GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 13. MAJA 1960 ic POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI *
LETO IX. — ŠTEV. 20
OB II. OBČINSKEM PRAZNIKU KOPRSKE KOMUNE
^ o
Izredno naglo naraščanje proizvodnje — Velike investicije, toda z naglim vračanjem — Razveseljiva povezava med podjetji in komuno — Koper bo vedno bolj pomembno mesto v jugoslovanskem gospodarstvu
u
o
Osnovna značilnost gospodarskega razvoja koprske komune je v izredno hitrem naraščanju pro-<vodnje, ki je v zadnjih letih osegla skoraj nepričakovane uspehe.
Vrednost družbenega bruto proizvoda je bila leta 1958 približno v višini 12 milijard 415 milijonov dinarjev, leta 1959 že v višini IG milijard 121 milijonov dinarjev, dosedanje izvajanje letošnjega občinskega družbenega plana pa kaže, da bo presegla 21 milijard dinarjev. Pri tem je razumljivo, da je tudii narodni dohodek v zadnjih dveh letih močno narasel. Leta 195S je znašal 4 milijarde 413 milijonov dinarjev, lani že G milijard 21 milijonov in letos
PRAZNIK OBČINE KOPER SPORED PROSLAV
V soboto, 14. maja, bo zaključen partizanski pohod primorskih študentov po vaseh Slovenske Istre, ki se je začel v sredo z obiskovanjem, znanih partizanskih krajev ter polaganjem vencev na partizanske grobove in ob spomenike NOB.
14.	maja:
ob 16. uri bo v Kopru otvoritev nove pekarne; ob 17. uri otvoritev otroškega igrišča v Kopru in otvoritev razstave dejavnosti Ljudske tehnike ob njeni 10. obletnici; ob 20. uri svečana akademija v veliki dvorani gledališča s sodelovanjem Glasbene in Baletne šole ter vokalnega okteta koroških Slovencev.
15.	maja:
ob 5. uri budniea; ob 7. uri II. okrajno tekmovanje modelov jadrnic in motornih čolnov; ob 9. uri otvoritev Ljudske knjižnice; ob 9. uri tekmovanje pionirjev v lovu na lisico; ob 10. uri svečana seja ObLO Koper.
bo brez dvoma presegel S milijard 230 milijonov dinarjev. Ali z drugimi besedami: v koprski občini je narodni dohodek na prebivalca že skoraj za 20 odstotkov nad okrajnim povprečjem, saj je ocenjen na 264,600 dinarjev.
Ti uspehi pa so v največji meri posledica smotrne investicijske politike ter izredne prizadevnosti
Miran Bertok
delovnih kolektivov za izpolnjevanje družbenih nalog. Zal pa marsikdaj kljub vsej dobri volji ne moremo doseči še boljših gospodarskih uspehov. Tako na primer je letošnje spomladansko vreme nekoliko prekrižalo načrte kmetijskih proizvajalcev in zato bo zgodnja kmetijska proizvodnja v zamudi, tovarna TOMOS je v prvih mesecih letošnjega leta imela težave s kooperanti, ki ne izpolnjujejo pogodbenih obvez, in s prepoznim prejemom deviznih sredstev za nakup surovin v tujini. Vendar pa vse te in podobne težave ne bodo bistveno vplivale na izzmjanje letošnjega občinskega in perspektivnega družbenega plana, saj so gospodarstveniki pravočasno — spričo sialnegu , nadzora izpoln r^vanja planskih nalog — našli možnosti, da sproti odkrivajo skrite rezerve in s tem uravnali proizvodno bilanco.
Posebna značilnost gospodarske politike v letošnjem letu je vsekakor v tem, da bodo v koprski občini investirali 4 milijarde 600 milijonov dinarjev za gospodarske in negospodarske namene. Razumljivo je, da bodo največ investicijskih sredstev deležna podjetja v zaključni fazi izgradnje in kmetijstvo. Kajti če sedaj
omogočimo tovarni motornih koles TOMOS in tovarni plastičnih mas 1PLAS proizvodni program, kakor je sedaj zamišljen, potem bosta samo ti dve podjetji lahko ostvarili 20 milijard družbenega proizvoda. Prav tako bodo bogato povrnjena družbi sredstva, vložena v druga podjetja, kot so Pristanišča Koper, v ipodjetju, ki skrbijo za promet, nadalje v obrtništvo in seveda tudi v kmetijstvo, da o turizmu ne govorimo.
Podjetja, bolje rečeno, delovni kolektivi vse bolj razumejo želje in, če lahko tako rečemo: tudi zahteve komune. Zavedajo se namreč, da z novo tarifno politiko, ko si proizvajalci sami krojijo svoj boljši zaslužek, zbirajo denar za gradnjo objektov družbenega standarda. Tako bodo delovni kolektivi koprske občine že letos lahko prispevali bogat delež za izgradnjo šolskega poslopja, kino dvorane, zdravstvenega doma, za dograditev novih stanovanj, za ustanovitev in uspešno delovanje uslužnostnih servisov, za zboljšanje trgovske in obrtne mreže itd.
Koprčani!	\
Za drugi občinski praznik naše komune Koper iskreno čestitam vsem prebivalcem. Čestitam k prazniku in k doseženim uspehom v minulem letu in hkrati želim vsem sreče in zdravja in še veliko delovnih uspehov pri nadaljnji graditvi komune in vse naše skupnosti!
Vabim vas vse, da v nedeljo, dne 15. maja, na dan našega praznika, okrasite svoje domove in poslovne zgradbe z zastavami in cvetjem, da bomo tako tudi na zunaj dali poudarka našemu veselju in zadovoljstvu.
Predsednik Občinskega ljudskega odbora Koper Miran Bertok, 1. r.
ZAČELE SO SE OBČINSKE SINDIKALNE KONFERENCE
V domu družbenih organizacij v Piranu je bil v torek, 10. maja 19G0, redni letni občni zbor sindikalnih podružnic s področja občine Piran. Obširno poročilo je podal tajnik Občinskega sindikalnega sveta Roman Poljšak. Iz njegovega poročila ter iz naslednje, živahne diskusije povzemamo nekatera najpomembnejša dejstva in probleme.
Na področju piranske občine deluje 28 sindikalnih podružnic s skupno
3.283 člani. Njihova aktivnost je bila v preteklem obdobju zelo različna; nekatere podružnice so bile zelo delavne, druge pa so le životarile. Zato se je skozi vse poročilo in vso diskusijo vlekla kot rdeča nit misel, da je treba poskrbeti za poživitev dela sindikalnih podružnic. Tako je bilo doslej premalo organizirano in aktivno politično delo sindikalne podružnice v podjetju »Piranske soline«, kjer terja rešitev še mnogo problemov. Aktiv-
SKOZI KOPRSKI OKRAJ BO TEKLA 17. MAJA
V torek, 17, maja, bo skozi koprski okraj tekla štafeta mladosti, ki se je bo udeležilo najmanj tisoč mladincev in mladink, članov družbenih organizacij in delovnih kolektivov. Ob 7.48 bodo
sprejeli v Sečovljah štafetno palico prebivalci koprskega okraja in ob tej priložnosti bo pozdravil nositelje simbola štafete mladosti predsednik Okrajne zveze za telesno vzgojo dr. Svetozar Polič tudi v imenu Okrajnega ljudskega odbora .in Okrajnega komiteja ZKS. Štafeta bo nadaljevala pot v Portorož, kamor bo prispela ob 8.20, nato pa bo imela 10-minutni postanek v Piranu. Iz Pirana bo nadaljevala pot skozi Strunjan v Izolo, kamor bo prispela ob 9.30, imela desetminutni
postanek, nato pa nadaljevala pot v Koper. Na Titovem trgu v Kopru bo ob 10.10 množično zborovanje. Iz Kopra bodo tekači odnesli štafetno palico mimo Dekanov, Črnega kala, Petrinj, Kozine, Rodika, Divače, Sežane, Du-tovelj, Štanjela do okrajne meje med okrajema Koper in Gorica, kjer bodo palico prevzeli ob 15.35 prebivalci goriškega okraja.
Predvideno je, da bo štafeta mladosti šla skozi Kozino ob 12,57, skozi Divačo ob 13,40 in skozi Sežano ob 14,25.
ŽE PRIHODNJE LETO BOMO SAMI KRILI VSE DOMAČE POTREBE PO NAFTI
Minulo nedeljo in ponedeljek je bil na obisku tudi pri nas v koprskem okraju Prvi državljan Združene arabske republike Šukri el Kuatli. V nedeljo je bil gost predsednika OLO Koper Albina Dujca na kosilu v vili Tartini v Stru-njanu, kjer je tudi prespal. Ogledal si je tudi Tomos in Postojnsko jamo. Na sliki: predsednik Dujc pozdravlja visokega gosta ob prihodu v vilo Tartini v Strunjanu v nedeljo dopoldne
V Stružcu pri Sisku je pretekli ponedeljek izročil tovariš Tito svojemu namenu prvi jugoslovanski naftovod, po katerem je stekla nafta s teh bogatih nahajališč v sisaško rafinerijo. Predsednik Tito je odprl ventil na avtomatski vrtilni napravi, nakar je iz 1000 metrov globoke vrtine pritekla temnozelena nafta in stekla po 17 km dolgih ceveh. Ob tej priložnosti sa je predsednik Tito podrobno seznanil z delom in uspehi podjetja »Naftaplin« in obiskal na delovišču še dve novi vrtini, kjer so demonstrirali iz-
bruh nafte. Na tej slovesnosti — ob začetku obratovanja prvega jugoslovanskega naftovoda, kar je za naše gospodarstvo izredno velikega pomena — so odlikovali 50 najboljših delavcev v priznanje za njihove napore, nadaljnjih 300 delavcev pa je uprava nagradila z denarnimi nagradami.
Iz vrelcev v Stružcu bodo načrpali do konca leta nad 300,000 ton nafte, prihodnje leto pa že približno milijon ton tega dragocenega goriva. Tedaj bomo lahko krili vse domače potrebe po nafti.
nejša je bila sindikalna organizacija v Ladjedelnici, ki je pravilno postavljala predvsem načelna vprašanja proizvodnje in jih tako sugerirala organom delavskega samoupravljanja in upravi. Plodnejše je že postalo delo sindikalne organizacije v tovarni mila »Jadranka«, vendar bi moral sindikat močneje podpreti prizadevanja za razširitev nagrajevanja po učinku na vsa delovna mesta, kjer je to možno, utrjevati medsebojne odnose in delovno disciplino, bolje koristiti obstoječa zaščitna sredstva pri delu, poskrbeti za nabavo delovnih oblek in skrbeti za stalno izboljševanje kvalitete izdelkov. Sindikalna podružnica rudnika v Sečovljah je bila zelo aktivna, kar se je pokazalo tudi pri prizadevanjih za to, da je podjetje lani adaptiralo za svoje delavce 15 stanovanj in začelo graditi v Luciji nov blok z S stanovanji. Skupno z osnovno organizacijo IvZ pa bo morala sindikalna podružnica v rudniku napraviti še marsikaj v pogledu strokovnega in splošnega izobraževanja, medsebojnih odnosov in skrbi za zdravo razvedrilo delavcev. Sindikati morajo skupno z drugimi subjektivnimi silami odigrati pomembno vlogo tudi v piranskem kmetijstvu, ki je že nekaj let v kritičnem položaju. Zal pa so bile sindikalne podružnice prav v kmetijskih kolektivih v preteklem obdobju vse premalo aktivne in niso reševale tako številnih problemov. Tako se n. pr. sindikalna podružnica Kmetijskega posestva Seča v pretekli mandatni dobi ni dovolj aktivno ukvarjala s ključnimi vprašanji svojega podjetja, niti s skrbjo za človeka i« čeprav je bil občni zbor že februarja, se novi odbor še vse do danes ni konstituiral. Preveč enostransko je bilo delo sindikalne podružnice pri gradbenem obrtnem podjetju »Konstruktor«. Obravnavala je le nekatera vprašanja prehrane in preskrbe, ni se pa spustila v obravnavo perečih gospodarskih vprašanj podjetja, ki je lani prišlo pod prisilno upravo in bilo prav te dni razformirano med podjetji »Slovenija ceste« in UKD Piran (mizarstvo).
Glede dela sindikalnih podružnic v trgovskih podjetjih je bilo na občnem zboru poudarjeno, da se morajo v prvi vrsti zavzeti za dosego kvalitetnejše postrežbe. Energičneje in sistematičneje je tudi treba uvajati nagrajevanje po učinku in pomagati organizirati sistematično strokovno in splošno izobraževanje zaposlenih v trgovini. V gostinstvu morajo sindikalne podružnice v zvezi z nagrajevanjem po učinku posvetiti več pozornosti delovnim urnikom. V vseh treh hotelih občine je delovni čas sicer približno dobro urejen, čeprav se tudi tu dogaja, da so delavci na nekaterih težjih delih tudi preko 12 ur dnevno, ne da bi imeli naslednji dan počitek. Toda v gostinstvu je to mnogokrat potrebno, posebno dokler (Nadaljevanje na 2. strani)
OKRAJNI ZBOR VAJENCEV BO 22. MAJA V KOPRU
MOSKVA — Premier Hruščev ■je v svojem zaključnem govoru, ki ga je imel na zasedanju Vrhovnega sovjeta, posvetil dobršen del svojega izvajanja incidentu ob nedavni sestrelitvi ameriškega letala nad sovjetskim ozemljem, premier Hruščev je citiral vrsto dokaznih izjav o namernem kršenju zračnega prostora nad ZSSR, med drugim tudi izjavo 30-letnega pilota, ki je po sestrelitvi letala z raketnim orožjem, pristal s padalom. Pilot je izjavil, da bi moral leteti iz ameriškega letalskega oporišča v Pakistanu čez določene cilje na sovjetskem ozemlju, nakar bi pristal na Norveškem. Slo naj bi torej za oč ten akt špijonaže, zato je razumljiva zaskrbljenost v svetu, da bi ta incident utegnil vplivati razkro-jevalno na sestanek najvišjih ki je predviden za 16. maj v Parizu.
LONDON —■ PO pisanju londonskega »News Cronicla« naj bi po nedavnem krvoprelitju v Sharpe-villu v Južnoafriški uniji pnslo v tej deželi do občutnega poslabšanja finančnega položaja. Bojkotu domačega prebivalstva se je zadnji čas pridružil tudi bojkot inozemskih investitorjev, ki nočejo več nalagati svojega kapitala v gospodarstvo Južnoafriške unije Rasistični teror in politika rasne diskriminacije je torej ze postalo orožje, naperjeno proti sedanjemu režimu.
KAIRO — Po nedavnem razgovoru med državnim sekretarjem za zunanje zadeve FLRJ Kočo popovičem in zunanjim ministrom ZAR Mahmudom Favzijem.sovsi kairski listi objavili besedilo skupnega sporočila teh ^govorov, ki pomenijo nov korak v razvijanju in Cepitvi odnosov na vseh področjih med obema prijateljskima državama.	.
PARIZ — Predsednik indijske vlade Nehru, ki prisostvuje konferenci predsednikov vlad Britanske skupnosti narodov v Londonu, je pred dnevi prispel v Pariz, kjer je imel zasebne razgovore s predsednikom de Gaullom. Državnika sta se pogovarjala sa-
"pKAG4 — Predsednik CSR An-tonin Novotny je ob 15-letnici osvoboditvve Češkoslovaške laz-elasil širšo amnestijo. Med amne-ftiranimi so tudi ljudje, ki so povzročili kazniva dejanja proti republiki ali so brez dovoljenja pobegnili čez mejo. Ljudi, obsojenih zaradi nekaterih dejanj, ki sodijo v področje gospodarskega kriminala, pa amnestija ni zajela.
S W S ft 6
Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra dašfcja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Ured ništvo in uprava v Kopru, Can karjeva 1, telefon 170. Posamezer Izvod 10 din, — Letna naročnin; 500 din, za tujino 1300 dinarjev a! 3,5 am. dolarja- — Bančni račur 602-70-1-181, Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kližejl tiskarno CZP »Primorski tisU
Drugu
ALBINU DUJCU, pretsjedniku Kotarskog narodnog odbora
V vseh občinah našega okraja, kjer živi in dela vajenska mladina, se skrbno pripravljajo na praznovanje Dneva vajencev. Vajenska mladina bo združila letos svoj program, s praznovanjem Dneva mladosti, kar zagotavlja, da bodo številne kulturne, športne in podobne prireditve zares množične. Razen tega bo večja športna in kulturna manifestacija ob Dnevu vajencev tudi v našem okrajnem središču.
Na posvetovanju, ki je bilo pred nedavnim na OK LMS v Kopru, so upravitelji vajenskih šol poročali o programih, ki jih vodstva šol pripravljajo skupno z vajensko mladino, udeležba predstavnikov Okrajne obrtne in gostinske zbornice pa zagotavlja v bodoče še večjo skrb tega foruma za našo vajence.__
POPRAVILI SO CESTO
Ljubinj—Lom—Planina
Minuli mesec sta Planinsko društvo in TVD Partizan Tolmin organizirala prostovoljno delovno akcijo za čiščenje visokogorske ceste Ljubinj—Lom—Planina. Ta cesta je bila zelo zanemarjena .m neprimerna za avtomobilski promet. Zato se v teh krajih ni moglo razviti planinarstvo, kaj šele
turizem.	.
Okrog 50 članov omenjenih društev in nekaj drugih prostovoljcev je odstranilo zemeljske plazove tako, da lahko vozijo avtomobili polni turistov, ki rada obiskujejo Tolminsko.	-na-
Velja omeniti tudi to, da bodo letos vključili v praznovanje Dneva vajencev tudi mladino, ki Be obiskuje vajenskih šol. Razen tega pa pripravljajo domala v vsaki občini razstave izdelkov vajencev, več športnih in kulturnih prireditev pa bodo imeli skupno. 7. ostalo, predvsem srednješolsko mladino.
Vajenci v Pošto j n i imajo na primer v programu vrsto športnih srečanj z ostalimi mladinskimi aktivi, posebno skrbno pa se pripravljajo na razstavo izdelkov vajencev iz vse občine. Podobno bodo praznovali Dan vajencev tudi v I z o 1 i in Ilir. Bistrici — le z razliko, da bodo tukaj pripravili razstav'e ob zaključku šolskega leta. Vajenci iz Izole imajo v programu tudi obisk nekaterih podjetij, kjer bodo prisostvovali sejam delavskih svetov. Za gostinske vajence, ld jih je v našem okraju 32, pripravlja lep sprejem Okrajna gostinska zbornica v Kopru, medtem ko je Okrajna obrtna zbornica že rešila vprašanje prostega dne za vajence. Bilo bi prav, da bi za to poskrbele pravočasno tudi druge zbornice.
Na tem posvetovanju je posredovala več predlogov za letošnje akcije ob Dnevu vajencev predsednica našega okrajnega mladinskega vodstva Marija Vogričeva. Zaradi skrbno sestavljenih predlogov so navzoči sprejeli že na tem posvetovanju okvirni program letošnjega praznovanja. K prejšnjim navedbam velja omeniti še predlog predsednikom občinskih ljudskih odborov, da bi sprejeli ob Dnevu vajencev najboljše mladince in mladinke, predstavnike predavateljskih zborov in mojstre, ki kažejo najvteč skrbi za mlade kadre. Vajenska mladina naj bi v mesecu maju prisostvovala sejam dela/vskih svetov, šolskim odborom pa priporočajo, da bi imeli ob prazniku vajencev posebne seje, kjer bi razpravljali o vzgojnih in materialnih vprašanjih vajenske mladine. Razen tega so sprejeli na posvetovanju tudi predlog in so že poslali prošnjo Svetu za kulturo in telesno vzgojo, da bi tudi na vajenskih šolah uvedli športne dneve, okrajno mladinsko vodstvo pa med drugim predlaga
občinskim komitejem ZKS, naj bi sprejeli aktivi komunistov na vajenskih šolah v svoje vrste najboljše mladince in mladinke.
Za zaključek naj še omenimo, da se bo okrajnega zbora v Kopru udeležilo 22. maja nad štiri sto vajencev iz šestih občin našega okraja. Množična udeležba na okrajnem zboru, kjer bodo med ostalim izvedli tudi prvenstvena športna tekmovanja med vajenskimi šolami za pokal OK LMS, nedvomno dokazuje, da so prireditve naših vajencev ob njihovem prazniku iz leta v leto boljše — tako po udeležbi kot pestrosti programov.	b
K

Zahvaljujuči na čestitci povodom Prvog maja upudujem Vama i narodu toga kraja svoje najbol-je želje za nove_us-pjehe u radu.
Zalivala predsednika Tita prebivalcem koprskega okraja
V ponedeljek je bila v Kopru druga seja okrajnega koordinacijskega odbora za varnost prometa, na kateri je bilo govora o dosedanjih rezultatih akcije za vzgojo kolesarjev. Kakor je znano, bo ta akcija trajala do 1. junija in je namenjena vsem kolesarjem, starejšim in bodočim.
Živahna razprava je dokazala, da lahko pričakujemo uspehe le, če bodo kolesarji dosledno izvajali cestno-prometne predpise. Se pravi, bolje kot doslej, da ne bi kolesarji šteli med česte povzročitelje prometnih nesreč.
Kaj nam koristi, če smo v aprilu v našem okraju priredili 254 predavanj, predvidenih po obveznem programu, in da so na pobudo področnih postaj Ljudske milice in vaščanov — kolesarjev ter voznikov vpreg — imeli še nadaljnjih 16 predavanj (od teh jih je bilo 46 v podjetjih, 296 v šolah in 12 med prebivalci raznih vasi; udeležilo se jih je več kot 9200 državljanov; sedaj obiskuje 57 kolesarskih krožkov po šolah koprskega okraja 2327 pionirjev-kolesarjev), če pa še vedno kolesarji kršijo disciplino na cesti, ko vozijo vštric, pravočasno ne nakažejo spremembe smeri vožnje in se na cesti obnašajo, kot da bi bili sami.
Minuli mesec so pripadniki Ljudske milice in predavatelji osnovnih šol priredili tudi predavanja s praktičnimi vajami v vožnji z dvokole-som, Organizirali so tudi 36 predvajanj ozkotračnlh filmov o prometnih nezgodah in 5600 obiskovalcev je z zanimajnem spremljalo vzroke ter posledice prometnih nezgod. Razen tega je več kot 65.000 rednih kino-obiskovaleev pred predstavami lahko razmišljalo o vzgojni strani prikazovanja diapozitivov, namenjenih kolesarjem, mopedistom in pešcem.
Vsi ti podatki dokazujejo, da je letošnja prometno-varnostna akcija za kolesarje že v prvem mesecu dosegla tudi v koprskem okraju velik razmah. In kakor smo že v uvodu povedali, še vedno ne moremo biti zadovoljni
z rezultati te vzgojne akcije, ker kolesarji hote ali nehote prezirajo dobronamerne nasvete.
Na tej seji so člani koordinacijskega odbora za varnost prometa pozdravili pobudo nekaterih občinskih odborov za varnost prometa, med njimi predvsem Postojnčane in Se-žančane. V Postojni so namreč postavili sredi mesta velik lepak v opozorilo kolesarjem, naj se zavedajo, da na cesti niso sami. Razdelili so tudi listke z opozorili na varnost prometa in postojnski Aeroklub je iz letala raztrosil po mestu ter okolici letake, med katerimi je bilo 10 oštevilčenih in veljajo kot vstopnice za brezplač-
no vožnjo z letalom nad Postojno. V tej občini so tudi priredili tekmovanja pionirskih krožkov v teoretični uporabi dvokoles na javnih cestah. V Sežani pa so izdelali zelo obširen program dela in tako kot v Postojni povabili vse občinske odbore za varnost prometa na tekmovanje.
Posebno zanimiva je bila ugotovitev, naj bi vodstva podjetij in Sol pregledovala usposobljenost koles, s katerimi se vozijo kolesarji in jih opozarjala na odstranjevanje okvar. Tako bi lahko preprečili marsikatero nepotrebno nesrečo, kolesarjem pa vzbudili zavest o njihovi odgovornosti na cesti.	S. V.
Prejeli smo na.sled.je pismo:
Tovariš urednik!
Ker smo v zadnjih tednih z zanimanjem čitali o pregradi HE Osp-Koper, pri čemer je bilo omenjeno, da bo 32 kmečkih družin zaradi poplavljenega področja preseljenih, ko bo pregrada končana, Vas naprošamo, da bi se spet g,~>vrnili na stvar in določneje pojasnili, kateri kmetje oziroma posestniki pridejo v poštev za preselitev iz območja bodočega umetnega jezera. Še posebej smo radovedni kmetje iz Padeža. Nas je pet in imamo hiše ob potoku Padež, ki se izliva v Reko pod kozjanskim- mostom.
Upamo, da nam boste lahko ustregli in objavili v listu zapro-
šene -r>odatlce, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujemo.
S tovariškimi pozdravi
Ivan Drožina, Padež št. 15
pošta Vremski Britof
* « *
Dragi tovariši!
Vaše pismo smo posredovali strokovnjakom, ki so nam obljubili, da bodo odgovor na vaše vprašanje posredovali v prihodnji številki Slovenskega Jadrana.
Uredništvo
Doslej smo opisali vse objekte, ki so potrebni, da pripeljemo vodo iz Reke do strojnice HE Koper pri vasi Osp. Slednjo, ki je zadnji objekt nove elektrarne, bomo opisali danes.
Tlačni cevovod se na koncu razcepi v dve cevi manjšega premera, ki vodita vodo v obe turbini.
Strojnica stoji na prostem, kar Je mnogo ceneje, kot če bi bila pod zemljo. Je železobetonska okvirna stavba in ima stene iz opečnega zi-dovja.
V strojnici sta dva agregata z navpično gredjo, ki ju sestavljata spiralni Franeisovi turbini z neposredno spojenima generatorjema. Značilnosti turbine so: neto padec H = 345 m, pretočna množina vode Q = 18 m'/sek, moč N = 70.500 KS in normalno števi-
lo vrtežev n = 600 o/min. Pred vsako turbino Je vgrajen kroglasti zasun premera 1450 mm, ki je razviden iz objavljene skice prereza strojnice.
Turbina je neposredno sklopljena s poglobljeno nameščenim trofaznim sinhronskim generatorjem zaprte Izvedbe. Značilnosti generatorja so moč N = 60.000 kVA, napetost E = 10.500 V, frekvenca Hz = 50/sek in število vrtežev n = 600 o/min. Generatorja Imata obtočno zračno hlajenje. Vsak generator Ima neposredno prigrajen glavni vzbujevalni stroj. Regulacija ge-neratorjeve napetosti je izvedena z amplidinom.
Vsak generator je vezan v blokovnem stiku s trofaznim oljnim transformatorjem za moč N = 60.000 kVA.
HE OSP - STROJNICA; PREREZ
1700
15 m
odločni kanal
Skica prikazuje prečni rez skozi strojnico bodoče HE Koper. Na levi vidimo konec tlačne cevi s kroglastim zasunom, ki dovaja vodo v Francisovo turbino. Nad njo je generator, ki leži poglobljeno, pokriva ga pa poslopje centrale. Izpod turbine odvaja sesalna cev izrabljeno vodo v odtočni kanal in po njem
v reko Osp
Transformatorja bosta stala na prostem vzhodno od stavbe centrale v na treh straneh obzidanih hišah.
Stikalna in razdelilna naprava 110 lcV bo na prostem južno od poslopja centrale. Predvideni sta dve generatorski ali transformatorski polji In štiri odvodna polja. Dve od teh bosta za daljnovodno zvezo z razdelilno transformatorsko postajo v Divači, eno polje bo za bodoči daljnovod proti Kopru, eno polje pa je rezervno in ga bo eventualno mogoče uporabiti za zvezo proti Trstu.
Preskrba HE Koper s pomožnim trofaznim tokom je predvidena iz dveh virov: iz transformatorske postaje, priključene na lokalno visokonapetostno omrežje 10 lcV In iz lastnega hišnega agregata. Ker je HE Koper razmeroma velika in za ves slovenski elektroenergetski sistem pomembna elektrarna, ki bo v primeru potrebe morala iti v pogon in tudi obratovati popolnoma samostojno in neodvisno od tujih pomožnih virov energije, je v strojnici predviden 5e hišni agregat, sestoječ iz horizontalne Peltonove turbine (ena šoba, koristni padec H = 345 m, količina vode Q = 1201/sek, moč na gredi N = 485 KS in število vrtežev n = 1000 o/min) neposredno povezane s trofaznim horizontalnim generatorjem (odprta in zaščitena izvedba, moč N = 340 kVA, napetost E = 400/231 V in frekvenca Hz = 50/sek).
In končno še najvažnejše o naši IIE Koper, podatek o njeni proizvodnji električne energije: letna proizvodnja je okrog 200 GWh ali 200 milijonov watmh ur, v sušnem letu pa imamo zagotovljeno še vedno minimalno proizvodnjo 151 GWh.
Cena 1 KWh na pragu elektrarne 7,15 din/KWh je v državnem merilu precej visoka. Ce pa upoštevamo, da bomo vodo iz iste zajezbe uporabili tudi za preskrbo s pitno vodo in za namakanje kmetijskih površin, kjer je vrednost kubičnega metra vode veliko večja, kot je vrednost kubičnega metra, predelanega v električno energijo, se bo ta na prvi pogled nekoliko visoka cena bistveno spremenila. O tem, kako bomo uredili vprašanje preskrbe s pitno vodo in z vodo za namakanje, pa prihodnjič.
(Nadaljevanje s 1. strani) bo trajalo pomanjkanje strokovnega kadra. Kritično pa Je stanje v manjših gostiščih tako socialističnega kot zasebnega sektorja, kjer urnika največkrat sploh ue poznajo. Tudi sistem pavšaliranih plač delavkam v počitniških domovih ni pravičen in ie manj stimulativen, saj morajo delati po ves dan. Skoraj za vse gostinske organizacije in počitniške domove velja ugotovitev, da delavci nimajo tedenskega počitka. Poleg teh problemov pa bodo sindikalne podružnice morale v bodoče močneje obravnavati tudi vprašanje materialne odgovornosti in štednje, medsebojnih odnosov In še vrsto drugih vprašanj.
Sindikalne podružnice na ladjah podjetja »Splošna plovba« so mnogo prispevale k ustalitvi pomorščakov. Na splošno lahko delo sindikalnega odbora podjetja »Splošna plovba« s 17 podružnicami na ladjah služi za vzgled drugim sindikalnim podružnicam. Ena prvih nalog tega odbora pa bo, da gre smelejše na razširitev sistema nagrajevanja po učinku tudi na ladjah. Nagrajevanje po učinku je tudi prva naloga sindikalnih podružnic v obrtnih podjetjih.
Tako v poročilu kot diskusiji bilo tudi poudarjeno, da morajo s dikalne podružnice podpreti razvijlt5 nje in delo stanovanjskih skupnosti in vsa prizadevanja za ureditev družbene prehrane. Mnogo je bilo govora o dosežkih in pomanjkljivostih zdravstvene službe ter o kulturi in prosvetl. Po mnenju občnega zbora Zavod za primorske prireditve ni odigral svoje vloge, ker je imel prere-dek program in še tega po cenah, ki za večino delavcev niso dosegljive. Zaprtje Tartinijevega gledališča ie v veliki meri zavrlo kulturno-prosvet-no dejavnost, zato je treba dvorano čimprej popraviti. Pomembna novost v okviru sindikalnih organizacij so delavske športne igre, kar morajo sindikalne podružnice letos močneje podpreti. Občinski sindikalni svet je tudi že ustanovil počitniško skupnost in odbor, ki je prevzel v svoje roke pobudo za dokončno ureditev počitniškega doma v Kobaridu.
Tako ves potek občnega zbora kot tudi novoizvoljeni občinski sindikalni svet vlivata upanje, da bo vse delo piranskih sindikatov postalo živahnejše in smotrnejše.	Jule
BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN«
•^Letošnji občni zbor Turistične-a društva Postojna, ki je bil ■pretekli ponedeljek, je v izredno živahni razpravi ugotovil velik razmah turizma v postojnski občini. Samo (v lanskem letu je namreč obiskalo več kot 260 tisoč turistov Postojnsko jamo, kar je za okrog 24 tisoč več, kakor pred dvema letoma. Najštevil-
nejši gostje so bili Avstrijci (29.335), nato Zahodni Nemci (28.030), Italijani in Angleži. Seveda pa moramo tudi upoštevati, da je v minulem letu močno na-rastel obisk domačih turistov in zato j'e lani v Postojni prenočevalo okrog 18.000 gostov, ki so koristili več kot 20 tisoč nočitev. Zanimivo je -vsekakor tudi dej-
Znani jugoslovanski meteorolog Koljčicki napoveduje v svoji dolgoročni napovedi za čas od maja do septembra nadvse ugodno vreme, od katerega si lahko obetajo največ kmetijstvo in turizem. Po nenadni ohladitvi s slano, ki na posevkih ni prizadejala škode, je pričakovati po izjavi tega meteorologa močan porast temperature že meseca maja. Sicer pa napoveduje Koljčicki na osnovi .vremenskih pogojev v pretekli sezoni in ob upoštevanju sedanjega stanja sonca kot drugih vremenskih pojavov caslednje:
Bod maja do konca avgusta: meseca Eaaja in v prvi polovici junija visoka temperatura z občutnim nihanjem ter občasnimi nalivi, tudi s točo in grmenjem. Zato je ob vročih obdobjih pričakovati na splošno tudi precej svežega vremena. V drugi polovici junija naj bi na splošno prevladovalo vroče vreme, delne ohladitve pa od 25. junija do 5. julija.
POSOJILA KMETIJSKE BANKE
ZA NAPREDEK KMETIJSTVA
Jugoslovanska kmetijska banka je dodelila na osnovi prošenj kmetijskih organizacij, vloženih na podlagi razpisanih natečajev, za posojila za pospeševanje kmetijstva, večja posojila za naslednje panoge: za razvoj živinoreje 9 milijard dinarjev, za mehanizacijo 3,77 milijarde dinarjev, 9 milijard dinarjev za obnovo sadovnjakov in vinogradov ter 4 milijarde dinarjev za zgraditev 24 vinskih kleti z zmogljivostjo 6.400 vagonov vina.
ODLIČEN POSLOVNI USPEH ' NOVOSADSIiEGA KMETIJSKEGA SEJMA
Po splošni sodbi je 27. mednarodni kmetijski sejem v Novem Sadu dosegel nadvse dober poslovni uspeh. Največje kupčije, v vrednosti 24 milijard dinarjev, je sklenilo zemunsko podjetje >Zmaj«, razen poljedelskih strojev te znamke pa so tujci kupovali tudi naprave za umetni dež, prikolice in druge proizvode v vrednosti 300 tisoč dolarjev. Tudi obisk sejma — 430.000 oseb — je vsestransko zadovoljiv.
JEDRSKA ENERGIJA V KMETIJSTVU
V Novem Sadu so na inštitutu za poljedelstvo uredili novo postajo za uporabo jedrske energije v kmetijstvu. Tukaj bodo strokovnjaki proučevali možnosti za kar najuspešnejše metode in način za povečanje donosa kmetijskih pridelkov s pomočjo jedrske energije. Lahko pričakujemo, da bodo s križanjem in po drugih poteh lahko vzgojili nove vrste rastlin, hkrati pa bodo proučili možnosti izkoriščanja žarčenja za konserviranje in steriliziran je raznih pridelkov.
REKORDEN PROMET V JUGOSLOVANSKIH PRISTANISCIII
Jugoslovanska pristanišča so imela preteklo leto rekorden pomorski promet. Skupen promet je znašal 9,3 milijona ton, kar predstavlja rekordno poslovanje in v primerjavi z letom 1939 štirikrat večje. Vse večje luke razen Ploč — posebno Split in Sibenlk — so lani močno povečale obseg poslovanja. Na Reki, ki je imela 43 '/i prometa naših pristanišč, se je povečal promet nekoliko manj, ker so tu tehnične naprave že izkoriščene do najvišje mere.
Od 5. do 20. julija kot tudi v prvi polovici avgusta je po napovedi Kolj-čickega pričakovati najbolj vroče obdobje letošnjega leta ter sušo. Druga polovica avgusta pa naj bi bila hladnejša.
Nedvomno bi uresničitev te napovedi pomenila največ za kmetijstvo in turizem, saj sta prav ti dve veji našega gospodarstva utrpeli zaradi neugodnih vremenskih razmer največ škode.
DOLENJE PRI STJAKU
Predvidoma v prvi polovici junija bodo na Dolenjah pri Štjaku organizirali slovesen zaključek vseh del okrog vaškega vodovoda. Pravzaprav je vodovod že dokončan in že nekaj časa služi svojemu namenu. O delu, ki so ga Dolenjci z izredno vnemo vložili v dragocen objekt, ki daje vodo vsaki hiši, bomo še poročali. Sedaj le toliko, da nameravajo te dni začeti z gradnjo javne kopalnice s tuši, kar bo nedvomno edinstven primer daleč, daleč naokoli (niti Sežana nima, na žalost, enega samega javnega tuša!). To bo nagrada za res požrtvovalno delo, ki so ga opravili z neslu-tenim elanom, ko so kopali skoraj kilometer dolg jarek v malone vseskozi živo skalo. — er
stvo, da je Postojna razen Beograda doživela lani največji turistična obisk, predvsem zaradi vedno večje popularnosti Postojnske jame doma in po svetu.
Vse kaže, da bo Postojna postala središče kraškega turističnega področja, posebno še, ker imajo tucli kraji v njeni bližnji okolici vse pogoje za uveljavljanje domačega in tujega turizma, Znano jo namreč, da je razen Postojnske jame veliko zanimanje tudi za izlete v Otoško, Pivko, Črno in Planinsko jamo, Rakovo dolino, Predjamo in Šmihel, ki naj bi se jim pridružil še gorski masiv Javornikov, Nanosa in Sovič, ki tvori naravno središče v Postojni.
Upoštevanja vredna je pobuda prirejanja kulturno-umetniških prireditev med turistično sezono in razširitev gostinskih obratov z restavracijskimi prostori ter tujskimi sobami.
Ob zaključku občnega zbora so podelili 32 pohval in 10 denarnih nagrad lastnikom stanovanjskih zgradb, ki so v minuli sezoni poskrbeli za olepšavo mesta, in izvolili nov, 13-članski upravni odbor.
R A Z G L
s
Po odloku Zveznega izvršnega sveta (Uradni list FLRJ, št. 5 z dne 3. februarja 1960) bo v vsej državi od 15. do 31. maja 1960
statistični popis kmetijstva
S popisom bodo zbrani podatki o kmečkem prebivalstvu in o zemljiščih ter posevkih, o sadnem drevju in vinskih trtah, o stavbah, o kmetijskih strojih in orodju, o živini, perutnini in panjih čebel, o proizvodnem sodelovanju individualnih kmetijskih gospodarstev z družbenimi kmetijskimi gospodarstvi in zadrugami, dalje o agrotehniki, o proizvodnji in prodaji kmetijskih pridelkov, o vlaganjih v proizvodnjo ter o življenjskih razmerah kmečkega prebivalstva (3. točka Odloka o popisu).
OPOZARJAMO
vse kmetovalce, da za svoja gospodarstva že pred prihodom popisovalca pripravijo podatke o površinah zemljišč, o številu sadnega drevja in vinske trte.
Podatke, ki jih bomo dobili s tem liopisom od posameznih gospodarstev, bomo uporabili samo za statistično obdelavo.
OKRAJNA POPISNA KOMISIJA KOPER
V Sežani gradijo kar šest novih stanovanjskih blokov s skupaj 46 družinskimi stanovanji. Investitorji so: JZ, Elektro podjetje, Narodna banka, bolnišnica TBC, ObLO in drugi organi. V teku pa so že priprave za gradnjo že drugih 7 blokov.
Pred dobrim mesecem je sredi novega naselja zrasla nova mesnica, pripravljajo pa se že na-
črti za dograditev novega trakta s prostori za trgovino z mešanim blagom. V delu te trgovine bo organizirana samopostrežba. Med gostim drevjem v tem naselju je Elektro podjetje montiralo tudi novo trafopostajo z vkopanimi kabli. Dela so še v teku.
Sredi naselja bo tudi nov ko-munalno-stanovanjski štirinadstropni blok. V njem bo 8 stano-
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
V svojih komentarjih smo opozorili na neusklajen razvoj investicijske gradnje že v lanskem letu na področju koprskega okraja v primerjavi z ostalimi gospodarskimi vejami. Tudi za letošnje prve mesece smo ugotovili, da investicijska gradnja zaostaja v primerjavi s planirano in sicer znatno in opozorili na to, da je potrebno v tem pogledu podvzeti potrebne ukrepe. To tembolj, ker sicer razvoj zlasti industrijske proizvodnje napreduje ne le tako, kot je bilo predvideno, temveč že dosedanji rezultati kažejo na večji porast, kakor je bilo to po planu začrtano. Kol je znano, smo zlasti opozorili na zaostajanje investicij v kmetijstvu in to tako lani kot tudi v začetku leta letos. Tak neskladen razvoj lahko povzroči v prihodnje resne motnje, posebej pa lahko onemogoči izpolnitev začrtanih nalog.
Okrajni ljudski odbor okraja Koper je razpravljal o teh vprašanjih in jih podrobneje analiziral. Poročilo o tem je naš list prinesel v letošnji IS. številki, ko je OLO Koper sprejel in objavil priporočila za izvajanje okrajne-. ga družbenega plana za l. 1960. V priporočilu je zlasti poudarek na povečanju proizvodnje, posebej pa na kmetijstvu, kjer letos
poleg vsega ovira nemoteno delo neugodno vreme. Ne smemo mimo turizma in gostinstva, ker se pričakuje letos povečanje prometa. Nato pa je dan poudarek potrošnji investicijskih sredstev, ki je nezadovoljiva zlasti v kmetijstvu, industriji, gradbenem materialu, trgovini in storitveni obrti ter pri gradnjah družbenega standarda. Izpad v tem pogledu je tako velik, da morajo vsi prizadeti resno pomisliti na to, kako bodo izpolnili, kar je bilo zamujeno, in tisto, kar še morajo letos izpolniti po načrtu. Poiskati morajo tudi vzroke takemu izpadu, ki so lahko objektivne pa tudi. subjektivne narave. Izkazalo se je namreč, da v mnogih primerih niso bili investitorji, ki so predlagali določene načrte, pripravljeni v vseh pogledih na to, da bi te načrte lahko izpolnili. Zlasti je znano, da niso vedno pripravljeni načrti, razni investicijski elaborati, da ni zagotovljena delovna sila, da delo ni racionalno organizirano in podobno. Ne bi hoteli navajati posameznih primerov, toda znano je, da postaja koprski okraj, zlasti obalno področje, na primer v gradnjah najdražje in da ni izgledov za pocenitev teh stroškov. Tako se je na Koprskem dvignila cena za
kvadratni meter stanovanjske površine nad 70.000 din, kar je znatno nad povprečjem.
V lanskem letu so reševale in vesticijsko situacijo v koprskem okraju velike investicije za nabavo ladij Splošne plovbe in drugih prometnih sredstev, tudi komunalna in gradbena dejavnost sta dosegala plan. Za letos pa je vprašanje, katere veje bodo lahko »reševale« položaj, če tako govorimo, da bo doseženo vsaj splošno povprečje investicijske potrošnje. Na tak način pa seveda ne smemo računati, ker gre za to, da se doseže enakomeren razvoj v vseh panogah in s tem v vsem gospodarstvu. To je posebno važno za nadaljnji razvoj, posebej še ko bo treba, oziroma se že pripravlja perspektivni načrt za nadaljnjih pet let razvoja gospodarstva.
Ponovno smo se dotaknili vprašanja investicij v našem okraju, ker smatramo, da bo za letos težišče naporov ravno na tem področju. Ugotovljeno je namreč, da je bilo v prvih treh mesecih realiziranih komaj 11,6 % za letos planiranih investicij, ki naj bi znašale skupno za gospodarske in in negospodarske namene 14 milijard S99 milijonov.	-dt-
vanj, ostali prostori pa bodo služili za razne obrtne dejavnosti.
V	kratkem bodo začeli graditi pitališče bekonov. Objekt bo lociran v bližini Mlekarne in bo veljal okrog 19 milijonov dinarjev. Njegova največja kapaciteta bo za okrog 600 bekonov. Investitor je KGPZ Sežana.
V	Dolinici ob cesti nasproti obrata »Avtoremont« urejajo otroško igrišče, ki bo pivi od treh predvidenih tovrstnih objektov. V kratkem bodo montirali potrebna igrala. Skozi samo naselje urejajo novo cesto, ki se na južni strani izliva v prostoren avto-park. Dela na cesti in na parkirnem prostoru so v polnem teku. Cesto tlakujejo, park pa so že posuli z debelejšim gramozom. Obe površini bodo asfaltirali. Ob cesti je predvidena tudi močna javna razsvetljava.
Skratka, novosežansko naselje proti železniški postaji, Id ga tvorijo številni že naseljeni novi bloki, je še vedno eno samo gradišče.
Pa tudi na drugem koncu — onstran železniške proge v smeri proti Lokvi je čedalje bolj živahno. Tu gradijo posamezniki eno-stanovanjske hiše. Vedno več jih je. Nekateri šele kopljejo, drugi že polagajo temelje družinskim hišam. Ta pojav kaže, kako nujna je bila določitev ožjega gradbenega okoliša s tem, da je zemljišče v njem postalo splošno ljudsko premoženje.	—er
rm S i O/F S N s st$
v vsako hišo
Slovenskega Primerja
Nestanovitno vreme se bo umaknilo stabilnemu anticiklonalnemu stanju z lepim in toplim vremenom. Posebno občuten porast temperature je pričakovati konec prihodnjega tedna. Pred tem še možnost spremenljivega do pretežno oblačnega vremena.
Ob morju raste nov Koper, v katerem vre in kipi življenje, kakršnega to mestece ni nikoli poznalo. Na razvalinah starega sveta se pnejo pod nebo nove stavbe in pripovedujejo svetu o zmagovitih ljudeh ki so premagali preteklost in njene ostanke in gradijo življenje po svoje. V štirih smereh se razvija gospodarska dejavnost: kovinska in kemična industrija, promet s pomorstvom in trgovino, Sauredna kmetijska proizvodnja in turizem z gostinstvom. Napredka za desetletje v letu dni! Ponosno zato slavi naša obmorska metropola v nodcljo svoj praznik. Na sliki: del novega Kopra s povečanim hotelom Triglav in stanovanjskim blokom na Cesti JLA. V ozadju prvi nebotičnik, na Belvederu, ki mu naglo sledi še eden v njegovi neposredni bližini
t \
Stran 4
slavna obletnica: petnajst let svobode na pivki
i
Spet je tu turistiCna sezona in nešteto tujih in domačih vozil ho spet brzelo po naših cestah. Zato je kaj nesmotrno, da so posamezne občine dale lokacije za zagrajena zbirališča starih predmetov in odpadkov podjetja Odpad prav ob "lavnih cestah prvega reda — za primer samo v Postojni in Kopru. Prav gotovo bo treba čimprej misliti na premestitev teh skladišč stare ropotije m umazanije od glavnih cest v bolj skrite in odročne prostore v mestih ob glavnih mednarodnih cestah
1. maja 1945 so se začeli poslednji boji za osvoboditev celotno Pivške doline, zlasti Postojne, Naše enote so odprle topovski ogenj iz okoliških vasi na Postojno, ki so jo Nemci in poma-gaoi izredno zagrizeno branili. Boji so divjali od opoldne do polnoči. Takrat so se Nemci deloma predali, deloma umaknili proti Planini in Ljubljani. V marsikaterem bunkerju na višinah okoli Postojne pa so se borili do zadnjega moža. Imeli so najmanj 300 mrtvih in veliko ranjenih.
Na naši strani so bile izgube veliko manjše, najbolj boleča je bila izguba treh oklopndkov (avto-blind), ki so zgoreli s posadko vred. Glasilo tankovske brigade jih je takrat omenilo takole: Trije oklopnjaki IV. tan-kovskega bataljona so ostali na mestu borbe. Trije naši tovariši se niso vrnili. Plamen je objel nje in napise na kupolah njiho-
naš domaČifeljtonCek
Ena izmed mnogih zgodb o ljudeh brez srčne kulture — tokrat z meje in o obmejnih ljudeh
Avtobus se je ustavil in množica se je razdelila na dvoje. Naval na prva in zadnja vrata. Sprevodnika nihče ne posluša. Cemu ima avtobus dvoje vrat, če smeš vstopiti samo

BORBA PROTI ALKOHOLIZMU
V jeseniški bolnišnici bodo organizirali v Tednu Rdečega križa zdravljenje alkoholikov, pod vodstvom internega oddelka bolnišnice. V Domu onemoglih na Jesenicah so 5. maja sprejeli že 10 lažjih bolnikov z internega oddelka omenjene bolnišnice. Pacienti bodo pod nadzorstvom zdravnika specialista in medicinske sestre nadaljevali z zdravljenjem. Jeseniška bolninšica je s tem dobila potrebne prostore za zdravljenje alkoholikov, kar bo pripomoglo k rešitvi socialnega vprašanja na Gorenjskem.
LETOS 1200 KG ETERIČNEGA OLJA
V Ratkovcih že drugo leto uspešno obratuje obrat destilacije za eterično olje. KZ v Ratkovcih je v lanskem letu zgradila ta obrat z lastnimi sredstvi. Obrat deluje le sezonsko, letno 3 do 4 mesece. Dnevno predelajo 8000 kg igličevja, od katerega pridobijo do 12 kg eteričnega olja. Letos dela obrat že dober mesec in pol in so že izdelali nad 800 kg eteričnega olja. Z ozlrom na to, da je na področju zadruge veliko borovega igličevja, računajo, da bodo pridelali okrog 1200 kg eteričnega olja. Kmetovalci so že spoznali, da se jim izplača borovo igličevje zbirati in prodajati zadrugi. Posamezni kmetovalci zaslužijo tudi do 20.000 dinarjev s prodajo borovega igličevja, Trenutno plačuje KZ kmetovalcem.borovo igličevje po 4 din za kilogram.
PRVA CELJSKA MLADINSKA DELOVNA BRIGADA SESTKItAT UDARNA
Prvega maja se je vrnila z avtomobilske »Ceste bratstva in enotnosti« prva celjska mladinska delovna brigada »Mladi traktorist«, ki je bila na gradnji ceste dva meseca. Glavni štab je brigado proglasil za šestkrat udarno in dvakrat posebej pohvaljeno. Brigada je delala in stanovala v naseliu »Zlatko Snajder« v Malošištu v Srbi »i. Na delovišču so brigadirji povprečno presegali normo za 180 %>. Zraven tega je precej brigadirjev obiskovalo razne tečaje kot fotoama-terskega, tečaje za mopediste itd. Veliko brigadirjev pa je opravilo še izpite za traktoriste. Stab brigade je prirejal razna predavanja: brigada pa je sodelovala tudi na prvomajski paradi v Ljubljani.
skozi zadnja? Zdaj zdaj se zazdi, da gre hitreje pri prvi skupini. Nagli prebegi, prerivanje, komolci in seveda pikre opazke. S težavo in mukoma se posamezniki prebijajo v notranjost vozila, kjer je že glava ob glavi in kjer že marsikdo stoji samo na eni nogi, ker za obe nogi ni prostora. Tu in tam sprejme žena kakega otroka v naročje in spet je prostor za enega potnika. Zgodi se tudi, da mlajši potnik vstane in ponudi sedež stari ženici.
V	nekaj primerih pa ne gre gladko, niti na prijazno prigovarjanje drugih potnikov. Mladi »kavalir« se izgovarja, da potuje do končne postaje; drugi, le malce starejši, pravi, da je v redu plačal vozovnico in da zato nihče nima pravice zahtevati, naj vstane. Tik ob prednjih vratih stoji mlada žena z otrokom v naročju. Otrok joka. Kdo bo odstopil sedež? Moški ali mlajša žena! Nobeden! Petnajstletna deklica ali možakar štiridesetih let? Ne? Sprevodnik skuša najprej prepričevati, nato ukazovati. Zaman. Prizor vzbudi pozornost najmanj polovice potnikov. Spet pikre in upravičene opazke.
Bliža se trenutek odhoda. Zdi se, da je vendarle vsem potnikom uspelo, preriniti se čez prag avtobusa. Zunaj je sicer še gruča ljudi, a vse kaže, da so to le svojci, ki bodo samo še pomahali v pozdrav. Med njimi se v družbi dveh brhkih deklet in mlajšega moškega veselo pogovarja možakar v elegantnem plašču in sivem klobuku. Prav nič se mu ne mudi in nihče bi ne mislil, da bo prav v kratkem postal junak te slavne vožnje z zadnjim avtobusom. Kako naj bi bil sopotnik, saj se ni udeležil »bitke« za vsaj skromen prostorček in je še sedaj, tik pred odhodom, še ves brezskrben v ščebetavi družbici?
V	poslednjem trenutku je vstopil šoter in težko bi bilo opisati njegovo pot do volana. Takrat pa se je v mladi ženi na i>rvem sedežu vendarle nekaj zganilo. Vstala je in ponudila prostor materi z otrokom v naročju. Obraz matere je preblisnil hvaležen nasmeh. Toda v istem hipu je vstopil možakar v elegantnem plašču in se kratkomalo usedel na prazen sedež. Ozrl se je skozi šipo in se »zmagoslavno« posmehnil svoji družbi. Možku zunaj je privzdignil klobuk, dekleti pa sta dvignili desnici in migotali z nežnimi prstki, dokler ni avtobus izginil skozi izhodna vrata.
Potniki so vzrojili. Nekdo je možakarju povedal, za kaj gre. Nič. Sivi klobuk je bil obrnjen proti šipi in se niti malo ni premaknil. »Vsta-nlte vendar, mar ne vidite, da žena ne more stati z otrokom v taki gneči!« Spet nič. »Dajte mu otroka v naročje!« — »Moralo bi ga biti sram!«. — »Ne mislite vstati?!« Avtobus je vozil iz ulice v ulico, drvel po ovin-
kih in menjaval brzino. Mati z otrokom je komaj lovila ravnotežje. Nekajkrat je z otrokom zanihala prav do možakarja, oči pod sivim klobukom pa so še vedno zrle skozi šipo. Možakar se je zazrl v temo in zdelo se je, da je tema njegovo priljubljeno zrcalo.
Po pregledu na bloku se mnogi potniki niso vrnili na avtobus. Raje so jo mahnili kar peš.	Boris
vih tankov: Primorje je naše! — Trst je naš!«
S to bitko pri Postojni je bila Pivška dolina osvobojena, Pni vseh bojih so Pivčani kolikor so mogli pomagali svoji armadi. Skrbeli so za ranjence, dekleta iz Orehka, Hrašč, Zaloga in ostalih vasi so nosila hrano borcem na položaje, po vaseh so uredili zasilne bolnišnice.
Osvoboditev doline 1. maja 1945 pa še ni prinesla miru na Pivko. Nemški XCVII. korpus, ki je uporno branil Reko, se je 3. maja umaknil proti Klani in Ilirski Bistrici. Poskusil se je prebiti do zahodnih zaveznikov; našo enote so se takoj z vseh strani obrnile proti njemu, da ga ustavijo in uničijo. Štab IV. armade se je do 4. maja preselil iz Trsta v Pivko (v poslopje današnje direkcije Javora). Od tu so vodili poslednje boje za osvoboditev Primorske. Nemški odpor pri Ilirski Bistrici je bil strt med 3. in 7, majem. Pivška dolina je v tem poslednjem boju služila kot neposredno zaledje. Na njenem južnem robu so razvrstili topništvo, ki je nekaj dni zapovrstjo tolklo nemške položaje. Nemško topništvo je na cesti med Knežakom in Šembi-jami pobilo poslednje žrtve na Pivki, ko De nekoč Ipresenetalo našo komoro, ki je peljala preskrbo na položaje.
7. maja zjutraj ob 6,04 uri so Nemci podpisali v Zagorju v štabu IV. korpusa brezpogojno predajo vsega reškega korpusa. Predalo se je 16.000 preživelih mož od 30.000, kolikor jih je odšlo 3. maja iz Reke. Boji na Primor-
tudi med postojnskimi planinci
Pred dnevi so imeli redni letni občni zbor tudi postojnski planinci. Razveseljiva je bila njihova ugotovitev, da se vključuje v planinsko organizacijo vedno več
NOVA MESTNA GODBA V KOPRU
Pri DPD Svoboda Koper je bil pred nedavnim ustanovljen god-beni odseli, ki se je v kratkem času po zaslugi nekaterih svojih najbolj agilnih članov izredno naglo uveljavil. Nova godba v lepih krojih je prvič nastopila na prvomajski akademiji in naslednji dan — na Prvi" maj — ko je po mestu in okoliških vaseh igrala budnico. Godbeniki so obiskali tudi bolnike v Valdoltri in jih razveselili s svojim programom.
Nova koprska godba bo nastopila tudi v nedeljo, ko je občinski praznik koprske komune, in bo s svojim programom in nastopi izpolnila dobršen del prireditev ob tej priložnosti.
mladih ljudi in zato sodi mladinski odsek PD Postojna med enega izmed najbolj delavnih,
Lani je to društvo pria-edilo tudi večdnevni smučarski tečaj na Nanosu in razen tega so njegovi člani izvedli marsikatero nalogo, ki so jo sprejeli. Zal pa je še vrsta problemov, ki jih bo moral obravnavati in tudi rešiti novi odbor, da bo planinarstvo na Postojnskem zaživelo tako, kot bi lahko spričo vseh pogojev.
I. V
Turnir v čast občinskega praznika
V počastitev občinskega praznika občine Koper bo v nedeljo, 15. maja. v Kopru turnir moških in ženskih ekip Kopra, Izole, Sežane in tržaškega slovenskega športnega društva Bor. Začetek tekmovanj bo ob deveti uri na igrišču za slovensko gimnazijo. Ekipe so izenačene in se obetajo zanimive igre.
Teden dni pozneje pa se bodo moške ekipe imenovanih štirih društev pomerile v Sežani. To tekmovanje bo v počastitev občinskega praznika sežanske občine.
0 Zvezi borcev v Bočo pri Knežaku
Na Baču pri Knežaku je 65 članov Zveze borcev, katerih delo v organizaciji ZB je skozi vse leto plodno. Zato na svojih občnih zboirih z veseljem ugotavljajo lepe delovne uspehe, med katerimi bodo letos zabeležili tudi te:
J


;f'i ' r$|f'
v,' ■ V..". -

^«illllffl
^llliiililil

M®
.. - -m
HnHI
Železniški most v Prestranku, kakršnega so dobile naše enote maja 1045. Bil" je večkrat bombardiran in temeljito porušen od zavezniških letal. Za silo obnovljen je bil nato nadomeščen z novim leta 194G. Na sliki: porušeni most, kakršen je bil še junija 1345
Pred mednarodnim praznikom dela so krajevni spomenik padlih borcev nadvse lep» okrasili in razen tega so' nudili denarno pomoč enemu izmed najstarejših članov — vaščanu Francu Tomšiču. Delegacija krajevne organizacije ZB ga je na večer pred 1. majem obiskala, domači fantje s harmonikarjem na čelu so mu zapeli in tovariš Tomšič se je ginjen zahvalil svojim sotovari-šem, ki so mu s pomočjo krajevnega in občinskega odbora ZB v Ilirski Bistrici dali priznanje za njegovo delo.	Franka
PRVOMAJKSO SLAVJE v Ilirski Bistrici
Prav gotovo že dolgo v Ilirski Bistrici ni bilo tako lepega praznovanja, kot ga je to naše mestece doživelo za letošnji prvi maj. Med številnimi prireditvami in nastopi ter razstavami je bilo največje osrednje, slavje v samem mestu. Udeležilo se ga je nad pet tisoč ljudi, ki jim je o pomenu praznika govoril ljudski odbor-nih Ivan Mavsar.
A
skem so biil s to predajo zaključeni.
V celoti vzeto ni bilo med operacijami osvobajanja mnogo žrtev in škode med civilnim prebivalstvom. Zgorelo je nekaj hiš, največ v Postojni, kjer so bili najhujši boji, padlo je samo nekaj žrtev.
9. maja 1945 so na Piivki po-slednjič grmeli topovi vso noč. Rakete so svetile v grozdih, pokalo je orožje vseh vrst. Skupno z vso Jugoslavijo in vso Evropo je tudii Pivška Idotlina proslavljala konec vojne. Skoro 500 njenih sinov se iz te vojne ni vrnilo.
S. M.
POSTOJNA 39: V četrtek, 5. ma ja, je v Postojni gostoval veliki' simfonični orkester Centralnega doma JLA pod vodstvom Franca Klinarja s solistko Mirjano Vrče-vič iz novosadske opere in violinistom Brankom Pajevičem. V polni Jamski restavraciji je priredil 60-članski orkester koncert del Cajkovskega, Bizeta, Straussa, Verdija in Gotovca.
KOPER 218: V znanem letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču bo letos letovalo okrog 1000 otrok iz vseh krajev Slovenije. To letovanje bo trajalo v petih izmenah od 1. junija do 15. septembra in udeležilo se ga bo tudi 100 otrok iz koprskega okraja. Med mladimi letoviščarji pa bodo otroci padlih borcev in drugi okrevanja potrebni otroci med sedmim in petnajstim letom, ki jim starši sicer ne morejo nuditi letovanja ob morju.
ILIRSKA BISTRICA 78: V Ilirski Bistrici, v ulici Toneta Tomšiča so pred kratkim dokončali napeljavo nove javne električne razsvetljave. Dela je opravilo podjetje »Elektro« Sežana, investitor pa je bil občinski ljudski odbor. Investicijski stroški znašajo nad 2 milijona dinarjev. Sedaj imajo v Ilirski Bistrici urejeni dve ulici z moderno javno razsvetljavo, postopoma pa bodo uredili še ostale.
KOŠANA 1: Pred dnevi so v obrat kurje farme v Žabicah, v občini Ilirska Bistrica, prepeljali prvih 5.000 piščancev iz farme v Neverkah. Obrat kurje farme v Zabičah je dogradilo gradbeno podjetje »Primorje«, stroški gradnje so znašali okrog 39 milijonov dinarjev. Prvi piščanci iz tega obrata bodo prišli na trg že čez G0 dni.
KNEŽAK 8: Kmetijski zadrugi Toneta Tomšiča v Knežaku je bila te dni odobrena lokacija za graditev silosa za živinsko krmo. Stroški bodo znašali približno 2 milijona dinarjev. Predvidena je tudi gradnja silosa za suho krmo.
ILIRSKA BISTRICA 78: V ilir-skobistriški občini bodo v kratkem začeli s popisom 2853 kmetijskih gospodarstev. Popis bodo izvedle posebne komisije, ki so v ponedeljek začele proučevati popisni material.
KOMEN 5: Direkcija za ceste pri OLO Koper nadaljuje z asfaltiranjem cest v Komnu. Najprej so asfaltirali gornji, nato pa še spodnji odsek proti vasi Sveto, nato so se lotili glavne ceste od križišča Rihemberk—Štanjel do javne tehtnice, kjer pa so morali zaradi burje prenehati. Z deli so nadaljevali v začetku tega tedna in jih bodo predvidoma zaključili konec maja. Ostal bo le še nov odsek ceste proti Sežani, ki bo dokončan šele jeseni.
TOMAJ 1: Tomajci so izkoristili priliko, dokler cestišče skozi vas Se ni asfaltirano, da so prekopali cesto in položili prve cevi za vaški vodovod, ki ga nameravajo graditi jeseni in pozimi. Za material je prispeval ObLO Sežana, vsa dela pa so z velikim navdušenjem opravili prostovoljno. Da ne bi preveč ovirali prometa, so delali tudi ponoči.
SENOŽEČE 1: V Dolenji vasi spet nadaljujejo 7. deli za napeljavo vodovoda v posamezne hiše. Kljub presledkom, ki jih povzroča in jih bo še povzročalo delo na polju, računajo, da prihodnjo zimo ne bo več treba nositi vodo od javne pipe sredi vasi.
SEŽANA 107: Svet za prosveto ObLO Sežana je na zadnji seji, ki je bila pretekli petek, razpravljal o ukrepih za izboljšanje učnih uspehov v nekaterih predmetih. Primerjava podatkov za prvo polletje kaže, da se n. pr. uspehi v slovenščini od šole do šole in od razreda do razreda močno razlikujejo. Dalje je svet obravnaval vrsto organizacijskih, personalnih in materialnih problemov šol. Imenoval je komisijo, ki bo o teh problemih poročala ljudskemu odboru. Ugotovili so se, da bo treba misliti na gradnjo nove šolske zgradbe v Komnu.
SEŽANA 3: V štorjah so uredili postajališče za avtobuse, ki se zaradi naraščajočega prometa ne smejo več ustavljati na cesti I. reda, zlasti ker je cesta dokaj nepregledna. V Senožečah pa postajališče še urejajo, ker jih pri delu ovira kanalizacija. Vendar upajo, da bo to delo v kratkem zaključeno.
KULTURA PROSVETA it ÊCOITUKÂ PROSVETA * KULTURA PKOSVITÂ ir KULTURA PROSVETA ik KULTURA PROSVETA ir ECOLTOß ®
LIKOVNA RAZSTAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V zvezi z ostalimi prireditvami Kluba študentov koprskega okraja ea proslavo 15-letnice osvoboditve, koprskega občinskega praznika in Dneva mladosti bo v muzeju v Kopru od 14. do 24, maja in v Piranu od 28. maja do 4. junija razstava olj in grafik Zve sta Apollonia, slušatelja Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani.
»VOHUNKA 907« V TOLMINU
Dramska s'ekcija DPD Svobode dz Anhovega se zadnje čase uveljavlja s kvalitetnimi nastopi po vseh večjih krajih goriškega okraja. Pred kratkim je sekcija gostovala v okviru prvomajskega praznovanja v Tolminu z igro tona Korena »Vohunka 907«. bčinstvo, čeprav maloštevilno, je bilo nad igro navdušeno. Človek se nehote vpraša, kje so neki bili ljubitelji gledališke umetnosti, kljub temu, da to ni bila edina prireditev te vrste med prvomajskimi prazniki v Tolminu. Treba bi bilo podpreti tudi mlade amaterje in jim odpreti pot do večjih odrov.	-bi
GOSTOVANJE ITALIJANSKE DRAME Z REKE
Te dni je kolektiv italijanske drame gledališča »Ivan Zaje« gostoval v Kopru, Piranu in Berto-kih z dramo Avgusta Strindberga »II pellicano«. Gostovanje so toplo pozdravili zlasti pripadniki italijanske manjšine in so z navdušenim ploskanjem pozdravljali reške umetnike.
SimfoniCni orkester Centralnega doma JLA iz Beograda, ki je pod vodstvom dirigenta Franca Klinarja koncertiral te dni v raznih krajih Primorske
V prvomajski številki Slovenskega Jadrana je bila priobčena fotografija Loggie izpred 1. 1935, spremno besedilo pa daje pobudo za adaptacijo stavbe po načinu, ki ga kaže omenjeni posnetek.
Pri restavracijskih posegih na spomeniški arhitektura je skoraj že 60 let v veljavi načelo, da mora spomenik ohranjati svoje resnične in stilno pomembne vrednote. Ne sme se mu dodajati ničesar v smislu posnemanja sloga, v smislu stilne laži. Kar se dodaja novega, naj bo dodatek v slogu časa, moderen in funkcionalno utemeljen dodatek. Slogov-
PROBLEMI KOPRSKEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA

Gostovanje simfoničnega orkestra Centralnega doma JLA iz "Beograda
Koncert beograjskega orkestra Centralnega doma JLA, ki je bil v Kopru 6. maja, je znova pokazal na akutni problem naše kulturne rasti — na občinstvo.
Na jasnem smo si, da resna prireditev v Kopru za večino poslušalcev ni tolikanj privlačna kot zabavni večeri s sodelovanjem bratov Avsenikov, vendar bi človek pričakoval, da se bo vsaj intelektualni del prebivalstva zanimal za prireditve, ki so v večjih središčih sestavni del kulturnega življenja in nepogrešljiva komponenta estetske vzgoje. Tega, česar si drugod poslušalci žele in za-
NAŠA SODOBNOST ŠTEV. 5
Iz vsebine:
Vladimir Kralj: Drama o intelektualnem etosu: Kajetan Kovič—Tone Pavček: Prevodi iz starejše ruske sovjetske poezije (pesmi Anne Ahma-tove. Borisa Pasternaka, Stepana šči-pačeva in Mihala Isakovskega); Marjan Rožanc: Jutro polpreteklega včeraj; Niko Grafenauer: Pesmi; Šmiljan Rozman: Pokopališče; Iz lirike mladih — Marjan Erbežnik: Beli žrebec, Kličem te; Miroslav Košuta: Vrnitev, Si; Razgledi — Zadeva Lysenko II (Božidar Debenjak); Nekaj pogledov
JOE
Srečanja — Vrh Dolinarjeve spomeniške plastike (Fran Sijanec); Trilogija Aleksandra Vuča (Janez Rotar); K prevodom iz ruske sovjetske poezije (T. Pavček); Razgovori — »Kratki meter« (France Kosmač); Med knjigami: Mimi Malenšek, Črtomir in Bogomila (Mitja Mejak); Novele in povesti Antona Ingoliča (France Vur-nik); Lojze Zupane, Palček v Cedri (Danica Zupančič); Likovna umetnost — Stane Kregar v Mali galeriji (Spelca Čopič); Glasba — O letošnji operni sezoni (Marjan Lipovšek); Likovne priloge — Lojze Dolinar, Pet osnutkov za spomenik v Kraljevu, na razvoj glasbe III (Vlado Golob);
htevajo, se v Kopru izogibamo, ali ignoriramo, kar je isto. Človeku se nujno vsiljujte vprašanje: čemu napori in denarne žrtve organizatorjev — v tem primeru »Primorskih prireditev« — če je moralni uspeh enak ničli?
Precej let se že koprski kulturni in javni delavci trudijo za obogatitev gledališkega in koncertnega življenja in priznati je treba, da so dosegli kar lepe uspehe; zadostuje, da primerjamo pretekle sezone z letošnjo, ki je vidno pestrejša v izbiri in kvalitetnejša v izvedbi. Vprašanje pa je, ali so te prireditve namenjene samo peščici poslušalcev, ki si tega želijo in čutijo nujno potr'e-bo po kulturnih dobrinah, ali tudi tistim, ki si tega ne želijo, pa bi jim prav gotovo zelo koristilo.
Ni dvoma, da so maloštevilni obiskovalci koncertov in gledaliških predstav zadovoljni in hvaležni za umetniški užitek, ki jim ga prireditelji nudijo, vendar pa je to kaj pičla nagrada za nastopajoče, ki med izvajanjem strmijo v praznino v dvorani ter se na tihem čudijo, kako je mogoče
J. HEYDECKER in JOHANNES LEEB El
£1 9fl
(Odlomek iz zgodovinske knjige Borec v Ljubljani
Čas je, sprijazniti se s kapitulacijo. Donitz je odposlal v glavni stan britanskega feldmaršala Montgomeryja pri Liineburgu generalnega admirala llansa Georga von Friedebirga, generala Eberharda Kinzla, kontraadmi-rala Gerharda Wagnerja in še tri častnike.
Montgomery je sprejel ponudbo vdaje skoraj brez besed. Po pogodbi, ki jo je kmalu nato podpisal von Friedeburg, je 5. maja ob osmih zjutraj utihnilo orožje na vsem severnem prostoru.
Friedeburg je poletel dalje v Francijo in se začel pogajati v Rcimsu z Eisenliowerjevim štabom. Kmalu nato je tja prispel tudi generalni polkovnik Jodl.
Drobceno dekletce, ki je že pozno zvečer tekalo po temačnih ulicah Reimsa, je slučajno zagledalo Jodla in njegovega spremljevalca pri poslopju obrtne šole, kjer je bil zave-jiiški glavni stan.
Dekletce je zbežalo in vreščalo: »Les Allemands! Les Allemandsl — Ncmci so tu! Nemci so tu!«
Novica se je bliskovito razširila — dosti hitreje kakor uradne objave. Nemci so tu! — ampak to pot so lahko prišli samo zato, da bodo podpisali svoj poraz in mir v Evropi.
Iz otroških ust je svet najprej izvedel, da je konec šestletne stiske, razdejanja in smrti . . .
Tisto uro se je pogajal Jodl z Eisenhowerjevim štabnim šefom Be-dellom Smithom zastran kapitulacije na vzhodu.
»Posvetilo se nam je,« piše Eisenhower v svojih Spominih, »da so hoteli Ncmci pridobiti čas, da bi spravili za naše linije čimveč vojakov, ki so še bili na bojišču. Naročil sem generalu Smithu, naj Jodlu pove, da bom preprečil prehajanje nadaljnjih nemških begunov, če bo treba z orožjem, ako ne bodo takoj prenehali s svojo taktiko izigravanja in zavlačevanja. Sit sem bil tega, da bi me kar naprej vlekli za nos.«
Jodl je po radiu brzojavil Douitzu:
»General Eisenhower vztraja na tem, da še danes podpišemo. Sicer bodo zavezniške fronte streljale tudi na tiste, ki se bodo skušali posamič vdati, in vsa pogajanja bodo pretrgana. Ne vidim nobenega drugega izhoda kakor zmedo ali podpis.«
v dveh delih NORNBERSKI PROCES, ki jo je izdala založba v prevodu D. Eavljena in v opremi V. Kopača)
V neki puščobni šolski sobi v Reirn-so so podpisali brezpogojno kapitulacijo 7. maja 1945 ponoči. Ameriški vojni poročevalec Drew Middleton je bil med redkimi, ki so smeli biti priče zgodovinskega trenutka. Poroča:
»V sobi stoji dolga lesena miza, nepokrita. Pred vsakim sedežem je ošiljeno pisalo poleg pepelnika, čeprav nobeden ne kadi. Navzoči so generalni poročnik Walter Bedell Smith za generala Eisenhowerja, generalni major François Sevez za generala Alphonsa-Pierra Juina in generalni major Ivan Susloparov za sovjetsko poveljstvo.
Jodl nosi viteški križec. Njegov obraz je brezizrazen in posmehljiv, njegove oči so kakor steklene. Preden podpiše, se togo postavi in reče po nemško:
,Rad bi spregovoril nekaj besed, gospod general! S tem podpisom sta izročeno nemško ljudstvo in nemška vojska zmagovalcem na milost in nemilost. V tej uri lahko izrazim sarao upanje, da bo zmagovalec velikodušen z njima.'
General Smith ga pogleda s trudnim obrazom. Ne odgovori. Nato podpišejo. Ura je 2.41 minut.«
Takoj nato so odvedli Jodla v Eisenhowerjevo uradno sobo. Ameriški vrhovni poveljnik ga je vprašal po tolmaču: »Ste razumeli vse točke listine?
»Da,« je potrdil Jodl.
»Uradno in osebno vas bomo poklicali na zagovor,« je rekel Eisenhower, »če se boste pregrešili zoper točke te kapitulacijske listine, tudi zoper tiste, ki se nanašajo na uradno predajo Rusiji. To je vse.«
Jodl je salutiral, se zasukal na petah in odšel.
Vojne je konec.
Kar se je zgodilo drugi dan v sovjetskem glavnem stanu v Berlinu— Karlshorstu, je bila pravzaprav samo še potrditev. Generalni feldmaršal Wilhelm Keitel je poletel iz Flensbur-ga v Berlin podpisat drugo listino o vdaji. Spremljala sta ga generalni polkovnik Paul Stumpft za letalstvo in generalni admiral Friedeburg za vojno mornarico.
Deset minut po polnoči, 9. maja 1945, so povedli Nemce v sobo za pogajanja. Za široko mizo sta sedela
maršal Zukov in " sovjetski zunanji minister Andrej Višinski, zraven njiju britanski letalski maršal sir Ar-thur Tedder, Eisenhowerjev zastopnik general Carl Spaatz in francoski general Jean de Lattre de Tassigny.
Nemškim udeležencem so pripravili posebno mizo pri vhodu v sobo.
»Keitel je vstojiil ponosno in samozavestno,« poroča ameriški vojni poročevalec Joseph W. Grigg, »Bil je v uniformi feldmaršala in je ohranil do kraja svojo prusko ošabnost. Vrgel je maršalsko palico na mizo, sčdel in gledal odsotno predse, medtem ko so navzoči fotografi opravljali svoje. Enkrat ali dvakrat je potipal s prsti na svojem ovratniku in si živčno ovlažil ustnice.«
Letalski maršal Tedder je vstal in nagovoril Keitla:
»Vprašam vas: ali ste tole listino brezpogojne vdaje prebrali in ste pripravljeni, da jo boste podpisali?«
Keitel je prisluhnil tolmaču, vzel listino o vdaji z mize in odgovoril: »Da, pripravljen sem.« Maršal Žukov je zdaj naročil, naj pozovejo Keitla, da bo pristopil k mizi in listino podpisal. Grigg opisuje prizor:
»Keitel je nerodno segel po svoji čepici, maršalski palici in rokavicah, počasi in previdno je vstavil svoj monokel na levo oko, se napotil k mizi, sedel in z dolgotrajnimi~čečka-vimi potezami zapisal ime Keitel.«
Nato so podpisali še drugi. Keitel je medtem skušal še enkrat, pridobiti čas za begunco, ki so valovili nazaj. Pomignil je ruskemu tolmaču k sebi in mu izjavil, da je treba zaradi slabih poročevalskih zvez vsaj 24 ur časa, preden bo povelje, naj ustavijo ogenj, doseglo čete na fronti.
Tolmač ni vedel, kaj bi. Napomočno se je obrnil na nekega častnika iz štaba generala Žukova iu mu prišepnil Keitlove besede.
Odgovora ni bilo. Pač pa je Žukov liejevolnjo vstal s svojega sedeža in hladno rekel: »Zdaj pa prosim nemško odposlanstvo, da odide iz sobe.«
Gospoda so vstali. Keitel je zaprl aktovko z usodepolno listino, jo vtaknil pod roko, rahlo trčil s petami kakor za pozdrav in odšel skozi vrata. Nekaj dni potem, 13. maja, so ga v Flensburgu zaprli.
biti tako hladen v živahnem in delavn'em mestecu.
Iz razgovora z dirigentom orkestra Centralnega doma JLA — kapetanom K Lin ar jem posnemam, da je bil obisk v vsej dosedanji koncertni turneji najslabši v Kopru, najboljši pa v Idriji in Anhovem! V Kopru je bil popoldanski koncert, namenjen mladini, odpovedan zaradi premajhne udeležbe, Tako je zainteresirana mladina prišla na koncert šele zvečer, dvorana pa je kljub temu zevala v praznini.
Mnogokrat pišemo in govorimo: današnji človek je nagnjen k praktičnemu, zanimajo ga tehnika, jeziki, šport itd. Aid to izključuje kulturno izživljanje in potrebo po spoznavanju umetnin, ki jih je človeški genij ustvarjal stoletja?
Kulturno občinstvo ne nastane samo od sebe; treba ga je vzgojiti, načinov vzgoje pa je več. Najboljši in najhitrejši način je pač ta, da konceitno publiko vzgojimo na koncertih. Za to pa je potrebna majhna žrtev: poslušalec mora priti sam na koncert in sam slišati, kajti nihče ne more tega napraviti namesto njega.
O samem koncertu lahko povemo, da je pomenil lepo umetniško doživetje, ki bi bilo še vrednejše, če bi bila dvorana polna. Spored je bil sestavljen tako, da bi enako zadovoljil laika, kakor tudi bolj razvajenega poslušalca. Lahko dojemljivi Verdijevi uverturi k operi »Sieilijanske večerndce« je sledil popularni Koncert za orkester in vioilino P. I. Čajkovske-ga, pri katerem je kot solist nastopil Branko Pajevič. Violinista odlikujeta mehak ton in živahni temperament, ki sta prišla do izraza predvsem v prvem stavku. Drugi del koncerta sta izpolnila Dvorakova 5. simfonija, pri kateri je. prišlo do neljubega incidenta z lučjo, in Gotovčevo Simfonično kolo.
Orkester Centralnega doma JLA se je izkazal kot homogeno ter uravnovešeno glasbeno telo, ki se mu ni treba strašiti najtežjih nalog. Zvok orkestra je svež, izvedba sporeda neposredna in sproščena. Dirigent Franc Klinar je naštudiral vsa izvedena dela tehtno in temeljito, ne da bi pri tem iskal cenenih učinkov. Njegova interpretacija je trezna in umirjena, zato pa tem globlja.
Vladimir Lovec
no čistih arhitektur je silno malo. Vsak čas je že obstoječi in še uporabni arhitekturi dodajal svoj izraz in obliko. Tudi loggia ni slogovno »čista« arhitektura. Vemo, da ji je restavracija iz konca 17. stoletja spremenila videz, toda loggia je ostala še vedno lo ggia, to je odprt, na arkadnem stebrišču oprt prostor. Ta vtis loggie se nam je ohranil š'e na njeni terasi in v pogledu na njeno pročelje po zaslugi restavracije iz leta 1935. Danes bi prav gotovo grešili zoper zgodovinsko pristnost te stavbe, če bi jo v slogovnem purizmu skušali »očistiti« baročnih dodatkov. V 19. stoletju, ko zamre ustvarjalni polet baroka, so se arhitekti v nemoči pred lasthim izrazom zatekali v zgodovino in tam iskali vzorov za »stiliziranje« arhitekture. Tako so posnemali romanski slog, gotiko, renesanso, barok. Ti slogi seveda niso več ustvarjalni izraz časa, ampak sterilno posnemanje, torej kič. Iz takega razpoloženja so leta 1848, ko so adaptirali loggio za mestno kavarno, vsilili stavbi psevdogotske dodatke in »stilizdirali« njeno pročelje v »gotskem« slogu. V arkade so vstavili prilegajoče se lesene okvire, ki so v »stilnih« okvirčkih nosili »stilno« barvana stekla. S predelno steno med tremi nosilnimi stebri iz konca 17. stoletja so ustvarili dva zaprta kavarniška prostora vzdolžne oblike: sedanji kavarniški prostor in prostor sedanje terase. Pročelje so zastirali sončni zasloni v obliki platnenih streh. Lcggia je s tem postala zaprta, stavbno neizrazita in slogovno maskirana arhitektura.
Šele moderna arhitektura je z načeli, kot so materialna pristnost, funkcionalnost in oblikovanji, zavrla neplodni stilna histo-rizem in ustvarila lastne vrednote. Ta zdrava načela je osvojilo tudi spomeniško varstvo in iz njih razvilo merila, Id spomeniški arhitekturi zagotavljajo obzirnost do njenih resničnih slogovnih vrednot. Tako je restavracija, ki jo je leta 1935 izvedel arhitekt F. Forlati, osvobodila loggio psev-dogotskega kiča in ji zopet dala dihati v ,nj'enih pristnih <in plemenitih oblikah.
Vsi vemo, da je adaptacija loggie potrebna nujnost našega mesta. Toda ko se bo adaptirala, prav gotovo ne bomo šegah po zgodovinsko najbolj proslulih načinih izpred več ko sto let. V loggi si vsi želimo sodobne ter estetske ureditve, zaradi katere pa ne sme trpeti niti ena izmed spomeniških in lepotnih vrednot, ki jih cenimo in uživamo na tej edinstveni arhitekturi.
Majda Frelih
PREDAVANJE DR. BRATKA KREFTA
Na povabilo sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev koprskega okraja je v petek, 6. maja predaval v mali dvorani koprskega gledališča književnik in dramaturg dr. Bratko Kreft iz Ljubljane o socialističnih smernicah in mislih v slovenskem leposlovju med obema vojnama. Predavanje je bilo dobro obiskano, zlasti je bilo veliko kulturnih in prosvetnih delavcev ter dijakov.

Te dni vrtijo na platnih naših kinematografov film KRALJ IN JAZ. To je Mm, kakršne srečamo poredko. V bistvu je to opereta z bogatimi plesnimi vložki, ameriški mišica!, toda gledalcu hoče nuditi nekaj več kot samo preprosto in nekoliko nenavadno zgodbo. V glavnih vlogah nastopajo Dcborah Kerr, Yul Brynner, Rita Moreno in Martin Benson. Film je dobil leta 1957 kar pet Oscarjev in številna laskava priznanja
2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO m VZGOJA >Y OTROK iN DRUŽINA -A- 2EMA 0W DOM -fr ZDRAVSTVO IM VZGOJA ir O T R O K
PRED DNEVOM VAJENCEV
E3 ^¡7
SI S

Tudi časi, ko sta oče in mati iskala sinu ali hčeri ter Cesto kopici nepreskrbljenih otrok mojstra, so ie domala utonili v pozabo. Grenke izkušnje stoletij, beda rodov ububoža-nili bajtarjev, brezpravnih proletar-ccv in tavajočih sezoncev je po burnem preporodu in v današnji socialistični stvarnosti današnji mladini samo Se trpek spomin na preteklost.
Naš C as oblikuje tudi mladega človeka. Že s tem, da mu odpira vrata v slednji poklic in odpravlja krivično hierarhično lestvico z vso navlako prednosti in zapostavljanja, ruši tudi zapreke, ki so povzročile rodovom naših prednikov toliko zla. Življenje nas uči, da se prav v teli pogojih mladina hitreje razvija, zato tudi nI naključje, da ima štirinajstletnik že dovolj posluha za svojo notranjost, za svoja nagnjenja in sposobnosti. Zato je prva dolžnost staršev, da prisluhnejo željam svojih otrok, da jih podprejo in jim svetujejo.
Nekako pred štirimi leti so starši odločili: — Miran bo študiral naprej. Ce je bil v nižji gimnaziji odličnjak, mu tudi višji razredi ne bodo delali težav na poti do univerze.
Tako starši, toda Miran, ki je bil že takrat strasten radioamater, ni kazal nobenih znakov navdušenja za nadaljnji študij. Celo uprl se jim je, potožil svoje težave razredniku, ki je poskušal vplivati na starše, toda vse Miranovo prizadevanje je bilo zaman.
Tedaj se je v pametni glavici porodil nov načrt. — Oče. saj mi boš dovolil, da se v času poletnih počitnic zaposlim v popravljalnlcl radijskih sprejemnikov, jc zaprosil očeta, ki jc, kajpak, z veseljem pristal na slnčkovo pobudo. — Nobena stvar, ki se jo v življenju naučiš, ti ne bo odveč, je dejal pokroviteljsko oče in celo pomagal uresničiti sinčkovc sanje.
Tako se je Miranu odprla pot do ljubljenega poklica, ki se ga Je oklenil z vso ljubeznijo. Strokovnjaki so kaj kmalu ugotovili, da Miranovo strast in gorečnost do radiotehnike spremlja tudi izredna spretnost In smisel za elektroniko. Ves prosti čas je prebil nad načrti in spretne roke so kmalu izdelale že dokaj zapletene nadomestne dele, ki jih je vstavljal v pokvarjene radijske sprejemnike. V svoji zaposlenosti je Miran kar čez noč pozabil na gimnazijo in celo za svoje prejšnje sošolce in najboljše prijatelje mu ni ostajalo časa. • • •
To je bilo pred štirimi leti. Pred nedavnim sva se spet srečala. Slonel je nad bakelitnim ohišjem starega sprejemnika in privil zadnji vijak na njegovi hrbtni strani. — Sedaj se vam zlepa ne bo skujal, je dejal lastniku s širokim nasmehom. Tedaj je •pazil tudi mene. Prisrčno sva se pozdravila. Dejal jc: — Veste, najbolj me jezi, ker nam nekatere stranke ne zaupajo povsem. Več kot spraviti v popoln red takega dosluženega veterana res ni mogoče. Potem pa se zgodi, da srečam tega ali onega ner-
PROTEUS STEV. 8
Iz vsebine:
Ivan Michler-Franc Hribar: Sistem postojnskih jam; Alija Košir: Iz delavnic eksperimentalne onkologije, Jože Lazar: 150 let Botaničnega vrta v Ljubljani: Ana Budnar-Tregubov: Vtisi biologinje s poti po Iranu; Fran-ček Sivic: Opazovalni panj; J. lladži: Odkrili so nov red nekrilatih žuželk; L. Zor: Solne žleze pri ptičih in plazilcih; Občni zbor Prirodoslovnega društva (Lili Istcničeva); Za bistre glave; Prejete knjige.

V
/ 5
k \ i m
m-
¡š :■,V1
flfK : ■ .
V
t |
'P
•M

Obleka ali plašč brez ovratnika, kar je letos zelo moderno. Štirje veliki žepi, veliki gumbi in širok usnjen pas so glavne karakteristike tega oblačila
gača čez čas na cesti in mi vzhičeno pove, da mu sprejemnik še nikoli tli služil tako dobro kot po moji »operaciji«.
— Se spomniš Miran, kako so ti starši pred leti določili povsem drugačno življenjsko pot? vprašam po-
|ff »i '
Na modelih za letošnjo pomlad in poletje opazimo spet kratka kimono rokava, kot se lahko prepričate na naši sliki
stavnega fanta v plavi delovni obleki.
—	Da, želeli so pač, da bi študiral naprej, ker sem bil dober dijak. No, tudi oni so sedaj spremenili mišljenje o mojem poklicu, čeprav sem se moral poslužitl zvijače, da sem uspel. Veste, takrat po končanih počitnicah, ko bi se moral vpisati v takratni peti razred, sem enostavno nastopil počitnice . . .
—	... Odpeljal sem se v L, k stricu in šele z njegovo pomočjo — staršem jc prigovarjal seveda tudi moj upravnik — sem v celoti uspel. Ob rednem pouku v vajenski šoli, ki sem jo končal z odličnim uspehom, mnogo študiram tudi sam. Poglejte te opornike, mi je dejal ponosno in pokazal čudno zavito napravo. To je tudi eden izmed mojih izumov ali bolje, izboljšav.
—	Torej si našel v tem poklicu popolno srečo, sem prekinil njegovo strokovno razglabljanje. To — njegovo počutje — me je bolj zanimalo.
—	Cc bi rekel samo to, da sem srečen, ne bi izrazil v celoti svojega navdušenja za radiotehniko. To ie moj novi svet. Vsak dan mi je bližji, vsak dan prijetnejši . .. jc dejal moj mladi znanec.
I>a, po štirih letih je Miranova ljubezen do tega poklica še večja kot takrat, ko se je moral zanj boriti. Kako lep in koliko prijetnejši bi bil svet in življenje na njem, če bi vsak bil tako srečen, da bi našel pravo struno, ki v njem ne bi izzvenela do konca življenja.	(bb)
KOMB!MAT KONZERVNE INDUSTRIJE ^befamarU IZOLA

(Nadaljevanje in konec) Poleg Italijanov, Avstrijcev in Francozov so v bitki pri Solferi-nu sodelovali tudi Slovani, Severni Afričani, Arabci in drugi. Ko
Inek - zdravnik
Ze prvi kontakt bolnllc-zdravnik je pogosto odločilen za vse nadaljnje zdravljenje. Zdravnik mora v bolniku zbuditi zaupanje in vero, da mu hoče pomagati, bolnik pa mora pokazati željo in voljo po čim hitrejšem okrevanju. Včasih je potrebno premostiti številne ovire preden se vzpostavi tak nujni odnos.
Bolniki so zelo različnih znača-I jev. Ko pridejo k zdravniku, vnesejo v način prikazovanja svojih i holezenskih znakov del svojega temperamenta.
Zdravnik, z druge strani, posebno če nima dovolj časa, obrača več pažnje izvidom in preiskavam, kot pa bolnikovi duševnosti. Tako po-I gosto ne najde pravega kontakta z i bolnikom — ostaneta si tujca. V ta odnos bi moral zdravnik vnesti Iju-, bežen, si vzeti in imeti čas. S tem bi verjetno razorožil del onih, ki prihajajo k zdravniku z drugimi nameni. Zdravnik naj bi bil do bolnika tak, kot da 1)1 imel pred seboj enega svojih najdražjih.
V preteklosti, ko je bil zdravnik ekonomsko popolnoma odvisen od bolnika, je bil tesno navezan na bolnika in njegovo družino. S sodobnih socialrio-zdravstvenili gledišč in etičnega stališča pa ne sme biti zdravnik ekonomsko odvisen od 1 bolnika. Njegovi pogledi na zdravljenje in vso njegovo dejavnost I morajo voditi le strokovna načela, imeti mora enak odnos do vseh pacientov in posvetiti posebno pozornost zdravemu človeku.
Okolnosti, ki oblikujejo novi tip zdravnika, so v prvi vrsti industrializacija z naglim večanjem prebivalstva v mestih, vedno širše vključevanje prebivalstva v zdravstveno zavarovanje in močna orientacija vse zdravstvene službe v preventivno dejavnost. Dalje na lik današnjega ambulantnega zdravnika vpliva tudi sam razvoj medicine v specializacijo in supcrspecializacijo. Vse preveč se polaga važnost na specialistične izvide, vidimo samo del človeka — pljuča, srcc, prebavne organe . . . Na človeka kot celoto, kot družbeno bitje, obdanega od živega in neživega okolja, ki vpliva direktno na njegov telesni in duševni razvoj — pa vse preveč pozabljamo. Da je kontakt še težji, moderna medicina razdeli človeštvo še po starosti ■— ta se bavi samo z dojenčki, oni s šolskimi otroki, drugi z delavci . . . Manjka pa nekdo, ki bi spremljal človeka od rojstva do smrti, svojega pacienta oz. zavarovanca, kot bitje v družini, bil vodnik in svetovalec.
Cinitelj, ki vpliva na odnos bol-nik-zdravnik, je tudi popularizacija medicine v vidu množičnih predavanj, vrste poljudnih zdravstvenih brošur in včasih tudi neresnih novinarskih prikazovanj zdravljenja — vse to je rodilo nove poglede pri bolniku, raznovrstne zahteve, včasih celo 7. željo, da bi sam vodil zdravljenje.
Zdravnik tudi nima vedno pri svojem ambulantnem delu opraviti s pravimi bolniki. Na srečo so ti primeri redkejši, Tako pridejo v ambulanto državljani, ki v zdravniku ne vidijo osebe, ki naj mu pomaga in mu vrne zdravje, temveč
administrativca, od katerega je odvisno, ali mu bodo priznali neupravičeni izostanek z dela kot bolova-nje, da bo izsilil letovanje ali si bo z zdravnikovo izjavo priboril lažje in boljše delovno mesto, se rešil raznih neprijetnih administrativnih ukrepov, kot je odpust iz službe itd. Koliko Je še nebolezenskih vzrokov, ki pripeljejo posebno zavarovane osebe k zdravniku.
Nadalje pogosto menjavanje ambulantnih zdravnikov tudi slabo vpliva, da pride do tako nujnega prisrčnega kontakta, ki je vedno osnova za uspeh v zdravljenju.
Privatna praksa Je bila pri bolniku pojem njegove proste izbire zdravnika. Ker so bili ti pregledi običajno na stanovanjih zdravnika ali bolnika in je bil v bistvu intimen razgovor zdravnika z bolnikom, je bil to pregled, pri katerem je bila zavarovana bolnikova sramežljivost in v veliki meri zajamčena tajnost. Gotovo je, da zdravnik, ki čaka bolnika, da mu prinese denar, ni oni tip zdravnika, ki ga potrebuje današnja družbena ureditev. Zdravje ne more biti blago, s katerim trgujemo. Najideal-nejša oblika odnosa bolnik-zdravnik sloni na prosti izbiri zdravnika z rekompenzacijo, ki jo bo dala zdravniku družba, ne posameznik. V tem odpade zadnja ovira tako, da zdravnik vidi v bolniku le človeka, kateremu mora vrnili zdravje, pomagati, svetovati — ne pa objekta za svoje materialno blagostanje.
Seveda pri ustvarjanju zdravega odnosa bolnik-zdravnik imajo tudi bolniki važno vlogo. Čeprav naj bi veljalo: »bolnik ima vedno prav«, ne drži. Iz mase bolnikov bi lahko ločili tri osnovne tipe bolnika. Prvi so lahki bolniki, ki jih je na srečo največ, a so včasih prav težak psihološki problem za zdravnika, nato težji bolniki, ki so najhvaležnejši in še skupina neozdravljivih. Običajno so oni lažji bolniki najbolj glasni v čakalnicah, eni s povišanini tonom, drugi s solzami želijo izvleči gotov efekt, vnašajo nemir v ambulantno službo. V tej grupi so tudi oni, ki tekajo od zdravnika do zdravnika, pa k padarju in nazaj. Dalje oni, ki jih iz ne vemo kakšnega vzroka — neuspehi v službi, v družini, — privede duševni nemir in končno rentni psihotiki. Težji bolniki so oni, ki se običajno že pri prvem pregledu navežejo na zdravnika in slede zaupno njegovim navodilom.
Seveda je zelo važen moment, ki močno vpliva na vzpostavitev pravega odnosa bolnik-zdravnik tudi dejstvo, kako je tega bolnika sprejelo ob vstopu v zdravstveno ustanovo ostalo osebje, od vzdušja, ki vlada v čakalnici, skratka od topline prvega kontakta z zdravstvenim osebjem.
Brez dvoma pa je želja po hitrem ozdravljenju, prosta izbira zdravnika, izpad vsakega komercialnega odnosa zdravnik-bolnik, zajamče-nost zdravniške tajnosti, osnova za ustvaritve iskrenega odnosa bolnika do zdravnika in obratno. To pa je porok za uspešnost v zdravljenju.	Dlt, IVAN KASTELIC
so lombardijske žene odklonile Domoč avstrijskim vojakom je Dunant vzkliknil: »Vsi smo bratje!«, kar je žene pretreslo tako, da so potem od kraja vsem ranjencem nudile potrebno pomoč. Sredi tega največjega gorja je Dunant spoznal, da je usmiljenje učinkovito le, če je organizirano. Zato je po vrnitvi v Ženevo napisal knjigo »Spomini na Solferino«, v kateri je pretresljivo opisal, kar je videl. Tako se je torej rodila ideja Rdečega križa. Knjiga je bila takoj prevedena v mnoge jezike in je sprožila po vsem svetu velik odmev. Charles Dickens je objavil esej z naslovom »Mož v belem« — tako so namreč ranjenci fcrien ovali Dunanta — z nekaterimi odlomki iz njegove knjige din tako opozoril angleške bralce na Dunan-tova prizadevanja. Victor Hugo je pisal Dunantu: »S svojo knjigo dajete človeštvu v roke močno orožje in. služite svobodi. Pozdravljam vaša plemenita prizadevanja »n vam pošiljalm naj-iskrenejše čestitke.« Brata Gon-court sta v pariškem dnevniku zapisala: »Ko človtek zapre to knjigo, preklinja vojno.« Znani filozof Emest Renan pa je rekel Dunantu: »Storili ste največje delo tega stoletja.«
Dunantova zamisel je torej padla na plodna tla in že februarja 1863 so ustanovili v Ženevi »Organizacijo za skupno pomoč«. Kmalu je postal rdeči križ na belem polju znanienje zaščite in
pomoči ranjencem. Prvo vediko priznanje je ta znak doživel v prusko-francoski vojni leta 1870 do 1871. Nek Anglež,- ki je iz Anglije prinesel pomoč za francoske vojake, je pisal, kako je potoval od Le Havra do Pariza in pri tem moral mnogokrat skozi nemške in francoske straže. Nikoli, pravi, ni čakal več kakor dve minuti, bela zastava z rdečim križem je uživala pri vojakih in prebivalcih vse spoštovanje. Sledile so številne vojne, v katerih je Rdeči križ pomenil pomoč in lajšanje /trpljenja. Velik je hil delež Rdečega križa tudi v elementarnih nesrečah. Za vso .to človekoljubno dejavnost je Mednarodni komite Rdečega križa prejel dvakrat Nobelovo nagrado za mir in sicer leta 1917 in leta 1944, Henry Dunant pa je za svoje življenjsko delo prejel kot prvi Nobelovo nagrado za mir že leta 1901. Naj končamo z besedami dr. Jožeta Potrča, ki jih je izrekel ob neki proslavi Mednarodnega dneva Rdečega križa:
»Ideja RK se je rodila sredi strahot bojnega polja in prav kot odgovor na strašno bedo, 'ki jo povzroča vojna. Danes, ko se človeštvo bori za odpravo vojn in vsega, kar vojna povzroča, RK ne lajša samo človeškega trpljenja in se ne bori samo proti boleznim, ampak igra prvenstveno vlogo v borbi za mir, za bratstvo med narodi in za medsebojno razumevanje, ne glede na vse razlike, ki delijo ljudi.«
IZ DELA OKRAJNEGA ZAVODA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA
v Sežani
V Sežani — v prostorih bolnišnico — je bil seminar za polkva-lifikacijo kuharic v obratih družbene prehrane. Udeležilo se ga je osem tovarišic s področja sežanske občine. Ob koncu tečaja, ki je trajal od 10, do 28. aprila in kateremu je nudila sežanska bolnišnica vso pomoč, so tečajnice opravljale izpite iz teorije in prakse, To je bila pravzaprav samo potrditev polkvalifikacije, ki so je že imele zaradi svoje delovne dobe, toda znanje, ki so s.i ga pridobile na tečaju, jim ne bo pomagalo samo pri nadaljnjem delu, ampak tudi pri pridobivanju bodoče polne kvalifikacije, za katero zahtevajo strokovni izpit. Bodoči zakon pa bo gotovo zahteval izpit, tudi za polkvalifikacijo, ker je praksa pokazala, da je to potrebno.
Obenem pa je praksa pokazala, da bo še bolje, če bo v bodoče mogoče ločili podobno strokovne tečaje za osebje obratov družbene prehrane od tistih za osebje
bolnišnice ali kakega internat ker ima vsaka zvrst svoje poseb" ne zahteve in specifičnosti.
Tečaj v Sežani, vodili so ga: Vida Zalokar — praktični del, Fani Jereb — teorija prehrane in gospodinjstva, Sonja Bregant — splošni del in Stane Kroteč — zakonodaja, je ponovno pokazal, kako potrebni so taki tečaji in da ni dovolj določena delovna doba, ki osebju avtomatično prizna polkvalifikacijo. Šele zdaj pri tečaju, so tovarišice ugotavljale, koliko stvari je, ki jih niso vedele, prepričale so se, koliko jim je še manjkalo praktičnega in teoretičnega znanja pri delu, ki ga opravljajo. Znanje, ki so si ga pridobile, bodo lahko s pridom koristile, vendar imajo občutek, da bi nadaljnji tečaji še izpopolnili njihovo znanje.
Podobne tečaje bi morale organizirati vsaj vsa občinska sredi-» šča s pomočjo Zavoda za napredek gospodinjstva v Kopru.


___ii__

OB LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU KOPRSKE KOMUNE
dratnlh kilometrov z okrog 600.000 Slovencev in Hrvatov od skupaj 000 tisoč prebivalcev. Vmes pa je bila ustanovljena še tako imenovana »neodvisna« Reška država, ki jo je i, 1924 pesnik Gabriele D'Annunzio »z nasilnim državnim udarom« priključil Italiji. Pašičevska velikosrbska bur-žoazna vladavina je bila tudi tukaj postavljena pred gotovo dejstvo in je ostalo kraljevski diplomaciji samo še to, da formalno »z rimskim dogovorom« pristane na izvršeno dejstvo, ki je s tem dobilo značaj mednarodnega sporazuma, Kako sramotno po-niglava in nemočna, kako strašansko korumpirana je bila tedanja politika jugoslovanske buržoazije! Za njo ni stala enotna moč jugoslovanskih narodov, za njo ni bilo podpore ljudstva in ne vojaške moči. Nasprotno — v strahu pred jezo teptanih ljudskih množic si je režim beograjske čaršije iskal zaslombe za mejo. To pa je dobil le proti najrazličnejšim političnim in gospodarskim koncesijam, zato je bilo nujno, da je država vedno bolj lezla v kremplje tujim interesom — vsi skupaj pa so si brusili zajedalslce čekane na hrbtih zatiranih ljudskih množic in se bogatili na vedno večji revščini delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji.
Ni čudno/ če so bili spričo takega razvoja dogodkov najbolj razočarani in prizadeti prav primorski Slovenci. Ze tako in tako zrevolueionirani še iz bivše avstrijske vojske, kjer so skupaj z ostalimi jugoslovanskimi narodnostmi pripomogli k pogrebu črnožolte monarhije, so menili, da je s koncem prve svetovne vojne tudi zanje napočil čas svobode, konec tujega gospodovanja in tudi konec izkoriščevalskega kapitalističnega sistema. Iz Rusije se je širila revolucionarna miselnost po vsej Evropi in je bila posebno močna prav v Slovenskem Primorju in Istri. Razočarani nad izdajalskim kapitulantstvom jugoslovanskih oblastnikov so si želeli revolucije, želeli so si boja
Po Rapallu so Italijani hiteli in si prizadevali, da bi dali tem krajem čimbolj italijanski videz. Reakcija v Italiji je vedno bolj trepetala pred naraščajočim vplivom in močjo delavskega razreda tudi doma in je zato pohitela tudi s svojo protiofenzivo. Za svojo udarno pest si je izbrala fašizem, ki je bil s svojo totalitarno ideologijo najbolj primeren protiutež zahtevam delavcev po demokratičnih pravicah, po kruhu in svobodi. Začela se je prikrita borba za politični vpliv med reakcionarnim imperia-
lizmom in kapitalističnim izkoriščanjem na eni strani ter med delavskim razredom na drugI strani. Kdo bo zmagal, naj bi odločile državno-zborske volitve v mesecu maju 1921. Prav te volitve pa so bile hkrati povod zgodovinskim dogodkom v Ma-rezigah pri Kopru, kjer so se slovenski delavci in kmetje prvič uprli in se z orožjem v roki postavili po robu nastopajočemu fašizmu. Padle so prve žrtve. To je bilo hkrati opozorilo delavskemu razredu ne samo v Italiji in Jugoslaviji, marveč krvav in otipljiv opomin naprednim silam vsega sveta na naraščajočo nevarnost, ki jo je nosila s seboj militaristična in protiljudska fašistična ideologija.
Toda bilo je že prepozno. Fašizem je bil ob vsestranski podpori vladajočega kapitalizma na pohodu, postal je dejansko oven-razbijač imperialističnih sil.
Posebno dobro so se pripravili fašisti na državnozborske volitve dne 15. maja 1921. Od ustanovitve prve fašistične škvadre, to je oborožene formacije fašistične stranke, postavljene na noge v Trstu dne 12. maja 1920, je poteklo leto dni, ki so jih znali fašisti dobro izrabiti. Utrdili so svoje vrste in pod geslom branilcev italijanstva obračunavali z vsemi naprednimi elementi. Posebno piko so imeli na Primorsko in Istro.
Ob volitvah leta 1921 je bilo na Primorskem še vedno revolucionarno razpoloženje, ker se razen z gospodarskim zatiranjem slovenski človek zlasti ni mogel sprijazniti z italijansko okupacijo. Tega so se zelo dobro zavedali tudi italijanski oblastniki, predvsem pa fašisti. Zato je prišlo tik pred volitvami do združene koalicije vseh italijanskih političnih strank, ki so bile protislovansko in proti.sociali-stično razpoložene. V ta nacionalni blok so šli demokrati, republikanci in klerikalci ter seveda fašisti. Sled-
nji so tedaj že krepko držali v svojih rokah niti vsega političnega dogajanja v deželi in se že pripravljali na državni udar, ki so ga nato izvedli naslednje leto. Tak položaj je fašistom narekoval, da morajo doseči določene rezultati, že na državnozbor-skih volitvah maja 1921. Vso Julijsko krajino so podvrgli strahotnemu terorju, tako da je bila udeležba na teh volitvah 60-odstotna.
Slovenci so skoraj povečini volili poslanskega kandidata Komunistične partije Jožeta Srebrniča. Fašistom, ki so nadzorovali vsa volišča, je kmalu zmanjkalo škvader za vsa volišča, kjer jim je slabo šlo. Zato so se toliko bolj znašali tam, kjer je kazalo najslabše. To je bil tudi povod za slavne dogodke v Marezigah nad Koprom, o katerih smo naše bralce že seznanili. V njihov spomin slavi koprska komuna svoj občinski praznik.
Velik razmah jadralstva
Med našo mladino oto morju je izredno naraslo zanimanje za jadralni šport. Izvedeli smo, da bo samo na nedeljskem tekmovanju modelov motornih čolnov in jadrnic v Kopru v čast občinskemu prazniku startalo nad devetdeset kvalitetnih modelov, ki so jih pripravili in izdelali v glavnem mlajdi ,modelarji sami po raznih klubih pa tudi izven njih.
Zmagovalci v posameznih skupinah se bodo s svojimi modeli uvrstili med republiške tekmovalce, ki se bodo Ipomerili na Velenjskem jezeru.
aee©eeeeee©eeee©6ee©aee@eeeee^eeeeeeee©eaeee©eeeeeeeee©eeee
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS
Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB
Občinski odbor LMS
ISKRENO ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE KOPER IN 15-LETNICO OSVOBODITVE VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM PODJETIJ, DRUŽBENIH ORGANIZACIJ IN USTANOV TER VSEM OBČANOM K DOSEŽENIM USPEHOM!
K občinskemu prazniku občine Koper in 15. obletnici osvoboditve čestitajo vsem občanom delovni kolektivi:
Pleskarske in dekoraterske zadruge Koper Obrtnega podjetja »Sodavica« Koper Hotela »Galeb« Koper Obrtnega podjetja »Soda« Koper Obrtnega podjetja »Slikoplesk« Koper Obrtne mizarske delavnice Koper Podjetja »Instalater« Koper
Splošnega stavbenega ključavničarstva in klepaistva Koper
Brivskega salona Koper
Obrtnega podjetja »Zidar« Koper
Slaščičarne Koper
Hotela »Turist« Ankaran
Kavarne »Loža« Koper
Stare kavarne Koper
Delavske restavracije Koper
Trgovine z zelenjavo »Jagoda« Koper
Foto — Jadrana Koper
Gostilne »Pri Istranki« Koper
Obrtne delavnice »Tapetnik« Koper
Gostišča »Pri Vipavki« Koper
Obrtne delavnice »Šport« Koper
Embalažnega servisa Koper
Komisijske trgovine »Preprodaja« Koper
Gostišča »Pri vodnjaku« Koper
Mizarske zadruge Koper
Obrtne delavnice »Hladilnik« Koper
Gostišča »Slavček« Koper
Obrtnega podjetja »Antena« Koper
Obrtne delavnice »Graverstvo« Koper
Destilerije »Ex Corrado« Koper
Krojaške delavnice »Elegant« Koper
Trgovskega podjetja »Klas« Koper
Kakor se je formirala razredna zavest jugoslovanskih kmetov in delavcev, tako je vzporedno rasla tudi revolucionarnost delovnih ljudi Slovenske Istre in Primorja, čeprav je bila tedaj Julijska krajina že odrezana od svoje matične dežele. Po sili razmer in volji tiste čase še zelo močnega imperializma je prav Slovenija bila tedaj drobiž za izravnavanje računov med velikimi silami. Velesilam tedaj nI šlo v račun, da bi na Balkanu nastala močna in neodvisna državna tvorba Južnih Slovanov, zato so skušali že vnaprej to državico oslabiti s tem, da so ji dali buržoazno kraljevsko vladavino, njene meje pa okrnili tako, da je še precej njenih ljudi ostalo izven meja nove vladavine, v kateri so si hkrati tuji vplivi, zagotovili močne položaje.
Kupčija za Juljisko krajino je bila sklenjena že 26. aprila 1915, ko je bil v Londonu sklenjen in podpisan tajni sporazum, med silami Antante in Italijo. Po tem sporazumu je bilo Italiji obljubljeno za ceno njenega vstopa v vojno na strani Antantlnlh sil, da si bo lahko po končani vojni priključila vse Slovensko Primorje in
obe Istri, del Gorenjske vse do Bleda, in velik del Dalmacije z otoki, da bi talco uresničila svojo davno težnjo in iz Jadranskega morja napravila »svoje jezero« — mare nostrum. Da se ni vse tako uresničilo, kakor so si zamislili gospodje imperialisti pri tem svojem barantanju, je precejšnja zasluga tedanjega predsednika ZDA Woodrowa Wilsona, ki je protestiral proti temu sporazumu in taki delitvi Slovenije in Jugoslaiije na pariški mirovni konferenci. Z Versaillesko mirovno pogodbo sta bili Italija in bivša kraljevina SHS napoteni na medsebojno sporazumevanje in dogovor glede novih meja med obema deželama. Pod pritiskom velikih impe-rialistov, katerih glavni eksponent je bil tedanji britanski premier David Lloyd George, je bila 12. novembra 1920 sklenjena tragična lV?.{,^aislca pogodba, s katero je bil krivično odtrgan od matične dežele velik kos domače zemlje. S to pogodbo si je Italija prisvojila vse Slovensko Primorje in Goriško z Gorico in Trstom, vso Istro, del Notranjske in Dalmacije z nekaterimi otoki in mestom Zadrom. Skupaj je bilo to 9.200 kva-
Slika kaže bodočo elektrarno. Na levi strani vidimo vas Osp, za poslopjem centrale je pa položen po pobočju hriba jekleni tlačni cevovod, ki dovaja
vodo v turbine
Poslopje nove koprske pekarne, ki jo bodo v soboto pred občinskim _____
kom izročili svojemu namenu
PODJETJA, SINDIKATI! Prodam hišo, primerno za počitniški dom. Ima 12 sob, 6 pomožnih prostorov in pritikline. Zgradba stoji v lepem letoviškem kraju, v bližini Bleda na Gorenjskem.
Janez Valant, Sp. Gorje 23.
zamenjam dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami in ve-, likim vrtom za primerno dvosobno v Kopru.
Božidara Žagar, Brida 67/a pri Hrvatinih
moško d v o k o l o, znamke »Diamant«, zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov na upravi lista, telefon 170.
Prodam moderno izdelano, malo rabljeno spalnico po ugodni ceni. — Renata Pavletič, Škocjan 18, Koper.
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Celimi št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI AT.T.A STAZIONE«, ulica Celimi 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, imapose-ben popust!
ob prihodu v trst ne pozabite obiskati dobro znano tr-vino Časa delltmperme-abile v ulici s. nicolo
22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
»TOS« Ljubljana — Steklarna Hrpelje sprejme 5 UČENCEV ZA STEKLARSKO OBRT
Pogoji: dokončana osemletka, dobro zdravstveno stanje, starost od 14 do 17 let.
Učenci bodo v času učenja v Industrijski steklarski šoli v Rogaški Slatini.
Pismene vloge sprejema »TOS« Ljubljana, Metelkova 15.
RAZPIS
Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču razpisuje mesto RAČUNOVODJE ALI RAČUNSKEGA REŽISERJA Pogoji: za računovodje srednja strokovna izobrazba, za računskega režiserja nižja strokovna izobrazba.
Plača po zakonu o javnih uslužbencih.
Prošnje, kolkovane z din 50.—, in življenjepisom ter spričevalom o strokovni izobrazbi vložite v 15 dneh od dneva objave!
PREKLIC
Preldicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla o tov. Gervaziju Udoviču.
Jolanda Koren
čestitka
K srebrnemu življenjskemu jubileju čestitajo svojemu delovnemu tovarišu DANILU MOR-GANU sotrpinke in sotrpini iz Kopra in okolice!
Nova cvetličarna
V soboto dopoldne so na Tržaški cesti v Postojni izročili svojemu namenu sodobno urejeno cvetličarno, ld jo oskrbuje Zavod za komunalno gospodarstvo. Ureditvena dela pri pripravi cvetličarne so znašala okrog pol milijona dinarjev. Novo otvorjena cvetličarna bo v svojem delu oskrbovala z raznim cvetjem in drugim materialom za pogrebne slovesnosti, poleg dnevnega svežega cvetja m najrazličnejših vencev za vse priložnosti še predele Ilirske Bistrice, Sežane, Pivke in vseh ostalih krajev na severnem delu okraja.
Dvoboj tržaških in koprskih srednješolcev
Tržaški in koprski srednješolci so se v nedeljo v Kopru pomerili v nogometu, odbojki, namiznem tenisu in v šahu. Domačini so zmagali v vseh panogah, le šahovski dvoboj se je končal neodločeno 1 in pol : 1 in pol. V nogometu so zmagali Koprčani s 4:1 (1:0). Moška odbojkarska ekipa je zmagala s 3:1, ženska pa s 3:2. Premočno so zmagali domačini zlasti v namiznem tenisu. Moški so namreč zmagali s 5:1, ženske pa s 5:0. Dvoboj koprskih in tržaških srednješolcev je potekal v prisrčnem razpoloženju. Obe ekipi sta izrazili željo, da bi prišlo v prihodnje do pogostejših srečanj med obema mestoma.
Sežančani »Ob žici okupirane Ljubljane«
Partizanskega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« so se udeležile tudi štiri vrste TVD Partizan Sežana, in sicer vrsta članic in 3 vrste mladincev, V prazničnem razpoloženju so se v ranem nedeljskem jutru odpeljali na kamionu »Intereurope«. Okoli osme ure so prispeli v Ljubljano. Mlajši so bili na koncu 20 km dolge poti v 2,15 urah, članice pa v 2.40 urah in le pet minut za njimi je bila vrsta, ki so jo sestavljali vajenci.
Sodelovanje na množičnih manifestacijah je sežanske udeležence tako navdušilo, da so vsi izrekli željo, da bi se prihodnje leto udeležili tekmovanja v še' večjem številu.
P/l »BIHAC« je 9. maja priplula v Emden, kjer manipulira s tovorom M/l »BLED« je 9. maja otlplula iz New
Yorka za Koper M/I »BOHINJ« je 6. maja pristala v Savoni, Nadaljuje v Genovo, Civi-tavecliia, Neapelj in prispe po 21. maju na Reko, nato pa v Koper M/l »BOVEC je v pristaniščih ZDA in odpluje 20. maja iz New Yorka za Koper
P/l »DUBROVNIK« je 9. maja odplula iz Rotterdama za Porto Marghera (Benetke)
M/l »GORANKA« je 7, maja priplula
iz Splita v Alžir M/l »GORENJSKA« je v popravilu v
piranski ladjedelnici P/l »LJUBLJANA« je 5. maja odplula iz Ždanova in prispe 11. maja v Split SI/I »MARTIN KRPAN« je 5. maja odplula iz Ploč v Port Sudan M/l »PIRAN« je 3. maja odplula iz Jo-kohame v San Diego, kamor prispe 18. maja
P/l »POHORJE« je 30. aprila odplula iz Bahie Blance za Amsterdam in Bremen
P/l »ROG« bo 15. maja odplula iz Lorenzo Marquez v Beiro M/l »TRBOVLJE« je 7. maja odplula
iz Baltimoreja za--Reko P/l »ZELENGORA« je 9. maja na poti v Avonmouth izplula iz Adena
KOPER: 13., 14, in 15, maja ameriški barvni film cinemascope OBRAČUN NA ATLANTIKU, IG. in 17. maja nemški film DEKLE ROSE-MARIE, 18. in 19. maja ameriški barvni film cinemascope ZELJA ZA MOŠKIM. IZOLA: 13. maja romunski film OPROSTITE, NAPAČNA ZVEZA,
14.	in 15. maja francoski film NATALIJA, 16. in 17. maja češki barvni film, risanka USTVARJANJE SVETA, 18, in 19, maja ameriški barvni film cinemascope KRALJ IN JAZ.
ŠMARJE: 14. maja ameriški barvni film SKRIVNOSTNO MOČVIRJE,
15.	maja romunski film OPROSTI-
TE, NAPAČNA ZVEZA, 18, maja češki barvni film, risanka USTVARJANJE SVETA.
ŠKOFIJE: 14, maja romunski film OPROSTITE, NAPAČNA ZVEZA, 15. maja ameriški barvni film SKRIVNOSTNO MOČVIRJE, 19, maja češki barvni film, risanka USTVARJANJE SVETA.
SEŽANA: 14. in 15. maja angleški film KER VETER NE ZNA CITATI, 17. in 10. maja ameriški film ZLATO V DŽUNGLI, 19. in 20, maja jugoslovanski film VIZA ZLA.
POSTOJNA: .13., 14. in 15. maja ameriški barvni film cincmascope POSLEDNJI LOV, .17. in lil. maja indijski barvni film KRALJICA JEN-SI.
PRESTRANEIl: 15. maja ameriški film SMRT PRII-lAJA, 18. maja italijanski film NA ROBU PROPADA.
PIVKA: 14. in 15. maja ameriški bar-ni film BAGDADSKA SIRENA, 18. in 19. maja jugoslovanski film POIŠČI VANDO KOS.
PIRAN: 13, maja ob 18. in 20.15 uri ameriški barvni film VASOVANJE, ob 16. uri angleški film DOBRO MORJE, 14. maja ob 20.15 in 22. uri ameriški barvni film KOMU ZVONI, ob IG. in 18. uri jugoslovanski film TAKA PESEM VSE OSVAJA, 15. maja ob 10., 16. in 18. uri jugoslovanski film TAKA PESEM VSE OSVAJA, ob 20,15 in 22. uri ameriški barvni film KOMU ZVONI, IG. maja ob IG. in 18, uri ameriški barvni film KOMU ZVONI, ob 20.15 jugoslovanski film TAKA PESEM VSE OSVAJA, 17, maja ameriški barvni film DRŽITE TATU, 18. in 1B. maja ameriški barvni film cinemascope DREVO ŽIVLJENJA.
PORTOROŽ, 13. maja angleški film DOBRO MORJE, 14. in 15, ma.ia ameriški barvni film VASOVANJE, IG. maja jugoslovanski film TAKA PESEM VSE OSVAJA, 17. maja ameriški barvni film KOMU ZVONI, 18. maja ameriški barvni film PRIMITE TATU, 19, maja ameriški barvni film cinemascope DREVO ŽIVLJENJA,
NEDELJA, 15. maja 8.00 Domače novice — 8.05 Kmetijska oddaja: Pred letošnjim odkupom — Investicije na živinorejskem kombinatu v Postojni — Izkušnje drugih — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro
—	9.00 Naša reportaža — Ob 15. obletnici osvoboditve — 9.15 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Reprodukcija revije mladinskih pevskih zborov.
VSAK DAN je ob 7,15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so nato še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame.
PONEDELJEK, IG. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Pitanje bekonov — 13,45 Pisana paleta zabavne glasbe
—	14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Poje Cvetka Součkova.
TOREK, 17. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Logarji v službi na privatnem sektorju — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Posnemajte nas! — S pionirji prometniki v Postojni — 14.50 Glasbena medigra — 15,20 Narodne pesmi in plesi iz Srbije.
SREDA, 18. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje krompirjeve plesni — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik: Štipendisti in komune — 14.40 Domači odmevi — 15.20 Reprodukcija javne oddaje »Primorska v pesmi in glasbi« H. del.
ČETRTEK, 19. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Nova sredstva za zatiranje bolezni in škodljivcev — 13.45 Igra pianist George Liberace s svojim orkestrom — 14.00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke.
PETEK, 20. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Poletna obdelava v vinogradih — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Zakaj še zmeraj nagrajevanje po času —• 14,40 Poje zbor Radia Dubrovnik (posnetki s koncerta 5. 8. 1959 v atriju Kneževega dvorca v Dubrovniku) — 15.20 Igra godba LM iz Ljubljane.
SOBOTA, 21. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje bolezni in škodljivcev v vrtnarstvu — 13.45 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Pet plesov iz baletne glasbe v izvedbi I-Iolly-woodskega simfoničnega orkestra p, v. Felixa Slatkina — 15.20 Polke in valčki.
im
■(■PPBPK "
Minuli teden je dobila uprava Postojnske jame dva lepa avtobusa, ki bosta prav gotovo veliko pripomogla k še večjemu razmahu turizma v Postojni. Služila bosta predvsem za prevoz z železniške in avtobusne postaje do jame in obratno, razen tega pa bosta na razpolago turistom za izlete v Pivko In Črno Jamo, Predjamski grad, Rakovo dolino in še kam
Počasi s<^3iiža. konec šolskega leta. Prvi so na vrsti maturanti ESS, ki so it opravili svojih vsakoletni tradicionalni obred, združen z obhodom po Kopru
telesna vzgoja v sežani
»StO
15. maja, bo v Sežani okrajno tekmovanje ženskih vrst v odbojki, naslednjo nedeljo pa bo enaka tekma moških vrst. V nedeljo, 29. maja, se bodo za občinsko prvenstvo v odbojki pomerile osnovne šole Sežana, Dutovlje, Štanjel, Komen in Divača. To bo izbirna tekma za okrajno prvenstvo osnovnih šol, ki bo 4. junija.
TVD Partizan Sežana že nestrpno pričakuje načrt za ureditev igrišča ob telovadnem domu.
MALI ROKOMET Ljubljanski Odred v Kopru
V	nedeljo se obeta ljubiteljem rokometa v Kopru pomemben dogodek. V prvenstveni tekmi republiške lige se bodo namreč domačini pomerili z najboljšo slovensko rokometno ekipo ljubljanskim Odredom. Čeprav so si gostje že skoraj povsem zagotovili prvo mesto, najbrž ne bodo dovolili, da bi jim predzadnje moštvo na lestvici odvzelo točke. Kljub temu pričakujemo ostro igro, kajti domačini bodo poskusili vse, da bi točke ostale doma. To je . namreč ena zadnjih priložnosti, da bi se obdržali v ligi.
V	nedeljo se začne tudi prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v republiški ligi, Koprčanke bodo odpotovale v Ptuj, kjer pa imajo le malo možnosti za uspeh. Ptujska Drava je namreč v izredni formi in je na nedavnem turnirju najboljših ženskih rokometnih ekip v Kranju zasedla prvo mesto.
Načrt je že dalj časa naročen prt projektivnem biroju Športne zve-ze Slovenije.
tudi Člani koprske pz
ob »žici«
Med številnimi udeleženci pohoda ob žici okupirane Ljubljane smo bili tudi člani občinskega odbora Počitniške zveze iz Kopra. Našo ekipo je sestavljalo pet članov — Tone Poznič kot vodja, ekipe, Vid Bergine, Andrej Rueh, Stojan Cukjati in Stane Tonarnik — ter smo prehodili obhodno pot 20 kilometrov v 1 uri in 50 minut, kar je zelo dober čas. Ekipa. koprske PZ pa se je izkazala tudi v tovarištvu in požrtvovalnosti. Vsi želimo, da bi se udeležili tega zgodovinskega pohoda tudi prihodnje leto.	T. P.
OBZORNIK 60, STEV. 5
Iz vsebine:
Oton Zupančič: Osvoboditeljecs; France Filipič: Pred jutrom, Prem-čand: Mrtvaški prt; Branko žužek: Preludij; Nafta — kri v žilah modernega sveta; Heinz Haber: Naš prijatelj atom; B. B.: Dante Alighieri; Dante Alighieri: Sonet; Marie Noel: Vsega je kriv pes; Marijan Osolnikr Popotni vtisi iz Nepala; L. Kalmais Mikszath: Mačeha, ki ni mogla biti mačeha ;Tliomas Craven: Velasquez; Aleksandra Kolontajeva: Prvi prosilec; Marička Znidaršič: Rdeča roža; 110 rund dolga boksarska srečanja; F. P. Powys: Dva trgovca; Vitko Mu-sek: »Novi val« v francoskem filmu.
šSLESNA VZGOJA it SFOST it i A. H it TILE SNA VZGOJA it SPOMT ŠAH it TELESNA VZGOJA it 5 P O i!
ČETRTI POHOD »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« OB NJENI 15-LETNICI OSVOBODITVE
„	Q	1	^ ■ ti
no simooiiKc
Borbena Ljubljajna, mesto in trdnjava slovenske oborožene vstaje, je ob 15-detnici svoje osvoboditve .priredila doslej najbolj množični tradicionalni pohod ob žici izza vojnih dni, s_ katero je bila obdana. Ob tem' simbolu "trpljenja in krivic se j'e minulo nedeljo razvil množični pohod, ki je trajal ves dan in je na njem sodelovalo 13 ti-soč članov in članic ZB NOB, bivših partizanskih kurirjev, članov družbenih, političnih, mladinskih in športnih organizacij ter 10 tisoč pionirjev iz vseh krajev Jugoslavije. Prireditev je z velikim zanimanjem spremljalo nad 50 tisoč ljudi, kd eo počastili to ljudsko slavje z obujanjem spominov na huda in jkrvava vojna leta.
Močan delež k uspehu te naše največje letošnje športne manifestacije je prispevalo tudi Slovensko Primorje. Ze same priprave za Pohod so močno razgibale športnike obeh okrajev. Tako je na primer na tekmovalni progi Fiesa — Piran — Beli križ —• Fiesa nastopilo nad 300 športnikov. Na sami prireditvi pa j'e nastopilo 32 ekip iz obeh okrajev. Od tega je bilo 19 ženskih ekip, 5 mešanih in 68 moških. Od primorskih mest se je najbolj postavil Koper, Ici je dai 16 ekip. Zastopani pa so bili tudi Piran, Izola. Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana. Nova Gorica, Šempeter, Ajdovščina, Idrija. Kobarid, Bovec. Dornbark, Divača, Tolmin, Dekani, Kanal in Hrpelje.
V tekmovalnem pohodu na 25 kilometrov dolgi progi je nastopilo iz koprskega in goriškega okraja 25 moških in 5 ženskih €kip, v partizanskem pohodu na 20 'kilometrov je nastopilo 42 moških, 14 ženskih in 5 mešanih ekip, v tekmovalnem pohodu Zveze borcev na 25 kilometrov dolgi progi pa je sodelovala samo organizacija Zveze borcev iz Kopra.
Od primorskih ekip je dosegla vsekakor največji uspeh ekipa Počitniške zveze tolminskega učiteljišča. V tekmovalnem pohodu za ženske na 14 kilometrov dolgi progi je namreč zasedla drugo mesto in zaostala za zmagovito ekipo iz Lovrenca na Pohorju le za 7 sekund, V tekmovalnem pohodu moških ekip je zmagal kranjski Triglav, ekipa tolminskega Partizana pa je zasedla 15. mesto. To je vsekakor lep uspeh, saj je nastopilo 280 ekip. Druge primorske ekipe so se takole uvrstile: Partizan Piran 26., Partizan Tolmin 36., Planinsko društvo Idrija 39., Predvojaška vzgoja Tolmin 41., Gozdni center Pivka 59., Predvojaška vzgoja Izola 80., Partizan Šempeter 87., Predvojaška vzgoja Šempeter 99., Vojaška ekipa Tolmin 122., Taborniki Soški mejaši Nova Gorica 157., Taborniki Ajdovščina 171., Taborniki Postojna 179., Ljudska tehnika Ilirska Bistrica 182., rezervni oficirji Tolmin 193., Predvojaška vzgoja Kop'er 195., sindikalna podružnica Gradbenik Ajdovščina 216., Predvojaška vzgoja Ilirska Bistrica 232., Taborniki Piran 230., Predvojaška vzgoja Piran 238., Rezervni oficirji Ilirska Bistrica 253., Predvojaška vzgoja Herpelje 259., Gasilci Sežana 267. in rezervni oficirji Izola 276.
Pohoda ekip Zveze borcev se je udeležila le ekipa Zveze borcev iz Kopra. Na 25 kilometrov dolgi progi se je uvrstila med 32 tekimami na enajsto mesto. Za zmagovito vrhniško ekipo so Koprčani zaostali 28 minut.
Kakor smo obveščena, pripravljajo za prihodnje leto spremembe v tekmovanju. Na Pohodu ob žici okupirane Ljubljane bodo nastopile le najboljše ekipe posameznih okrajev, ki se bodo najbolje uvrstile na okrajnih in občinskih tekmovanjih. V obeh okrajih že pripravljajo nekaj takih tekmovanj. Tako bodo v koprski občini organizirali v počastitev občinskega praznika pohod po istrskih vaseh, na Goriškem pa pripravljajo pohod po poteh goriške fronte.
Člani Planinskega društva Postojna na letošnjem smučarskem tečaju pod vodstvom Mira Debevca na Nanosu
PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Zaradi Pohoda ob žici okupirane Ljubljane je odpadlo redno kolo primorskega nogometnega prvenstva. Na sporedu je bila le odložena tekma Rudar—Tabor. Ker v Idriji igrišče še nd uporabno, so spet igrali v Logatcu. Gostje so zasluženo zmagali s 4:2. Idrijčani so v prvem polčasu dobro igrali in dosegli vodstvo 2:1. V drugem polčasu pa so zaradi pomanjkanja kondicije močno popustili, tako da so imeli gostje skoraj ves čas pobudo v svojih rokah in zasluženo osvojili dve točki.
S to zmago so si Sežainčani močno popravili položaj, tako da so naj resnejši kankurtent Tolminu in Braniku v boju za prvo mesto. Sicer je po novih propo-zicijah važno, kdo se bo najbolje
uvrstil v okrajnem merilu, kajti v kvalifikacijah bosta igrali najboljši moštvi koprskega in goriškega okraja. Tudi zaradi tega bo letošnje primorsko prvenstvo zanimivejše od lanskega. V goriškem okraju se bosta namreč borila Tolmin in Branik, v koprskem pa so kar štirje konkurenti (razen Tabora še Postojna, To-mos in Sidro).
Prihodnjo nedeljo bo na sporedu spet redno kolo z naslednjimi srečanji: Tabor—Sidro, To-mos—-Primorje, Postojna—Tolmin,
Adria—Ilirska Bistrica in Rudar —Anhovo. Branik bo počival.
Lestvica:
Tolmin	15	10	3	2	44:20	23
Branik	16	9	3	4	41:17	21
Tabor	15	9	2	4	43:33	20
Postojna	15	8	2	5	34:22	18
Sidro -	15	7	3	5	28:16	17
Tomos	15	7	2	6	26:18	16
Primorje	16	6	4	6	32:36	16
Rudar	15	5	1	9	38:42	11
Adria	15	4	2	9	26:51	10
Anhovo	15	2	4	9	17:39	8
11. Bistrica	15	3	2	10	14:49	8
\f		J □			! \f O	n
ODcirn
KOŠARKA
V soboto bo v Postojni več pomembnih košarkarskih tekem. Najbolj privlačno bo vsekakor
lige Ko-
ŠAH
V okviru tekmovanja za pokal predsednika Tita sta se prejšnji teden pomerila v Kopru Koper in Izola. Dvoboj se je končal neodločeno 2:2. Pravico do nadaljnjega tekmovanja si je priboril Koper, ker je dosegel zmago na prvi deski.
Podrobni izidi: Omladič—Hoj-nik 1:0, Mišura—Verk 1:0, Cijan —Gerželj remi in Cah—Jeruc remi.
Izidi partij so v glavnem realni. Hojnik je v damskem gambitu nespretno organiziral obrambo in zašel v matno mrežo. Verk je kot beli tako pasivno začel, da je Mišura še na prehodu v srednjo igro prodrl s figurami v njegov
Priprave za Zlet bratstva in enotnosti
Za Zlet bratstva in enotnosti, "ki bo letos v Novem mestu, so se že začele obširne priprave. Prireditveni odbor je izdal posebno brošuro s programom prireditev. Iz nje je razvidno, da bo glavni zletni nastop 19. junija v Novem mestu, medtem ko se bodo tekmovanja v posameznih športnih panogah odvijala od 5. junija dalje.
Lodz : Kanal 3:0
Na svoji turneji po Sloveniji, ko so obiskali Ljubljano, Novo mesto in Jesenice, so 3. maja gostovali v Kanalu ocibojkarji Lodza iz Poljske in v prijateljskem srečanju z odbojkarji domačega društva Partizan zmagali z rezultatom 3:0 (15:10, 15:7, 15:4). Gosti so pred več kot 1000 gledalci prikazali tehnično dovršeno igro. Vsekakor so bili v premoči, vendar pa so lahko posredovali domačim odboj-karjem vrsto koristnih nasvetov za njihove uspešnejše nastope na domačem in tujem terenu.
Ob zaključku tekme so Kanalčani podarili gostom umetniško sliko — podobo Kanala, da jih bo spominjala na to prijateljsko srečanje, kakor tudi na njihovo prijetno bivanje v naši domovini.	— hi —
tabor in brez težav zmagal. Gerželj je imel nekaj časa prednost, ker j'e Cijan nerealno žrtvoval kmeta. Toda v zapletih se je Cijan bolje znašel in izenačil. Cah in Jeruc sta hitro zreducirala material in se v izenačeni končnici sporazumela za remi.
srečanje druge slovenske med domačim moštvom in prom. Domačini so favoriti, toda Koprčanov ne gre podcenjevati, saj so na primer iztrgali dragoceno točko Jesenicam na njihovem igrišču. Tekma Postojna— Koper bo verjetno zvečer ob 20. pod reflektorji. V primeru, da si Koprčani ne bodo mogli zagotoviti avtobusa za povratek, pa bo srečanje popoldne. Razen tega bo v soboto v Postojni tudi srečanje B ekip Postojne in Kc(pra za okrajno prvenstvo, pomerili pa s'e bosta tudi ženski ekipi obeli mest v okviru tekmovanja za jugoslovanski pokal.
Razen glavne štafete, pri kateri bodo 17. maja sodelovale osnovne šole Divača, Lokev, Povir, Sežana, Tomaj, Dutovlje in Štanjel partizanska ter druga društva in kolektivi, je odbor za proslavo Dneva mladosti organiziral še 2 občinski štafeti. Prva bo telila iz Senožeč do mostu pred Štanjelom in jo bodo nosili pionirji iz Senožeč, Štorij, Kazelj, Dobra-velj, Avb'era, Ponikev in bližnjih ' vasi, druga pa bo krenila iz Pli-skovice skozi Veliki dol, Gorjan-sko, Komen in Gabrovico do Štanjela, kjer se bo pridružila glav-
ni štafeti, nosili pa jo bodo pionirji vseh področnih šol.
Glavni štafeti se bosta v sežanski občini pridružili predvidoma še bistriška (v Divači) in postojnska (v Sežani). V obeh krajih je predviden postanek z večjimi manifestacijami.
f w s sr *
v vsako primorsko hišo
Letos okrajne delavske športne igre v Izoli
Letos bodo okrajne delavske športne igre v Izoli, to se pravi v mestu, ki ima v okraju vsekakor primat v delavskem športu. Izola ima največ športnih igrišč.
Vsem nam je znano, da je Aero klub v Postojni v zadnjih letih močno razvil svojo dejavnost in izšolal več sto pilotov motornih in jadralnih letal, padalcev in letalskih modelarjev. Ta klub je edini te vrste v koprskem okraju in bi bilo prav, da bi na osnovi njegovega dosedanjega dela osnovali v Postojni, kjer je tudi letališče, okrajni športni letalski center. Ta pobuda je toliko bolj utemeljena, saj je postojnski Aero klub izvedel že več kot. 5 tisoč poletov, okrog 300 skokov padalcev in se lotil organiziranja letalskega turizma, laradi tega bi bilo prav, ce bi
Aero klub dobil turistično letalo, ki ga je izdelal Inštitut Letalske zveze LRS Branko Ivanuš v Ljubljani in se imenuje KB — 11 »Branko«, To letalo je štirisedež-no, opremljeno je s sodobnimi napravami, doseže hitrost 280 km na uro in bi lahko služilo turistom pa tudi poslovnim ljudem, da bi iz Postojne pripotovali v Maribor ali Zagreb v 35 minutah, v Sarajevo v dobri uri in pol in v Beograd v 2 Urah. S tem letalom bi lahko poleteli tudi v bližnje evropske države brez vmesnega pristajanja. Ker pa velja komaj 6 milijonov dinarjev, seveda nudi Letalska zveza Slovenije
50°/o popusta, bi veljalo razmisliti o njegovi nabavi, ker so tudi drugod interesenti in ker je to zadnja priložnost, da bi koprski okraj lahko dobil letalo, ki bi se v kratkem amortiziralo in nadvse ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj turizma ter predvsem letalskega športa.	D. G.
Okrajne športne igre bodo v oktobru, točen datum pa bodo določili pozneje. Letos bodo povsem spremenili način tekmovanja. Medtem ko so lani nastopale občinske sindikalne reprezentance, se bodo na letošnjih delavskih igrah pomerila zmagovita moštva posameznih panog. Zato bodo v vseh občinah organizirali občinske sindikalne lige za posamezne panoge.
Na okrajnih delavskih športnih igrah bodo na sporedu naslednje športne panoge: nogomet, odbojka (moški in ženske), namizni tenis (moški in ženske), tek čez drn in stm (moški in ženske), balin-canje, kegljanje in šah.
STRELSTVO
Letalo domače izdelave tipa KB-11 »Branko«
V nedeljo je bila v Izoli napeta borba v streljanju z zračno puško za okrajno mladinsko in pionirsko prvenstvo. Nastopilo je šest strelskih družin, ki so bile sestavljene iz 5 mladih tekmovalcev. Najbolje se je odrezala pionirska petorica strelske družine »Darko Marušič« iz Izole, ki je dosegla od 1000 možnih krogov — 645 krogov. Za njo se je uvrstila ekipa pionirjev iz Kopra s 507 krogi, tretje mesto pa so dosegli s 341 krogi pionirji iz Planine.
Po streljanju pionirskih ekip so ■ se pomerili še mladinci. Ekipno je zmagalo moštvo »Gozdar« iz
Postojne z 811 krogi od 1000 možnih. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa strelske družine »Darko Marušič« iz Izole s 749 krogi. Tretjeplasirano pa je bilo moštvo »Srednješolec« iz Postojne.
Po končanem tekmovanju je čestital mladim strelcem predsednik Okrajnega strelskega odbora podpolkovnik Drago Čihak in podelil tekmovalcem diplome in praktične nagrade.
To tekmovanje je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo okrajne ekipe za republiško prvenstvo, lei bo v nedeljo 15. t. m. v Kopru. Ob tej priložnosti vabi okrajni s tirolski odbor vse ljubitelje tega lepega športa, da se udeleže tega tekmovanja v čim večjem številu.	P. Z.
VESOLJSKO PRAVO
Pred nedavnim je začel delovati v Parizu Inštitut za proučevanje vesoljskega prava, ki si je zadal za nalogo tudi to, da bo spremljal »vozni red umetnih satelitov v vesolju«. Predsednik tega inštituta je Anglež K, Shorx.
NETOPIRJI V ŠKOCJANU
V Škocjanski jami se zbira vsako zimo na tisoče netopirjev, da tam prezimijo. Brž ko nastopijo mrzli dnevi, se zberejo vedno na istem mestu v velikanski grozd, ki je več metrov širok in visok in visi s kamnitega stropa. Po veliki plasti gnoja na tleh pod »grozdom« je moč sklepati, da netopirji uporabljajo to svoje prezimovališče že nekaj let.
KDO JE MORILEC?
SEST MESECEV ZAPORA
V	državi, ki ima glede »humanosti« močne tradicije, v Zahodni Nemčiji, so izdali te dni zakon, ki prepoveduje uživanje mačjega in pasjega mesa, češ da je to nehumano in proti moralnim človeškim občutjem, Vsak prekršek kaznuje novi zakon s kaznijo šestih mesecev zapora,
»Zakaj oblast potemtakem dovoljuje uživanje konjskega mesa?« je vprašal zakonodajalce neki novinar, Odgovor je bil sila zanimiv; »Ste mar že kdaj videli, da leži konj na otomanu?«
STEKLENICA ZA KRSTITEV LADIJ
V	ZDA splovejo vsako leto približno tisoč manjših in večjih ladij in tako je sinila nekemu podjetnemu tovarnarju imenitna misel — misel o tem, da bi začel izdelovati buteljke šampanjca za krstitev ladij. Te steklenice so izdelane iz zelo tankega stekla, da bi se razbile že pri prvem udarcu. Razen tega je pri takšnem svečanem trenutku važno tudi to, da se šampanjec močno peni, da bi bile tako fotografije o takšnem dogodku čim bolj učinkovite. Zaradi tega steklenice niso napolnjene s šampanjcem, marveč z neko močno penečo se »fotogenično« kemikalijo. Cena takšnih buteljk je 6 dolarjev za komad.
OKRADEN PREKO TELEFONA
V	mestu Fargo v ZDA je bil poslovodja bencinske postaje Joseph Johnson olcraden na kar se da prebrisan način. Ko je dvignil slušalko, je zaslišal preteč glas: »Revolverska cev ti je uperjena v glavo. Pusti denar pri črpalki in se takoj poberi v svojo pisarno«. Joseph je poslušal.
Najnovejša drama Agathe Christie je doživela polom. Znana pisateljica kriminalnega žanra pripoveduje v tej svoji drami o 18-letni deklici, ki išče morilca svojega očeta. Kritika je bila s tem delom nezadovoljna. Eden izmed kritikov je napisal: »Ko bi predstava trajala samo še deset minut, bi morilca sploh ne bilo treba iskati. Morilec bi bil jaz.«
Francozi so izumili posebno električno ščetko za čevlje. Naprava ima celo serijo delov, da se lahko prilagodi vsakim čevljem. V hipu namaže in po-lošči vsak čevelj kot najbolj spreten čistilec s svojo baržu-nasto krpo
— Toda Franček! Vzdrži se vendar, saj je le televizija!
Učenjaki pripravljajo naši stari Zemlji veselo presenečenje: obdali naj bi jo s kolobarjem, kakor ga ima Saturn. To »kozmično zrcalo«, kakor ga imenujejo, bi bilo sestavljeno iz mikro drobcev (tri tisočinke milimetra). Vrtelo bi se okoli Zemlje v razdalji 1000 do 1500 km in s hitrostjo osem km/sek. Posledica? Velikanski prstan bi zagotovil Zemlji večno pomlad in enakomerno poraz-j^^ delitev toplote in svetlobe po vsej njeni površini. Izginila bi noifigSis in na Zemlji bi nastal večni dan, izginili bi ledeniki, na obelii^r tečajih pa bi zorele pomaranče. Zakaj pa ne?!
Popravek
Zanimivo je, da so ljudje mnogo prej izumili padalo, kakor pa letalo ali balon. Ideja o padalu je najprej sinila slavnemu italijanskemu slikarju Leonardu da Vinciju. Leonar-dovo zamisel je ostvaril in izpopolnil naš rojak Faust Vrančič, ki se je rodil leta 1551 v Slbeniku, Leta 1595 je izdal v Benetkah knjigo »Novi stroji«. V knjigi je tudi 49 bakrorezov z najnovejšimi tehničnimi izumi. Eden izmed bakrorezov ima naslov »Ilomo volans« (Leteči človek) in prikazuje človeka, ki je skočil z visokega zvonika in visi privezan na padalo. O svojem padalu Vrančič piše: »Moj izum služi za to, da bi lahko človek skočil s Kakšnega visokega stolpa ali drugega vzvišenega kraja, ne da bi se pri tem poškodoval. Padalo je sestavljeno iz 4 drogov, preko katerih je razpeto platno, nanj pa so na štirih krajih pritrjene vrvi. Ce je zrak miren, lahko človek z njim počasi pada in varno pristane, ker platno ne dovoli, da bi padal hitreje. Površina platna mora ustrezati teži človeka.
Vrančič je svoj izdelek preizkusil v Benetkah; skočil je z nekega visokega zvonika, kot vedo povedati tedanji kronisti. To padalo se v bistvu ne razlikuje mnogo od sodobnih šolskih padal, s kakršnimi skačejo z višine 100 metrov. Se danes so nekatera padala šti-rioglata.
Vrančič je umrl leta 1G17 in jc pokopan v Šibeniku. V svojem času je veljal za nenavadno izobraženega in pomembnega moža. O njegovi pomembnosti priča že to, da si ga la-ste tako Nemci kot Madžari
— Kaj pa imaš za bregom, ko praviš, da nisi vedel, kakšen zaobljen debelušček sem?
Ob zadnjih volitvah v Turčiji je prišlo do velikih nemirov, v katere so bili zapleteni zlasti carigrajski študenti. Vmes sta posegli policija in vojska. Bilo je mrtvih in ranjenih. V Ankari so študentje obkolili premiera Menderesa in zahtevali njegov odstop. Na sliki: nemiri v Carigradu
Ameriški provincijski list »Star« je obvestil svoje čitate-lje o tem, da je umrl bivši predsednik ZDA Truman. Ko so videli, da so ga polomili in objavili netočno in nepreverjeno novico, so začeli v uredništvu tega lista gruntati, kako naj sestavijo popravek. Glavni urednik vso noč ni za-tisnil očesa, grizel je svoj svinčnik, pil črno kavo in navsezadnje potuhtal takšen popravek:
»Včeraj smo mi, prvi na svetu, objavili vest o tem, da je umrl Harry Truman. Danes smo mi spet prvi na svetu, ki
in Italijani, ki so, pač po svoji navadi, njegovo ime polati-nili v Veranzio.
KUPČIJA S ČELADAMI
Angleška policija je odkrila cvetočo trgovino s čeladamt londonskih »Bobbyjev«. Možakar, ki je prišel na misel, da bi kazalo prodajati čelade tujim turistom, je sam policaj. Za čelado je zahteval 10 funtov. Podjetni policaj si je to blago »sposojal« pri svojih kolegih. Scotland Yard je prvič nekaj zavohal, ko je dobil iz New Yorka sporočilo, da tam prodajajo čelade po 25 funtov. Možakarja so kmalu našli in ga primerno obsodili, ker je trgoval z »nacionalnim ponosom«.
NEMIRNI MAGNET
Severni magnetni pol se venomer premika. Skupina kanadskih znanstvenikov, ki opa-tujejo gibanje magnetnega pola zatrjujejo, da se severni magnetni pol premakne vsako leto za približno 8 kilometrov. Mesto severnega pola je med otoki Prince of Wells In Be-tarst.
Trditev kanadskih znanstvenikov je izzvala veliko zanimanje med geografi, ker bo treba na .zemljevidih popraviti položaj, ki ga Ima ieveral magnetni pol.
KOLESARJI Pred nedavnim so priredili blizu Pariza »Kolesarski ples«. Nanj so prišli znani asi lx »Tour dc France«. Ker je bil ples izven mesta, so prišli kolesarji nanj v svojih avtomobilih. André Malraux je ob tej priložnosti dejal:
— Danes se vozijo ljudje s kolesi samo 6e zato, da si prislužijo denar za nakup avtomobila.
Najnevarnejša konkurenca svetovnim sex-bombam vrste Ma-rylin Monroe in Jane Mansfield ali Gina Lollobrigida in Sofia Lorcn je znana angleška televizijska lepotica Sabrina. Ko se je te dni pojavila v New Yorku na neki dobrodelni prireditvi v korist francoske bolnišnice v mestu, je s svojo po-javo vzbudila zanimanje vseh prisotnih fotografov, ki so jo brž zabeležili na svoje filme
to vest demantiramo. To je se - en dokaz več, da je naš list med vsemi najbolje obveščen.«
Pravijo, da star panj da močno vročino. To je obveljalo za Klavdija Quarella (na sliki z ženo Petro Castelli), ki se je pred letom dni poročil v Torinu v Italiji, ko je imel šestdeset let, z deset let mlajšo ženo. Ker sta zakonca imela na stanovanju nekega oddaljenega sorodnika, je Quarello te dni v navalu ljubosumja ubil podnajemnika, do smrti pretepel s polenom ženo in nato napravil samomor
R. L STEVENSON
13
»Doktor Jeltyll pošilja svoje pozdrave gospe Maw. Hotel bi vas prepričati, da .je zadnji primerek, ki ste mi ga bili poslali, nečist io povsem neuporaben za tisto, za kar ga potrebujem. Leta 18... je kupil Mr. Jekyll pri gospe Maw precejšnjo količino kemikalij. Zdaj Vas prosim, da najskrbneje preiščete, ali ni morda od tiste kvalitete še kaj ostalo, in to takoj pošljete. Cena ni važna. Težko bi bilo pretirati v ceni, ko bi vedeli kakšnega pomena je ta kemikalija za dr, Jekylla.« Do tod je bilo pismo napisano skladno in urejeno, nenadoma pa so se zdravnikova občutja z ognjevito potezo peresa in z nebrzdano silo izlila v stavek: »Pri bogu, najdite mi vsaj nekaj stare kemikalije!«
—	Nenavadno naročilo, — je rekel Mr. TJtterson. — Kako da listek ni bil zapečaten v omotu?
—	Prodajalca v Mawovi lekarni je to naročilo tako razjezilo, da je listek zmečkal in mi ga vrgel v obraz, — je odvrnil Pool.
—	To je menda doktorjev rokopis, mar ne? — je rekel advokat.
—	Zdi se mi, da je njegov, — je dejal sobar nasajeno, potem pa s spremenjenim glasom nadaljeval: — Kakšen smisel pa ima preverjanje rokopisa? Jaz sem ga videl.
—	Videli ste ga? — je ponovil advokat. — In?
—	Tako je! — je odvrnil Pool. — Takole je bilo. Iz-nenada sem prišel z vrta v amfiteater. Kaže, da se je ravno tedaj pripradel v dvorano, da bi tam poiskal tisto kemikalijo, zakaj vrata delovne sobe so bila odprta. On je bil na dnu amfiteatra in brskal po škatlah. Kakor hitro
sem vstopil, je čudno krikrnil, planil po stopnicah v svojo sobo in za seboj zaloputnil vrata. Videl sem ga le za hip, toda bilo je dovolj, da so se mi dvignili lasje. Gospod, če je bil to moj gospodar, zakaj potem nosi masko na obrazu? Zakaj je zacvilil kot podgana in pobegnil, ko me je zagledal? Že lep čas služim pri njem, potem pa... Sobar je umolknil in si z roko pomel obraz.
—	Vse to so sila nenavadne okoliščine, — je rekel Utterson — vendar mislim, da se mi začenja o tej zadevi nekaj svitati. Vaš gospodar, Pool, je dobil eno tistih bolezni, ki mučijo in kazijo bolnike; od tod, kolikor je meni znano, sprememba v glasu, od tod tista maska in izogibanje prijateljev, od tod njegova vroča želja, da bi dobil kemikalijo, ker se on gotovo nadeja, da bo z njeno pomočjo prav gotovo ozdravel... daj bog, da bi se ne pre-varil! Tako jaz razumem to, kar ste pravkar povedali. To je zelo žalostno Pool in strašno je, če človek na to pomisli, vendar je jasno in naravno in nas rešuje vseh pretiranih vznemirjanj,
—	Gospod, je rekel sobar in po licu so se mu pojavile nekakšne blede pege, — tisti človek ni bil moj gospodar. Moj gospodar je, — pri teh besedah se je kdo ve zakaj ozrl okrog sebe in začel šepetati, — moj gospodar je visok, lepo grajen, tisti pa je bil skoraj pritlikavec.
Mr. Utterson ga je poskušal prekiniti, toda Pool je nadaljeval:
—	Mar mislite, da po 20. letih službovanja ne poznam svojega gospodarja? Mar mislite, da ne vem, do kje mu seže glava, kadar stoji med vrati delovne sobe? Ne gospod, ta, človek z masko ni bil dr. Jekyll... najsi je bil že kdorkoli, doktor Jekyll ni bil; prepričan sem, da je po sredi umor. Da, doktor Jekyll je bil umorjen!
—	Pool, — je odvrnil advokat, — če to pravite vi, potem je moja sveta dolžnost, da to uganko razrešim. Najsi je moja želja, tla prizanesem občutjem vašega gospodarja še tako močna in najsi me ta košček papirja še tako močno vznemirja, ker kaže na to, da je še živ, čutim za svojo dolžnost, da ta vrata vlomim.
—	Ah, Mr. Utterson, to je prava beseda! — je vzkliknil sobar.
—	Zdaj se pojavlja drugo vprašanje, — je nadaljeval advokat. — Kdo naj to napravi?
—	Midva, gospod, — je odvrnil Pool.
—	Dobro ste povedali, — je rekel advokat. — Naj nastane iz tega karkoli že, odgovornost za to prevzamem jaz. Potrudil se bom, da ne boste pri tem ničesar izgubili.
—	V amfiteatru je sekira, — je dejal Pool, — vi pa lahko vzamete grebljo.
Advokat je vzel v roke grobo orodje in ga potežk^j
—	Mar veste, Pool, — je dejal in dvignil pogled, H da se zaradi tega izpostavljava določeni nevarnosti?
—	Nevarnosti sem si povsem svesten, gospod, — je odvrnil sobar.
—	Potem morava biti drug do drugega iskrena, — je rekel advokat. ■— Odkrito povedano, midva več slutiva, kakor pa veva. Ste spoznali tisto maskirano osebo?
—	Gospod, skozi vrata je švignila s takšno naglico, razen tega pa je bila tudi tako pripognjena, da bi v njej težko prepoznal kogarkoli, — je odvrnil. — Toda, če me vprašate, ali ni bil to nemara Hyde, potem vam moram pritrditi; prav na njega mislim. Tisti stvor je bil nekako tako visok kot on in se je gibal s prav takšno naglico in lahkotnostjo kakor Ilyde. In navsezadnje, kdo drugi pa bi lahko prišel skozi laboratorijska vrata, če ne ravno on? Bržkone še niste pozabili, gospod, da je v času, ko je napravil tisti zločin, imel Hyde pri sebi ključe? Vendar to še ni vse. Ne vem, Mr. Utterson, ali ste kdaj srečali tega gospoda Ilyda?
—	Sem, — je odgovoril advokat. — Ob neki priložnosti sem z njim govoril.
—	Potem morate tudi vedeti, da je v tem človeku nekaj čudnega... nekaj, kar vzbuja strah... ne vem, kako naj bi to opisal natančneje kot takole: kakor hitro ste ga ugledali, vas je zazeblo do kosti.
—	Tudi sam sem občutil nekaj podobnega, •— je re-J kel Utterson.	"
\