Ivan Gušič & Vladimir Jelaska: Stratigrafija gornjokrednih naslaga
otoka Brača o okviru geodinamske evolucije Jadranske karbonatne platforme. Dijela
JAZU (Knjiga 69), Zagreb, 1990. Obseg: 160 strani (33 strani angleškega teksta), 22
slik, 20 tabel, vezano.
V obsežnem delu sta dva odlična hrvaška geologa opisala stratigrafijo zgornje-
krednih plasti otoka Brača. Avtorja se nista zadovoljila le s klasičnim načinom
opisovanja formacij, kakršnega smo vajeni pri večini tovrstnih del, temveč sta
poskusila s pomočjo nekaterih drugih znanosti in znanstvenih disciplin v okviru
geologije razložiti in interpretirati nastanek vseh litostratigrafskih enot otoka Brača.
Rezultate raziskav razmeroma majhnega območja sta postavila v širši prostor Ja-
dranske karbonatne platforme v obdobju zgornje krede ter zapisala marsikaj novega
o njeni geodinamski evoluciji.
Knjiga je razdeljena na več delov, ki bralca popeljejo od prvotnih spoznanj
o geološki zgradbi Brača, preko primerjav z dosežki drugih avtorjev, do opisa
litostratigrafskih enot. Le-te so podprte z natančno in obsežno grafično dokumenta-
cijo (geološka karta, stratigrafski stolpci, facialni modeli, table).
Na otoku Braču je razvitih pet osnovnih formacij, v okviru katerih se pojavljajo
posamezni členi. Najstarejša je formacija Milna, ki je cenomanijske starosti in je
nastala na zaščiteni platformi v podplimskem in plimskem pasu. Naslednjo formacijo
zaznamuje splošni vpliv pelagiala na Jadransko karbonatno platformo v spodnjem
turoniju, ki ga avtorja povezujeta z globalno cenomanijsko-turonijsko transgresijo.
Verjetna globina spodnjeturonijskega epiplatformnega morja naj bi bila okoli sto
metrov. Za toliko naj bi se namreč dvignila morska gladina. Odložili so se pelagični
mikriti Sv. Duha z značilnimi pelagičnimi mikrofosili. V zgornjem turoniju so se
odložile plasti, imenovane onkolit Gračišče, ki predstavljajo začetek sedimentacije
formacije Gornji Humac. Hitri litološki prehod hemipelagičnih plasti formacije Sv.
Duh v šelfne apnence onkolitov Gračišče avtorja povezujeta z naglo splošno regresijo
svetovnega morja. Po sedimentaciji formacije Gornji Humac na zaščiteni platformi
v podplimskem pasu leže pelagični apnenci formacije Dol. Senonska sinsedimenta-
cijska tektonika je očitno privedla do morfološke diferenciacije do tedaj enotne
Book reviews	489
platforme. Formacija Dol se je torej odlagala v spuščenem delu platforme, kjer je
nastal »intraplatformni bazen« s hemipelagično sedimentacijo, medtem ko se je na
stabilnem delu platforme kontinuirano nadaljevala sedimentacija platformskih kar-
bonatov (= formacija Gornji Humac). Na mikritnih apnencih formacije Dol oziroma
na rudistnih biolititnih telesih, ki na nekaterih delih označujejo konec te formacije,
leži okoli 80 metrov apnenca raznovrstnih litoloških značilnosti, združenih v forma-
ciji Pučišča. Gre za različne faciese, ki se znotraj te enote menjavajo vertikalno,
lateralno in poševno. Poleg Sivac mikritov v formaciji Dol so prav v formaciji Pučišča
najbogatejša nahajališča svetovno znanih braških arhitektonsko-gradbenih kamnov.
Avtorja sta formacijo razdelila na tri enote nižjega reda, in sicer na enoto »braških
marmorjev« ter na člena Rasotica in Lovrečina. Po emerziji v zgornjem kampaniju so
se na Braču odložile plasti formacije Sumartin, ki jih v bistvu lahko primerjamo
s starejšim delom liburnijskih plasti.
Vse litostratigrafske enote sta avtorja natančno litološko in paleontološko opre-
delila in podkrepila z interpretacijo sedimentacijskega okolja v odvisnosti od global-
nih dogodkov v zgornji kredi, ne le na Jadranski plošči, temveč v svetovnem morju.
To problematiko obravnavata tudi v posebnem poglavju, ki temelji predvsem na
biostratigrafski korelaciji v okviru Jadranske platforme. Zlasti posrečena in na-
tančno utemeljena je interpretacija meje med cenomanijem in turonijem, ki je vezana
na poplavitev karbonatne platforme kot posledice globalne cenomanijske-turonijske
transgresije. Osvetlila sta problem pojavljanja hondrodont na meji cenomanija in
turonija. Menita, da se na Braču hondrodonte javljajo le do kraja cenomanija.
Avtorja dopuščata le majhno možnost, da bi jih na Jadranski karbonatni platformi
našli tudi v spodnjem turoniju (zgornji hondrodontni horizont severno od Sežane, ki
leži v vrhnjem delu repenskega rudistnega apnenca, je turonijske starosti, opomba
recenzenta). Značilna je majhna debelina turonijskih plasti v primerjavi s cenomanij-
skimi (opomba: v vseh tolmačih OGK 1:100000 je turonij mnogo debelejši - tudi
v Sloveniji), kar pa avtorja utemeljujeta z njegovim razmeroma kratkim trajanjem.
Današnja stratigrafska geokronologija pripisuje turoniju le 2,5 milijona let, cenoma-
niju pa 6,5 milijonov (po novejših podatkih 1,5 proti 4,5 milijonov let).
V poglavju o teoretskih osnovah uporabljene stratigrafske interpretacije otoka
Brača se Gušič in Jelaska ukvarjata predvsem s problemom globalnih oscilacij
morske gladine ter vplivom teh dogodkov na izrazite spremembe biotopov na meji
cenomanija in turonija ter v zgornjem santoniju in kampaniju. V knjigi najdemo
odgovor, zakaj santonijsko-kampanijska transgresija ni bila izražena tudi v našem
prostoru. Odsotnost »intraplatformnega bazena«, nastalega zaradi sinsedimentarne
senonske tektonike je povzročila, da se je platformski tip sedimentacije nadaljeval.
Sledov oplitvitev pa ne moremo povezati z regresijo, ki je sledila šele ob koncu
senona, temveč z dejstvom, da je bila v tej transgresivni fazi hitrost rasti (akumula-
cije ali agradacije) platforme omejena s hitrostjo evstatične rasti morske gladine in
vrednostjo subsidence (poenostavjeno: rast platforme je bila približno enaka dvigo-
vanju morske gladine). Ob tem je potrebno pripomniti, da je bila senonska transgre-
sija precej počasnejša od cenomanijsko-turonijske.
Dinamiko sedimentacijskih okolij na karbonatni platformi razlagata avtorja tudi
v naslednjem poglavju, v katerem posegata iz sedimentologije (npr. vzročni meha-
nizmi za nastanek sledov oplitvitev) na paleoekologijo različnih zgornjekrednih
organizmov (predvsem rudistov in foraminifer). Dobro dokazane primerjave z neka-
terimi recentnimi organizmi kakor tudi z njihovim načinom življenja (prehranjeva-
nje, razmnoževanje, migracije v larvalnem in adultnem štadiju itd.) avtorja uporabita
poleg vseh drugih kazalcev za tolmačenje načina življenja in biotopov v zgornjekred-
nem morju.
Knjiga o zgornjekrednih plasteh otoka Brača je delo, nujno potrebno vsem, ki se
ukvarjamo s kredno stratigrafijo platformskih sedimentov. Obenem je praktični
prikaz, kakšni naj bodo rezultati raziskav v okviru Geološke karte 1:50000. Avtorja
sta ustvarila model, ki se bo vsekakor dopolnjeval z novimi spoznanji o evoluciji
Jadranske karbonatne platforme. Za tistega, ki problematiko podrobneje pozna, je
knjiga izziv, saj se lahko v njej sooči ne samo z idejami obeh avtorjev ampak tudi
z idejami številnih domačih in tujih strokovnjakov (preko 500 literaturnih citatov),
s katerimi sta Gušič in Jelaska v nenehni diskusiji. Knjiga je polna novih spoznanj
in idej, ki bralca silijo k plodnejšemu razmišljanju in ga opozarjajo, da so tudi pri nas
minili časi klasične deskriptivne stratigrafije. Na koncu ne morem mimo enega od
iskrivih izrekov, ki sta jih avtorja zapisala pred vsakim poglavjem:
Dajte mi raje plodno napako, ki je polna idej...
Tedaj lahko svojo sterilno resnico zadržite zase.
(Vilfredo Pareto, 1848-1923)
Bogdan Jurkovšek