Oar Write U» Today Advertising rates are REASONABLE____ TELEPHONE.. CHel«« 3—1242 GLAS NARODA NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. po poŠti naravnost na SVOJ DOM (izvirni nedelj praznikov). 'A » pnuniK«T t. j p ZA $6.- NA LETO (Um Matter »tpitmktr 21 K. IMS at Um Part Offle* M Ne« Y«ri N. Act »f i •f Marrh S*4. 1879. No. 237. — Stev. 237. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 11,193 9—SREDA. 1 I. OKTOBRA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVU. * DALADIER NE ZAUPA MAJU POZOR! Zaradi državnega praznika KOLIMBUSOVEGA 1 >XK, no izide jutri 4'(jlas Naroda."* Prihodnja številka ho v petek, dne Ki. •oktobra. Uprava. NEMČIJA ČASTI SPOMIN GENERALA WERNER J A V. FRITSCHA, KI JE PADEL V VOJNI 26. septembra v Berlinu ob priliki pogrebnih obredov z., generala Wernerja von Frit- Francija hoče nadaljevati vojno PARIZf Francija, 11- oktobra. — Ministrski predsednik Daladier je včeraj * zavrnil Hitlerjeve mirovne predloge na podlagi nemško-ruske razdelitve Poljske ter izjavil, da se bo vojna nadaljevala. S SVOJIMI MIROVNIMI PREDLOGI JE HITLER NASTAVIL ZAVEZNIKOM PAST Daladier je bil prvi, ki je v imenu zaveznikov od govoril Hitlerju na njegov govor pretekli petek v nemškem državnem zboru ter rekel, da je Hitler s svojimi predlogi nastavil zaveznikom past in da bo Hitler še dalje osvajal ozemlja z oboroženo silo in se bo še dalje pripravljal na nova nasilja, ANGLUA IN FRANCIJA SE BOSTE BOJEVALI Predno je Daladier govoril po radio, se je posvetoval s Chamber le inom ter je izjavil, da se boste Anglija in Francija bojevali toliko časa, dokler ne prisilite Nemčije, da prinese zanesljivo jamščino za varnost in trajni mir v Evropi. ZAVEZNIKI HITLERJU NE MOREJO ERJETI Daladier je našteval Hitlerjeve dosedanje prido-itve ter rekel, da je po vsaki svoji pridobitvi izja- |1. da Nemčija ničesar več ne zahteva, toda po ne- . ltalijanska ra(Jio postaja jc j mesecih si je osvojil zopet novo deželo. Zato se sporočila, da so v teku poga-ancija boji.—je rekel Daladier, — da bo Hitler janja, ki bodo najbrže dovedlc qez nekaj mesecev zahteval zopet kaj novega, ako!do. Pogodbe za medsebojno vo-Francija sedaj sklene mir z Nemčijo. Zato se mo-r ate Anglija in Francija bojevati dalje, ker hoče Hitler gospodariti celi Evropi. Razne Vesti BOLJE ENKRAT KOT NIKOLI. . . LITTLE MOUNTAIN, S. C., 9. okt. — 82 letni Walter E. Miller in njegova 81 letna že~ na sta praznovala tukaj šestdeseto obletnico svoje poroke. Da to s v era no priliko čim do-stojneje proslavita, sta se podala v kino-»prvie v svojeiu življenju. Prizor na Utiter den Linden I srha, ki je bil nekoč vrhovni ■ hovni ipoveljnik sreneral \VaI- poveljnik noinške vojske, in i;l j p bil ubit pree jih ne lotijo molji. Parnika niso prebarvali s sivo barvo, kar pomeni, da tekom vojne ne namerava zapustiti pristanišča. Več kot 700 mož posadke »e je vrnilo v Francijo. DOLOČITEV MEJE MED FRANCIJO IN ŠPANIJO Najboljši kanad. letalec f »A VU^E, Francija, okt. J J |— r rancija namerava mirnim Vsled poročil o pogajanjih BERLIN, Nemčija, 11. oktobra. — Poteklo je komaj pet ; so se balkanske države zelo od-ni, ko je kancler Hitler stavil zaveznikom svoje "zadnje" j dahnile ter upajo, da ne bodo if i rov ne jmgoje in ker od Anglije in Francije ni prijel na zapletene v vojno, zlasti še, ker je Italija trdno sklenila ostati nevtralna v sedanji vojni. u jegov govor nikak uraden odgovr, je zopet stopil na govoril iski oder in je rekel, da je pripravljen skleniti mir. In zopet Jr zagrozil, da je Nemčija pripravljena bojevati se do konca, ko zavezniki zavrnejo njegove (predloge. 1 Hitler je govoril db priliki otvoritve sedme letne kampa-je za )M>moč revežem v Sj>ortpalastu v Berlinu. f APACNO POROČILO O PREMIRJU BERLIN, Nemčija, 11. oktobra.-— Iz neznanega vira se je po Berlinu nanadoma raznesla vest, da je 'bilo sklenjeno pre mir je in naenkrat so bile ulice polne veselega prebivalstva, ki je v divjem veselju praznovalo veselo novico. Njihovo veselje pa je podrla radio postaja, ki je naznanila, da tozadevna vest nima nikake [»odlage in da je samo "angleška šala." Poročilo o premirju se je 'bliskoma razneslo po celi Nemčiji in veliko veselje prebivalstva je prešlo že v histerijo. NAJBOLJŠE NEMŠKE ČETE NA FRONTI PARIZ, 11. oktobra. —■ Zadnje štiri dni je olj prijateljske zveze. Balkanske države se dobro ža- ru izjavil, da boste Nemčija in J vedajo dveh nevarnosti — 1110-Rusija uredili probleme v ju-]č?oče bodo slednjič potegnjene govzliodni Evropi, se je ItaliJ v vojno vihro, ali pa bodo I Kija takoj zdramila in hoče za stale žrtve političnega boja gotoviti svoje politično stali-1 "^d Nemčijo in Rusijo, šče na Balkanu. Konvencija AFL. OMEJITVE V VATIKANU VATIKANSKO MHSTO, 10. okt. — Včeraj so bila izdaue nas I od nje odredbe: V*i vhodi, vodeči v papeževo državo, morajo biti db poldvanajstih zvečer zaprti, gazolin si zamorejo nabaviti tMuno Šoferji državnih avtomobilov in diplomati, ki ?a*U>p»jo svoje Uriave pri Vatikanu, Ker se male države na balkanskem polotoku bolj boje vojttie kot pa bi gojile željo po CINCINNATI, Ohio, 8. okt. povračilu ali maščevanju #a- — Konvencija Ameriške de-radi starih krivic, ki so jim bi- lavske federacije zboruje tule prizadete, bo Italija zlahka kaj že teden dni in je vpraša-pridobila privrženke na podla- nje, če bo konci prihodnjega gi obljube, da bo pomagala tedna zaključena. Ena najvaž-vzdržati mir in nevtralnost. nejših odredb, ki so bile doslej Nek jugoslovanski vir pra- uveljavljene, je zmanjšanja vi, da so sedanja pogajanja oblasti predsednika Willianm samo pričetek nekaj večjega, Greeua. Dosedaj je bilo Green u kot pa samo pogodba. mogoče suspendirati kateroko- Ako se boste Jugoslavija in li unijo, vpriliodnje bo pa sto-Madžarska tesnejše približali pila taka suspenzi ja šele po 4 j ItaLiji, tedaj jima boste sle- dneh v veljavo, če jo bo odo-dili tudi Romunska in Bolgar- bril poseben odbor. Po nine ska. nju voditeljev je bilo to po- Jugoslavija in Bolgarska sta trebno, kajti suspendirane u-se poleti sporazumeli, da boste nije so povzročile Federaciji zasledovali skupno vnanjo po marsikakšen neljub proces. No-litiljo. Jugoslavija in Rom um- vo odredbo je jnjsebno pri po -ska pa ste že stari balkanski ročal Joseph A. Padwav, prav-zaveznici, ki se vedno posvetu- ni zastopnik Federacije, češ, ukrepa v vnanji politiki. da !bo s tem ustava AFL pre- Italija pa je zadnje tedne cej uglajena. terjala in Anglija lipa, da b«> doma in v .-vojih dominijil; mogla zgraditi po 1(M)U aero-I»lanov na mesec. V Kanadi nameravajo na leto izvežbati |>o 25,000 letaleev ter bodo čez Atlantik v Anglijo pripeljali aeroplane, čim b.>-do zgrajeni.* Sir Kingsley je tudi zbornici povedal, da so zračni spopadi v Franciji na dnevnem redu in da so se angleški i" francoski aeroplani in letalci »Ji potom uravnati mejni spor s Španijo. V prvi vrsti gre za neko ozemlje v jugozapadnem delu Francije v okraju Saint Etienne. Tja se je podala posebna francoska komisija, ki bo razpravljala z zastopniki glede končne določitve meje. REKORDNI OBISK RAZSTAVE SAN FRANCISCO. Cal., 9. okt. — Včeraj si je ogledalo tukajšnjo Golden Gate razstavo 130,276 oseb. To je dosedaj rekordno število. Pfvi dan jo imela razstava 128,697 obiskovalcev. Letal.-ki maršal \V. BISHOP, ki je v svetovni vojni izstrelii 72 nemških aerr>planovf je bil nastavljen kot posebni letalski svetovalec kanadske vlade v Ottawi. Zadnje dve leti je bil svetovalec pri kanadski vojaški zračni sili. izkazali, da Nemce v vsakem (►ziru prekašajo. Iz Beograda: VOLILNA PRAVICA ZA SENAT BEOGRAD, li. okt. — Pravosodni minister dr Laza Ma**-kovič j^ danes pojasnil v izjavi, ki jo je jH»dal časnikarjem, nekatere točke volilnih odredb 'za senatske volitve, za katere se je mislilo, da lii jim bilo treba pojasnila. Ker je bila narodna skupščina dne 2ti. avgu-ta letos razpuščena, je *bas s tem dnem pravno prenehala tudi volilna pravica narodnih poslancev, in Zčistrau tega ne bodo mogli narodi poslanci glasovati na teh volitvah za senatorje. SKUPSCINE SOKOLSKE ZVEZE BEOGRAD, 3. okt. — Zaključena je izredna skupščina. So-kolske zveze Jugoslavije, ki je sprejela važne zaključke v zve-Nadaljevanje na 2. strani. REV. COUGHLIN ZA EMBARGO DETROIT, Mich., 10. okt.— Ameriške radio družbe so nedavno uvedle nekakšno cenzuro nad političnimi govori. — VTxfdoce bodo zahtevale, naj jim govornik predloži pisan govor v odobrenje. Ta odredba je bila predvsem naperjena proti znanemu radio-pridi-garju Coughlinu. V nedeljo rau je ■bilo dovo Ijeno govoriti. Zavzemal se je za embargo, to je za prepoved izvoza orožja in drugega vojnega materijala iz Združenih držav. — Volilci so poslali svojim zastopnikom v Washington, — je rekel, — milijone in milijone pisem in brzojavk, naj o-stane embargo v veljavi. Sveta dolžnost od naroda izvoljenih zastopnikov je, vposteva-ti zahteve naroda. Če nočejo v pošte vat i teh zahtev, je to znamenje, da se je začela vlada nagibati k diktaturi. Coughlinov govor je bil broadeastan z 48 radio postaj. "BCXB * X B D D — New Yori Wednesday, October I 1, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAH.Y * wf\ mj P BONDAT8 AND BOUDm Za Nem Tort antoMo.. 97 00 la ■ Za poi Ml ................SS.B0 la pol mm •••• Ca IwriwiTi. m ealo lato .. 97UM aa*ta MM VUG'Za pol Mp ................tffD A TSAKI i>AN BTZQlll KH>IU IS ----O* MKW TOW. ML 1. I—1S40 POMAGAJTE nam IZBOUSATI UST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjat* po- cent prihranjen p*i terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. FRANCOSKA ARTILERIJA NA POTU NA FRONTO r ~ Peter Zgaga IZ NAiŠIll KRAJEV Starejši Idrijčani, Pritarei, Kanouieljci, Ledinci, Uorjani, Rovtarji, Cruovr.šci in Voj-skarji se nemant spominjajo visoke, koščene ženske, ki je žrnadila po kmetijah in je rodila baje nad dvajset nezakonskih otrok. Illeviška Johana so ji rekli in je bila v svojih mladih letih menda najlepše dekle v vsej idrijski okolici. Dolgu vista tranco>ke artileiije se pomika čez ^yrato pokrajino na fronto "nekje v Franciji. — Slika je bila poslana potom brzojavne žice. O očetovstvo otroka, >e je beda->to smejala. Najraje j«- hila v fantovski družbi. Ž njimi je pela in pila. Ob ra.su iialmro, se je vsa nakit i la s cvetjem tqr od jutra do večera hodila j>o idrijskih ulicah in kričala: "Tauglih *'». Nihče se ni zmenil zanjo, kajti slabo bi naletel tisti, ki bi jo skušal dražiti. Jaz se je spominjam že kot Ker so ji stariši že zgc*hij IV^T' šestdoetletne žonsk*. pomrli, jo je vzel v rejo siro-[f° , je bil Pegast ifei mašen prodnik. Bila je samaI . '/J° s,vih JUe »4 HITLER IN NEMČUA fl d Sedanja vojna >e povsem razlikuje od drugih vojn. Tolpa zločincev skuša izvojevati svoj zadnji obupni -boj. \ upanju, da ti zločincu podaljšajo svoje zavoženo življenje zii nekaj mesecev ali let, {»ode v smrt sinove svojega lastnega naroda in sinove drugih narodov. Milijoni in milijoni nedolžnih naj umro, da bo moglo par krivcev nekoliko dalje živeti. Lagali so in sdeparili, moriti in ropali, uničevali in po- Svoj narod w» izrupali, da so si napolnili žejn*. Nakopali »m si sovraštvo vsega svet« in (»oslali svoj narod v vojno. Ta vojna je najbolj brezeiljua izmed vseh dosedanjih vojn. Sleherni se vprašuje: — Kako dolgo l>o trajalo.' Koliko tednov f Mesecev! Lett Nihče ne ve odgovora. O'govor je pa mogoč, če se zamenja to vprašanje z drugim, stičnim vprašanjem: — Kdaj se bo nemaki narod zavedel, za kaj gre pravzaprav? Anglija in Francija sta na | »o ved ali nacijskemu sistemu vojno. Mir bost* sklenili šele tedaj, ko »>o nacijski sistem str moglavljen. Kdor hoče zaključiti z vojno, mora zaključiti s Hitler jem. Kdor Hitlerju služi, Hitlerju u»N>ga in Hitlerju pomaga, je morilec svojega lastnega naroda. Vsi generali, ki.>o se še včeraj puntali proti Hitlerju, danes mu pa prisegajo zvestobo; vsi diplomat je, ki so se ne koč posmehovali diletautstvu "auštrajherja" in danes obeu-duj«jo njegovo dozdevno genijalnost; vsi gos(Mi>darski voditelji, ki so v kosteh čutili (preteč polom, danes pa iz strahu kri-če: Heil Hitler!'* — Vsi ti ljudje so resnični izdajalci naroda. Iz strahu iu sebičnosti dovoljujejo nezaslišne strahote. Vladujoči zločinci iščejo izhoda za beg, za njimi pa t išče v smrtnem strahu ti "najplemenitejsi*' in "najboljši". Medtem ko skušajo rešiti svojo lastno kožo, teče kri narodov v j »otokih. Ne, to ni vojna kot so bile druge vojne. Kdor se bori v znamenju kljukastega križa, -e l>ori proti nemškemu narodu. Kdor hoče rešiti nemški narodi, mora obračunati z lojnjvi, ki vodijo nemški narod v stisko in smrt. Demokratične velesile so naipovedale nacijskemu sistemu vojno. Nemžki narod se mora priključiti tej napovedi, pa Ho vojna kmahi končana. < iinprej «bo končana, temprej bo zavladal resničen mir. Dolgotrajna vojna bo pa gorje za Evropo in največje gorje za Nemčijo. Nemčija ali Hitler, to je vprašanji. Nem-ški narod ima še enkrat u*odo v svojih lastnih rokah. Ohranitelj Demokracije Spisala KLKANOR RifHJHBVELrT. \ tej deželi se širi čim dalje nje pa in resnična krivica je l>o|j bojazni in nedrpnont. kil bila storjena dt-mokrariji in izviru iz 1 ioju%ni. Nestrpnosti našeiim narodu kot celoti. Boje nokdaj verska, nekdaj pa mo tudi vzgajali ljudi, ki m plemenska. V teh poslednjrh i morejo živeti -pod demokrat letih so malone v>e naše orga- sko obliko vlade, marveč ki iii%acije in neštevilni itoedinci I morajo hiti kontrolirani s -ilo. rekli to ali ono glede potreln- Treba le pogledati v svet. da vidimo, kako lahko je premoliti l judstvo, da .sprejme brez ugovora krivice, driurim stor- sebi prepuščena. Po prvega otroka jo je rednik zapodil oil hiše, nakar se ji je rxI vsega hudega zmešalo. Imena svojega zapeljivea ni nI- ZABAVA SRBSKEGA'k,,ar i'/,.lala- i>«vega rojstvu!"!!n,° Misknlo, njena hoja i bila pokončna in moška. Raze pete kratko krilo, na nogah pa visoke škornje. Lase je imela okončna in moška, en hodnieno spredaj o«f-srajce, je imela na sel}« horl»e proti nevarnim in upornim elementom v mrši sredini. Pil-tili smo, da so nas uapoiid-li s propagando, ki je no komunisti ali pa da -o vsi Črnci komunisti. V kakem drugem delu dežele vam kdo prav svečano pove, da so Šole t«- dežele v nevarnosti, ker da ood volivom židovskih učiteljev in Z id je napravi voljne žrtvovati vse. kar imamo v gmotnem |>ogledu. v svr hr>, da svobo*la in dem<;kraci-ia ne jri^ie s -veta. Ko dopuščamo. da ona skupina ljudi začne gledati do! na drugo, tedaj utegnemo prinašati za kra-i tek čas tiipljenje kaki posebni skupini ljudi, resnično trplje- •iv«fmT||,.Kft«taitii| CIiita«ni|||if|inti«fi|| lfni 'uuiiM1,(>?iiini;i' 'iMuuticcMiiumuiiNii,,. ■oooooeoo ■a (Nadaljevanje s 1. str.) zi 8 prirtniitvijo vse»okol»kega zleta v Beogradu leta 1941, ob priliki, ko zasede prestol kralj Peter II. S skupščine eo bile |K»»lane tople brzojavke vdanosti kralju Petru II. in kraljeviču Tomislavu. Nova zvezna uprava je: Vladimir Žerajič iz Sarajeva, prvi namestnik staroste; dr. Onton Gavrančik iz Zagreba, drugi namestnik in Joža (T ime nečitljivo?) iz Ljubljane, tretji namestnik; zvezni sokolski načelnik, Ivan Kovač, uradnik mini-st. voj. in mornar, v Beogradu. 2ENA SMIGLY-RYDZA GRE V FRANCIJO BEOGRAD, 3. okt. — Žena bivšega -poljskega vrhovnega po\ ;!jnika generala Edvarda Smigly-Rydza je sla preko Jugoslavije na poti iz Romunije v Francijo. M|NA IZ PREJŠNJE SVETOVNE VOJNE B&OGRAD, 3. okt. — Dalmatinski ribiči z otoka Paga ulovili v svoje mreže na lovu za rkbami morsko mino, ki je bila zaraščena z algami in na katero so se priklopile razne školjka. Zategadelj se sodi, da je ta mina se kz prejšnje svetovne vojne. ŠOLANJE KRALJA PETRA II. BEOGRAD, 3. okt. — Kakor je znano, je mladi jugotslov. kralj Paler H. dovršil ▼ lanskem šolskem letu srednjo šolo ter preaVol zrelostni opit % izvrstnim uspehom. Po poletnih počit-nioahi ki jih je večinoma prebil na morju, -potem v Sloveniji In nJL obiakih po starih srbsluh samostanih, se je kralj vrnil T Beograd. Danes so me začela zopet predavanja o vojnih in predmetih, • katerimi e§ šolanje nadaljnje, pošiljatve Denarna, nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Italijo: Za $ 6.30 ....................LI; 100 9 12.— ....................Lir 200 $ 29.— ....................Lih bOO 9 67,— ....................Lir 1000 $112.60 ...........Lir 2000 |167.— ....................Lir S0U0 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI NUJNA NAKAZILA IZVltSU. fiAMO PO CABLE ZA PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TBAVBL BUREAU) t&S W. lMk W, MBW TOKI otroka in vseh imznejših so se 111 na *li,vl usmilili dobri Ijuil je/oiia ^e je. u ' " trako,n kriv,T 5,1 pa preživljala z delom na po- cvetja, lj" "m v hlevu, sekala v -ozirat vozila h!o-le" zabavo na 4(H) —i -kaljene njiv,, drobi- ^ ^ - 1«- W I^l-I« -te. - p(> ^^ ^ ^ ^ \ nedeljo smo na "Sova- Nola-iu-a f|(.|.4 ni „stra-!pogrebi porazgubili ,h> krč-n»vi proslavi prvič vide!, za- _in r.e biIo treha> je o,|lala za (lva j dolge mize: sami ugledni obrt: Ko si* ji jo približal ras, :niki iu trgovci s svojimi ženar T>evsiko dru-|iz-h,i,a ter vrnila L otro-j""- . i j kom, povitim v stare runjr.! Ko so se odtesrali z žgaujei« 'Rodila jo v gozdu ali na |><>lju,:iu golažem, je začel romati na l>o •* Jugoslovanska ' hrez vsakršne tuj«» pomoli. mize liter za litrom. DRUŠTVA Prihodnjo iHMW'ljo, 13. oktobra priredi srbsko pevsko dni- r«*s jugoslovansko kajti sodelovala sla tudi hrvatsko lovsko društvo 4'Edin-j stve?" in srbsko štvo t4'tvo kake dežele dof»ušn'*a kaki siku p! ni v isti dež«>li. more imeti (IoImt vpliv. Xeopor«N*no je da demokracija n«' more preživeti, kjer >i!a, ne pa zakon, kontno velja. Vsa ki k rat, ko dopuVrnifcO. da ><• sila vrine v kak 'nltK^šaj iik- I delodajal-e«-m in delavci, oslal^ali smh» hum' dem«>kraeije in zaupanji', ki ga demokratično ljudstvo mora imeti v -vojo zmožnost napraviti zakone, ki naj jki-pravijo razmer«-, jkh! katerimi živimo, in. ko nastane potreba, spremeniti te zakone potom ne-dnega po'j i tirnega p»»str>pa nja v skl- du z voljo veeine ljntlst va. Res j«* dandanes, da .-o demokraciji* v nevarnosti, ker se zunaj po svetli izjavljajo sile, ki nasprotujejo njihovemu na-("inu življenja; ali gre še z»:i. vl»Li*stjo sile. Poki to zgodovino pa se vi jo povo-st boja^nii vsakega poedinca. Kakor so mi zli. dofžno^t klice nas zontflce'v t^j oe-dinci in kot sikutpine in na.^ti načine za reševanie naših težav, ne da bi pokazali, «la so bojimo drug drugega, in se za-tek*li k sili, no moremo upali na uspeh naše demokracije. Pocyliwi in odgovorne skupine morejo obvarovati svoje svobode in prrložnonti le s tem. da delajo skuipaj za obvarovanje teh svobod in priložnosti v korist vsetu poedincem in o 1-g-ovomim skupinam.. tiii>i*l med nami ni posebno gojila, tf> la potrebno je, da se Slov<-nei. Hrvatje in Srhi malo bolj zbližamo, da ><* bolj spoznamo in tudi .složnejš«' deluj«* mo na narodnem |h>1 ju. \*si j smo malo preveč "ozkoprsni" in -e I«* pre rad i vrtii»r> samo v popohiomt <4-gu. Srda j pa imamo sku|vtio državo in kot skupni dražvlja-ni moramo biti v malo tesnejšem stiku in v ožji zvezi med ebo j. Zato j<* žel«*ti, da bi Slovenci obiskali v nedeljo zabavo pev-?4kea:a dništva 'MJusle". Ze iz narodnega ozira, pa tudi zato, da na 7/ibavi ^jj»oznani') in navad«* naseira bratskega naroda. M irsika i ima jo, česar mi nimamo, in gotovo nam bo všeč. Ljudem, ki so jo spraševali I PO TREH LETIH PRIJET V tajni razpravi je veliki senat v Ljubljani ohsi*dpl nekega mladoletnega cigana, ki je bil pre»d meseci aretiran, ko se je vinil iz Nemči je, (>b aretaciji je cigan piiznal, da je udaril v prepiru zaradi neke ciganke s kaminom }x» glavi cigana Helda Kristijana, katerega so našli pred tremi leti mrtvega v (rrujierjovem prekopu. Sodišče je obtoženea oddalo v za-vol za poboljšan je, ker ga zaradi mladoletno^i ni mog'o ol»sodi11 v ječo. ZGODOVINSKI ROMANI SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI L in II. zvezek, broš. . . . $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ # 5. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenly Publishing Company I r 216 W. 1 Sfh Street New York Spočetka so se obnašali kot se |>ogrebceiu s)K>dohi. Poveličevali so za.sluge pokojnika* hvalili njegova dohra dela in nvoje slavo>jH"ve zaključili ;» običajno frazo: — Ja, on j«^ dotrjMd, nas pa še čakj,. Pokojnik je bil kmalu pozabljen, žalost se je čedalje bolj umikala veselju in razigranosti in nekateri .-o že poskušali peti. — hej jo le j, — -e je nena loma oglasil eden med njimi. — odktftl se je pa ta vzela? V temnem kotu ob peči je sedela H le viška Johana. V ustih viržinko, na mizi pred sebo.i, pol litra žganja. Mrko je gle dala predse in se ni zmenila za ves svet. — Hej, Joliana, — so jo za čeli dražiti pbgrebci vsevprek — ali si še vedno ''tauglili" i Kdaj bo krst* Ali nas boš po . vabila na krstijo? Xjihove žene so se veselo, smehljale kot se pač spodobil ženam uglednih in poštenih meščanov. Zbadljivk ni bilo iu| koiiea n<» kraja. Iziieuada Johana vstane! stopi k njihovi mizi ter s kač jim {»ogledom motri drugeg; za drugim. Oči so se ji bliskale kot dr bi se v njih porajali sj>oinii,i na nekdanje čase. Vse je vtihnilo v mučne'1! molku. Žene so zvedavo zijale v njo. možje so v zadregi povedali poglede. Ko si je tako ogledala drugega za drugim, je zadovoljno režeč se, stopila sredi krčme in jih pozvala s pretečim glasom: — Pa naj vstane tisti, ki še ni primerni vasoval! Ko da bi legla nauje težka mora, so negibno sedeli. — Xo, naj vstane! — jih j.> grozeče pozivala zmešana reva. — Pojdimo! — so jih začele siliti zene, vse prepodeaie in blede. — Pojdimo! — so jih suvale s komolci — brž! Takoj! Brez besede, kakor potepe-i psi, so se v družbi svojih boljših jK>lovic zvrstili sko.d vrata. Sredi krčme je pa stala Hle-viška Johana kakor poosebljena grožnja. . . "QLA8 NABOB A" «■• New Toi* Wednesday, October 11, 1939 ■ ■ - ' H 1 ■ ■ -■.-- SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY M. ENKO: Vratar letabike š«le v M»*k vi Urigorij Kosonwov je dobi* dopifct. — Kd pride* domov. *o iiku dejali in naročali prijatelji i>red (xtliodom v vas I h »vej tam kmetom kaj o aviatiku Raci jim, da se uspešno razvija. Moixltt bodo kaj *V«! i za zgraditev letata. — To naj va»s nič ne skrbi, Imuii že iiotrivdil — je odgovoril Kcuohokov. — U>|»e*uo lom propagiral cilje našega letak iva. Nič «*e ne bojte, potruditi m* hočem. 'V v ar je prispel K<*-oiiosov tih j«—e»n. tn takoj je zavil k prih^hiko kolhoza. — Rad bi povabi našim kmetom nekaj o aviatiki — um jo dejal. — Propagirati hočem visoke cilje leta«Lstva. Ali hi mogli sklicati zborovanje? — Dobro —. je odgovoril l»r»«d-e'lturk br»« navdušenja — kar proti yirnjte letalstvo1 Jutri »kličem kmete. Narle«lnjega dne je sklical prelsednik kmete na določeni kraj za »-kedmjetii. Prišel je KostvTioMiv in jezik t»e mu je za- pl«o-(ifiki. Tu. reeimo. je Nemčija, tu j«- Kitajka. Tu ;e Rusija in In . . . hnte . . . tu je . . . - < > čim pa govori ? — so ma.jili kmetje s glavami. Kako to, o čom ? — je za-mrmral Ko a\ iatiki. In ker . . . — Ne veži otrobov! — je zakričal nokdo iz množice. — Saj jih ne vežitn tovariši. Govorim vendar o aviatiki. PROPAGATOR^, Kazvija se, tovariši, razvija. Kar je res. je res! Nič slabega ne moreni reči. j — Sakra! — je zagodrujal premeriti it. — Malo razumljl-vcjc. tovariš. Govori tako, da te bodo ljudje razumeli in stopi hliw* 'k njim! Kosobosov je rtopil nrkaj korakov bliže k zborovalcem in »nova je povzel besedo: •— Tako torej tovariši, gradimo letala iu letamo. Po zraku >evcla. Res, nekateri se me olnlrže in padejo doli. Kakor oni dan letalec Jannilkin. ; (Jori je letel hitro, doli pa ?e hitreje. In ves se je razbit. — Seveda — so pritrdili kmetic. — Saj človek ni ptica. — Saj vam pravim, — je pozdravil Kcsonntsoy z vpeljem ro nepričakovano podporo. — Saj vendar ni ptica. Ptica pade na tl'» in leti naprej. da se kar kadi za njo, človek pa . . . Vzemimo letalca Popkova. L»e-ti, leti .naenkrat pa trail in že ga vlečejo n^'T>o1 mrtvega V7,-l*d ruševin. Pripeti se to in ono. N^ki letalec je obtičal z letalom v kroni drevesa. — Beži 110, — so re začudili ^borovalci. v — Pri moj: veri — je nadaljeval Kosonosov. — Visel je tam kakor onica in stokal iu javkal. A propeler, bratci moji. Nrikoč je primotovilita 1 »od en j krava — na je nismo nikoli več videli. Kar kaša se je *!apr;rrila iz nje. V V-asi pridejo |hm1 projiel er tudi i>-i. — In konji tudi? — so vprašali kmetje. — Zarets konji tudi? — Tu li — je odgovoril Ko->oiio-ov. — Propeler ne pozni« nobenih izjem. iSeka v>-e. kar doseže. » — Glej no, glej, kaj vse znajo ti vragi. — so menili kmetje. — Iz konj delajo kašo. lit razvija se to, bratci, razvija. — Saj vam pravim, tovariši, pa še kako uspešno! Domenite se dragi tovariši in žrtvujte nekaj steljo. druga je hitela na podstrešje, skratika po vseh sosednjih hišah je bil pravi alarm. Ncikaterim je bila prva skrb, e kar niot'-i izogibajo Sredozem-k<'ira morja, ker je ik» verodo--iojaih iHH"otliut>rnic v Sre-doztMiHju in ogrožajo plovlni po morju. Angleško momari-ško poveljstvo je zaradi tejja -klenilo, dn zaenkrat napravi ovinek do ovojih |K»m0rskili eilje\% dokler ne bo zofx>t 1110-^»H-e zagotoviti i>Uv\^m' y»o Sredozemlju. kar bo v najkrajšem easn moi»oee. Takoj spoeetka vojaških o-peracij je torej jxrzomost javnosti obrnjena k podmorski vojni, ki bo še veejejja pomena kakor pa v zadnji svetovani vo.j-ni. Kajti liHnlome podmornice so neprimerno bolj s|k>-polnjene kakor so bile nekdanje in tudi njih število je bistveno veeje. Kaikor mano, je Kemrija (xl-fKivtd-ala >*voj pomorski dogovor z Amclijxi iz leta lll'io. V dotiemmi dogovoru je Anglija Xen»"iji zeio veliko popustila irlode števila podmornic in vojnih ladij. Z odipovedjo po-ifixibe pa je Nen^čija zopet }>o-stala svoj lastni sro^ynxlar. Po prejšnjem dogovoru se je Nemčija zadovoljila s 35 odtst. celotne bri tail sike morn-arice, pa<" pa je zahtevala za svoje |>od-mornLee 45 odst. Leta 1bi netilka pariteta nasproti Angliji »našala 52.700 ton. Ker pa ,jso nuvi tem Anirfeži zgradili nirib^o vojnih la-»lnH>i'Kke križanke s stkoraj 3000 tonami. Nemci imajo 32 podniomic po 250 ton s 25 mož posaefke, 24 podmornic po 500 ton in 15 poilmomic po 740 ton s 35 do 40 mož i>osadke. Stroko\mja-ki pravijo, da eo neinSke podmornice zelo .spretno grajene in da morejo vzeti rnnofco goriva v s««boj, in ao tafrej u^xirab-ne tsciidi za dolga pota. 'A»glet?ko vojno Tbrodovje je koTbei, in je v prizori la pravcati pogrom za tatovi in roparji, ki juh pa v resnici ni bilo. Razburljivi dogodek, ki je prinesel toliko nemira in strahu v pokojno planinsko va>ico„ se je odigral nekako takole: Sosedov .Janez ga je v g.)-s-tilaii pošteno mtkrcsal. Zapravil jt* ves denar zadnje plače »a sladiko kapljico in naenkrat zmištd v kočljivem položaju, kaj bo rekla žena, ki je menda zelo hmda. Bistra glava ipa jo kmalu rztuhta. Ko je Janez prlše-1 v bližino domače' ..... hiše. j«* pričel tuliti na vse irr- LIL MATER 6 OTROK loo "Na pomoč! Roparji! Ta-1 *. .• , , n. i • i i - i - 1 » n,M'1 do avgusta tovi! lla hi in I učinek m* ve- - ... , . T /•• 4 i.i i , , , 'se ji* zgrniti umor, kakršnega cji. je tolkel s kolom po kozol-i. .. . , „, ,-i i i i *** nt' T>oinni|o. 4.Met4ia I ere- cu id zraven vpil kakor za rta-1 .. . zija Horvat, zena Martina Hor- vatia iz Trnja in mati 6 otrok, "M* * I i • ♦ je zavpita i je imela nedovoljeno znanje s zu razbojniki ztnnlili iz sna celo vas, ko so se jih razbojniki ustra-ili in se ne bodo več vnnili. Janez junak dneva, se je zadovoljno muzal, da je tako le|)0 potegni«! vso" va^. T<» veselje ]ia se je hitro iz]>reme-nik> v razočaranje, ko mu o-rožniki dokazali, da ponoči ni preganijal nobenih roparjev, anHpak je denar zapravil v gostilni. Janez je o*l oblasti dobi: primeren nauk. SKOZI OKNO USTRE- Ježeš M j žena, ko se je prestrašena t>ri-kazala na oknu in zagledala svojega moža, kako se obupno bon s kolom in maha po ko-zol<'.LL Janez ji je z ogorčeno presprioanoistjo dopovinla1!, da so ga napadli roparji in mu vzeli ves denar. Njegovim krikom se je žila j prid ni žila še žena. ki je jadrno zaklenila vrata in skrila vse dragocenosti. Iz vseli hiš so pričeli vreti ljudje, oboroženi s koli. vilami in sekirami in ro v obupnem diru zasledovali namišljene roparje. Ženske so tarnajoč zapirale okna, in vrata in v >trahli pri-ealkovale. kaj bo če pridejo razbojniki do hiše. Ena -e je bo gyadnja teh edinie še pospešena in so verjetno že dograjene ali pa bodo končane do konca meseca Oktobra. Gradbeni načrt obsega tele vojne od inice: 9 velikih oklopnih bojnih ladij. — 25 velikih in srednjih križark. — 6 oklopnih matičnih Ladij za letala. — 39 ruši I-cev in tonpedovk. — 19 podmornic. — 64 drugih j>omožnih vojnih ladij, kakor ladjeskla-dišča za zalaganje vojnih ladij, ladje polagateljice min, ladje iskalke min, ladje spremljevalke trgovskih ladij, patrolne ladje. topniške ladje ter 'muhe.' V letu 1939 je Anglija izdala za izpopolnitev svojega vojnega brodovja 150 milijonov f mitov šterlingov. V angleških pomonskih krogih mislijo, da je Anglija * tem brodovjem. ki bi ga v Sredozemskem morju poe je privlekla v hodnik in klicala moža in starejšo hečrko na pomoč Ko sta ta dva pribite-1 la, je bila že mrtva. JO rožnik i so šli takoj na delo, da izsledijo krivca. Ker je bilo v času umora v liišii okno odprto ter so bile cvetlice, ki so bile na oknu, razložene |»o tleh, se je sklepalo, da se je žena brž pred smrtjo razgovarjala z morilcem in da je dobrla strel ki jo je zadel v prsa, stoje, kar se je tudi komisijsko ugotovilo. Osumljen je bil takoj o-menjeni Zali k. sum pa je Še po trdilo to, da je Žalik takoj po umoru jrobegnil. Prijeli so ga obmejne oblasti v Radgoni v Nemčiji. I V) čim pa je pHŠel izvedenec lendavskega okrožnega sodišča v Radgonj, so nen£ike oMasti jetnika izpustile v notranjoert Nemčije. VILJEM TOMIC Omahnil je tivi Sokol. Hitro nepričakovano je za večno zapustil sokoi-ske vrNte 86-lefni starosta Solcolskega društva Trebnje in pod'starosta novomeške sokolske župe brat Viljem Tomic, posestnik in trgovin* v Trebnjem. Kakor v gori hrast je kljuboval viharjem življenja, da je morala priti pozna jesen življenja, ki je odprla vrata v večni mir. O«! u-stanovitve Sokokskega društva Trebnje v letu 1908. pa do smr- ti je .bi I {xikojmlk večino na čelu društva. Z »sledom in be-t^edo je koval ^okolske značaje ter jih bodril vedno ntivenm delu za resnico in pravico. Trajna in neprecenljiva ostane njegova zaslu>ra za Sokola v Trclmjem in y:\\ razvoj na-}>rednega in naroiVno zavedne-ga Troboja sploh. MRLIČ V GOZDU SPOZNAN Xa l (iuneljatni st> našli ne-«lavno mlado obesenko. Truplo so prenesli v mrtvašnico v St. Vid. Obupanka na imela pri sebi nobenih dokumentov in šele pozneje se je «la'!o ugotoviti, da je bila to žena nekega nameščenca finančne kontrole, ki je prisipela v Ljubljano odnekod iz Ha«*-ke i»! umreti v šentviški goy>d. Obupala je nad življenjem zaradi neozdravljive bolezni Pred tremi tedni so bili o-rožniki spet obveščeni o najdbi že razp-idajV-ega se trupla v (»ameljnah. ki tudi -padajo v njihov okoliš. Nezfii^inec je t)il >tar okoli 30 let. je bil oV leč«*n le v s^H>:lnje hlače, bela f vi lena srajca pa je bila stla.-čena v klobuk. OUlukcija je pokazala, i7»a je bil neznanec ustreljen v glavo in gre v tem pri meni za zločin. Te dni so se iui sjulišču zirlaspli ljudje, ki so obupanca spoznali po opisu komisije. Hil je 27-letni Josip Belt ram. doma iz AidoAv'i-ne. bivši diiak, ki je kasneje opn-iil študije in se preživljal z raznimi priložnostnimi opravki. BREZ "AUFBIKSA" NE MOREJO 2IVETI Vzklik "aufbiks" ki ^ nied fanti na deželi ultimatum in ]H)/.iv za sjpopad. je povzročil ž»' mtnogo gorja. Tudi Anton ViIhnan ,tovarniški delavec z Jesenit% se je moral zagovarjati pred sodniki, ker je z nožem *H»l|.|l|l»l,,»l|||ji|l»,,,«li|| i|ll"«t*|||Ul»«»i|| .mii»iuulllliufUiu,lt„ii»"(uu,nui{Mtl|())|o bile na 'e prejšnje zveze za pošiljanje denarja začasno pjekinj ne. Sedaj skušamo skleniti nove zveze za pošiljanja denarja v »Jugoslavijo, ki b(Mk> odgovarjale vsem pravilom točnosti iu varnosti. l>enar v Italijo pošiljamo ravno tak® kot prej. Ne sprejemamo pa denarja za pošiljat ve v Nemčijo in na Poljsko. Nobena država ne izplačuje več denarja v dolarjih. Upamo, da boste to upoštevali in se boste prepričali, da to delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje rojake pred kako škodo. • Zahvaljujemo se za doseda. njo in se priporočamo še za nadaljno naklonjenost. Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. l'''ll|i|ji|llMHl|(|. |i||Mii|»|j..|||llll|||||..(||||M| iiiiii"l>'iiiiiai'|!'l'mmiti'"iiiimiH''''imh, sunil Franca Gmcija v trebuh, ,H' zakričal "aufbiks", preden se je začelo klanje med vinjenimi fanti. "Ali ne morete živeti brez ' an f bi kisa ga je vprašal sodnik. Obtoženec ni odgovoril. Najt)rž j«> prepričan. da brez "aufbiksa" gorenjski fantje ne morejo živeti. Vi Ima n je bil obttojen na "2 me->eca j«*če in mora plačati 2500 din za l»olečine in vse druge strošk«'. NARODA" NAJSTARKJSf STiOVENSKI DNFIVNTK V NAROČITE Sh NA "GLAS .MERIKI ' EDWARD R. PARKER COMPANY INVESTIRANJE 165 BB0ADWAY "N" P w V fl H. TT iMipisiii l'oM-edov»l<*f A ^ ** x v ** xx TF.LEPHONE ( LAKLNCK HOIISON & CO.. INC. Vstarn>vlj»'no 18!Vi coktland 7 _*i)T- 4 ČAST NAM JE NAZNANITI, / ) 1>A JE OD 1. OKTOBRA ^ Mr. EUGENE DOUVAN -VA.MKŠ« 'K\ I'HI T F-1 TVRDKI KOT RAVNATELJ INOZEMSKEGA ODDELKA - . POPULSA A.XAUTH'.XA POSTREŽBA Za ljubitelje leposlovja CTKLANEM. Spisal Janko Kersnik. (136 tsrani.) Kersnik je pisal f Jurčičevem duhu. Svoj slog je zna) tako prilagoditi Jurčičevemu, da ja po Jurčičevi sparti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men" je ena njegovih najboljših povesti. Oena......................$1.00 M0L0H. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih nničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Oena......................$1.00 MED PADABJI IN ZDRAVNIKI. Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt.*' Cena...................... 85c. IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tavčar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 KLE0PATRA. Spisal Rider Hagard. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji- Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45 KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack London. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Oena...................... $1.00 Slovenic Publishing Company = "GtXB VIBDDP.KiwM Wednesday, October 1 1, 1939 HLOVEHE (YUGOSLAV) UAlLT Kje si bil tako dolgo7 is življenja Za "Glas Naroda" priredil L H. =46 jo visela tega izvednega aparata je me-tno poglavarstvo v I neka'j časa pa pravi Winnie, ker se sponmi, da bi pri obisku v Hoftovi hiši lažje videla Harea, ako bi bila ž njo tudi Truda, kot .pa če 4>i ibila saaiia, zato pravi: "Naravnost jwvedano, Charlie, nikakor ne gre, da hi saaii ostal s Trudo. Oba isva dolžna, da sktfbiva za njeno dobro ime. Pomisli samo, kaj bi se zigodilo, ako bi kdo naših ljudi pri|KA edoval na Graveifeteinu, da si bil sam s Trudo v hiši. To bi bila prava hrana za Idnno! Taikoj bi za Trudo spletla vrv." Charlie jo negotovo j>ogleda. 44 Winnie, o tem ni menda prepričana, da je Truda/pod rno-~im vaivtvom ravno tako varna kot v Abrahamove n«naročju.M "»Seveda vem, toda vsi ljudje to ne poznajo tako, kot te jaz. Bodi ^edaj pameten in ne nasprotuj najini skupni vož-r ji v Kaseel." Truda med toni časom postaja enkrat rdeča, enkrat bleda, kar Oiariie dobro opazi. Prijetno si je domišljeval, da bo svojo ljubljenko imel ves dan, jo .bo hranil, ji stregel in ž njo govoril. Toda njenemu glaMi ni smel škodovati. Nekaj časa >tnni koti 55gubljen v svoje mirdi pred se, nato pu z mogočnim sunkom skoči na noge. . "Potmi pa ste na naj men i j>oti, ako mislite, da bom sam ostal doma. Vaju bom :ipremil — zakaj se ne bi peljal v Ka>*sel! — r-aj moram marsikaj kupiti. Slednjič pa morem tudi T rudi ne >tt*riše obiskati — rad bi jih spoznal." Charlie je zelo ponosen na svoj domrslck, zlasti še, ko vidi, da je Truda zardela in ga žareče i>ogleduje. Saj bi ji 1'ilo tudi hudo tudi Min »o en dan biti od njega, kajti še vedno f;e je .skrivaj hala Idune in njenih spretnosti. . "Dobro, se bomo pa peljali skupaj in bo zelo prijetno," pravi Winnie in obema pri krma. . 4 4Svoji materi pa bi rada pisala saj dopisnico,, da saj za nas kaj pripravi," pravi Truda. 44Tega pa ne! Tvoji materi ne maramo povzročati nobenega dela." 44Prav gotovo ne, kajti drugače bi nazadnje še mislila, da Truile .sploh ne more več pogrešiti. Presenetili jo bomo ter bomo vaše stariše in brate povaibili na večerjo v hotel. Po tem bo mogla vaša mati nomoteno z nami sedeti," pravi navdušeno Cliarlie. Svetel pogled iz Trudinih oči mfci poplača njegovo misel. "Oh, ljubi Bog, to bo cel prazni na tehtnico. Postavi jo na njo: gleda kazalec ter zmaje z glavo in jo pri tem očitajoče gleda. "Od včeraj se niste zredili niti za sto gramov. Koliko časa bo še to trajalo, da boste -tfehsčine — čevlje, tkanine, premog — in se izdajajo po dokazani i»otrebi i«n se v vsakem posameznem primera odloči, koliko si prinašalec te nakaznice za dobavo sme nabaviti. Posebne nake&nice so za dodatno mleko, ki se izdajajo samo za otroke in otročnice. Dobijo se na podlagi listin, ki dokazujejo rojstvo otroka, podlagi zdravniških izpričeval, da mati pričakuje otroka ali izpričeval babic in raznih javnih domov. Po teh nakaznicah drVbijo otroci do še>tega leta pol litra "dodatnega n*!e-k-a" na dan, otročnice pa tri decilitre. Kiosfpodar-iki uradi ifldajajo: osdbne izkaznice za tiste, ki se samo mimogrede mM«1 v okra- VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinšek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za slovenske razmere več kako* s* tako gostobesedna reklama. "£amo |»oglejte, Cliarlie, sedaj se vendar že nekoliko bo-;ite. Ako me hočete še kaj časa Obdržati v hiši, da prido-?'im deset funtov na teži, potean me boste morali držati celo moje življenje." Charlie pa jo (»ogleda od vrha do tal. "Sedaj imate sej boljšo barvo in že to je nekaj vredno. Toda to vajn rerun?, jesrti boste morali do skrajne možnosti — kajti za trajne goste nisem." Truda prestrašena >*koči s tehtnice in ga boječe [»ogleda. 4*Za božjo voljo Cliarlie, upam, da ne mislite, da bi vam bila s svojim predolgim bivanjem v hiši v kako breme f To je bila menda samo šala!" Charlie jo veselo in svetlo pogleda. . 44() tem bova še govorila. Sedaj bomo najprej igrali tenis, da si ne bomo samo pridobili masti, temveč tudi mišice." Te besede sliši Winnie, ki je tudi prišla k tehtnici. "Cliarlie, ako te kdo posluša, kako ravnaš s Trudo, si mora misliti, kot da jo hočeš poslati kot pitano tele na raz-f^ivo.'' • Truda se mora .smejati nad Cfoarlievim obrazom. Toda Charlie jxrzabi na :*voje presenečenje, se zasmeje irn pravi: "Ti, Winnie, povej še eno tako šalo, kajti prav rad vidim Trudo smejati odarski in uradi za izdajanje nakaznic, so odprti vsak delavnik od 0. dopoldne do 1. pojw»1dne in o l 'A. do 7. popohhie. Pr>slovni pro-ton uradov so razvidni iz napisnih tablic za vsak kraj ali vsriko ulico posebej. Nakaznica za t&anine in čevlje se lahko dobe tudi i>o pooblaščencu, ki je z naročrlom v kaki osebni zve-7.i (sorodnik, svojec, otrmd). V spoTvzumu > poveljstvom vojske se tudi vojaškim osebam te p»rtrebšč.ine |>r«Hla-jajo na izkazniee. Kako varčno je trtdm ravnati z l>enernoni in kakšna dohri-i>a je v teh dneh v Nemčiji postal bencin, pa boste razvideli iz tega le poziva, ki je izšel ne-da\iio v berlinskih dnevnikih: "Uradno je bilo snon»čano, kdo v okviru odrejenih omejitev še dol>i pogonsko lifrpna. TO 4F N \JPOrOI.XE4&E DELO. KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI' Oprema knjige Je nuko&na. N'e&teto Je ft'ik v betedilu. 34 pa > novih harranih tabel, ki jih Jo naslikal Drarntin Hnmek. . . . Vsaka gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti zf. zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti nmetno-ti, kako bo svojim domačim nudila zdravo hrano v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi svoje sroste iznenaditi s posebno izbranimi >dili Za vse to ii bo najboljša vodnica in učiteljica to ST,OYENSKA KUHARICA f "tudi Je oftoii natisk knjige t vseh pofMIh no nuno Tsebinsko, om-pak tudi tehnično popolnejši od Tfteh dosedanjih Izdaj. Jo eena knjigi sedaj znižana. (P**tofa>> * - Vetja aamo fJo \ irnci^p pri • lt\|!i;\RYI: SLOVEVIC PlBi.iVHIVt W!flPA\Y J8th Street ^ New York, N. Y. MEHKO VEZANE KNJIGE OOSPODINJE IN DEKLETA. TO JE KNJIGA ZA VAS! 0 KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to se danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Andrej Holer Tirol cer (Juaa&ki vodja bo klilee (irasse na francoski rivijeri blizu Cannesa. Nastanil ^e je v najboljšem hotelu ^už^m mi*to iu ni j>kriva'I "Rvojcaja imena, v hoteli-ko knjigo je V[»is»d k polnim imenom ter je celo I m* le rt al pri,|KMiflx», da je diplomat. Izmed ^o>tov ni ni-hee postal jK>zoren na bivšega niHkeiri! diplomata, o katerem so lani poro<"ali vsi listi, da je bil kot sovjetski poslanik v Sofiji in kot bivši taimk ;>oli-ti«ine pisjirne boljseviške stranke ui^rabljen in na.H>r/.e umor- «te«ra blnira. ki je važno za živ- j,.n ^ j0 doletela ista uso-1 jen je. Tudi osebna vozila se ne smejo uporabljati za d mire namene. Kdor hi se vozil iz n i kov zblaznel ter da ni upanja da bi ozdravel. Feilor Uazkolnikov j r bil ro- 17. jen januarja l^trj v IVtro-jrradn. Bil je sin imovitih tne-V*an^kih star-ev. Kakor mno* ♦ri mlazornost Leninovo, v milosti pa je o-1al tudi j»ri Stalinu. Zadnjo Riizkolnikovo je bila Sofija, kjer je zastofpal R»i>iji» kol im»-slanik lani v maju. kt» je R;k-kolnikov iz^rinil brez slinlu iz Sofije in so vsi dombiovali da ira u^rahili sovjtski agenti Xekaj iiies^'cev kasneje so listi objavili ve* t. da se R izkolni-1 k<»v nahaja živ in zdrav v Ita-' liii. T/. Italije je Kazkolnikov 3«. prišel v Francijo. Javnost bi pozabila nanj. a trajriee-n do-irka Vojiika 7. Cvetko (If. Major» >. Oedek jo praiil (Julij SUp^ok» I«. I le vira Orlramka 11. I>re Kliki (Kaorer Me4ko» 12. Duhovni boj ll^vrem- Skupil» 11. Fra.Iliavoio , 15. Fran Baron Trenk Kijuru Pandnrlc) (•udovnik. 1. vveiek (Redovnik, II. x«eiek Hudo Brezdno (Kr. Huiarrnke, firnlewke ( Aw »v in Teffli 1 Korejska Brala, trt ira iz milijonov v Koreji (J<»st-f SpilliuOn) Krvna Osveta Menija . I»r. JfgKei Mladim Srce«. mladino IK*jit Poiicalee Pravljire (H. MoJfrl Pravljire In pripotertke za »«iU- dino (S. K«»^itnlW) Poveoti in Slike ( Kiaver Me^-koi Ptire Selivke re, Praški Jndek (J«wi|» Vi4r» Praprefanove Zeodbe, Povesti (Anton Stražar* Prihajat, i>ovi*st ) Kr. I»eteJ Pr*l Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek (Anton KelJ Preganjanje Indijanskih mi* i.arjev (Ji»s»»f Spilh da kakor Kutje-pova in generala Millei-ja v Parizu. Drain dan |x> prilHnlu je od-iwlohja ali za zabavo, hi f tem ^ Razkolaikov z ženo po ko-celoVnpnosti oclvzemal važno tijju v SV()j0 kmalu nato dobrino. Tindi vožnje v po- j)a je ]lotelsko osebje p\estre- p 1H. K deta in bela vrtnira klioni službi je treba Jktviti ©a 0iMlpne krike na pomoč iz j j *CLAS NARODA* K eim mani. AHo-izvoA'ki Mo^iikovp sobe. Vdrli so v S ^ na raznolaffo samo tistim Iju- jn videli ženo. ki se je £ po?i!jamo v stara do ^ dem ki v nuinili in važnih pri- forila z možem. R;izkolnikov rnerih z javnimi prometnimi ^ ^,otoj pogin sredwtvi ue morejo pravoeasno jn ^ na(-j priti na mesta ljenje. Očitno "Nakaznice za bencin niso bivšemu t nobene pol julme karte za neo- ku zmešalo. S mejeno ralbo avtonjo^iila. I^ast- ^ j«4 p^rec-ih niki se morajo ravnati i>o teh pre.pr«Viti namero, načflih. Varnostne straže bo- so sra taikoj na do nairno Indijo Spisi Krištofa ftmida indent naj ho (S. Fin2g)tr» Strahot«" vojne Stineski Invalid t S. KoSuti lk> Sveta Nothurca Tri IndijaiiNke povest (JoM-f Spill inn n) Veferna piaina (Marija Kmetfkfll Vrtnar (Tac»»|-e» Volk Spokornik in dmce pov r*tl xa mladino 1 K saver Mp?I m Vojnimir ali Pocanatvo In Mrši (Jnslp Orrlnw Zadnja Kmečka vojaka (AuipiRt Senoa t Zadnji dnevi neore*neca kralji*. „ S. Knftutnik Zbrani spiai za mladino (Engelbert Ganrll Zbirka narodnih pripovedk za mladino (J. Planinski* Zgodovinske anekdoto C Dr. Sara bon > Zlat okopi (Jooef SplUmoal Zmaj iz Bomo. povest ho^an-nkp zxorlovine (S. Košiitnlk) (Vezava nekaterih knjig Je od nja nekoliko Izkaiena.) lela ■p— Ako ima kaka knjiga ve<" zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v-omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas JNteroda 216 WEflT IStfi STREET . msw T9**