Posamezna Sterfl- TbŠ^k \f FTfc F7 tT f Clf F Uredništvo-. Kopi- ka 1 Din mesečno, J^Lf/^JLI/I » i »^VjlVl tarjeva ul. it. 6/111. če se sprejema list __Teielon it. 2050 in r upra si. naročnina m^b MBnM^ aa^ ^t aMHHBH^ — L»l**hV m M m m 1 m A. f m m - - letna naročnina ^^^^^^^ ^^M M M ^^B^^B Kopitar- 50 polletna _ ^^M ^^K ^^M M M ^^M 25 četrtletna ^^M ^^M ^ ^^M M MV A račun. s^a V^A^ ^^^ ■ ^f ■ » > as: Biserna maša kanonika Sušnika Stolni dekan dr. Kimovec je pripravit udeležencem izreden glasbeni užitek Ljubljana, 8. avgustu. Stara je ljubljanska stolnica in v vsej njeni zgodovini je lc malokrat doživela, da je kdo izmed članov stolnega kapitlja daroval v lijej biserno sv. mašo, to je 00 letnico duhovniškega posvečen ja. Današnji jubilant kanonik g. Ivan Sušnik, ki uživa sicer izredno priljubljenost med ljubljanskim prebivalstvom, ki vse spoštuje lega častitljivega duhovnika, je hotel svojo biserno sv. mašo opraviti izven Ljubljane, da ne bi vzbudila toliko pozornosti. Na prošnjo in tako rekoč na zahtevo svojih duhovniških tovarišev in pa ljubljanskih vernikov se je kanonik Sušnik vdal in opravil svoj biserni mašniški jubilej v ljubljanski stolnici. Množice vernikov so danes med 0. in 10 uro napolnile prostorno stolno cerkev. Ob pol 10 dopoldne so v sprevodu odšli iz škofije v stolnico med špalirjeni šlevilnega občinstva najprej svatje, lo se pravi sorodniki biseromašnika, na čelu jim ljubki pranečaki, za njimi bogoslovci, nato pa ves stolni kapitelj s prošiom Nadrahom. Ob prihodu biseromašnika v stolnico je s kora mogočno za-donela Riharjeva pesem: Mašnik biserni, pozdravljen!« Pel jo je mešani zbor, sodeloval pa je orkester. Stolni dekan g. dr. Kimovec je imel nato krasen cerkveni govor, v katerem je naglašal, da je današnja biserna maša v starem krasnem slavnem svetišču sv. Nikolaja, kjer sedanji biseromaš-nik že 44 let moli in časti Jezusa ter z neugnano apostolsko ljubeznijo po Jezusovi besedi lovi duše. Slovenski duhovnik je povezan z usodo slovenskega naroda. Dokler bo živel slovenski duhovnik, bodo živeli Slovenci. Ko bodo pa položili v grob zadnjega slovenskega duhovnika, bodo položili tudi zadnjega Slovenca. Zato pa: dajte nam duhovnikov; dobre slovenske družine, ki še niso okužene, dajte nam duhovnikov! Stolni dekan je na koncu izrazil srečo ljubljanske. škofije, da more čestitati biseromašniku k temu redkemu jubileju! Ob asistenci vsega kapitlja je kanonik Sušnik nato daroval sv. mašo. Krasno so pri službi božji sodelovali člani cerkvenega mešanega zbora, orgio in orkester. Glasbo je vodil stolni dekan dr. Ki-movec, ki je vodil tudi ljudsko petje pri nekaterih pesmih. S strani strokovnjakov smo dobili naslednja pojasnila o tem izrednem cerkveno-unietniškem dogodku: Kiniovčeva pastoralna maša je bila kratka. V celoti je imela nežen značaj, loda s krepkimi viški in z barvito instrumentacijo. Kimovčev Gra-duak je bil nekaj prav posebnega ter zelo primerno učinkovit. Dr. Kimovec je Graduul zložil nalašč za lo priložnost. »Gradual se živahno kon-trapunktualno razpleta v široko razpredene konce. Riharjev V zakramentu vse sladkosti , ki so ga tudi peli, je dramatično zelo učinkovit in ima preprosto, toda slikovito instrumentacijo. Riharjeva glasba jo čuvslvcna in plemenita. Najbolj globok vtis je napravilo ljudsko petje z orkestrom in orglami. Po darovanju so peli narodno : Lepa si, roža Marija , za zalivalo Haydnovo zahvalno pesem, ki je pri nas tudi že ponarodela. Posebno učinkovitost ji je dala zelo iznajdljiva instrumentacija. Samega velikega ognja in navdušenja je stolna cerkev kar grmela, kakor morda še nikdar. Kdor je pel ali posluašl to petje, je bil od tega veličastja ganjen. Ko so sv. Rešnje Telo prenesli po maši na veliki oltar za blagoslov, je vse ljudstvo z orkestrom in orglami prepevalo stari ljudski Pridi molit, o kristjan!«. Po blagoslovu pa nu enak način pesem -Angel Gospodov . Ljudstvo sc kar ni hotelo raziti iz cerkve in je čakalo, da so bile vse kitice odpete. Ta poskus ljudskega petja pri slovesni službi božji, in sicer na tistih mestih, kjer je to možno, se je sijajno obnese!. Odlični poznavalci so izjavili, da je bilo že samo zaradi izvedbe veličastne Riharjeve skladbe . V zakramentu« vredno priti k biserni sv. maši. Mnogo jih je, ki iskreno žele, naj bi vsako večjo slovesnost poveličevalo tudi ljudsko petje s spremljevanjem orkestra. Te prvobitne silovitosti nobena vrsta glasbe ne doseže. Kakšen mogočen učinek, ko se v izbrano petje zbora oglasi vsa cerkev in pesem izbranih pevcev potrdi in posveti. Vsa grla eno grlo, vsa srca eno srce, en sam mogočen ogenj, ki plameni prav pred božji Iron. Ljudsko petje, petje zbora, pobožna molitev polne stolnice, vse lo je spremljalo biseromašni-ško daritev. S pobožnostjo iu iskrenostjo so verniki sprejeli blagoslov biseromašnika ler z njim molili zu njegov iu svoj dušni blagor. Kosila v Marijanišču sla se udeležila oba škofa, prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Možnimi in prevzv. belgrajski nadškof dr. Josip lljčič, ljubljanski stolni kapitelj in jubilantovi sorodniki, lo se pravj nečaki in pranečaki. Ob tej priliki je bilo izrečenih več prisrčnih zdravic, iz katerih je govorilo iskreno priznanje izredne Ijudoniilosti in občudovanje ogromne delavnosti, ki označuje življenje gos|>. biseromašnika. Ljubljanski g. škof dr. Gregorij Rozman si- je gosp. biseromašniku s prisrčnim govorom zahvalil za veliko delo, ki ga je gosp. kanonik v svojem vnetem dušnojiastirskem delu opravil in ga se opravlja vse do danes. Poudarjal je da bi kakršnokoli svetno odlikovanje bilo kaj slalio plačilo za vzvišeno delo jubilanta. Naj ga popiača bog, ki vidi srca in telita misli in ki edini more biti vredno in primerno plačilo zvestemu duhovniku. — Relgrajski gosp. nadškof dr. J. lljčič je v šegavih in duhovitih besedah, ki so lastne le njemu, slikal svoje vtise o gosp. kanoniku, ki si ga je vedno najlaže predstnvljal kot zvezdo-slovca, ki proučava |>ota nebesnih luči in mu zalo želi, da bi njegov večer življenja bil krasen, kakor je čudovit zahod večerne zarje na morju, ki naj ga pripelje v objem večne Luči in Dobrote. — Povzel je besedo ludi stolni prost ljubljanski gos|>. Igu. Na'I rab in |ioudaril občudovanja vredno vestnost gosji, jubilanta v izvrševanju svojih jioklicnili dolžnosti, njegovo ljubezen do stolne Gor- kve in službe božje v njej ter |K>snemanja vreden zgled |xibožnegu in vnetega duhovnika, ki ga vsem daje. Zeli gosp. biseromašniku, du bi ga Bog ohranil še dolgo pri sedanjih močeh in du bi večerna zarja njegovega življenja prelila nekoč brez noči v jutranjo zarjo večne blaženosti. Gosp. kanonik Alojzij Stroj je kol dober poznavalec zgodovine omenjal kulturno delo ljubljanskih kanonikov, ki ga je mogoče zasledovati mnogo stoletij nazaj in omenjal več odličnih imen ljubljanskega stolnega kapitlja, ki so se proslavili kot karitativni in kulturni delavci za slovenski narod. Tej slavni vrsti svojih prednikov se častno pridružuje izredno živahna delavnost gosp. biseromašnika na vseli jtodročjih javnega delovanja, kakor kažejo mnoge kulturne ustanove, ki IkkIo preživele sedanji čas. — (I. kanonik dr. M. Opeka je presenetil omizje z izredno posrečeno prigodnostno pesmijo, v katero je duhovito vple-jel |H>edine fazo biseromašnikovega zasebnega življenja ler zlasti njegovo ljubezen do narave in vsega stvarstva. Videti je bilo. da je pozornost gosp. kanonika dr. Opeke gosp. biseromašnika izredno vzradovala in veselo dvignila že itak prijetno svatovsko razpoloženje. Končno je nazdravil gosp. jubilantu, ki je senior ljubljanskega kapitlja, ši- gosp. kanonik dr. A. Zupan kol ju-nior in profesor gos|>. P lani n a v zelo le|K> v ezani zdravici v imenu biseromašnikovega sorodstva, ki zre v gosp. stricu-biseroinašnikii najliolj harmonično razvito k Bogu stremečo zeleniko močnega in zdravega rodu škofjeloških Sušnikov. Vsem govornikom iu gralulantom se je gosp. biseroilliišnik prisrčno zahvalil in kajpada v svoji znani skromnosti valil vse zasluge na druge ler lo imenoval stvarno popravke . lako so potekle ure v iskrenem raz|ioloženjii in vzbujanju mnogih s|M>niinov kakor med najboljšimi prijatelji, ki -o vsi ifražali le eno željo: Da bi dobri Bog ohranil biseromašnika gosji, kanonika Sušnika ludi še do železnega mašniškega jubileja in čez, kar je pri sedanjem izvrstnem počutju in zdravju gosp. kanonika človeško gledano upravičeno pričakovanje. svoje otroke vzgojili v vredno katoliške sinove, dati jia moramo mladini tudi |»ravega socialnega duha. Obnova sveta je mogoča samo |x> evangelj-skili načelih, ki prepovedujejo predvsem toplo ljubezen do bližnjega. V lo smer bomo zastavili svoje delo. ZlHirovanje je končal z udarnim iu prepričevalnim kratkim govorom domačin gosp. konzist. svetnik Tratnik, ki je zlasti staršem naslovil lepo besede o njihovi odgovornosti za pravilno vzgojo svojih otrok. Svet se zmerom bolj loči v dva laliora, na eni hI rani kuje svojo fronto hudič, na drugi strani Kristus. Za kristjana skoraj ni omahovanja, kam naj se nagne. Za nas velja ena edina Kristusova fronta, Bog živi! Zborovanje |>red cerkvijo je trajalo skoraj do ene popoldne, potem pa so se zliorovalr.i razšli. Popoldne je bil v prijazni senčni dolinici pod cerkvijo javni nastoji telovadcev, ki je potekal v najlepšem redu in razpoloženju. Rajhcnburg je tako svoj dan preživel nadvse |e|K>, slovesno iu prepričani smo, da lio današnji |irosvetni lalsir še dolgo ostal vsem domačinom in gostom v lepem spominu in da Ik> tudi rodil dobre, bogate sadove. Na Izlakah Izlake, 8. avgusta. Toplo je danes sonce pozdravilo vso zagorsko dolino do Zagorja do zadnjih gorskih zaaelj, pri-petih ob griče nad Izlakami, ki danes obhajajo nad vse svečan praznik katoliške prosvete. Zagorsko prosvetno okrožje je priredilo ta dan velik tabor, ko blagoslavljajo v Izlakah svoj prosvetni dom in ko obhajajo obenem tudi 15 letnico obstoja Prosvetnega društva, ki mu je postavil trdni temelj pokojni ustanovitelj g. Osolnik. Niti največji optimisti niso pričakovali, da bo tabor v l/.lakali lako veličasten kakor je bil. Z jutranjimi vlaki se je v Zagorje pripeljala večja množica ljudi, ki so bili namenjeni v Izlake. Iz bližnjih krajev so jirišli od vseli strani peš, na kolesih in vozovih. V Zagorju so se takoj js» jutranji sv. maši začeli zbirali jhhI cerkvijo številni člani domačega in okoliških prosvetnih društev. Posebno častno so bile zastopane Trbovlje, odkoder je močna četa mladcev in mladenk prišla peš. Prav do Zagorja je prišla nasproti tudi mladina iz Izlak in Lok. od katere so posebno pozornost vzbujale originalne dečve. Ob 8.45 jo krenil sprevod proti lzlakoni, ki mu je ubirala takt godba zagorskih rudarjev, ob kratkih presledkih jm se je vselej oglasila budna jie.sem slovenskih fantov. Pred vasjo so Izlačnni svojim gostom pri pravi li svečan sprejem. Lepa vrsta fantov v novih krojili je slala urejena ob cesti, poleg njih dolga vrsta kolesarjev na krasno ozaljšanih kolesih, slikovita skupina narodnih noš, člani prosvetne organizacijo in še velika množica drugih. Ko se je za dolgim sprevodom iz Zagorja pripeljal zastopnik gosp. bana prosvetni inšpektor prof. Ivan Dolenc, je množica naravnost vzvalovila v navdušen po-zdrnv. Banovega zastopnika je sprejel župnik gosp. Torkar, ki je obenem predsednik izlaSkega Prosvetnega društva, Iri tnale deklice in fantek pa so mu ob nagovoru izročili lope kitice cvetja. Nalo se je razvil mogočen sprevod, ki je krenil lakoj nato proti Prosvetnemu domu. Na čelu so jahali trije konjeniki, za njimi kolesarji, pa spel cela vrsta fantov na konjih, bliščeče se narodne noše, devet zastav okoliških prosvetnih društev, med njimi najmlajša iz Litije, ki jo je tamkajšnje društvo dobilo šele 20. junija, telovadci in polkroji, zagorska rudarska godba, zastopnik bana g. inšpektor Dolenc z gospo sojirogo. zastopniki zvez, župani in odborniki, dolga vrsta moških in Mogočni tabori slovenske prosvete V Radovljici Radovljica, 8. avgusta. Radovljica se je danes prebudila v kar najbolj slavnostnem razpoloženju. Z vseli strani so davi navsezgodaj pričeli prihajati v Radovljico vrli možje, žene, zlasti pa številni fantje in dekleta ter mnogo narodnih noš. Iz K roji e je jirišla velika in pestra skujiina kar v spre-vodu, na čelu katerega je jezdilo ^0 fantov-ko-njenikov v narodnih nošah. Pozornost so v tem sprevodu vzbujali tudi jiestro okrašeni kmetski vozovi. Velike skujiine so prišle tudi z Gorij, Bleda, z Jesenic, Kamne, gorice in drugih vasi ter iz bližnje in daljne radovljiške okolice. Zbrana je bila prav vsa gornja Gorenjska — nad 6000 ljudi —, ki jc ponovno dokazala vsem, kako čuti, zlasli onim, ki tega ne verjamejo o/ir. nočejo verjeti. V veliko ogorčen je jo spra-vila množicc novica, da so ponoči odžagali evharistični hriž. To pa ni moglo streti razpoložen ja množic. S storilci l>o naše l judstvo samo obračunalo. Ob 9 dopoldne so se zbrali vsi udclcžcnci s konjeniki z državnimi zastavami, Mani in članicami v krojih in narodnimi nošami v sprevod, ki je šel na trg, kjer je bil postavljen oltar. Ob 10 jc bil napolnjen ves trg. Tedaj so začeli prihajati predstavniki. Najprej jc prispel g. ban dr. Marko Natlačen s soprogo, dalje predsednik apelacijskcgu sodišča dr. Gol i a s soprogo in drugi. Nato pa je prišel tudi minister za gozdove in rudnike g. G juro Jankovič, ki ga je sprejel in pozdravil g. ban dr. Marko Natlačen. Minister je ostal v razgovoru / odličnimi gosti, med katerimi smo ojiazili bivšega ministra dr. Šverljugo, okrajnega načelnika dr. Vrečarja, predsednika Prosvetne zveze univ. prof. dr. Lukmana, radovljiškega župana g. Res m a n a, industrijalca Avseneka in druge. Takoj nato sc je pričela sv. maša, ki jo je daroval radovljiški dekan g. Fatur, stregla pa sta mu dva funta v krojili. Mod sveto mašo je imel pridigo g. župnik Finžgur, ki je poudarjal: Kristus je učil po ulicah in jiovsod, kamor je prišel, svoj nauk. Mi smo la nauk sprejeli. Spomnimo se nušili slovenskih misijonarjev Knobleharja in Barage, ki sta svoje veliko delo mogla opraviti le z veliko ljubeznijo, ki jih je vodila, da sta mogla premostiti vse velike težave. Ta Kristusov nauk pa mora biti tudi temelj katoliške prosvete. Naše delo je sedaj, da širimo povsod krščansko prosveto, jiovsod, jx> ulicah in hišah, povsod moramo pokazati katoliško prepričanje. Saj se (udi Kristus ni bal nobenih ovir. G. Finžgar je končal govor z besedami Kristusa: Pojdi in tudi ti tako stori! Med sv. mašo je igrala železničarska godim verske pesmi in vsa množica je pela z njo, tako da je ves prostrani trg izgledal kot velika cerkev. Na koncu maše je vsu množicu zapela himno »Povsod Boga«. Nato pa se je začelo slavnostno zborovanje. Zborovanje je začel predsednik pripravljalnemu odboru g. dr. š m a j d. Pozdravil je najprej ministru za gozdove in rudnike K. jankovičn, ki gn je ljudstvo prav tako srčno pozdravilo. Prav lako prisrčno so navzočni pozdravili ministra dr. š v e r I j u g o , predsednika apclacije dr. Golio in ostale od- ličnike. Dr. šmn jd je sporočil šc vest, da jo bil iinjKivcdan na zborovanje tudi prihod voditelja slovenskega naroda g. dr Antonu Korošca, ki pa je jioslal pozdravno brzojavko ter v n jej obžaloval, ker mu nujni posli niso dovolili, du bi se osebno udeležil današnjega zborovanja v Radovljici. Vsa množica jc burno v/.klikula g. dr. Korošcu. Nalo je dr. Šmajrl predlagal pozdravne brzojavke, Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu, ministru dr. Kreku in škofu dr. Gregoriju Rozmanu. Vse pozdravne brzojavke je ljudstvo sjirejelo /. velikanskim odobravanjem in vzklikanjem. Nato sta jx>zdru-vila tabor še radovljiški župan g. Resman in dekan F a t u r. Za njima je nastojiil slavuoslni govornik g. dr. Basa j, ki je v svojem govoru jirerlvsem opozarjal na komunistično nevarnost, ki zastruplja tudi že naš narod. Opozarjal je na komunistično taktiko ter sporočil, s kakšnimi gesli prihaja pred ljudstvo. Svoj govor je končal z opozorilom, na j /.veslo i/poln ju jemo opo-roko našega velikega vladike nadškofa dr. Jegliča. Nato je bilo zborovanje končano. Vsi so zapeli Hej Slovenci«:, nakar je sledil slavnostni sprevod samo narodnih noš, fantovskih in dekliških odsekov v krojih. Pred Ljudskim domom je bila postavljena tribuna, na kateri so bili zbrani odličniki z ministrom Jankovičem in banom dr. Natlačenom na čelu. Vse odlične predstavnike našega naroda je množica navdušeno pozdravljala. Popoldne je bil telovadni nastop. Nastojm so prisostvovali bon dr. M. Natlačen s soprogo, predsednik apclacije dr. Golia s soprogo, univ. prof. dr. Lukmun, župnik Franc Finžgar in mnogo drugih odličnih osebnosti ter velika množica l judstva. Vse navzoče je nagovoril g. K I i -nar z Jesenic kot predsednik fantovskih odsekov za Gorenjsko. Nuto so bile jirosle vaje in jirosta zabava. Današnji veličastni tabor bo oslal vsem Radovl jičanom v neizbrisnem spominu. Vaš dopisnik je govoril tudi z ministrom g. Gjuro Jankovičem, ki je bil ves navdušen nad vsem. kar je videl Rekel je: Slišal sem že dosti o vaših taborih in sem danes prvič na takšnem taboru. Priznati moram, du mi nadvse ugaja, zlasti pa jc največ vredno to, da je v tako velikem številu zastopana mlndinn, ki bo v bodočnosti lahko vodila naš narod! V Raihenburgu It a i h e n b u r g, 8. avgusla. Za drugimi večjimi tabori je danes tudi Raj-henburg za vse kraje zelenega Posavja priredi I mogočen ljudski prosvetni lalmr. Moramo z veseljem poudariti, da so se domačini dobro zavedli svojega velikega dneva. Z redko izjemo posameznih hiš so ob vsej dolgi cesli od kolodvora do cerkve vsi hišni gospodarji razobesili državne zastave, Domačini so med seboj prav tekmovali, kdo Iki številne goste čim lepše in dostojnejo sprejel. Hiše so posamezni gospodarji okrasili tudi s cvetjem in zelenjem. Ob prihodu prvega jutranjega vlaka v Rajheii-burg so se domačini zbrali okrog kolodvora ter z živahnimi klici in pozdravljanjem sprejemali goste. Treba je bilo [»očakali še vlak iz Krškega, ki |)a je imel skoraj eno uro zamude. Zato |>a je pripeljal tem več jiravih prijateljev in somišljenikov. Na kolodvoru je bila fiostrojcna četa Celjanov v fantovskih krojih, pridružile so je jim Iri zastave iz Laškega, Celja in domača zastava iz Rajhenburga. Skupini, ki je tako sjirejemala nove in novo goste iz spodnjega Posavja, je dala poseben |H>udarek močna skupina na rodnih noš, ki se je bila medtem zbrala na kolodvoru. Sprevod proti cerkvi se je pričel jk> devetih. Na čelu so 1 rije konjeniki v narodnih nošah nosili Iri velike državne zastave, za njimi pa je jezdilo še 55 konjenikov v narodnih nošah in v civilu. Sledilo je nad 150 kolesarjev z narodnimi zastavami in s cvetjem okrašenimi kolesi. Sprevod je |irijetno izpojiolnjevala lepa skupina narodnih noš, med katerimi so jiosehno |iozornosl vzbujale panonske narodne noše iz Brežic. V sprevodu so igrale tri godbe. Sledila je četa fantov v krojih s tremi zastavami, nato pa nepregledna množica ostalega ljudstva. Posebna močna skupina mož in fantov jo bila prišla iz Sv. Petra [H>d Svetimi gorami, ki je prinesla s seboj tudi svojo prosvetno zastavo. Sv. mašo je v baziliki daroval stolni kanonik dr. Mirt iz Maribora, rajhenhurški rojak, ki je imel med sv. mašo pridigo o sodobnih nalogah katoličanov. Po sv. maši pa se je zunaj cerkve pričelo 7. b o r o v a n j e. Zborovalce jo [»zdravil gosp. Zupančič Niko iz Brežic v imenu posavskega fantovskega okrožja, ki je tudi predlagal, naj se odpošljejo vdanostim brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. ter namestniku knezu Pavlu na Brdo, pozdravno brzojavke [ta min. predsedniku dr. Stojadinoviču, dr. Korošcu, banu dr. Natlačenu ler mariborskemu škofu dr. Toinažiču. Zborovalci so z živahnimi vzkliki pritrdili temu predlogu. Nalo sta bili prebrani pismi ministra dr. Kreka in bana dr. Natlačena, ki sla oba bila zadržana in se nista mogla udeležiti zborovanja. Pozdrave jo poslal ludi narodni poslanec dr. V e 1> I e. Nato je govoril o vprašanju -Slovenec in vera« prof. dr. II oh n j ec iz Maribora. Govornik je povzel zanimivo temo lako prisrčno in domače, da je ves čas žel med zborovalci toplo pritrjevanje in odobravanje. Izvajal je svoje misli iz rečenice, da življenje brez vere nima nobenega pravega smotra! Le v luči vere ima življenje svoj pravi namen. Versko življenje pa velja seveda lako za posameznika, kakor tudi za javno življenje. Ostali lionio svoji veri in narodnosti ludi v bodoče zvesti, borili pa se bomo tudi za enakopravnost na vseh drugih jioljlh. Naš čas je tak, dn zmagujejo samo junaki. Zato mora naše krščanstvo biti zdaj liolj kot kdaj borbeno. Odjenjali ne bomo, dokler ne dosežemo popolne enakopravnosti slovenskega naroda. Živel naš aktivni, liorbeni in delavni katolicizem! Toplo pozdravljen je nato govoril prof. Bi-lenc iz Celja. V jedrnatih stavkih je podal pregled vsega našega prosvetnega dela v preteklosti, ki je bilo obnovljeno točno pred dvema letoma |hi našem voditelju dr. Korošcu( dolge ovacijc dr. Korošcu). Kje bi danes stale naše severne meje, če hi naši prosvetarji ne bili utrdili med našim ljudstvom prave trdne narodne zavesti! V bodočem pa se mora naše prosvetno delo izživljati v treh smereh: vzgajati ivojo mladino v slovenskem du liu, v katoliškem prepričanju, v socialni pravičnosti. Iločeiuo ostali Irdni, zvesti Slovenci, hočemo dekliški prapori, članice, mladci in linruščui. če-Ivcronlopi funtov, voz narodnih noš in še enkrat vsi okinčaui vozovi. Ilil je lo veličasten sprevod, zu Izlake nekaj nenavadnega oh podobnih prilikah. \ samem sprevodu je bilo nad 1500 ljudi, velike množice pa so tvorile špalir vso do Prosvetnega doma. Pred sveto mašo. ki jo jo daroval marjaniški ekonom č. g. Gross in med katero so krasno peli izlnški pevci pod vodstvom g. župnika Torkarju, /. iijiini vred pa vsn več tisočglava množica, io imel izklesan govor /agorski župnik g. Markoz.' Vodilna misel njegovega govora jo bila: Po Kristusu na jhjI k izobrazbi in kulturi! Po sv. masi je zbrana množica zapela himno Povsod Koga . nakar je predsednik fantovskega odseka g. Kovač začel tabor s pozdravnim govorom. Kot prvi je pozdravil tabor v imenu g. bana prosv. inšpektor prof. I. Dolenc. Poudaril je »olik pomen slehernega našega prosvetnega doma, kjer rastejo naši fantje in dekleta,, možje in žene za prave vzore, kjer v trudu iu znoju, polnem radosti, domu gradijo slavo iu rast«. Sledili so zatem pozdravi zagorskega župana g. Prosenra, zastopnika Prosvetne zveze iz, Ljubljane g. Lovca Friiueola. predsednika zagorskega prosvetnega okrožja g. Vinka tiuno. nakar je imel globoko zasnovan govor predsednik fantovskega odseka iz. Zagorju g. Fr. (iuua. Svoj govor je zastavil pod geslom: Sveta vera luč, uiaterui jezik ključ do pravo omike. Drugi del tabora ie bil kmolski tabor. V imenu krajevne kmetske zveze je spregovoril ». šešlor. kot zastopnik Kmetske zveze pa g. Avse-ii e k iz. Prodoslja pri Kranju, ki je navzočim v jedrnatih besedah razložil namen in pomen kmetske organizacijo. Z navdušenjem je bil nalo sprejet predlog, da se (K)šljejo udunostne oziroma pozdravne brzojavko na najvišja mesta. P o p o I d a a s k a priredil ov so je pričela ob pol S. Na sporedu je bil telovadili nastop članov in članic tor mladcev. Za vse točke je izredno številno občinstvo izkazalo navdušeno priznanje, posebno še za točko orodne telovadbe. Sledil jo Se Slafetni tek okoli telovadišča, nato pa prosta zabava z originalnim ribolovom in srečolovom. V Slov. Konjicah .Slov. Konjice, h. avg.. Prosvetni tabor slovenskokonjiškegu prosvetnega okrožju v Slov. Konjicah je bil nadvse veličuslen. I delo/bil je bila nad \ >c pričakovanje lepa. \ es trg pred cerkvijo je bil poln ljudstvu iz \sega okraju. Na predvečer -o zagoreli po bregovih ob-dravinjskih veliki kresovi, ki so vabili ua tabor. \ Slov. Konjicah samih je vladalo živahno razpoloženje. Glavna ulicu je bila ves večer polna ljudi. Naj/iveje pa jo bilo nu cerkvenem trgu, ki je bil razsvetljen in ua katerem je igrala slovenskokonjiška godba živahne in priljubljene komade. Iluketc so oživljale zvezdno noč. Po trgu so bile skoraj na vseh hišah izobešene državne /.ustave. Davi ob petih je bila budnim, jk> kateri je trg takoj oživel. V zgodnjih urah so prihajali udeleženci in -e zbirali tako |h> trgu kakor tudi na zbirališču blizu Rdoecgu križn. Ob pol desetih jo krenil sprevod v trg. Na čelu sprevoda so jezdili krepki fantje z državno zastavo. Njim so sledili kolesarji z okrašenimi kolesi. Živahna je bila slika praporov slovenskukonji-skega prosvetnega okrožja. Za njimi so stopali zastopniki i/obiuž.enstvn, samoupravnih oblasti in društev. Najlepši je bil pogled nu z.elo pestre narodne noše, ki jili jo bilo nad slo. članstvu na čelu je korakala godba. Prvi so korakali fantje v krojili, nato telovadci in ostali člani s slovenskimi trakovi. Poseben del sprevodu so tvorile močne skupine iz posume/.nih župnij, no samo slnveiiskokoii.jiškili, marveč tudi iz Celja, Slov. Bistrice, Velenja in drugod. Krepek poudarek dolgemu, nad poi ure trntajoecmu sprevodu oo ilnli dolgi kmetski vozovi, okrašeni / zelenjem in slovenskimi /usln-vicumi. Mogočnost prihodu na cerkveni trg jo povzdignil močan in precizen ojačevalec, po katerem je napovedovalec naznanjal posamezne skupine, lina ko tudi vse govore, godbo in skupno petje. \ud 5000 ljudi je prisostvovalo blugo-siovitvi novih prosvetnih praporov, službi božji iu zborovanju, botra praporom je bila mama bukova iz Zg. Pristave, moti devetih otrok, ki so vsi izvrstni prosvetni delavci. Profesor Gregor Zufošuik je imel ognjevit govor. Po njegovi pridigi je opravil sv. mašo g. arhidijukou Franc Tov urnik. Ob spremi jev nn ju godbe je množica pela ljudske pesmi. Po sv. maši se je pričelo zborovanje. Takoj v začetku se je pripeljal iz Sv. Juriju ob Ščuvnici minister g. dr. Miha K rek Burno pozdravljen jo /usedel prostor na tribuni poleg zastopnika bana okr. načelniku Iv. Bn vtika, arhidijakona Tovorniki! in narodnega poslanca Karla G a j š k n in zastopnikov krajevnih drž. in samoupravnih oblastev. Na predlog predsednika Jožeta šu r I n h u so bile / zborovanja poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Pelin II.. i\j. k r. Vis. knezu namestniku Pavlu, luvuiitinskcmu kne/oškofu dr. Tomn/.ioii. pozdravna hr/ojuvkn pu g. notranjemu ministru dr. Korošcu, lalior sta po/druvila z brzojavko notranji minister g. dr. Anton Korošec, s pismom pa buli g. dr. Natlačen. .Množico sta navdušila s svojima /anosnimn govoroma akademik L. Lesk o v ar in urednik Jože Koši e e k. Po uspelem zborovali ju in opoldanskem odmoru je bil po veeeriiiculi nu letnem tclovudišču /a Kat. driištv. iloniom javen fantovski nustop ob prav tako veliki mlelc/bi. Nad 200 članstva je i/peljulo vaje tako v skupinah kakor nu orodju v splošno zadovoljstvo. Gledalce je navdušil rujulni pohod. Udaren je bil nagovor dr. Maksa S e v š k a. S ponosom zremo nu tabor, kakršnega v Slov. Konjicah še nismo videli. Ze itirk veliko navdušenje množic je dvignil osebni prihod g. ministru dr. M. Kreku. Nil tem prosvetnem taboru se je živo manifestirala državljanska zavest. zvestoba do domovine in verskih svetinj kakor tudi volja, da hočemo biti dobri državljani iu dobri Slovenci. Zlati prosvetni jubilej v rojstnem kraju dr. Korošca Sv. Jurij ob ftčuvnicl, 8. avg. lino najstarejših in nnjagilncjšili prosvetnih društev uit štajerskem, prosvetno društvo v št. Juriju ob ščuvnici. jo danes praznovalo z velikimi slovesnostmi .">() letni jubilej svojega plodonosnega delovanja. Zasluge društva so zlasti v narodiio-obraiiibnem oziru neprecenljivo. Vsa leta, izvzemši svetovno vojno in leta preganjanja pod bivšim režimom JNS. jo društvo živahno delovalo. To je bilo videti tudi danes, ko je prav za prav krajevna proslava pritegnila ogromne množico domačinov in okoličanov, ki so s svojo udeležbo dokazalo, kako cenijo delo katoliških prosvetarjev. Na predvečer je bila [io št. Juriju velika bu-kljudu, v kateri je korakalo nad 500 ljudi z. gorečimi bakljaiui v rokah. Sprevod so velike množice ljudi navdušeno pozdravljale. Sprevod je šel mimo J. Koša rja. prvega predsednika društva, ki ga je vodil .">() let. Sprevod je šel dalje ob zvokih dveh godb. lo jo godbe od Sv. Marku pri Ptuju in od Sv. Trojico v SI. g., pred dom botrice novegu društvenega prapora go. Perger. Pri obeh domovih so bili pozdravni govori, pevski zbori so zapeli pesmi in godba navdušeno igrala. Sprevod jo končal na domu tukajšnjega rojaka notranjega ministra dr. Antona Korošca s peljem državne himne. Nedeljsko jutro, ki je zablestelo v prelestiiom sončnem siju, jo zopet zbralo k Sv. Juriju velike V Živahen in zanimiv zbor hmeljarjev Celje, 8. avgusta. Danes zjutraj se jo /.bralo v Roblekovi dvorani v Žalcu nad 1000 savinjskih hmeljarjev, da prisostvujejo taboru, ki sla ga priredili Hmeljarska zadruga in Hmeljarsko društvo in dn slišijo, kakšna hmeljska kupčija se obeta v bližnji sezoni. Ob !). je otvoril tabor predsednik Hmeljarske zadruge gosp. Alojzij Mihelčie. ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, predvsem pa okrajnega načelnika gosp. dr. Zobca, ki je s svojo prisotnostjo pokazal svoje zanimanje za nase hmeljarstvo, ker hoče slišali težnjo savinjskih hmeljarjev, pozdravil je ludi predsednika Kmetijske zbornice g. Steblovnika Martina, prav tako pa tudi nadzornika Hmeljarske zadruge g. inž. Dolinarja in zastopnike tiska. Okrajni načelnik g. dr. Zobcc jo sporočil pozdrave načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Podpornika in povedal, da so jc zelo rad udeležil tabora hmeljarjev, ker se zaveda, da mora bili zraven, kjer gre za lako velike gospodarsko zadeve, kakor je hmeljarstvo, obenem pa ila « tem zagotovi hmeljarjem, da jim je na razpolago za pomoč v vseh njihovih težnjah, kajti zaveda se, da ie postavljen na lo mesto z.a ljudstvo. Njegovo izvajanje so zborovalci sprejeli z. viharnim odobravanjem. Za njim je spregovoril g. Miholčič, ki je obvestil, d a sla lo zborovanje priredila Hmeljarska zadruga in Hmeljarsko društvo skupno, ker etn so približala drug drugemu in bosta skupno delala v interesu hmeljarstva, kar so vzeli navzoči •/. velikim zadovoljstvom na znanje. Predsednik llme-1 jurskega društva Jože Jelovšek jo za njim po-zdravil"zborovalce In prosil g. Mihelčiča, dn predseduje taboru. Določitev plače hnieljskim obiralcem in začetek obiranja. Kakor že več, let, lako se bo tudi v letošnjem letu plačevalo obiralcem 1.50 din zn škaf nabranem hmelja obenem s hrano in stanovali jem. Kdor ne" bo mogel dati obiralcem hrano, bo plačeval •> ,iin za škaf. Obiranje se bo pričelo pojiekod ze v prihodnjem tednu, največ pa na dan po Velikem Šmarnu v ponedeljek 10. avgusta. Ilmcljski nasadi drugod ia pri nas. Nadzornik Hmeljarske zadrugo g. inž. Janko Dolinar jo ludi letos obiskal kraje v inozemstvu, kjer pridelujejo hmelj. Lotos se jo mudil v Češkoslovaški in Nemčiji nad deset dni in je prinese izredno zanimiva poročila. Povedal je, da je bil s stanjem hmelja v inozemstvu močno presenečen, ker je pričakoval veliko boljšo stanje limeljskili nasadov v inozemstvu z. ozirom na poročila, ki jili je dobival. V Žalcu, kjer se pridela največ hmelja, kažejo nekateri nasadi izredno slabo hmeljsko letino'zlasti zaradi toga. ker so evott zolo neenako- merno razviti. Hmeljarji w> tam v veliki zadregi, kor 110 vedo, kdaj nuj začnejo z, obiranjem, obirali dvakrat pa 110 morejo, ker imajo hmelj napeljan na žice. Izgleda, da bo lam pridelek zu kakih 25% manjši kakor lansko loto. Tudi po drugod na češkoslovaškem se obetu veliko manj pridelka zaradi veliko suše. Tudi v Nemčiji jo rastlina neenakomerno razvila in zaradi sušo nekateri pričakujejo polovico manj pridelka kakor lansko leto, povprečno [ia se lahko računa, da l>o za 20% manj hmelja v Nemčiji. V Franciji so sc nasadi v zadnjem času precej popravili, kljub temu bo tudi tam manj pridelka, prav lako ludi na Poljskem in ludi Anglija no bo pridelala tolike množine kakor preteklo lelo. V Ameriki, kjer je bilo lansko lelo izredno slabo hmeljsko loto, se pa letos obelil nekoliko več. Ka kor ee da sklepali i/, dosedanjih poročil, bo v splošnem letos povsod manj pridelka, zato bo prav golo vo veliko povpraševanje po lepo zelenem hmelju, ki se bo dal golovo zelo dobro vnovčiti. Za Sav injsko dolino je posebno važno to, koliko ga bo rabila Amerika. Kakor žo povedano, bo v Ameriki letos bržkone več pridelka, loda Amerika ne pridela tako lepega hmelja, zato so bodo ameriško pivovarne tudi lelos zanimale za naš hmelj, čo ga bodo Savinjčani lepo obrali in ludi posušili. Cene hmelju. Gosp. inž. Dolinar je nato opozarjal hmeljarje, da morajo resno mislili žc sedaj na prodajo hmelja. Tudi pri nas ni lelos vreme najbolj streglo hmelju, preveč je bilo dežja, premalo loplote. Sreča pač je v leni. dn niso bilo noči prehladne in da 80 Savinjčani res vztrajno škropili hmelj •/. raznimi sredstvi proti peronospori. Tudi sedaj jo treba škropili, in sicer z, bakrenim apnom in 110 z gnlie.o, kalem se pozna na kobiilah. Pazili je treba tudi 1111 obiranje, da ue lio predolgih pecljev, da ne bo listja in ne bosi 11 več kot po dve roži skupaj. Hmeljarji morajo dobro pazili predvsem ludi 1111 sušenje. Pri večji limiporaluri kol jo 45 stopinj (pri spodnji lesi) se no sme hmelj sušili. Obravnavali so 1111 taboru še spravljanje hmelja in njega prodajo. Savinjčani po navadi le pre-radi prodajo svoj hmelj, kar silno kvari cene. V letošnjem loln ni pričakovati cene Izpod 20 din za kg. posebno visokih cen pa turll 110. Hmeljarji naj pazijo na poročila in naj se zavedajo, dn ue olmloj« bojazen, dn ne bi šel v denar letošnji pridelek. Kdor lino večje množine hmelja, naj gu ne prodaja sk upno. Preden je g. predsednik Hmeljarske zadruge zaključil živalmi lalior /. željo na velik uspeli v bližnji sezoni, je pozdravil navzoče tudi predsednik Kmetijske zbornice g. Stohlovnik I11 obljubil naklonjenost zbornice hmeljarstvu. Romunski kralj v Splitu Split, 8. avgusta, b. Davi ob 9.30 je prispel z vojno ladjo »Dubrovnik« » Split Nj. Vid. romunski kralj Karel 11., ki jo bil par dni gost Nj. Vol. kraljico Marijo v dvorcu »Mitočer . Čeprav jo kralj potoval iiikognito. so jo vendarle zbralo mnoga občinstva, ki mu je priredilo živahno ovacije. Ko- tiiunski kralj si je ogledal v Splitu Diokloeianovo palačo, nato pa jo pregledal šo starino v Sol in u iu Trogirju. Obiskal jo ludi Oceanografski institut na Marjanu. Nato se je odpeljal v Divulje. Nj. Vol. kralj Karel je odpotoval z brzin lakom čez Zagreb iu Vojvodina naravnost v svojo domovino. Nove japonske divizije prihajajo v Tjencin Na severu se je pojavila komunistična armada Tokio. s. avgusta. AA. (Domej) Iz Tioneina poročajo, da je okrog 50.000 kitajskih komunistično usmerjenih miličnikov krenilo v severni del pokrajine šansi. Komunistični miličniki operirajo po navodilih iz Niinkiiiga. Vse te čete so moderno oborožene iu tudi drugače dobro ohranjene. Razdeljene so nu pet divizij. Njihovemu poveljniku je dodeljen tudi politični komisar, ki so ga poslali iz .Nankingu. šanghaj, 8. avgusta. AA. Dobro obveščeni krogi v Tukungfiiuu in Nankingu Irilc, da se bosta še pred 15. avgustom v Tienciuu izkrcali dve japonski diviziji. Tretja bo poslana v Čingtao. množice ljudstvu. Ze pri jutranji službi božji jo bil blagoslovljen nov prekrasen bulduliin. Takoj po končani jutranji službi božji so začeli prihajali ud vseh struni udeleženci društvene proslave. Ko >0 bile močne kolone mladih funtov in deklet postavljene v red, so jo pripeljal med njo minister dr. Miha Krek, ki >0 gu zlasti mladi prosvetarji navdušeno pozdravljali. Po pozdravnili govorih se je razvil manifestncijski sprevod, v "katerem jo korakalo za močno skii|>ino konjenikov in kolesarjev okrog 500 članov in članic prosvetnih organizacij, razdeljenih v pestre skupine. Sprevod jo povsod pozdravljal gost š|)utir gledalcev. Ko so se množice zbrale na prostoru pred farno cerkvijo. je najprej g. dekan Goiuilšck, dolgoletni tukajšnji ka|)lnn in predsednik društvu, blagoslovil novi |irekrasiii društveni prajior. Takoj nato so je začela služba božjo, |>ri kateri je imel pomenljiv nagovor g. dekan (Joiuilšek. Po sv. maši je bil nn istem |irosloru prosvetni tabor, na katerem so govorili gg. žu|inik Fran Saltler o nalogah katoliško prosvete, ki ima za gesto Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlnpei . dalje g. Marku Krn nje iz Maribora o socialnih nalogah katoliških prosvetarjev iu g. dekan Gomilšok o liurodiloobrunihiiih nalogah obmejnih katoliških prosvetnih društev. Množice so s pazljivostjo in navdušenjem sledile temeljitim izvajanjem govornikov. Z zborovanju so jioslnli ludi iidanostnc pozdrave vladarju, knezu-namestniku, rojaku dr. Anionu Korošcu, ki je lalior tudi sam pozdravil z brzojavko iu drugim. Po|iolduc je bitu telovadba, pri kateri so strumno nasto|iale vrste mladih fantov in deklet, burno pozdravljeno od številnih glodalcev. Po telovadbi, med katero jo govoril g. Franc Snoj iz Gornje Radgone o pomenu telesne vzgoje za našo mladino, se jc razvila prijetna zabava, Sketov spominski dan Mcstinje, 8. avgusta. Fantovsko prosvetno okrožje Šmarje pri Jelšah je jiriredilo na Mestinjem. kjer stoji rojstna hiša pisatelju dr. Jakoba Škota, ki je spisal eno nujpriljubl.jonejSjh knjig, kar jili sanghaj, 8. avg u sla. AA. Japonsko civilno jirebivalstvo jo zapustilo kolonijo v llankavu, zaradi katere sc je pripeljal iz Japonske |ired dnevi poseben oddelek pomorskih strelcev, ki so ščitili kolonijo. Evakuacija je bila izvršena v popolnem redu. Tudi japonski državljani, ki so prebivali ob gornjem in srednjem toku reke Jankce, so zaposlili Kitajsko. V llankavu je oslulo le. še okoli 100 japonskih državljanov. Njih varstvo jo prevzela kitajska garnizija. Ti japonski državljani so po večini konzularni uradniki, policijski organi ler njihove rodbine. Nazadnje so zajiuetili Ilunkav tudi japonski pomorski strelci. Slovenci imamo, Miklovo Zalo«, veliko prosvet. prireditev, združeno / odkritjem spominske plošče pisatelju 1111 njegovi rojstni hiši. Proslava se je vršila v skromni kmečki vusi, vendar 3o se je zlasti dopoldne udeležile velike liino/ieo okoliškega ljudstva, /e nu pred-večer kres uaznuiijul slovesnost prihodnjega '■ AIU^UJ se je ru/viI od postaje pester sprevod s kosti-ivniško godbo na čelu med pri-ju/.ninn j.olji in v,-lovi k rojstni hiši pisateljevi. Ub 10 jc bila pred pisateljevo hišo sv. mušu ki jo je durov ul g. stolni dekun dr. Gu k n 1 u. Med sv maso je govoril o potrebi |ioudurjunja kuto-iskegu prepričanja v javnem in zasebnem življenju. Nato je bilo odkritje sjiomiusko ploščo s slede. 1111 sporedom: Godba jc /uigrala državno lunino. Domači dijak Jože Ca k s je vzneseno recitiral O. /iijiunčičcvo Slovensko besedo«. Nato je stopil na govorniški oder g ravnatelj dr. hrane Kotnik i/ Celja in navdušeno govoril navzočim o življenju in delih pisatelju, kateremu j:> nato odkril spominsko jiloščo. Moški pevski /bor i/, št. Vidu je nato /apel vencek lepili koroških narodnih pesmi. Po himni 31 loj Slovenci« so se inuožicc razšle. PopvvoMne ob 15 se je zopet veliko število hudi /bralo k predstavi narodno igre »Miklova /iilus, katero so |iri|iravili dijaki, organizirani v posebnem odseku prosvet. društva 'v Šmarju pn Jelšah. Igra je bila na prostem prav ila domu pisatelja dr. Sketa. Neposredno pred začetkom igre se je pripeljal minister dr. Miha Krek. ki so gn navzočni navdušeno jio/dra-\ili. godba pa 11111 jc v pozdrav /uigrala državno himno. I i cdstav i so prisostvovali še okrajni glavar dr. Maruš, ravnatelj dr. Kotnik s soprogo, odvetnik dr. O g r i z c k , prof. S t r 111-sek m |»rof. dr. Gn n ta r kot zastopnik ccIjskc podzveze. poleg mnogih drugih odličnih osebnosti. Igralci so težavno nalogo prav ugodno rešili iu ljudstvo je z zanimanjem sledilo dogodkom na preprostem odru. Brzojavno jo pozdravil prireditev in na-vzoenc minister dr. Anion Korošce. Posebno j)u jc odjeknila v srcih navzoenih iskrena pozdravna beseda, ki jo je v |iismu poslal /boro-valccin koroški župnik Janko Majcrhofcr. Drobne domače in tuje Minister dr. Krek v Celju Celje, 8. avgusta. Dunes |iopoldne ob 5. jo prispel v Celje minister dr. Miha Krek ter si v spremstvu g. župana Milielčiča in funkcionarjev obrtne razslave ogledal celjsko obrtno razstavo. V razstavnih prostorih se je zamudil nad ono uro. Po krnlkem oddihu na vescličnem prostoru se jo od|ieljal jiroli Ljubljani. Kenlshi vojvoda na potu v Jugoslavijo Dunaj. 8. avgusta. A A. Nj. Vis. vojvoda in vojvod in ju Kcnlska. ki sta so zadnje dni mudila na Poljskem, sta včeraj prispela v Avstrijo: Predvsem nameravata obiskali \vindsorskega vojvodo, ki živi kakor znano na Čuškem gradu v bližini Beljaka. Nedelja shodov tudi v Srbiji Belgrad, 8. avg. m. Današnja nedelja je bila v političnem oziru zolo močno razgibana. Na vseh slraneh so bili shodi in konference, ki so jih napovedale poli lične stranke in skupine. Največ shodov je imela JRZ, in sicer v Sknplju, Kragujevcii in Savskem mostu. Nn teh shodih so funkcionarji stranko podali zborovalcem poročila o političnem lioložaju ter opozarjali na ogabno gonjo političnih nasprotnikov |iroli sedanji vladi zaradi ratifikacije konkordala. s katerim so katoliška Cerkev v pravicah in dolžnoslih izenačuje s jiravoslavno in drugimi priznanimi cerkvami. Izvenskupščlnska opozicija, in sicer bivši zoniljoradniki. so tudi imeli napovedan shod v Skoiulcrvalui. Na shod bi morala jirili dr. čillirilovič in Kokanovič, toda nobenega od nikoder ui bilo. Končno se jo pojavil kol njun zastopnik neki kmet, zaradi česar shoda ni bilo, temveč so se kmetje le med seboj pomenili. ... in v Vojvodini Bučki Petrovac. 8. avg. m. Dunes so bilo velike narodne svečanosti tukajšnjih slovaških naselbin. Pri loj priliki jo imela občni zbor tudi Slovaška malica in se je proslave udeležilo nekaj zastopnikov Slovakov i/. Češkoslovaške, * Belgrad. H. avg. m. Davi je odpolovnl iz Belgrada v Dalmacijo glavni tajnik češkoslovaške agrarne stranke g. Zilka, ki je prejšnji teden obiskal vse slovaške naselbino v noši državi. Njegovo bivanje v naši državi je jiovsetn privatnega značaju. Kongres poljskih tegionarjev Varšava, 8. avgustu. AA. Silna in močna vojska v trdnih rokah močne vlade, je bilo geslo, s katerim je maršal I!yd/.-SmigIv davi v Krakov n otvoril kongres legionur jev, nu katerega so prišli tudi člani vlade, generatitela, jiol-kovnik Adam Koc, vodja Irouto narodne sloge in drugi ugledni jiolitiki. Pred legiouuiji, kj so bili razvrščeni v vrsti in velika masa ljudstva, ki jc maršalu priredila veliko ovacije, jc imel govor, v katerem je. najprej izrazil čast in slavo lilugopokojnemu maršalu Pilsudskomu, stvaritelju poljske vojske. Nato je jiozval vse svojo bivše vojne tovariše, da ostanejo trdno združeni. V primerjavi z. drugimi državami je dejal, ki niso nikoli izgubile svoje neodvisnosti, živi danes 1'oljs'ku v primitivnih okoliščinah. Da bi so prekoračile ta etapa, je treba scei zgolj po naslednjih srcdstvilf: I. po močni vojski, ki I10 zajumčila Poljski svojo varnost; 2. po trdni roki, ki bo čuvala red in varnost v notranjosti države; 5. j)o skupini ljudi, ki si žele močno poljsko državo iu ki hočejo delati za njo. Obsodil jc vse iilopisličnc doktrine, ki povzročajo vse braloniorilnc vojne in splošno bedo. Maršal je zaključil svoj govor s poudarkom, da veruje v možnost spreobrnitve teli ljudi. Poljaki so razpustili „Ukrajinsho športno zvezo" Varšava. 8. avgusta. AA. Oblasti so razpustilo ukrajinsko športno zvezo, ki sloje okoli 000 telovadnih in sporlnili društev, ler ukrajinski akademski sporlui klub. Obe organizaciji sta imeli svoj sede/, v Lvovu. V dekretu policijsko oblasti je rečeno, da jo vodstvo obeh organizacij jirepo-vedalo svojim članom vsako tekmo s julijskimi športniki. Pri preiskavah obeh omenjenih organizacij in v stanovanjih njihovih voditeljev jo |ioli-cija zaplenila razno listino iu dokumente. Teriiet. 8. avgustu. AA. Nacionalistično čete so včeraj po|ioldne zavzele mestece La Vajolas, Drug nacionalistični oddelki so se iz vzhodne smeri jiri-bližoli cesli Ciienco-Teruct. Zemiiiiskii vremenska napoved. Prevladovalo bo vedro vreme v vsej državi, |e v vzhodnih krajih bo |ionekod oblačno. Mestoma je pričakovali jutranjih megla. Možne so lokalne nevihte. Temperaturi! se bo šc mulo dvignila. Nedeljslui šport Državno prvenstvo juniorjev v plavanju Ilirija nesrečno zgubi prvenstvo. — Jadran, Split, prvi v plavanju, Jug v vuaterpolu, Ilirija v skokih V sobolo in včeraj jo kopališče mrgolelo kopalcev, ki jih je poslalo osem najboljših plavalnih klubov iz vseh krajev državo. Ilirija Ljubljana. Jadran Split, .Ing Dubrovnik, Vicloria Sušuk. ZPK Zagreb, Jadran Krcognovi, Sever Belgrad in (ialeb Novi Sari so poslali v Ljubljano okrog 200 tekmovalcev, ki so sc vsi borili, da bi pridobili svojemu klubu naslov juniorskegn prvaka države, ali pa vsaj čim boljši placement. Ze sobotni rezultati so dali slutiti, da bodo končno borbe silno zanimive in napete. Saj so se srečali odlični tekmovalci: Sinolikova (Vicloria), Bcarova (Jadran S.), Vernerjeva in Fiučovn (L), Schell (1.), Negovetič (V.) i. dr. Včeraj sc je začelo tekmovanje okrog O zjutraj iu je trajalo z malim odmorom tja do večera. Tehnični rezultati so bili ti-le: 50 m prosto juniorji: a) Klein ZPK 20.0, Mi-trovič Jug, 30.8, Peslevšek 81.4; b) Stacula 27.8, Ciganovič 30.4, Skacpa 31.2; r) Curtini 29.3, Žigur-ski 31.4, Defilipis odstopil. I. Stacula Jug 27.8. 2. Curtini Vicloria 29.3. 3. Klein Z1'K 29.1). 4. Ciganovič Jug 30.4. r>. Mitro-vifi Jug 80.a o. Skurpa Ilirija 31.14. Točke: Jug 18, Vicloria 8, ZPK r>, Ilirija I. 100 iii prosto juulorkc: I. Beara (Jadran. Split) 1.15.«. 2. IVtrošič. (Jadran, Split) 1.22.8. 3. Krmpo-tifi (Vicloria) 1.28.8, 4. Radica (Jadran. Split) 1.20.4. 5. Ožegovič (Jadran Split) t.30.6. (i. Boršič (Vicloria) t.30.0. Točko: Jadran 20, Vicloria (i. Skupno: Jadran S 20, Jug 18, Vicloria 14, ZI'K 5, Ilirija I. 100 m hrbtno juniorji: 1. Schell Ilirija 1.18.2. '2. Negovetič Vicloria t. 3. Bolan ZPK 1.18.0. 4. Drobnič ZPK 1.21.2. 5. Klein ZPK 1.21.4. (i. Ciganovič Jug 1.21.9. Točke: Ilirija 13, ZPK IO, Vicloria 8, Jug I. Skupno: Vicloria 22, Jadran 20, Jug II), ZPK 15, Ilirija 14. 100 iii prsno juniorke: 1. Verner Ilirija 1.30.1). 2. Fine II 1.38.0. 3. Orlic Jug 1.39.1. 4. Binder 1.11.2. 5. Sipoš Galeb 1.45.8. (i. K nego Jug LIS. I. Točke: Ilirija 24, Jug 0, Galeb 2. — Skupno: Ilirija 38, Jadran 20, Jug 25, Vicloria 22. ZPK 15, Galeb 2. 4X50 m prosto juniorji: Jadran Split: Karanimi, Drezga, Puhar, Trcsič. Jadran Krcognovi: Subotič, Zanclovič, Grahalič, Doklcstič. Sever: Bjclič, Kujuniljic, Paljič, Žigurski. I ZPK: Bolan, Klein Anic, Klein Saša, Defilipis. II ZPK: Bušič, Czokelius, Ivkovič, F'ussnuinu. Jug: Baicn, Mitrovič. Ciganovič, Stakula. Ilirija: Ziža. Pestevšck, Schell. Skarpa. Jug II: Grbavčič, Lasič. Horiistein, Žižek. 1. ZPK 1.58.3. 2. Jug 2.00.1. 3. Ilirija 2.03.6. 4. .Indran Split 2.03.8. 5. Jadran Krcognovi 2.04.8. 0. Sever Bgd. 2.05.3. Točke: ZPK 20, Jug 10. Ilirija 10. Jadran S 6, Jadran 15 4, Sever 2. 3X190 ni mešano juniorke: Jadran I.: Beara, Jakaša, PcIrošič. Jadran II.: Ožegovič, Knežcvič, Itadica. Ilirija: Martin, Binder, Podboj. Sever: Fetkovič, Pahlajtner. Krkoč. ZPK: Smoljnn, Loos, Suljič. Jug: Orlic, Kncgo. Radeničic. Ilirija I.: Verner, Fine, Fine. Vicloria: Smolik, Caildrlič, Krm pot ič. 1. Vicloria 4.33.0. 2. Ilirija 4.40. 3. Jadran L 4,11. 4. Jug I. 5.04. 5. Jadran II. 5.05. 0. Sever L 5.35. Točko; Vicloria 20, Ilirija 10, Jadran 14, Jug 0, Sever 2. Skupno: Ilirija 54, Vicloria IS, Jadran Split 40. Jug 31, ZPK 15, Galeb 2, Sever 2. Matcrpolo: Jug je proti Jadranu igral zelo ostro iu dasi je Jadran že vodil s 3:1, so rutinira-jicjši igralci Juga izenačili. Skoki seniorjev z, deske 3 m: 1. Ziherl 129, 2. Kržan 80. 3. Kordelit 80, 4. Pogačnik 07. popoldni; 200 m prosto juniorji: 1. Defilipis (ZPK) 2:28.2, 2. Curtini (Viki.), 3. Schell (I.) 2:29.3, 4. Žižek (Jug) 2:3-1.1, 5. Štakula (Jug) 2:30.8, 0. Baica (Jug) 2:36.8. Točke: ZPK 13, Viktorija 8, Jug 0, Iliriji 5. Skupno: Ilirija 59, Viktorija 50, Jadran S. 40, Jug 37, ZPK 28, Sever 2, Galeb 2. 50 m juniorke prosto: I. 1. Beara (Jadran S.) 34.0, 2. Jakaša (Jadran S.) 3,3.8, 3. Petkovič (Sever) 41.7. — II. 1. PcIrošič (Jadran S.) 34.2, 2. Fine (I.) 37.4, 3. Boršič (V.) 38.2. — 111. 1. Radica (Jadran 5.) 84.9, 2. Krmpotič (V.) 30.7. 3. Suljič (ZPK) 89. 1. Petrošič 34.2, 2. Beara 34.0, 3. Radica 34.9, 4. Krmpotič 30.7, 5. Fine 37.4, 0. Boršič 3S.2. Točke: Jadran S. 20, Viktorija 4, Ilirija 2. Skupno: Jadran S. 00, Ilirija 01. Viktorija (10. Jug 37, ZPK 28, Sever 2, Galeb 2. 10(1 m prsno juniorji: 1. Binder (1.) 1:21.0, '2. Polič (V.) 1:23.8, 3. Bijelič (Scv.) 1 :23.9, 4. Tori (I.) 1:28.2, 5. Pulja (Brdjanin) 1:28.9, 0. Ninčevič (J. S.) 1:28.4. Točko: Ilirija 10, Viktorija 8, Sever 5, Brdja-nin 2, Jadran S. 1. Skupno: Ilirija 77. Viktorija 08. Jadran S. 07, Jug 37, ZPK 28. Sever 7. Brdjanin 2, Galeb 2. 100 m hrbtno jiiniorke: 1. Smolik (V.) 1:27.0, •2 Beara (.1. S.) 1:31, 3. Fine, (I.) 1:31.3, 4. Orlic 1:37.0, 5. Ožegovič 1:40. 7, 0. Itadica 1:13.7. Točke: Viktorija 13, Jadran S. U, Ilirija ,5 Jug 3. Skupno: Ilirija 82, Viktorija 81, Jadran s. ,8. Jug 40, ZPK 28, Sever 7, Brdjanin 2, Galeb 2. 3 krat 100 m mešano juniorji: 1. Viktorija (Negovetič, Polič, Curtini) 3:48.1, 2. Ilirija (Schell, Binder, Scarpa) 3:51.2, 3. ZPK 1 (Belan, Cekclijus, Defilipis) 3:55, 4. Jug I. (Ciganovič, Lasič, Slukuln) 4:01.7, 5. Jadran S. 1. (Ninčevič, Pcrfclu, Tresic) 4:02.3, 0. Sever I. (Bjclič. Parač, Džigurski) 1:02.3. Točke: Viktorija 20, Ilirija 10, ZPK 10, Jug 0, Jadran S. 4, Sever 2. Skupno: Viktorija 107, Ilirija 98. Jadran s. 82, Jug 40, ZPK 38, Sever 9, Brdjanin 2, Galeb 2. I krat 50 ni juniorke prns(o: 1. Jadran I 2:23.7, 2 Ilirija I 2:34.2, 3. Viktorija I 2:38.0, 4. Jug I 2:51.4, 5. ZPK I 3:00.2, 0. Jadran S. II. Točke: Jadran S. 28, Ilirija 10, Viktorija 10, Jug 0, ZPK 4. Skupno: Viktorija 117, Ilirija lil. Jadran S. 110, Jug 02. ZPK 42. Odločitev Kot zadnja plavalna točka jc bila ponovitev šlnlctc 4x30 m. Ilirija je \ tej štnleti. kjer ni bilo ladrann I. in ZPK, morala doseči vsaj drtt-uo mesto, pa bi bila poslala državni prvak. V začetku jc sicer malokdo dvomil v to, toda sreča se je obrnila in utrujeni plavalci ilirijnn-ske štafete niso zmogli tolikšnih ponovnih naporov in štafeto jc prišla na cilj kot tretja. t. Jadran S. II. 2:02.1: 2. Jug 2:03.6; 3. Ilirija 2:03.7; 4. Sever 1. 2:03.7. Stanje točk po tej štafeti, pri čemer so vračunane točke prvih dveh štafet od dopoldanskega tekmovanja, je bilo tole: ZPK 26, Jug 22. Jadran 10, Iliri ja 4. Sever 2. Končno stanje točk pa jc tole: L Jadran. Split 120: 2. Ilirija. Ljubljana 118: ■>. Vicloria, Sušak 117: 4. Jug, Dubrovnik 74; =5. ZPK. Zagreb 68: 6. Sever. Belgrad 11:7. Brdjanin 2: S. (ialeb, Novi Sad 2. Tako jc Ilirija za letos nesrečno izgubila pokal, ki gu jc žc imela v rokah, iu državno prvenstvo. Skoki seniorjev s stolpa: f. Ziherl 102,18; 2. Kcržan 61.62; 3. šegn 37.28. Skoki seniork z deske 3 m; Skakala jc samo liana Kržanovu in si s 5"i.V lovkami osvojila državno prvenstvo. Skoki j ii ii. z deske 3 m: Državno prvenstvo si je osvojila \nda Martin z 32.32 točkami. Skoki seniork s stolpa: Nastopila je samo ilirijnuku Kcr/.unov.i in si osvojila državno prvenstvo K 24.24 točkami. S tem si je Ilirija priborila državno prvenstvo v skokih t. 68 točkami. VVaterpolo: Ker Sever (Belgrad) ni nastopil i pr : 27. Kol častili vodja je bil na cilju častni član MKM g. Anton Antončič. Vodstvo dirko je bilo v rokah gosp. predsednika MKM Salamona in tajnika Simona Simončičn. Po dirki sc je predserlnik gosp. Salamon zahvalil vsem in razdelil prvini pe j ini zmagovale,cm krasna darila. 'Tajnik Mariborskega ledna gosp. Lotz pa jc čestital k doseženim uspehom. Prvenstvo Celja v petoboju V klasičnem potoboju prvak: Pleteršek Peri (Primorje). juniorski prvak: Marko (Jugoslavija) Danes dopoldne je bilo ua Glnziji v orgn nizati ji SK Celje prvenstveno tekmovanje v klasičnem petoboju za juniorje. Rezultati so bili naslednji: Seniorji klasični petoboj (3 tekmovalcev): 1. Pleteršek Fcri (Primorje) 234~.43: 2. Slanbe Ivan (Celje) 23ŠI.33: 3. Tkalčič Herman (Celje) 23(,s.4o: 4. Goršek Krnil (Primorje) 2234.S4: 3. Dobnik Franc (Jugoslavija) 1608.21. Posamezne discipline: Skok v daljavo: I. Pleteršek 6.21; 2 Sluubc. 6.10; 3. Gradišnik (Prim.) 5.70. Met kopja: 1. Mitrovič 38.9: 2. Urbančič Adolf (Prim.) 34.S3; 3. Lesjak Franjo (Celje) 54.14. Tek 200 ni: I. Pleteršek 24.2; 2. Urbančič 24.5; 5. Goršek (Prim.) 24.0. Me. t disku: I. Stuube 35.22; 2. Tkalčič 51.90: 5. Urbančič 31.34. 1300 m: I. Goršek 4:21.2: 2. Soster (Jug 4:42.2: 5. Pleteršek 4:49.2. T r i k o k izbirno: I. Stuube 12.46: Pleteršek 12.43: 5. RcbcilSclicg (Celje) 12.2 (j u n io r, 16 let). Petoboj juniorji (9 tekem): I. Murko (Jugoslavija) (670.87: 2. Polnk (Prim.) 1404.32; 3. Rufko (Jugoslnviju) 1466.27: 4. VI url ko (Jug.) 1383,42: 3. 'I ider (Planina) 1227.37. Rezultati: Daljina: I. Murko 5,89: 2. Polak 3.34: 3. Dcržck (C.) 5.49. Kopje: I VIlidko 36.43 ; 2. Jonevckovič 36.43: 3. Poln k 33.70. I (K) m: 1. Marko 12.2; 2. \ ludko 12.4; 3 Polak 13. Disk: Dcržck, 29.30; 2. Polak 28.89: Murko 28.63. 1000 m: I Končan (J.) 3:06: 2. Marku 3;07.4 3. Kos, Juncvckovič 3:12.1. Kolesarsko cestno drz. prvenstvo Slovenec Prosinek in Grgac objeta v cilj 17 minut pred tretjim Bili smo že mnenja, da sc je ta grda ruz-varla nekaterih iie|K>šicnih športnikov izgubila, ko suio pravkar včeraj videli, du se je spet našel zlobnež, ki je dirkačem natrosil čevljur-kc žeblje že pred Novim mestom in potem tako, dn so ti imeli po enega in več defektov. Pa ne samo dirkači, tudi spremljajoči motorji so jih bili deležni (predsednik podzveze, Ljubljana, je v gumo dobil kar sedein žcbljev), naš Gartner dva defektu, Grgac dva, Rozman, Ivkovič- itd. itd. Odhod dirkačev iz Zagreba je bil ob pol osmih, to jc pol ure po predpisanem startu, in je štarlulo nič manj ko 33 konkurentov. Od Slovencev se je popolnoma nepričakovano udeležil vožnje bivši llerinežan Karel Luvrili. ki služi trenutno pri koles, butoljanu v Nišn. Odre/al se je mul vse pričakovanje. Pri Sv. Nedelji je dirkače doletela smola s tem, da je PoKupec, potem ko je hotel slediti Prosincko-veniu sprinlu, padel in se je ob lej priliki zrušilo kur osem fantov 1111 kup. Posledica: polomljena kolesu. Jagurii hudo pobit, da je moral v bolnišnico, Ivkovič pa precej popraskan po nogah in rokah! V Novem mestu so se dirkači formirali že v tri večje skupine, ki je bila dva zaostajata, 11 Prosinck in Grgac vozita v vodstvu seveda Prosinck, Grgne. Košar in niI-man. V prvih klancih po Novem mestu zudnjn dvu zaostajajo, u Prosinck in Grgne vozila v pospešenem tempu dalje. Zasledovalna borba, ki bi morala biti močnejša, ni bila tako, in razlika se jc večala, namesto manjšala. Nemalo pa je mnogoštevilno občinstvo, ki je nu cilju pred Jelačiiiovo gostilno čnkulo izida tekme, raz.cKurul dohod obeh fuvoritov Cirgca in Pro-sinoku, katera numesto, da Iu privo/ilu v cilj po dirknško, slu se objetih ramen lepo koinnilno prigilgula med gostim špuliijeni ljudstva, ki je ogorčeno nad takim dohodnin zučelo v gručah zapuščati cilj. Funtu -i sicer nista mislila, da bo ta njihova prijatcljsku gesta napravila na publiko tako slab »tis. Zato pa so nekaj prav mojstrskega pokazale nu cilju skupine pilili, sedmih in muuj dirkačev, ki so v cilj privo/ilu s pru\ ostrimi sprinti in kjer sta se huš naša Luvrili in Gartner i/boruo držalu, /a dobro razpoloženje nu cilju je skrbela poštarja godba, ki jc igrala nekaj prav dobrih koračnic. Rezultati državnega prvenstva so slede« i: I. Prosinck, ki jc progo 130 km prevozil \ času 4:47.33, 2. l avrili Karel 3:07.01, 3. Curtner (isti čas). 4. Košar (isti). 3. šoštarko (isti), b. šolman 3:08.37, 7. Mihelčič (isti čas) s, k. Ilr (vojak) — isli čas, 9. Kačič Jule (isti), 10. <>C"-relec (isli). It. Ro/nuin 3:17.10 (2 defekta), 12. Ivkovič 3:24.03 (delčki in padce), t". C.niin (de-— Neodvisni dirkači 1 1. Grgne v č.isii 4:4",35, rekt). 14. Pav lii ič ild. dosegli sledeča mesta: 2. Ljubic 3:07.1 Ko so se dirkači nniili in okrepčali, so storili 1 > i le- razdeljene govoru predsednika Hoseiibcrgn sledil gi po/driniii in bodrilni nagovori. - I pa je bilo v redu. i/lililcciii 111 rn/.k uran 1 jim v gostilniških pro-nugradc. pri čemer so Sc clrii-ri vsem ni opu/iti, dn v Siivc/ii /opet nekaj Prvenstvo Slovenije v lahki atletiki Srednji rezultati in še slabše zanimanje občinstva Dokaj neopazen od večine jc bil včeraj na igrišču SK Ljubljana zadnji dan prvenstvu lahko-atletov. Tekmovalcev je bilo malo, tnko da jo v v poedinih disciplinah startni samo jio en atlet, občinstvo pa jo lo lahkontlelsko priredilcv docela prezrlo, kar |>oslane razumljivo, če pomislimo, du so bile v teh vročih dneh plavalne prireditve 1111 Iliriji mnogo bolj privlačne. Novi slovenski prvuki so postali ti-lo atleti: snu 111: Gabršek (Primorje) 2:00.0. to kili: Pere (Primorje) 37:29.2. '00 111: Gabriek (Primorje) 23.5. Krogla: Skaz.a (Primorje) 10.30. Kladivo: Oujziiik (železničar M.) .38.iu. Skok v dulj: Korče (Primorje) 5.03. V moštvih si je osvojilo zvezi 110 prvenstvo Primorje ,s 07 točkami, druga ie Ilirija /. 51 točkami. SK Slavija, Praga, v Belgradu Hclgrad, 8. avgusta, m. Na vabilo BSK in Ju- | goslavije je prišla v Belgrad praška Slavija, prvak CSR. Zanimanje za tekmo je bilo kljub slabemu 1 vremenu precejšnje, ker veljajo Cehi še vedno kol najboljši nogometaši v Srednji Kvropi. T,i sloves je potrdila ludi Slavija v prvi tekmi proti BSK. V tej teknil se je Slavija predstavila bel« ; grajskemu občinstvu kot jirvoruzrediio moštvo, v j katerem ni bilo slabih zasedb. S svojim poletom, borbeno in tehnično zgrajeno igro si je pridobila simpatije gledalcev, ki «0 stalno spremljali lejie poleže z obilnim ploskali jem. Cehi pravilno ustavljajo in dodajajo žogo in ločno streljajo na gol. Tudi sijaino razvijajo Igro. To bi bile glavne odlike češkega moštva. BSK je nadomestil tehniko ' veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo. Pokazal pa je ponovno staro iio|ioprnvljivo napako nepotrebnega zadrževanja žoge iu prodiranja skozi trio namesto preko krila, kar je imelo za (»oslcdico nepotrebno in nekoristno kombiniranje pred golom. BSK: Slavija 3:2 (2:1) V sol>otr> zvečer sta se pod reflektorji srečala i bivši državni prvak in Slavija. Slavija je pokazala j naiprej zgoraj ojiisnno iirro. BSK je |>rilisknl na Cehe do 15. minule 1. jiolčasa. Igra BSK v lem ( času je navdušila 4IKK) glodalcev, ki so burno jki j zdravljali Bclgrajčane. Prvi gol iz daljave '2o metrov strese najprej mrežo BSK. V 28. minuti Iki- Mariborski šport Teniški turnir Maribor, 8. avgusta. V današnjem nadaljevanju teniškega turnirja za nacionalno prvenstvo dravske banovino in mednarodno prvenstvo Maribora so sc odigrale sledeče važne, igre: V singln za nac. prvenstvo se je odigral že finalo med Lirzerjcvo od Rapida in Voglarjevo od Maribora. Borba je bila zelo ostra in jo je le s težavo Lirzerjevu odločila v korist. Zmagala jc s 4:0, 7:5 in 0:2. V singlu gospodov za prvenstvo dravske banovine je bil odigran filiale nieil Skobornetoni od Atletika v Celju in Blankejem od mariborskega Rapida. V zelo lepi igri je zmagal rutiniranejši Celjan s 7:5. 0:3 in 6:1. Ostale igre sc bodo igrale danes popoldne in bo Itirnir zaključen še danes |>o|ioldne. Krasno vreme je bilo naklonjeno teniškeniu turnirju za nacionalno jirvenstvo Slovenije in internacionalna prvenstva Maribora. Odziv igralcev je bil izreden, in so vsi pokazali prvorazredno igro. Ob času poročilu so zaključene naslednje igre: Prvenstvo juniorjev Slovenijo si jo iz.vojoval odlični llirijan Smerdu, ki je jircmagal Blankeja (Rapid) 0:3, 8:0. Internacionalno prvenstvo Maribora si je pridobil izvrstni Rndovaiiovič iz Belgrada, ki jc premagal Gradčann dr. Nierluiusu s 0:4, 0:3, 0:4. lera je bila zelo lepa in napela. Internacionalno prvenstvo Mariboru gospodov v dvoje sta si jiri-horila Radovanovič iz Belgrada in Mogin iz. Zagreba |iroli Gradčanomn Salbriickner-Ebnor 0:1. 7:5. 6:3. Ker jo Radovanovič v vseh finalih, se je turnir zavlekel do mraku. 'Točen iz.id prinesemo jutri. SKOKI Ker so mariborski tekmovalci odšli na prvenstvo v Ljubljano, so se prireditev v skokih na Mariborskem otoku udeležili samo Avstrijci. S tvojimi krasnimi skoki so navdušili posebno Scliinitt in Carl iz Gradca ter Kalli Iz Cclovca. SK ORI.IFNT. NUsAK : SK ItAPII). MARIBOR I : 8 (3 : 0) V sobolo zvečer ob šestih se je 1111 stadionu SK Železničarja pred peščico gledalcev odigrala prijateljska nogometna tekma med SK Oricnlom s Sušaka 111 mariborskim Rapidom, ki ni nudila posebnegn športnega u/.ilka. Moštvo Orlenla je na-t;lo in v 10 metrskem prostoru silno nevarno ler žovič iz. 10 m ostro strelja na gol, gulnian odbija nazaj, toda (ilisovič oclro strelja ob prečki v nu1. V leni trenutku se je znašel odnekod islari lisjak Moša Marjanovič, ki spremeni v zadnjem trenutku smer žoge in strelja neubranljivo v gol. Borbeno razpoložen je pri I IS K narašča. Slavi ja le redko prodira. V 35. minuli Moša zopet strese mrežo Slavije. Tu iiol pozdravi silno ploskanje gl »dalccv. Zo takoj v drugi sekundi 2. polčasa Mo-a zopet strese mrežo Slavije. V drugi minuti pa Svoboda iz 10 metrov po|>ruvlja na 3 : '.'. Nato se razvije silno ostra borba, ker ( hi hočejo izenačiti. Izid je realen. Jugoslavija :Slavija 3:1 {3: O Medicin ko je Slaviia |mk,-iziila jiroti USK zelo lepo igro. se je danes izkazala kol /elo mrtvo moštvo brez |K>žrtvovalnosti. Kdor je videl siuiTnio igro, danes Cehov ni mogel prepoznati To je izkoristila Jugoslavija, ki je v prvem |iolčasu /nbila vse tri gole. Goli >o padli v L, 20. in 550. minuti. V drugem polčasu se je Slavija potrudila in ponovila včerajšnjo igro. V II. minuti je Svoboda |io-pravll na I : 3, v 18. in 18. minuli pa so gostje zaslreljali dve zelo lepi situaciji, ki bi lahko prinesli izenačenje, Jugoslavija Je v leni delu pokazala. da ima zelo močno obrambo. Sicer |p:i j" igrala precej brezbrižno in v cdoti nezadovoljivo. Njena igra je bila lepa in koristna samo v prvem polčasu. Občinstva jc bilo okoli 5C00 Sodil ie objektivno V asa Štefanov ič. izrabi vsako priliko za strel. Rajiiil ie igral pod svojo običajno formo. ISSK MARIBOR : OKIKNT (S1>AK) I I (11:11) Tekma je bila zelo lepa. Obe moštvi sla bili v odlični formf. Maribor je bil deloma boljši. Oolmnii Orienta jo bil naravnost feiiomenalen. V predtekmi so juniorji Atlclikov premagali juniorje Maribora 1:0. Trije vagoni se iztirili Mednarodni promet za več ur prekinjen Ljubljana. 8. avgusta. Davi se jo ua gorenjskem kolodvoru pripetila huda jiroinelna nezgoda, ki sicer ni zahtevala no bone človeške smrtne nesreče, pač pu je povzročila veliko prometno zamudo pri mednarodnih in lokalnih vlakih. Okoli S je lokomotiva premikala tovorni vlak. nalovorjen s prstjo. To prst namreč polrebujo žebv.nica za ureditev in vzdrževanje proge same. Pri premikanju pa jc pre. kočila kretnica na odcepu kamniške železnic! od gorenjske proge. Zaradi lega ae je en vagon zmukilil z gorenjske proge ter zavoz.il na kamniško, potegni I •pa jo za seboj Se dva vagona. Dva vagona sta m: prevrnila. Zaradi tega je moral promet na kamniški progi počivali dve uri. na gorenjski pa 3 ure in čelrl. Potniki mednarodnih brz.ih vlakov, lo je brzegu vlaka, ki prihaja ob 8.50 z Jesenic, in bel-grajskega brzegu vlaka, ki prihaja v nasprolni smeri ob 9.11. so morali prestopiti. Belgrajski brzovlak se je vrnil prol i Belgradu, jeseniški brz.i vlak pa j not j Jesenicam. Dva stražnika sla nadzorovala, da so jiošlo in prtljago z enega, kakor drugega hrzovlnku prenesli v redu. Odgovorno-1 jo bila jnecejšuja, ker so samo z brzegu vlaka, ki je prihajal iz Monakovcga čez. Jesenice, prenesli v iielgrajski vlak 200 kg zlata v palicah (v naši vrednosti okoli 10 milijonov dinarjev). Po napornem delu se je požrtvovalnim železničarjem posreči lo, da so spravili vagone zopet lin lir ter popravili škodo. Stvarmi škoda še ni znana. Vzroka tej prometni nezgodi ni treba iskati preveč daleč: tam jo, kamor smo že dolgo kazali in bomo še kazali: dobičkanosiie slovenske železnice, ki krijejo h svojimi dohodki vse pasivne južne železnice, imajo mnogo premalo oseiijn. Osebje je izmučeno skoraj do izčrpanosti iu le njegovi vestnosti gre zalivala, da se dosedaj ni jirijielilo šc več lakih nesreč! Romanje goriške nadškolije na Brezje Kakor znano jo goriški nadškof Karot Margotti sani sprožil misel, naj bi prebivalstvo goriško nadškolije priredilo skupno romanje k Devici Mariji ua Brezjah. Nedavno ujiostavtjeni j>ri-jateljski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo so uresničitev to zamisli omogočili iu je uadškofova pobuda tudi znamenje boljšega ozračja, ki vlada v deželi. Za romanje na Brezje vlada po vsej nad-škofiji velikansko zanimanje. Sprva je prireditveni odbor mislil organizirati samo en vlak, toda priglasitve se dan za dnevom množijo, tako da je bilo treba prijaviti že dva posebna vlaka. Do se-daj je priglašenih že 1800 udeležencev in novi se šo vedno javljajo. Italijanske oblasti romanje vse- stransko podpirajo in nudijo vse olajšavo. Državni nameščenci bodo dobili dopust, čo so romanja udeležijo. Železniška uprava bo stavila na razpolago najboljšo vozove. Na knezoškofijskom ordi-nariatu javljajo, da bo prvi romarski vlak odšel iz Gorice dno 18. avgusta, kot jo bilo že sjirva določeno. Vozil bo okrog 800 romarjev. Naslednji romarski vlak z ostalimi romarji pa bo odpeljal nekaj dni pozneje. Če bi se prijavilo še več romarjev, bo Ireba mislili še na tretji vlak. Vsa goriška dežela se veseli, da so bo mogla jio tako dolgom času kot skupna celo'a nokloniti Materi božji na Brezjah. Italijani o šolstvu v Julijski krajini V tržaškem Piccolu jo napisal Angelo Schocrhi več člankov o šolski |x>litiki Italije v Julijski krajini. Mod drugim čitamo tudi: /V začetku, ko so jo šo naprej rabila slovenščina v ljudskih šolah obmejnega ozemlja, jo bilo koristno, da se je v Tolminu ustanovilo učiteljišče, ki naj bi vzgajalo za ljudske šolo v tem goratem kraju učitelje, ki bi bili podkovani tudi v italijanščini iu vdani državi. Pozneje pa je začela svojo blagodejno vlogo gimnazija, čeprav je bilo silno težavno tamkaj ustanoviti kader učiteljev, ki so vsi neradi ostajali v leni kraju ter so neprestano prosi 1 i za premestitev drugam. Pouk na gimnaziji so je zavlačeval, a jo lo imel svojo korist. Sedaj pa, ko nudi petletna italijanska ljudskošolska izobrazba, nadalje razni kmetijski nadaljevalni tečaji, ki so organizirani skoraj po sleherni vasi Julijske krajine, vsakemu mlademu prebivalcu tega gorskega kraja možnost, da brez težave napravijo vstopni izpit v pripravljalni tečaj za kmetijsko srednjo šolo, sedaj je napočil čas, da tudi v tolminskem okraju uvedemo italijansko izrazoslovje v kmetsko življenje. To nalogo naj prevzame posebna organizacija, ki bo skrbela za iz|>o|>olnje-vanje kmetske izobrazbe tako, da bomo med .samim prebivalstvom dobili propagandistc itali-janstva.« V srednješolskem zavodu •Francesco Scodnik« v Tolminu odpade od 80 gojencev 50 na družine i/. Furlanije, od istrskih obali in notranjih delov Julijsko krajino. Iver živijo zaprli v zavodu, ne morejo mnogo neposredno vplivati na rabo italijanščine v Tolminu samem. Za duhovno usmeritev 30 študentov, ki so v tolminskem zavodu in so lainošnji rojaki, bi bilo mnogo bolj modro, če bi iih porazdelili na razne druge zavode v notranjosti Matije. Isto velja ludi za onih 15 deklic, ki so sedaj nahajajo v dekliškem zavodu v Tolminu. Od 00 štipendij, ki jih vlada daje gojencem tolminskega zavoda, bi se jih nekaj lahko določilo v drugo namene, a bi vendar služile ciljem Scodnikovega zavoda. Tako bi la zavod, ki jo bil ustanovljen |io prizadevanju šol. nadzornika Spazzapana v italijansko kulturne namene in ki nosi ime slavnega generala italijanske vojske Francesea Scodnika, ki se je rodil v Kanalu, a jo učil kralja Umborta I. nemščine, globlje in globlje prodiraj v dušo prebivalstva ob Soči in bo napravil Julijske Alpe Se bolj nepremagljive, kor jih bo branila zvestoba njihovih sinov do Italije«. ., g , V,,f t ■ Vllf g ,*| V | Sedem vis/ih in nizfin srednjih sol bodo v prihodnjem šolskem lotu odprli v Julijski krajini. Tako poročajo tržaški listi. V načrtu je novo učiteljišče na Reki. nižja gimnazija v Gra-diški, nižja realna gimnazija (ki se v Italiji imenuje tehnični zavod) v Trbižu, šliri nižje strokovne šole, in sicer v Sv. Luciji in Marjanu za obrtnike, v Krminu za kmetske fante, v Trstu za pomorščake. Pohrajinski stanovski svet ,ie bil imenovan za goriško prefekturo z uredbo pretekla Orazia. Stanovski (korporacijski svet) ima tri odseke: kmetijskega, v katerega spada tudi gozdarstvo, industrijskega in trgovskega. V kmetijskem odseku, ki šteje skujmo 18 svetnikov, najdemo tudi naslednja imena: Boštjan Gobet kol zastopnik fašistične kmetske zveze; Henrik Ma-tagelj (Matighelio), Jožef Kamuš (Comuzzi) kot zastopnike poljskih delavcev; dr. Lucijan Voliko-nja (Velieogna) kot zastopnik fašistične pokrajinsko zveze profesionalistov in umetnikov. V industrijskem odseku, ki šteje 12 svetnikov, smo izsledili imena: inž. Frederik Ribi, in Rudolf Mo-kjul. V trgovinskem odseku, ki ima 11 članov, je kot zastopnik pokrajinsko fašistične zveze trgovec Ivan Trohic, kto zastopnik zveze fašističnih trgovskih nameščencev Jožef Vod i čar, kot zastopnik fašistično zveze bančnih nameščencev pa Roman Žigon (Sigon). Uebr Spomini koroškega študenta (Dalje.) Mogoče bo kdo rekel, da sem hodil po samih primicijah. Res je, toda primicija na Koroškem ni orabo vode iz občinskega vodovoda. Zalivanje vrtov z občinsko vodo ni dovoljeno. Občina je uvedla posebno nadzorstvo, da bi preprečila nepotrebno trošenje pitne in kuhinjske vode. Kaznovani so hili pred goriškim sodiščem: Ludvik Remec, ker je nabiral streliva, ki so ostala So izza svetovne vojne v kraški zemlji, z globo 50 lir; Vincenc Blažica iz St. Petra na Krasu, ker je proto|>el Antona Bizjaka, z zaporom 15 dni; 44-letna Gizela MoSkon (Moschioni) na denarno globo 300 lir, ker je oddajala sobo v nemoralne namene; Ludvik KrapS iz Idrije na eno loto strogega zapora, ker so ni javil ii naboru. Oproščen je bil Unibert Mičik, ker mu niso dokazali, da jo ogoljufal Antonijo Kumar. — Kor je pretepal konje je bil na prijavo Društva za zaščito živali obsojen na mesec dni zapora Lojze Nardin iz Gorice. — Aretirana je bila to dni Ivanka Bonča, stara 30 let, doma iz Idrije, ker ee baje v Gorici ni prijavila jioliciji. Pri obrezovanju lesa se je hudo ranil Anton Pintor, doma iz Gorice, in jo bil prepeljan v bolnišnico, kjer se bo predvidoma zdravil dobre 3 tedne. S smodnikom se je ohstrelil 53-letni Franc Lužnik iz Pevmc, ko je basal eksplozivne za-bojčke. Eksplozija mu je precej raztrgala hrbel in ranila obe roki. V bolnišnici šo vedno ui |»rišel do zavesti in ni verjetno, da bi »ploh okreval. O naloibi italijanskega kaj/ilala r .lin/oslariji poroča Istra:. Tako namerava družba šnia Vi-scosa«, ki je največje podjetje za izdelovanje umolne svile v Italiji, zgradili tovarno v Jugoslaviji. Družba je pri jugoslovanski vladi že zaprosila za tozadevno dovoljenje. Do sedaj bel-grajska vlada na prošnjo še ni odgovorila, a menda ne bo delala nobenih ovir. Kraj, kjer namerava zgradili svojo tovarno, še ni znan, pač pa govorijo, da bo gradba stala okrog 5 milijonov lir (12 milijonov din). — Tudi neko drugo italijansko podjetje, ki se je specializiralo v gradbi »vodnih taksijev« ali »vodnih avtobusov«, jo zaprosilo jugoslovansko vlado, da bi smelo jio nekaterih jugoslovanskih rekah uvesti svoja vozila iu z. njimi organizirati rečni promet. »Vodni avtobusi omenjene italijanske firme so zelo okretno ladjice, ki segajo komaj 40 cm v vodo in dosežejo 50 km na uro. V poštev bi menda prišla najprej savska proga med Zagrebom in Belgradom. Jugoslovanske oblasti se za lo koristno novotarijo zanimajo. Vola sla se »plašila med Snežnikom in Kne-žakom. Vlekla sla voz, na katerem sta sedela Alojzija Slerle in majhen fantek. Voz se jo prevrnil in jo fantek tako nesrečno jiadcl, da je prišel pod kolesa, ki so ga lako hudo poškodovala, da jo umrl. Alojzija je odnesla lo manjše praske |io vsem telesu. V rudniku v Krapnju se je rudar Cvok ,lomnim težje ponesrečil. Ko je postavljal oder v rovu, mu jo spodrsnilo in jo padel tako nesrečno, da si jo zlomil ključnico. Skoraj istega dno jo v istem rudniku zadela nesreča ludi rudarja Jožeta Dobrana, ki jo dobil jioškodbe na glavi. Profesor Jakob Shet Lotos |ioteka 25-lotnica smrti in hkrati 85-lotnica rojstva prof. Jakoba Ske t a; njegovi rojaki in častilci so mu 8. 1. ni. na njegovem rojstnem domu v Meslinjah jiri Šmarju vzidali sj>o-ininsko ploščo. Sket je bil sin zelene Štajerske. Šolal so je v dobi narodnih taborov, v času profioroda in prebujenja štajerskih Slovencev najprej v domači šoli na Sladki gori, nato v Celju, Mariboru in končno v Gradcu. Mladi Sket jo gojil srčno željo, da bi poslal vseučiliški profesor, na podlagi svoje vsestransko odlične kvalifikacije je imel za to ludi najlepšo izglede. Toda pregovor »človek obrača, Bog pa obrne« so jo izjiolnil tudi v njegovem primeru. Leta 1877 jc bil |>oklican za su-plenta na celovško gimnazijo in na Koroškem je ostal do svoje smrti. Celih 31 let je jioučeval na celovški gimnaziji slovenščino, latinščino in grščino. Po njegovi smrti jo podal neki učenec o njem v »Miru sledečo sliko: »Kot učitelj na celovški gimnaziji je slovel Sket po svoji pridnosti, natančnosti in globoki izobraženosti. Vedet je in jirepričan je bil, da mora mladina že v šolah pokazali, da bo kos življenjskemu boju. Hotel jo vzgojiti delavne može. Zalo je [Kislo pa 1 sicer strogo, a pravično. V slovenščini ni bil Sket samo dober učitelj, ampak kazal nam je vedno jiola, ki vedejo do boljše bodočnosti slovenskega naroda...« »Obenem je dosegel Sket, da so je zopet uvedel obligatoren zrelostni izpit za Slovence, ki so ga naredili nekaj let prej za fakultativnega, t. j. delal jc maturo v slovenščini, kdor je hotel. Kar deluje koroških Slovencev sedaj v duhovniški ali pa jiosvetni službi, vse je vzgojil naš nepozabni učitelj Sket. Glavne iu neminljive zasluge pa si je Sket pridobil na literarnem polju kot znanstvenik, pisatelj in organizator; v tem pogledu je jiostal vreden naslednik Janežičev. Najprvo jo spisal za Nemce več knjig, na podlagi katerih so se lahko uspešno učili slovenščine. Slovencem pa .jo pre-skrbel prepotrobne čitanke za srednjo šolo. Lela 18H1 jc skupno z dr. Gr. Krekom in Trstenjakom ustanovil Kres«, leposloven in poučen lisi, jioslal njegov urednik in najinarljivojši sj>isatelj. V »Kresu je izšel tudi Škotov prvi roman »Milko Vo-grin«. Naravnost znamenito pa jo |iostalo Sketovo ime med Slovenci, ko jo leta 1883 Družba sv. Mohorja izdala njegovo »Miklovo Zalo«. Jc to prava ljudska knjiga, ki je šla svoj čas iz roke v roko in za katero so se ljudje kar trgali. Tudi danes je Se na podlagi Sketove povesti dramatizirana »Miklova Zala- ena najpriljubljenejših in najlepših slovenskih ljudskih iger. Mnogostransko delovanje jo razvijal Sket dalje pri Družbi sv. Mohorja, kjer je bil celili 30 let odbornik in IG let njen tajnik za knjigo posvetno vsebino. In njegov delež na velikem napredku to najzaslužnejšo slovenske kulturne ustanovo ni majhen. Pred 23 ^ leti so položili njegovo posmrtne ostanke k večnemu počitku v Trn ji vasi. Imel je veličasten pogreb. Poleg drugih so je poslovil ob odprtem grobu od njega tudi msgr. Podgorc, ki ga je v svojem govoru označil kot temeljito izobraženega učenjaka, strogega, a pravičnega učitelja in vzgojitelja, neumornega delavca na znanstvenem in literarnem polju, iz, čigar peresa jo poteklo 42 knjig, in neutrudnega odbornika Družbe sv. Mohorja. In če je kdo izpolnit besede pesnika do zadnje pičice, izpolnil jih je on: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan! F O r O A M A T E R Od negativa do pozitiva Ko jc negativ dovolj razvit, ga vzamemo iz razvijalca, ga izpiramo nekaj sekund v čisti vodi in položimo nalo v ustaljcvalcc. Preden vzamemo negaliv iz razvijalca, pomislimo še lo, da se nam zdi negativ (in poziliv) pri rdeči svetlobi nekoliko močneje krit, kakor jc v resnici, in da negativ v ustaljevalcu na risbi nekoliko ošibi. Razviti ga moramo torej tako, da se bo zdel, opazovan pri rdeči svetlobi, krit nekoliko premočno. Neosvetljeni robovi negativa morajo bili popolnoma čisti, ostali del negativa pa naj bo prekrit s prav rahlo mre-nico — znak, da jc bil negativ pravilno osvetljen in ludi pravilno razvit. Pri osvetlitvi storjene napake moremo s pravilno usmerjenim razvijanjem nekoliko popraviti in rezultat izboljšati. To pa velja v večji meri samo za preveč osvetljene posnetke, manj za kratko osvetljene, dočim za premalo osvetljene jilošče ni rešitve. Čc tli namreč učinkovala na svetločutno plast lisla najmanjša množina svetlobe, ki je potrebna za ustvaritev lalentnega utiša, potem ne more počrneli plošča v nobenem, še tako skrbno uglašenem razvijalcu, in negativ je izgubljen. Kratko osvetljene posnetke razvijamo najbolje v energičnih in zelo rapidnih razvijalcih, ki jih nekoliko čez normalo razredčimo z vodo in razvijamo zato nekaj dalj. Z razredčenjem preprečimo, da nc nastanejo pri razvijanju preveliki kontrasti. Prav dober je pirokatehinov razvijalec z jedkim natronom, pa tudi metol, mctol-hidrohinon, rodinal in vsi drugi rapidni razvijalci. Tudi z nekoliko toplejšim razvijalcem iztisnemo nekaj več iz kratko osvetljenih posnetkov, vendar ne sme biti toplejši od 25 stopinj Celzija. Toplota pospešuje razvijanje, toda je potrebna skrajna previdnost, ker se v pre-toplem razvijalcu negativ rad zamreni. Obstoja pa tudi nevarnost, da sc odlušči pla6t od podlage. Preveč osvetljene negative razvijamo v razvijalcih, ki delujejo počasi in kontrastno. Radi tega jim dodajamo nekaj več bromkalija kakor običajno, ali pa uporabljamo že rabljene razvijalce, ki radi večkratnega razvijanja bromove soli že vsebujejo. Ugodna je tudi nekoliko nižja toplina razvijalca, ker razvijanje zadržuje. Pri razvijalcih, ki deiujcjo počasi, zadostuje že prav majhen dodatek bromkalija, ker so zanj zelo občutljivi, dočim zahtevajo rapidni nekoliko večji dodatek. Kdor hoče razvijati popolnoma sigurno ludi posnetke, za katere ne ve, kako so osvetljeni, ali če dvomi, da so pravilno osvetljeni, jih razvija lahko v dveh ali celo treh skodelah, v katerih so razvijalci, ki so uglašeni za različno osvetljene posnetke. N. pr.: v prvi skodeli je razvijalec za pre-osvetljenc posnetke, v drugi za pravilno osvetljene in v tretji za šibko osvetljene negative. Z razvijanjem pričnemo v prvi skodeli in ga nadaljujemo v drugi ali tretji, kakor se pokaže med razvijanjem, da je bil negativ osvetljen. Če jc preosvetljen, ga bomo razvili do kraja v prvi skodeli, pravilno osvetljenega bomo prenesli v drugo in kratko osvetljenega v tretjo skodelo. Sličen jc postopek razvijanja v dveh skodelah. Pri vsej enostavnosti takšnega razvijanja je važen samo čas, kdaj prenesemo negativ iz ene kopeli v drugo. Potrebno jc nekaj vaje za pravilno presojo po prvih znakih, ki se pokažejo v plasti v prvi kopeli, kakšna je bila osvetlitev, ali pravilna ali zgrešena, navzgor ali navzdol. Razvijanje v dozah in tankih je časovno razvijanje po razvijalnem faktorju razvijalca, ki ga uporabljamo. Kaj jo razvijalni faktor? Ce bi napravili poizkus iu položili dve enako osvetljeni jdošči v različno sestavljena razvijalca, bi opazili, da bi so pojavila slika na eni plošči prej kakor na drugi iu da bi bila ena tudi prej razvita kakor druga. Ta razlika je utemeljena v različni aktivnosti razvijalcev, ki je odvisna od razvijalne substance same, od sestave razvijalne raztopine z ozirom na količino doziranih drugih substanc, zlasli alkalij in bromovih koli, iu od to-pline razvijalne raztopine. Pri neizpremenjenih faktorjih, ki vplivajo na aktivnost razvijalca, je razmerje med časom, ko se pokažejo v razvijalcu prvi sledovi slike, m časom, ki ga potrebuje slika za okrojiilov kritja do primerne gostoto, za vsak razvijalec konstantno 111 ga je lahko določili. Njegovo vrednost imenujemo po \Vatkinsu razvijalni faktor. Čo la faktor poznamo, razvijamo lahko samo časovno, torej čisto mehanično. Potrebno ni drugega, kakor da štejemo čas v sekundah ml trenutka, ko smo položili ploščo v razvijalce, do trenutka, ko se pokažejo prvi sledovi slike, iu pomnožimo dobljeno vsoto sekund z razvijalnim faktorjem. Kar dobimo, je čas v sekundah, ki ga potrebuje plošča, da sc razvije do primernega kritja, ne oziraje se na to, ali je osvetljena pra-vilno, premalo ali preveč. Poudarjam pa, da je razvijanje |io razvijalnem faktorju sigurno samo v slučaju, če razvijamo v istih razmerah — z ozirom na sestavo in toplino razvijalca, pa tudi z ozirom na lastnosti bromosrebrne plasti, kajti razvijalni faktor zavisi tudi od teh lastnosti. Razvijalci, ki jili uporabljamo za razvijanje v dozali in tankih, so zelo razredčeni in sestavljeni lako, da je približno pravilno osvetljen negativ razvit nekako v 20 do G0 minutah, kakršna jo sestava razvijalca 111 stopnja razredčenja. Trajanje razvijanja je torej pri takšnih razvijalcih že ustanovljeno, |iri neizpremenjenih faktorjih, ki vplivajo na trajanje razvijanja, vedno enako in v vsakem predpisu že označeno, da ga ni potrebno šele ugotavljati in preizkušati. Prav lako je označeno trajanje razvijanja pri razvijalcih, ki so naprodaj v trgovini v tabletah, praških ali razto-pinah. Uporabljive so lo takšne razvijalne substance, ki delujejo jiočasi in čisto, da tudi pri zelo dolgo trajajočem razvijanju 110 zamrenjajo negativov. To so zlasti glicin, pirokutehin, rodinal itd. Značilno za sestavo stojnih razvijalcev je, da vsebujejo vsi lo zelo majhno količino natrijevega sulfita, kajti večja količina lo substance povzroča pri daljšem razvijanju nastajanje rumeno mrene. _ (Daljo.) niBBBBgnmnnKMmiiM.A še z drugimi seznanil. V društvu » Triglav« sem našel Korošca, Hinka Hudelista in Fera Milerja. Tako sem se kmalu privadil. Pridno sem hodil k predavanjem o pravu, ki me jc najbolj mikalo. Pozabil sem na vse težave; naklonjenosti rodoljubov sc pa imam zahvaliti, da sem srečno vse pre-bredel. Živahno življenje na vseučilišču me je kaj zanimalo. Prisostvoval eem promociji dr. Milana Geršaka. Vsi Triglavani smo prišli z znaki. Ob enem je bil promoviran ludi neki Nemec, ki jc bil član akad. društva »Carniola«, v katerem so se združevali največ Nemci iz Kranjskega. Ko je podal rektor roko dr. Geršaku, smo zaklicali Triglavani: »Zivio!«, da je zaorilo po veliki dvorani. Takoj nato pa so zavpili Nemci svoj »Heill«. Ko smo bili po slavnosti zunaj, so Karniolci pozvali Triglavane zaporedoma na dvoboj! Tudi k meni je stopil neki Karniolec ter me pozval na dvoboj s sabljami. O vsem tem pa še nisem imel pravega pojma in tudi imena nisem prav razumel, zato sem vprašal nasprotnika v pristnem koroškem nemškem narečju: »Wia hasns?« — Kako sc zovete, Nasprotnik je nekaj zamrmral in šel pozivat še druge moje tovariše. Pozneje ga nisem videl več. Pri obedu v Kaubetovi gostilni (HeinrichstraCe) sem potem pravil, kako se jc meni godilo. Bučen smeh je bruhnil po mojem pripovedovanju. Zvečer me je doletela čast, da sem bil določen pri doklorpotusu za klobasarja in sem moral še enkrat povedali, kaj sem doživel. Moj prvi nastop kot »klobasar« se mi je posrečil in tako me je doletelo še dostikrat pri raznih doktor-polusih, da sem moral »klobasati«. Takrat sem govoril še prav dobro latinsko, zato sem vpletal tudi dosti latinskih besed, kar je nekoč vzbudilo veselost pri tovariših Hrvatih. Tako je minilo leto. bili so resni, pa tudi veseli dnevi. Društveno življenje jc bilo prav živahno. Kot bruc sem moral ob koncu leta delati po stro- gih določilih -Križevačkih Statutov« brucovsko izkušnjo. Statute je spisal koroški rojak iz Železne Kaple dr. Jos. Rakaž. Delalo nas je več, med njimi tudi Tone Prus. Izkušnjo sem napravil tako dobro, da so izpraševalci spoznali, da se vrši moja promocija za »krokarja« na svečan način >sub auspiciis«. Tudi Toneta Prusa je doletela ista čast; najbolj zaradi tega, ker je bil petičen in je bilo pričakovali, da bo še kaj mokrega pri čepu. Ker je bila promocija dveh kandidatov »sub auspiciis«, je bil navzoč tudi »vladni zastopnik«. To je bil medicinec Tone Gregorc, ki si je izposodil pri nekem starinarju uniformo višjega uradnika z zlatim ovratnikom. Ko je Gregorc v klasični latinščini pozdravil novopečena krokarja, je kot vladni zastopnik tudi užival dobrote, ki jih je dal Tone Prus. Pri tem se je zgodilo, da je utrujen prenočeval kar na klopi v mestnem parku. Ko je prišel policaj in videl uradnika z zlatim ovratnikom spečega na klopi, sc mu le ni zdelo vse prav. Zbudil je »visokega« gospoda ter ga vprašal, zakaj tukaj prenočuje, saj bi moglo to lc škodovati njegovemu ugledu. Sedaj se je še le pojasnilo, kakšen uradnik ie prenočil na klopi. To diplomo o slavnostni promociji hranim šc danes kot spomin na vesela lela. Datirana je: No-nas Julias anno Domini MCM. Gaudeams igitur Juvenes dum sumus. Te besede mi še zvene po ušesih. Bili so lepi časi. Po opravljenih kolokrijih sem sc peljal domov. A odrinil sem kmalu v Togavas, kjer je pel dne 22. julija 1900 Dragasnik Janez novo mašo. Po cerkveni slavnosti je bilo zbrano mnogo občinstva v gostoljubnem župnišču. župnika Štefana Singerja. Tam sem spoznal tudi vrlega Matevža Rainerja, narodnega Slovenca, ki je bil tudi po plebiscitu dolgo let župan slovenske občine Togavas, kar se je kazalo tudi na zunaj, ker so bili povsod, tudi tik nad ponemčenim kopališčem Vrba, dvojezični napisi. Nemcem je bila la občina žc dolgo trn v peti in lako se je zgodilo, da je postal leta 1936 gerent občine Nemec. Drugi dan smo šli na Mali Strmec, kjer je gospodarila duhovna mati novomašnika Josipina Weinlander, ki je bila Slovencem zelo naklonjena zaradi česar so prav radi zahajali k njej; med njimi je bi! tudi poznejši voditelj koroških Slovencev, odvetnik dr. Janko Brejc. Da 6em moral skrbeti za veseli del, jc bilo že vnaprej določeno. V tistem času je dovršil moj ožji rojak Matija Perč bogoslovje, nova maša je bila določena za dan Sv. Ane, 26. julija 1900 v Železni Kapli, kamor so prihajale na ta dan procesije iz Galicije, Zitarevasi, Reberce, Oberskega in Jezerskega. — Bilo je dosti opravkov, pa tudi dosti veselja. Potovali smo od Reberce pa do kopališča Bela. kjer je bila duhovna mati, in do Kupičeve soteske pod Sv. Lenartom, kjer se je pevski kvartet poslovil od Koroške in se napotil v Nazarje, da prepeva tudi pri primiciji Dobrovca Josipa v Nazarjih. — Bil sem že vesel, da je vse minulo. Novomašnik Perč je šc spremljal zadnja dva gosta do Maribora, jaz pa sem izstopil v Pliberku in jo mahnil v narodno zavedni Šmihel, kjer je imel 29. julija 1900 novo mašo moj prijatelj Franc Urančck. Bil je zopet dan veselja, k kateremu sem moral dodati tudi jaz 6 svojim Nosanom in šaljivimi kupleti. Zopet sem napolnil svojo rujavo torbico in jo ubral čez Apače v Rožno dolino, kjer je v Svelni-vasi že čakal na me moj discipulus Mano, da ga pripravim za sprejemno izkušnjo na trgovski akademiji v Gradcu. Dne 2. septembra 1900 bi se bil moral vršiti shod Ciril in Metodove podružnice v Kotmarivasi in sicer na vrtu nove hiše Matija Prosekarja v Trabesinjah.