopUi   k   mizi   Gospodovi,