Poštnina plačana ▼ gotovini. Izhaja vsak petek. Leto VIII. Št. 16. Oredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V' zamejstvo celoletna naročnina 00 din Ljubljana, 21. aprila 1939. W Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Slovensko vprašanje kot vprašanje ma ega naroda" Doba, v kateri skušajo nekatere velesile nadomestili meddržavnopravna načela z nacionalno-pravnimi in zanašajo anarhijo v razmerje držav in narodov, ni ugodna za uveljavljanje življenjskih pravic malih narodov, kolikor ne gredo v račun teh velesil. Kjer vlada in odloča moč, mali narodi ne štejejo dosti. Nič čudnega ni, če v takem času obupujejo nad usodo svojega naroda vsi. šibki značaji tudi pri nas. ker nimajo notranje trdnosti in moči. ki bi ju zoperstavili psihozi strahu. V našem gledanju na zunanji svet se vedno zrcali naše notranje življenje, S sadizmom samomorilca iščejo in naštevajo ti ljudje razumske razloge in dokaze, ki. govore proti obstoju mali h narodov. Nimajo čuta za snovanje razvo jnih sil. nima jo dovolj nega zgodovinskega znanja m razglednosti po svetu. Nesposobni so zato dojeti, da je proces narodne diferenciacije nekaj nujnega, da ni zaključen in ne bo nikoli zaključen. ne zavedajo se. da ta proces narodnega ločevanja ni v nikakem nasprotju z očitno razvojno tendenco po snovanju vedno večjih političnih tvorb. Narodno načelo kot kulturnotvorno načelo je izraz globokih razvojnih tokov in bo večno gonilo Movrškcjru nupreilku. Zato ne gre razvoj nikjer v smeri stapljanja narodov, ampak v smeri nastajanja vedno novih ljudskih občestev s prizadevanji po samosvojem kulturnem življenju. Ideja o pravici malih narodov do samosvojega in enakopravnega življenja in razvoja ustreza razvojnim nujinostim, in ni je sile, ki bi mogla to idejo trajno zatreti ali maličiti. Nasil ja, ki jih danes doživljamo nad malimi narodi, ne morejo nikjer ustvariti trajnega stania. takega neravnotežja dejavnih sil življenje ne prenaša. Mednarodna anarhija v razmerju narodov se bo prej ali slej morala umakniti novemu pravnemu in nravstvenemu redu med narodi in državami. Za majhne narode pride njih čas tako gotovo, kakor pride za zimsko puščobo pomladno življenje. Odvisno bo vse od njih pripravljenosti za ta čas. Seveda narodu, ki nima vol je do življenja, ne more nihče pomagati., '['udi za manjšine malih narodov napoči nova doba. Iz današnjih prerivanj in pretresov bo izšlo novo pojmovan je naroda in narodnega prava. Kar danes neki veliki narodi iz osvajalnih namenov tako poudarjajo, bo moralo vel jati tudi za male narode. Zmagati mora načelo, da predstavlja vsak narod neko živo organsko enoto po svojem življenjskem občutju, po svojih kulturnih vezeh, da predstavlja neko duhovno občestvo, ki veže svoje člene preko vseh državnih meja. S tega vidika ne bomo mogli pripadnike neke narodne manjšine samo šteti, morali bomo manjšino tudi tehtati, upoštevati njen pomen za narodno celoto. Majhnemu narodu ne pomeni izguba ene četrtine narodnega telesa nič manj ko velikemu. Zanj in za njegov narodni obstoj lahko pomeni izguba stotisoč rojakov hujši udarec ko za velik narod izguba enega, milijona. Nihče ne misli, da bo. zmagalo tako pojmovanje in vrednotenje naroda kar čez noč, a čas in razvoj delata v to smer. in tudi Slovenci moramo s tem računati. Več ko ena tretjina našega naroda živi mejo brez najmanjših poroštev za svoj Svet takih dejstev ne upošteva. Naša narodna manjšina pomeni zanj drobec jugoslovanskega naroda, svet nas kot narod ne pozna, in to lahko postane kdaj usodno za nas. Res je. da se danes osvajalne sile imperialističnih narodov ne ustavljajo niti pred mejami narodno enotnih, samostojnih držav, a pride čas, ko se bo uveljavila pravica vsakega naroda, ki je pripravljen za svojo samostojnost nekaj tvegati. Prav zemljepisna Pripombo .k slovenskemu političnemu .p rog rumu. za izpostavljenost slovenskega ozemlja, dejstvo, da leži naša zemlja stisnjega med dva mogočna eks-panzivna: imperija, nam narekuje, da se v danem državnem okviru uveljavimo kot samostojen narod. Svet mora vedeti, da živimo Slovenci svoje samostojno narodno življenje pri vsej navezanosti na skupno državo, mora vedeti, da; slovenska narodna manjšina ni samo neznaten del jugoslovanskega državnega naroda, ampak življenjsko-važen del našega narodnega telesa. Ni vseeno, če predstavlja ta manjšina za nas eno celo tretjino naše narodne celote li samo eno trideseti.no. O uveljavljanju pravic malega naroda tako dolgo ne moremo govoriti, dokler se ne upošteva pravica njegove manjšine sorazmerno z njeno pomembnostjo za celotno življenje narda. Danes ima svet kaj malo razumevanja za taka dokazovanja in razmišljanja, a kdo si upa zanikati mogoč ost, da se časi spremene, da bo narodno načelo navsezadn je le zmagalo in ne bo služilo samo kot pretveza močnih za njih osvajalne namene. Slovenci smo kaj malo storili, da bi svet seznanili s svojim narodnim položajem in svojimi narodnimi prizadevanji. V tem pogledu moramo mnogo zamujenega popraviti, predvsem pa svet opozoriti in prepričati, da je vsaka aspiracija na slovensko ozemlje znotraj naših državnih meja naperjena naravnost proti golemu življenju našega naroda, da bi vsaka okrnitev tega ozemlja pomenila smrtno obsodbo za slovenski narod, za narod z evropsko civilizacijo in s samosvojim kulturnim življenjem in vsemi ustanovami, ki so v ta namen potrebne. S tega vidika, zlasti če upoštevamo, da živi skoraj polovica Slovencev izven naše države, se nam predstavlja slovensko vprašanje kot samostojno vprašanje, v določenem pogledu neodvisno od ureditve narodnih razmer v državi, neodvisno od hrvaškega vprašanja, kot vprašanje duhovpe združitve vseh raztresenih udov naše narodne družine in življenjskih pogojev naših narodnih maiiijšin. Vse bolj ko veliki narodi bi se morali brigati za slehernega rojaka za mejo, med izseljenci in v državi onstran Sotle. Nimamo pravice trkati se na prsi in govoriti o slovenski zavesti. dokler v tem oziru ne storimo več ko doslej. Dr. I. Š. Pravna zveznost v politiki Razgovori predstavnika, opozicije predsednika dr. Mačka z odgovornim predstavnikom političnega reda od (>. I. 1929 in 3. 9. 1951, ministrskim predsednikom Cvetkovičem, so predmet splošne pozornosti in radovednosti naše javnosti. Iz razumljivih razlogov se ne dajejo javnosti podrobnejši podatki o vsebini razgovorov. To pa ni ovira, da ne bi vsaki eri politični krogi skušali po svoje uganiti, kaj utegne bili vsebina teh razgovorov. Kno izmed glavnih vprašanj, ki se postavljajo v prehodu na novo stanje je — posebno za politične pravnike — vprašanje »pravne zveznosti«. pravne kontinuitete. Pravna zveznost zahteva, da vsako poznejše politično stanje nastaja v zakoniti soglasnosti s predpisi predhodnega stanja. Kajti politično stanje, ki je nastalo ob kršitvi predpisov predhodnega stanja, je revolucija, prevrat. So ljudje, ki se prevratov od sile bojijo, če jih .prinaša ljudska volja, še malo pa ne, če jih uveljavi zgorn ja plast družbe. Od' tod njihova ljubezen do pravne zveznosti — za določene primere. Kal . ustave vladarju daljnosežno pravico, tla lahko neodvisno od ustavnih predpisov, torej tudi proti izrečnim predpisom ustave, izvede tudi tako ureditev države, ki bo najbolj ustrezala državni celoti in njenim posameznim delom. Okolnost. da se v zvezi z ugibanji, kako bo rešeno v prašanje notran je ureditev države pri pogajanjih z d^ Mačkom, omenja člen 116. ustave kar z dveh, nedvomno u pošte vn ih pravniških mest. zasluži izredno pozornost. Pozorni mora jo biti posebno tisti, .ki se prostovoljno bavijo s politiko. Kaj pravi člen 116. ustave? Ob vojni, mobilizaciji, neredih in uporu, ki bi ogražali javni red in varnost države ali če so do lake mere vobče ograzane javne koristi, sme kralj, v lem izjemnem primeru, odrediti z ukazom, da se začasno podjamcjo vsi izredni ukrepi, ki so neizogibno potrebni, v vsej kraljevini ali samo v enem delu neodvisno od ustavnih in zakonskih predpisov, lake ukrepe mora dodatno sprejeli narodno predstavništvo v sklepanje. (Dalje prihodnjič.) jeval njegove viže. Podobno je bil Aljažu glasbeni vzor in vodnik Anton Foersier. Z Riharjem sla devet lel skupaj vodila in dvigala cerkveno glasbo v ljubljanski stolnici. Bil je v prvi vrsti cerkveni pesnik in skladatelj. (»Svete pesmi za vse velike praznike in godove med letam.« V Ljubljani, 1827.) Med ljudstvom se bodo trajno ohranili (udi njegovi posvetni napevi. (»Dolenjska . »Zvonikarjeva«, »rlanimar«, »Vprašanje — odgovor«.) Vse le melodije so ponarodele, zajele so živo iz življenja slovenskega človeka, zalo jih bo naš rod trajno prepeval. V slovenskih šolskih pesmaricah, iz katerih so docela izginile, jim gre prvo mesto. O Potočnikovih pesmih sodi Čop: »Potočnik triffl naineintlich den eigentlichen Lie-derton gut. — Potočnik zna ubrati pristni ton pesmi. J u r i j h' I e i š m a n ) 1818—1874) Leden naj večjih slovenskih glasbenih talentov do šestdesetih let, odličen narodni delavec-— pre-poroditelj. V vrsti številnih preporoditeljev mu gre prvo mesto. Bil je sugestiven, močan, mojstrski pevec, ki je znal s svojo pesmijo osvojiti nem-škutairsko malomeščanstvo. Glasbe se je učil pri Maških in pri svojem bratu Andreju, ki je l>i/l ljubljanski orglavec. Fleišman ima čudovito uho za narodno melodi jo; »vižo« je povzel iz ljudstva; njegove ustvaritve, vse v ljudskem slogu, so pronicale v narod, zato je toliko njegovih ponarodelo. On je bil prvi stili za l o r narodnih pesmi, dasirav- : Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in : : moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, • : krojaške in šiviljske potrebščine kupite : : najugodneje pri : P^teUnc, JZju6liatta : ob vodi, blizu Prešernovega spomenika zenstvo prav vse, ikar koli jim polože na mizo politične stranke, ker sploh nimajo nobenega programa, razen namena, pririnili se do oblasti, oziroma ostati na oblasti. Ali se potem spričo takih razmer še moremo čudili popolni brezuspešnosti slovenske povojne politike, ki utegne postati naravnost usodna za naš mali narod. I oda vse kaze, da teh nevzdržnih razmer pri nas še vedno ne misli biti konec. Ker je poleti leta 1928. stopil dr. Barič v vlado, ki ni imela hrvaškega programa, se je na Hrvaškem talko popolnoma in za vedno onemogočil, da re izginil kakor kalra iz hrvaškega jav nega življenja. Pri nas pa so ljudje, ki so zagrešili večje napake, a vsi imajo se vedno večjo ali manjšo tropo podajačev in »pripadnikov«, ki slepo clrev za. takimi »voditelji«, čeprav so nas »privodili «tja. kjer danes pač smo. Ves svet ve in vsi čutimo. da stojimo na usodnem prelomu, ki bo vnovič odločal o usodi narodov. Leta 1918. so nas »privodili« do razčetverjenja, ■sedaj nas ne čaka nič boljšega, če se ne zavemo pravočasno. Prvi zunanji znak našega iztreznje-nja bi pa moral bili. da izginejo iz naiše javnosti vsi. ki so odgovorni za napake slovenske povojne politike. Že sam bežen pogled po današnji kulturni I*,v ropi kaže. da imajo tem boljše notranje razmere in tem boljšo politiko tisti’ narodi, ki imajo čim manj »voditeljev oziroma so sploh brez njih in to je v vseh — resničnih demokracijah. Vsi znaki nam dokazujejo, da bo prišlo do zmage demokracije, kljub vsem trenutnim nasprotnim pojavom. Ali si bo slovensko »izobraženstvo« sve-sto nalog, ki ga čakajo, ali sc bo zavedlo malo častne vloge., ki jo je igral zadnja leta in ali ne bo prestrahopetno. da izv ede poslanstvo, ki ga ima izobraženstvo vsakega naroda? Bila bi to njegova najvišja — dolžnost. V. Z. Ž. v primeri z drugimi /-agreb 2212. Belgrad 2318. Subotica 2292. Sarajevo 1466. Navzlic temu, da je dolžina prog ljubljanskega ravnateljstva najmanjša, je bil potniški promet največji. Število odpravljenih potnikov je celo za dobro četrtino večje kakor na progah bclgraj-slkega ravnateljstva. Alko še upoštevamo, da je dolžina prog belgrajskega železniškega ravnateljstva več kot dvakrat večja oni ljubljanskih, vidimo, da se število potnikov na srbskih progah s slovenskimi progami niti primerjati ne da! Da bo pregled potniškega prometa po posa- no jih ni nabiral. Poleg Kurnikovih tekstov, ki jih je mnogo uglasbil, je sam zložil dosti pesmi in nadomestil tačas bohotno šaro nemškutarskih ontarijskih popevk in italijanskih klamf z imenitnimi zdravicami, ki jih je narod takoj osvojil. Znane so njegova »Luna sije« (na Prešernovo »Pod okrnim ). »Ti si urce zamudila« (besede in napev I' ieišmana), »V gorenjsko oiziram se skalnato stran« (besede M. Semrajca). Kdo ne pozna znamenitih zdravic »Ln starček je živel« (besede in napev Fleišmana) in »Sezidal sem si vinski hram« (besede F. Kurnika)? Fleišmanovo ime je pozabljeno le in mnogo drugih pesmi nnt 'bodo ohranile dovol j spomina. Gotovo bi bilo ponarodelo še več, njegovih pesmi, da jih ni izvajal le v ljubl janski, okolici. Fleišman je uredil II. izdajo (novo) »Slo? venske Gerlice«. I. bržčas K. Mašek. Svojega je izdal: I. Mične slovenske zdravice I—III. Zložil Jurij Fleišman. Založil J. Giontini. Natisnil J, Blaznik. 2. Slovanska beseda. Pesmi za veselice L do III. Zložil J. Fleišman. Založil J. Giontini. Na? tisnil J. Blaznik. 3. šolarske pesmi. (Založnik in, liski isti.) Zadn ji je pel te šolske pesmi pred po? ukom z učenci pokojni A. Razinger. Fleišman je bil eden redkih zavednih in načelnih borcev za slovenski preporod. Spoiznal je vse;? stranski pomen narodne in umetne pesmi za preporod naroda. Fleišmanovo glabeno vrednosi in kulturni pomen je doslej spoiznal in edini poudari!, dr. P. Kozina in mu v njegovem rojstnem kraju Beličevem omogočil skromen — spomenik. Politična razsodnost pri nas Premajhno politično izobrazbo našega »ljudstva« in našega »izobražonstva« dokazuje 'med drugim tudi dejstvo, da lahko pri nas politični in tudi drugi »voditelji« počno, kar jim je drago, a jim vseeno »pripadniki« slede kot slepa čreda. Dr. Kramer je bil na primer ob prevratu menda s svojimi somišljeniki vred republikanec, a že nekaj tednov nato najhujši monarhistični centralist. Prepleskal je staro reakcionarno slovensko liberalno barko s kričavo demokratično barvo, a pozimi leta 1924/25. je bil med voditelji znamenitega PP batinaškega absolutizma. Ko je bil s starim Pašicem vred izvagoniran, se je postavil čez noč pod Radičevo okrilje in po njegovem umoru podpisal znano ostro zagrebško izjavo, ki je naznanjala nekak prelom z Belgradom. Toda želja po oblasti ga je kmalu začela zopet gnati iz federalističnega tabora in že leta 1931. je pristal v Živkovičevem taboru in postal eden izmed nosilcev njegovega naj reakcionar ne jšega centralizma in absolutizma, ki je med drugimi zaprl in obsodil v ječo tudi dr. Mačka. Menda se ni še posušilo niti črnilo tistih neštetih »Jutrovih« člankov, ki so sploh zanikovali obstoj slovenskega in hrvaškega naroda in klicali vislice in Žan da rje na vse »protidržavne elemente« z dr. Mačkoni na čelu. Dogodki v jeseni leta 1934. so mu izvili spet oblast iz rok. Nekaj časa je ob strani prežal, kda j mu bo vnovič dano prisesti, a ko le ni mogel do oblasti, se je lansko jesen vnovič pokazal najprej pred dr. Mačkovimi vrati, nato pa celo na njegovi kandidatni listi. Vsa jugoslovanska javnost ve, da se dr. Maček v vseli povojnih letih ni izpremenil prav nič, temveč da zahteva z železno doslednost jo danes to. kar je zahteval včeraj, pfed petimi, pred desetimi in pred dvajsetimi leti. A dr. Kramer? Na-lavnost občudovati moramo njegove pripadnike, da morejo dohitevati vse njegove skoke, ko je padal skoraj vsake kvatre iz ene skrajnosti v drugo: danes je zastavonoša »batinaškega« centra- lizma. jutri prisega svojo vdano zvestobo pre.d-slavitelju federalistične misli. Nismo se nekoliko podrobneje ozrli na nešle- vi Ina povojna, politična preobraževanja dr. Kramerja zaradi n jegove osebe, temveč zato. ker predstavlja tip vse povojne slovenske politike sploh in kar sta on in dr. Gregor Žerjav v slovensko politiko zanesla akrobatske metode in sta bila očeta in začetnika le vrste politike pri nas. Popolnoma enako zgodbo bi lahko napisali tudi o vseh drugih povojnih političnih in narodnih »voditeljih ter »državnikih«, pa naj se imenujejo potem Janez Pucelj, dr. Dinko Puc, dr. Marušič ali kakor koli. Saj na primer še nismo pozabili avtonomističnega gibanja iz leta 1923—1925 in nato vloge, ki so jo igrali isti gospodje leta 1928—1930. slovenskih »punktacij« z dne I. januarja leta l()33. in lako dalje. Res, izpraševati se moramo, če jo še pri kakem narodu mogoča taka cinična igra strank. Mneda prav nikjer več. kajti dru-god ljudstvo čez noč pomede s strankami, k iniso dosledne v najvažnejših stvareh. Povsod na svetu, pravim, iz-vzemisi pri nas. k jer goltala »ljudstvo« in »izobrn- Slovenske želežnice Oblastni odbor Ljubljana »Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev« jo izdal knjižico »Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«. Iz nje je razvidno: 1. da je izvršeno delo prog ljubljanskega železniškega ravnateljstva razmeroma največje: 2. da so te proge najdonosnejše, in ■>. da imajo navzlic temu najmanj osebja. I. Potniški promet. V letu 1937. je bila dolžina prog posameznih ravnateljstev naslednja (v km): Ljubljana 1146. meznih ravnateljstvih jasen, navajamo za 1. 1937 za vsako ravnateljstvo t. skupno število prevoženih potnikov, 2. število potnikov povprečno na en kilometer in 3. na enega uslužbenca: Ljubljana Zagreb Belgrad Subotica ■Sarajevo 12,680.440 11.050 1.325 12,616.930 5.720 854 9,239.390 3.980 392 12,314.990 5.480 1.118 6.092.530 4.130 566 V številu potnikov na I km prednjači tedaj Ljubljana daleč vsem drugim. ('elo zagrebško ravnateljstvo, ki je v potniški frekvenci na drugem •mestu, ima na I km komaj polovico ljubljanske, medtem ko Belgrad ne doseže niti števila 4.000. 'a enega uslužbenca pride na ljubljanskih ■progah 1.325 potnikov in šele na 2. mestu je Subotica z 1.118 potniki. Najmanj potnikov im I uslužbenca pride v bclgra jskem in sarajevskem ravnateljstvu. II. Tovorili promet. Pri tovornem prometu razlika ni tako velika kot pri potniškem prometu, vendar relativno tudi 111 prekaša Ljubljana vsa druga ravnateljstva olb upoštevanju na I km prevoženih brutotonskih km. Samo pri prevoženih 1000 brutotonskih km na enega uslužbenca prednjači Zagreb za malotno število 14. Na zadn jem mestu sta zopet Belgrad in Sarajevo. v Za pregled navajamo: I. sikupno število prevoženih 1000 ibrutotonskih km,* 2. število 1000 bruto-tpnsikih km povprečno na I Ikm proge, in 3. na ene-8a uslužbenca odpadajoče število 1000 brutoton-*kih km v let u 1937.: Ljubljana Zagreb Belgrad Subotica Sarajevo III. Transportni dohodki. Pri dohodkih navajamo: I. skupno število v milijonih, 2. na I km v tisočih, in 3. na I uslužbenca v tisočih dinarjev: Ljubljana 402 Zagreb 302 Belgrad 343 Subotica 399 Sarajevo 272 Iz tega pregleda se zopet vidi. da so proge ljubljanskega ravnateljstva najbolj aktivne, a proge be.|grajskega in sarajevskega ravnateljstva na.j-bolj pasivne. IV. število uslužbencev, potrebnih z ozirom na dohodke. Ako uipošte vamo višino dohodkov, bi moralo biti število uslužbencev med posamezna ravna- * Kn 1000 brutotonsiki km = prevoz 1000 ton skupno te/c na I kan dolžine. teljstva talko razdeljeno (v oklepajih navajamo faktično v službi stoječe .število): Ljubljana 12.600 (9.578), tedaj premalo 3.022 Zagreb 17.600 (14.809). tedaj premalo 2.791 Subotica 12.300 (11.020), tedaj premalo 1.480 Belgrad 10.700 (15.005). tedaj preveč 4.905 Sarajevo 8.500 (10.764). tedaj preveč 2.264 Kot se vidi iz teh podatkov, ima zopet Ljublja- na najmanj, a Belgrad, največ osebja (Ljubljana nad tri tisoč premalo, a Belgrad nad 5000 preveč). Tudi favorizacija sarajevskega ravnateljstva je precejšnja. Pripominjamo še, da osebje generalne direkcije in njej naravnost podrejenih enot (glavne delavnice) v zgoraj navedenem številu ni všteto. V. Narast železniške mreže. Za lažji pregled navajamo po posameznih ravnateljstvih: 1. število kilometrov, ki so bili v obratu leta 1918.. 2. število v letih 1918. do 1937. dodelanih in prometu izročenih km. in 3. prirastek v odstotkih: 1.086 60 5.3 % 1.963 275 14.0 % 1.581 737 46.6% 2.190 96 <1 %o/ <*. J /o 1.220 246 20.0% 1 j ubljanskem ravnatelj je 2.775.446 2.330 292 4.552.575 2.060 306 3,279.050 1.410 210 2,867.353 1.260 261 1,983.583 1.360 185 350 233 148 174 I SO 42 38 22 36 23 I .j ubij a na Zagreb Belgrad Subotica Sarajevo Prirastek prog j. tedaj v skoraj 20 letih komaj 5.5%, a v bel-grajskem 46.6%, tedaj več 'kot osemkrat tolikšen. I udi v Bosni je narast skoraj štirikrat večji kakor v Sloveniji. Ker se pri napravi novih prog v območju belgrajskega in sarajevskega ravnateljstva nikdo ni oziral na rentabilnost, ni čudno, če so te proge tako pasivne. V Sloveniji pa, 'kjer so železniške proge najbolj aktivne in ‘ki morajo s svojimi presežki kriti primanjkljaj srbskih in bosanskih železnic, se ne dela skoraj nič. Pa ne samo to. celo stare oroge se ne popravljajo, kar povzroča polno »počasnih voženj« in s tem zamud vlakov. In vendar bi bilo potrebno, narediti celo vrsto prog. ki bi pa ne bile pasivne kot v Srbiji (posebno v južni) in v Bosni, ampak aktivne. Omenimo naj na primer le proge Maribor-Pesnica-Lju-toiner, Brežice-Sotelska dolina-Rogatec. Brežice-Novo mesto. Straža-Žužembenk-Kočevje in Beltinci-Dol n ja Lendava. Iz navedenega je razvidno zapostavljanje Slovenije, 'ki mora kriti primanjkljaj drugih pokrajin. medtem ko doma stradajo množice brezposelnih in hira gospodarstvo od din e do dne. Natančnejši statistični in drugi podatki so razvidni iiz že omenjene knjižice »jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«, ki sc naroča pri oblastnem odboru jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani. M asa r v kova cesta 14/1. za ceno 10 dinarjev. Opazovalec Ob belgrajskem velesejmu Preteklo soboto je bil v Belgradu odprt letošnji spomladanski veselejem. Je to najmlajši velesejem v državi, in marsikdo se bo še spominjal, tla je pred nekaj leti časopisje veliko razpravljalo o tem, če je ta velesejem kot konkurenčno podjetje ljubljanskemu in zagrebškemu sploh potreben. Tedaj je bilo dosti ugovorov proti ustanovitvi tega velesejma posebno zaradi tega, ker so se v ta namen porabila velika državna denarna sredstva. Drugi velesejmi namreč niso bili ustanovljeni in postavljeni z državnimi sredstvi, temveč s prispevki prizadetih podjetij in gospodarskih ustanov. Toda ugovori niso pomagali, in v stvari poučeni računajo, da je država žrtvovala za ta velesejem približno 17 milijonov dinarjev. Na velesejmih je predvsem interesirana industrija. Ker pa Belgrad pred, 20 leti prav za prav ni imel nobene industrije, je razumijivo, da tedaj, ko se je ustanavljal velesejem v Ljubljani, za takšno ustanovo tam niso imeli nobenega smisla. Industrija se v Belgradu tudi v prvih desetih letih po vojski ni ravmo posebno razvila. V letu največ, je ^konjunkture 1929. leta je bilo v Belgradu samo še 67 industrijskih podjetij. Toda leta 1932. ■j kij® že 103 in na koncu leta I93S. nič manj kol 2)0. Pri tem je prav zanimivo in razmišljanja vredno, da je po letu 1929. industrija v Belgradu kljub hudi gospodarski krizi izredno narastla, medtem ko je drugod v tem času v veliki meri nazadovala. l . ^temu velikanskemu napredku pa seveda oelgrajska industrija sama ne more napolniti svojega velesejmu. Zato sc ga tem bol j poslužu je zamejska industrija. Na prvem mestu so Nemci, ki so hudo ponosni na to. da s svojimi 87 razstavljala predstavljajo tretjino vseh razstavi ja leev. Kar se reklame tiče, je belgrajski velesejem Precej skromen. Vsaj v slovenskih listih ni videti njegovih oglasov V Ljubljani sami pa smo opazili le nekaj lepakov s srbskim besedilom. Očitno Jim na obisku Slovencev ni dosti ležeče. B. Enotnost delavskega vodstva Kakor poroča »Slovcneca« z dne 18. aprila t. I., je na novo imenovani predsednik upravnega odbora ljubljanske Delavske zbornice g. Viktor Kozamernik na zborovanju v nedeljo 16. malega travna tega leta podal načelno izjavo glede prizadevanj na novo imenovanega upravnega odbora ter je med drugim tudi izrekel naslednji stavek. .»Strnjeni s celotnim narodom priznavamo tudi za delavski stan isto vrhovno vodstvo v narodnem in državnem pogledu.« Isto vrhovno vodstvo v »državnem pogledu« ne more pomeniti drugega kot enotno organizacijo v celi državi z vodstvom v Belgradu, tako da'bo o vseh odločilnih stvareh v gibanju delavstva odločala centrala v Belgradu. Omenjenega zborovanja se je udeležil tudi zastopnik jugorasa Zaris Popovič. Doslej je imelo res slovensko delavstvo samostojne slovenske organizacije z vrhovnim vodstvom v Ljubljani, ki je edino moglo v resnici zastopati koristi slovenskega delavstva, ki so dostikrat precej drugačne kot koristi delavstva v južnih krajih. Kako je razumeti »isto vrhovno vodstvo v narodnem pogledu«. g. Viktor Kozamernik ni natančno razložil, logično pa sledi iz teh besed, da če je v celi državi Jugoslaviji le eno vodstvo v narodnem pogledu. oziroma v narodnih zadevah, da je potem v državi Jugoslaviji en sani narod. Zgodbice za nezrele ljudi V »Slovenskem narodu« beremo: Sava Davidovie-Zeiremski pripoveduje v novosadskem »Dnevu«: Na eni izmed konferenc v Ženevi sta prišla v razgovor jugoslo venski in l»olgarsiki diplomat. Govorila sla vsak v svojem jeziku i;n se izvrstno razumela. Opazoval in pozorno jih je poslušal angleški diplomat. Končno jih je začudeno vprašal, v kakšnem jeziku se raztovarjata. Dobil je v odgovor, da govorita vsak v svojem jeziku. »Pa kako se potem moreta razumeti!*! je nato vzkliknil Anglež. Pojasnila sta mu, da sta jezika tako sorodna in tako drug drugemu podobna, da bi jih lahko imeli za narečji enega jezika. Angleški diplomat je ves presenečen vstal, zmajal z glavo in Srbu in Bolgaru zaklicali: »Za Boga svetega. pa zakaj se potem pretepate?!« Sicer se nam zdi, da je to ena izmed tistih patroidiotičnih st or ji c. kakor so jih včasih ponujale samo šolske oblasti po abecednikih. Vsaj dokler nam gospod. Sava Davidovič-Zeremski ne razodene imena tistega angleškega diplomata, bomo stali nasproti tej zgodbici z najpopolnejšo skepso. Saj ne rečemo, da predpostavljamo pri vsakem diplomatu bogve kakšno izobrazbo in znanje. prav res da ne. Ali da bi angleški diplomat na primer ne vedel, da je jezik prebivalcev Zedinjenih držav in Anglije eden in isti, namreč angleški, in da so si torej prebivalci teh držav v jezikovnem pogledu vsekako bližji, kakor Srbi in Bolgari, tega le ne verjamemo, pa če nam poleg g. Zeremskega to potrdi še sam g. dr. Miliail Ilič iz Belgrada in nam »Slovenski narod« poveri njuna podpisa. Tudi tega ne verjamemo, da bi tisti neimenovani angleški diplomat ne vedel, da so si bili Angleži in Amerikanci že večkrat hudo v laseh, enkrat celo v večletni vojni, ki je bila še bolj krvava, kakor so bili kcda.j spopadi med Srbi in Bolgari. In morebiti bi se bil ta diplomat spomnil še na več podobnih primerov iz svetovne zgodovine. ko tudi med sorodnimi narodi, še več, med deli enega in istega naroda ni bilo prijateljstva in miru, pač zaradi nasilstva in krivičnosti enega ali drugega. Pred vsem bi se bil pa ta angleški diplomat takoj in natančno domislil, da so se takoj začele delati in poglabljati vezi med Veliko Britanijo in Ameriko, brž ko je prva opustila vsako misel, da bi mogla ali smela kedaj drugi ukazovati ali ji škodovati ali it udi samo politično prednjačiti pred njo. Zato bi priporočili g. Zeremskemu od novosadskega nacionalnega »Dneva«, da malo premišljuje o takih in podobnih stvareh. Potem bo pa lahlko in z večjim uspehom pisal raje zgodbice o tem. kaiko je včasih krivica razdvojila brate in največje prijatelje, a tudi o tem, kako je pravičnost združila in povezala v najglobljem prijateljstvu popolnoma tuje ljudi in narode. Kajpada — take zgodbe ne gredo jugoslovenom v pri klad. Poglavje o izbiri najboljših Novosadski jugoslovenski dnevnik »Dan« zelo skrbi, kaj bo z unitarizmom. Zato nam pripoveduje vsak dan kakšne edinstvene zgodbe, da bi ljudje pozabili, v čem je vir zla in dali centralizmu, da se šopiri naprej. Zdajci se je razvnel za veliko državo vseh južnih Slovanov, namreč tudi Bolgarov, v kateri bi po njegovem mnenju vodil tisti, ki je sposobnejši in ki zna bolj pometno in pošteno upravljatič Samo ene stvari nam ni »Dan« hotel pri tej deklamaciji razodeti, namreč kdo bo titsti, ki, bo odločil in določil najbolj sposobnega in pametnega in poštenega človeka, ki naj bi nas vodil. Kajti natančno se spominjamo, da so nam pred dvajsetimi leti trobili isto edinstveno pesem o najsposobnejših in najpoštenejših in najidealnejših ljudeh. ki da nas bodo vodili. Zato smo pa dobili Živ-koviče in Uzunoviče im Srskiče in Jevtiče in seveda Stojadinovice. Pa danes ga ni. ki bi si upal tem ljudem dati samo enega izmed zgorajšnjih superlativov. če bi hotel veljati za resnega človeka. Zato bi »Dan« storil dobro in lepo. če bo v tem oziru bolj jasen. Sicer pa vemo, po mnenju jugoslovenov. naj bi izbirali naše voditelje tisti, ki so jih izbirali doslej. Ostalo bi torej pri starem. Mi pa tega nočemo. Mi nočemo niti, da bi jih izbirali tisti kakor doslej, niti da bi jih izbirali na isti način kakor doslej. In tudi poroštva nočemo, da bodo izločeni iz javnega življenja vsi. ki niso dali. da bi res sposobni prišli na vrh. To vse pa je mogoče samo v popolni politični svobodi in popolni samoupravi, finančni in politični. vseh sestavin naše države. Pravica ni miloščina Glede na sedanja pogajanja za sporazum in glede na politiko dosedanjih režimov, ki niso dali, da bi se bil sporazum uresničil, piše »Hrvatski dnevnik«: Dokler je bil na vladi dr. Milan Stojadinovic, so pozivali njegovi listi Hrvate, naj povedo, kaj zahtevajo. To so posebej zahtevali od hrvaških listov, čeprav so vedeli, če 'bi bili tudi hoteli, niso mogli niti postaviti niti razložiti hrvaških narodnih zahtev. To pozivanje ni imelo namena, da omogoči resno obravnavo o hrvaškem vprašanju in hrvaških zahtevah, ker na drugi strani sploh ni bilo niti volje niti nastrojenja, da se začne s stvarnim delom za rešitev hrvaškega vprašanja. To se je videlo že po tistih ostrih napadih na sporazum od 8. septembra 1937, četudi je bil ta sporazum sanvo deklaracija naravnih pravic hrvaškega naroda. Ljudje, ki jih je motila že ta sama deklaracija. niso 'bili poklicani, da se sploh raizgovarjajo s predstavnikom hrvaškega naroda. Danes je položaj lrez dvoma drugačen, za kar se je treba v prvi vrsti zah vali iti dokazani enotnosti hrvaškega naroda in ve- liki moči, 'k'i si jo je pridobil in ‘ki jo hoče rabiti, da doseže kot narod položaj, ki mu bo omogočil popoln narodni razvoj iin potrdilo vseli njegovih sposobnosti. Tudi svetovni polo j a pospešuje razgovore o sporazumu, ker naravnost ukazuje, da se že kedaj uredi položaj hrvaškega naroda. Če je mogla bivša Avstrija po letu 1848., ko je bila Madžarska premagana, skle-niti iz njo izravnavo m jej priznati enakopravnost, tedaj moreta že celo Srbija in Hrvaška urediti svoje razmere na pravični osnovi. Ni namreč res, da bi se ne mogel likvidirati centralizem na miren način. Nasprotno, brž ko se je neki gesta v pokazal nevzdržnega, zahteva sama korist državne skupnosti korenite spremembe. A teh 20let, .izpolnjenih s številnimi poskusi in odloki, napravljenimi brez Hrvatov, a večinoma zoper Hrvate, je pokazalo, da centralizem nima življenjske moči in da ga je treba za vselej pokopati. ...........Namesto politike morebitnih koncesij mora priti politika stvarne enakopravnosti, ker ne more bili eden v položaju tistega, ki baje daje, ker nič svojega ne daje, a drugi v položaju tistega, ki sprejema miloščino, ker ne prejema nič tujega. Centralizem je pognal nov popek Pod naslovom »Nerazumljivo postopanje« poroča »Trgovski list«: Tako smo pred kratkim dobili uredbo o preizkušanju in kontroli kmetijskih strojev, priprav in orodja. Zakaj je bila ta uredba potrebna, ni mogoče uganiti niti pri najboljši volji. Znano je vendar, da že kmetovalec sam pazi, kakšno orodje kupuje in da svojega težko p risi liže neg a denarja ne zametuje za slabo orodje. lo dobro vedo tudi vse tovarne, ki izdelujejo kmetijsko orodje. Zato so se tudi tovarne silno prilagodile vsem potrebam kmetovalca in izdelujejo kmetijdko orodje v vseh oblikah, ki so sploh mogoče. Treba je samo pogledati cenike tovarn, ki izdelujejo motike, sekire, srpe itd. Prav vse želje kmetovalcev so tu upoštevane in kakršno koli obliko sekire, motike ali srpa si kmetovalec želi, takšno tudi dobi. Pri tem pa je tudi kakovost orodja vseskozi prvovrstna in še nikdar ni bilo slišati niti ene pritožbe zaradi isilabe 'kakovosti ali neprimernosti kmetijskega orodja. Pa to ze tudi nemogoče, ker kmetovalec orodja, ki mu docela ne ustreza, sploh ne kupuje. Kaj torej potrebujemo uredbo o kontroli in preizkušanju kmetijskega orodja? Na vprašanje na koncu odstavka pa lahiko odgovorimo mi: ta uredba je potrebna, da se bo !a-h ko osnoval nov centralni urad v Belgradu s številnimi načelniki, podnačelniki in komisa/ji, ki se bodo vozili okoli, preskušali kmetijske*stroje in orodje, pa prejemali dnevnice. A kmet bo seveda ta pregled plačeval. A seveda bi ta uredba za ustanovitev zavoda za preskušanje in nadzorstvo kmetijskih strojev in orodja ne bila popolna, če ne bi li k ra tu določala tudi. da se ustanovi poseben, nov fond. Zapostavljanje vsepovsod »MrVatski dnevnik« od 13. t. m. poroča: Narodna banka je prevzela od bivše A v« t ro-og r.-Jke banke 15 podružnic, ki so se nahajale v prečam kih krajih, in večji del urad niš tva v teli podružnicah, ki so bili Hrvatje, S ribi 'in Slovenci. Z višem tem prevzetim uradništvom je število Hrvatov (samo okoli 8 odstotkov) in prečanov v Narodni banki zelo majhno in nimajo nobenih vodilnih mest v .banki. Da bi se to majhno število uradnikov Hrvatov in splloh prečanov še bolj ponižalo in izapoistavillo, je dala banka pri preureditvi plač 1954. leta uradnikom v centrali v Belgradu, Srbiji in Črni gori po 300 dinarjev na mesec več kakor uradnikom v preča n; ki h krajih. Na U.lk način so uradniki iz Srbije in Črne gore, ki imajo po zakonu iste pravice in dolžnosti kakor ostali uradniki, preskočili v činu svoje starejše tovariše prečane tor zavzeli in zavzemajo vodilna mesta v banki. To je klasičen primer enakopravnosti prejšnjih režimov. la primer neenakopravnosti je seveda eden izmed mnogih, in vsaj majhen del teh mnogih je našim bralcem tudi znan. laki in podobni primeri pa tudi kažejo, koliko preužitkar jev in zajedavcev ima centralizem. In sedaj, ko je postal sporazum, na enakopravnosti sloneč, res neodlož- sedaj se oglašajo eden za drugim. Kot nesebični domoljubi, ki jih sicer ni nihče vprašal za svet, nam priporočajo, naj v teli resnih dneh pozabimo domače razprtije, to se pravi krivice, naj 1) o iti c) edini, to se pravi centralisti, in naj pustimo J1/1 strani nevazna vprašanja, to se pravi ccnfra-listicna korita in zaslužke. Pa ne bo ne edinosti, ne miru, dokler ne bo krivica dokončno popravljena in uvedena popolna enakopravnost. listi pa, ki jim je res za er H -nost v teh časih stiske, delajo najbolj zanjo, če pomagajo razkrinkavati take kričeče primere in če delajo na to, da se odpravijo brez odlašanja, brez prizanašali ja. Selitev industrije i i Slovenije O tem vprašanju piše »Trgovski lisi : Vsa važnost se polaga le na to, kako bi se utrdila domača moč posameznih političnih skupini in zato so osebna imenovanja še nadalje v ospredju vsega njihovega zanimanja. V resnici pa so vsa ta osebna vpra- šanja za gospodarsko silo dežele čisto postranskega pomena in gospodarski položaj Slovenije se zaradi teh imenovanj ne spremeni niti za piko. Vse 'drugačne važnosti pa je za vse naše gospodarstvo. če preneha ta ali ona tovarna obratovati v Sloveniji. Samo ena tovarna preneha obratovati in nekaj sto ljudi je brez zaslužka. Če le ena tovarna s 500 delavci preneha obratovati, pomeni (o pri najmanjši povprečni mezdi delavca izgubo skoraj pol milijona dinarjev na mesec na zaslužku. V enem letu torej izgubo (> milijonov dinarjev. Od teh 0 milijonov din ni živelo le 500 delavskih rodbin, temveč so imeli svoj dobiček tudi kmetovalci, obrtniki, trgovci in industrijah;]', a tudi naše samouprave, kajti tovarna v obratu je dober davkoplačevalec, če tpa je ni več. je tudi tega 6.()00 Slovencev (v resnici jih je bilo precej več brez Notranjske!), medtem ko jih je italijanska uradna statistika naštela le 292.876. Sestavek v »Leipziger Viertel-jahrssehrift fiir Siidosteiiropapa ugotavlja v nasprotju /. dr. Melikom, dai se Slovenci sedanjega ozemlja Slovenije, to je ozemlja, kjer prebivajo Slovenci, ne glede na sedanje državne meje. niso zasedli obenem, ko so zasedli druge južne slovanske kraje južni Slovani, ampak da so zasedli slovensko ozemlje Slovenci čisto zase in ker so se pomešali z njimi tudi ostanki drugih ljudstev, ki so bila pred njimi na slovenskem ozemlju, je zalo nastala, se močnejša razlikat med Slovenci in ostalimi južnimi Slovani. A. B. Po4 a slovaške pol i like Štev. 16. O d ržavnem ustroju Slovaške piše švicarski dnevnik »Basler Naehriehten«: Državna ideologija je avtoritarna, stanovska, izrečno protiboljševiška in protijudovaka. Enciklika >Quadi‘agesimo anmo«, ‘ki se je nanjo ne zmeraj po pravici skliceval Dellfuss, bo menda tudi .tu dobila osnoven pomen. Pisane ustave država še nima, — deželni zbor je dal 14. marca .sedanji vladi preprosto neomejena pooblastila, — pač pa jo sedaj pripravlja neka komisija. Naslanjala se bo menda v marsičem na avstrijski vzorec, ki ga očitno ne občutijo kol svarilo. O slovaški politiki pa sodi ta dnevnik: Slovaki so se osvobodili tistega, kar so imenovali češki »Imperializem«. Prepričani so. da jim ne grozi nobena nevarnost od mnogo važnejšega, po celostnem svetovnem nazoru delajočega novonemškoga imperializma; celo, da bo ta oplodil njilrno gospodarstvo in branil državo zoper madžarski imperializem, ki izostaja bolj in bolj nevaren. Ta račun predpostavlja, da bo ostala politična in gospodarska moč rajha ista. Če lx> ta stvar nekoč dvomljiva, tedaj grozi Slovaški, ki jo suma precej brez obrambe, usoda Podkarpatiske Rusije. Postali so — kakor že so stvari — predmet velike politike, medtem ko so bili prej, skupaj s Čehi in sudetskimi Nemci vendar v neki meri njen osebek. Pravni svetovalec Knjiga drug«, str. 113, založila Umetniška propaganda. Napačno bi bilo, da bi se v zdravstvu zanašali samo na zdravnika, ampak je treba, da ima vsak vsaj nekaj znanja o osnovah zdrav ja in zdravstvo, o telesnih organih in njihnih fiziologičnih funkcijah. Kajti sicer mu zlasti v nekaterih stvareh še tako izveden zdravnik ne bi mogel več pomagati. nrenozim ^P ■',IU• n^l?n^a Pr*ti njegova pomoč življenj i V si'l • T- Za v?e poiave pravnega čel i vn I I - J 1)1 poznal vsai osnovna na- II Id m vodila javnega in zasebnega prava sicer 7ežb C 4Vlel,eli "^Popravljiva ali vsaj vi‘iisl'oPn^ia'V^'l™ L V tem Pogledu ima slo- >S oven l-n111 -l T 7° *e'P™v lePo izročilo: Ih , ~ obiVic'; /d1 l" m“ tulko,l^magati, da se znajde om ki zakonov m predpisov, ki včasih mnrnv-. kujejo nanj. Pri letLe pa ’ S, Idinoie bit, pravna razlaga temi bolj jasno in tein laze (ud nepravniku doumljiva, čim bolj je njen predmet po svoji vsebini omejen na eno CK o 111 Posebno pravno tvarino. Knjiga druga, str. 113, zatožila Umetniška propaganda. v Druga knjiga »Pravnega svetovalca« je posvečena deloma kmečki zaščiti, ki jo obravnava dr. Srečko Goljar, deloma pa zakonskemu pravu, ki ga je orisal dr. Rado Ki,sej. Vsebina obel, obravnav je torej za mnogo ljudi dovolj aktualna. v Kar se ll;"'e kmečke zaščite, je njen pomen va-zen ne samo za kmeta, ampak najmanj toliko tudi Y "P'govega upniku. Z.a nalogo si je dal pisec, da pon« o najvažnejših pravnih' predpisih. Dejansko upoštevana zakonodaja pa priča, da je obla' snov dovolj izerepno, in prav zaradi tega bo knjižica l ud, pravniku dobrodošla. Saj upošteva n,c manj kakor 4b raznih zakonov in uredb m pravilnikov, ki so zlasti v naglici le težko dostopni m pregledni.. 'vic manj bo za marsikoga važno, če se poučr o našem zakonskem pravu. Tudi to je postalo v marsikaterem pogledu precej zamotano - naravni .nasledek da je trčilo v naši državi več pravnih sestavov eden ob drugega. Pisec pravi sicer v naslovu. da deluje »zakonsko pravo v predhodnem načrtu državljanskega zakona,. Vendar podaja im i v obsežnem uvodnem poglavju pregled današnjega pravnega stanja. V naslednjih poglavjih pa obravnava knjiga najvažnejše pojave zakonskega prava po predhodnem načrtu' novega državljanskega ^zakona. Kdor pozna naše politično m kuiturno življenje, la ve, da bo prav v tem pogledu prehod v novo državljansko' pravo težak. Vsa vprašanja in težave nakazuje pisec jasno in pregledno. Vzemi torej in beri! Enakopravnost I ,ansk kega leta je dala Privilegirana agrarna banka od vseh posojil 75 odstotkov v v■■1 -:;; : Vojvodini. To je enakopravnost, kakor jo je razumel »V'( ...................... • > »-m j i i ... . - je enakopravnost, kakor jo je ra i'od ja Sto jadinov ic posebe j in jugoslo veni sploh. Narodna banka in njeno nradništvo 11rvalski dnevnik« piše: Narodna banka je prevzela od bivše Avstro-ogrske banke I > podružnic, ki so se nahajale v preean.skili pokrajinah. Uradniki v teh podružnicah so bili večinoma III vali. Srbi in Slovenci. Z vsem lem prevzetim n rad,, isl vom pa je število Hrvatov in prečanov v Na-rr.diiii banki zelo majhno (komaj 8%) i,n še li niso na vodilnih mestih. Da hi lo malo število uradnikov Hrvatov in sploh prečanov napravili še bolj nepomembno in jih še bol j zapostavili, je banka pri spremembi plač leta 1 ‘>"54. dala uradnikom v centrali v Belgradu, Srbiji in Črni gori po 300 dinarjev mesečno več kol uradnikom v prečanskih krajih. iNo ta način so uradniki v Srbi j in Črni gori, ki imajo po zakonu enake pravice in dolžnosti kot drugi uradniki, preskočili v stopnji svoje starejše prečanske tovariše in zavzeli vodilna mesta v banki. To je klasičen prir mer enakopravnosti bivših režimov. Z nekaj dobre volje bi se dalo te grde krivice popraviti in zenačiti prečanske uradnike s Sibijanci. Javno predavanje Slavistični klub na univerzi v Ljubl jani vljudno vabi vso kulturno javnost na predavanje dr. Fr. M e s e s n e I a : Umetnik in njegova doba. Predavanje bo v ponedeljek 24. aprila P)-’*) ob 20. uri v Hubadovi dvorani v poslopju Glasbene Matice ob Vegov i ulici. Vstop prost. Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana*