TEVILKA 6, 16. MAREC 2001, CENA 289,00 SIT INtlRVJU ZGORNJE SAVI N J'S KI RAZSTAVA LIKOVNIH DEL OSNOVNOŠOLCEV V GALERIJI MOZIRJE OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a ONCERT BENJAMINE IN KRISTINE TER V CELJSKEM NARODNEM DOMU 000 CELJE Zadruga mozirje STRAN 5 _ J B J M Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ŽELEZNINA GORNJI GRAD tel.: 839-44-20 Vam nudi veliko izbiro talnih oblog: -topling 2m -topiing 3m -topling 4m -topling 4m, 1,4-lakiran - itisoni 4m - itisoni 4m gosta pletev - kopalniške garniture 3 delne različnih barv - na zalogi tudi raznovrstni alu profili, letve za 1.990 sitt/m 3.570 sit t/m 5.743 sit t/m 6.499 sit t/m 3.990 sitt/m 10.750 sit t/m 2.550 sitt/m prage in stopnice v VSEH POSLOVALNICAH Z GRADBENIM MATERIALOM Za spomladansko beljenje prostorov jupol 151 - cement 50/1 - apno 25/1 TEKSTIL GORNJI GRAD tel.: 584-30-36 in *maua\* BLAGOVNICA UUBN0 tel.: 584-10-20 NOVO PREMOG pakiranje 30/1 3.199 sit 889 sit 509 sit 1.090 sit vam nudita 10% gotovinski popust do 31.3.2001 za tekstil, konfekcijo in obutev. V blagovnici LJUBNO je tudi velika izbira tekačev, talnih oblog, preprog... V POSLOVALNICAH S TEHNIČNIM MATERIALOM tälVKO* vam nudimo 3% popust za belo tehniko in akustiko do 31.3.2001. - PANTANET H122 (25m) 19.07^20 16.163,77 sit - NOVINET H104 (25m) 12.637:83 10.779,56 sit - LUXURSUS H65 (25m) Jgg&Sg5 7.844,18 sit nudimo vam kompletno ponudbo mrež, stebričkov in dodatkov za postavitev mrež. DRUŠTVA! Vse, ki ste imeli svoje poslovne račune odprte v Podružnici APP Velenje, Ekspozituri Mozirje (enota je v postopku zapiranja), vabimo, da odprete transakcijski račun v Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke. Informacije in obrazci, potrebni za odprtje računa, so vam na voljo v vseh naših poslovalnicah. Vljudno vabljeni. /O ) banka velenje ----^ Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke ISSI Pruno )IN TRGOVINA ziij jMìezilp, ! Mobitel: 031 Tel. & Faks: 03 mm iÉÈMih /653-636 /83-85-018 M tall bvxlitffi c OSREDNJA KNJIŽICA —C E US— TRETJA STRAN D IZ VSEBINE: ' Nazarje: Odločno proti sežiganju živalskih odpadkov............6 Gornji Grad: Višja cena toplotne energije (še) ugodnejša od kurilnega olja...........................8 Davčna uprava Republike Slovenije: Mozirske izpostave (še) ne bodo ukinili..................10 Čitalniški večer z Jožetom Snojem: Vzljubil je kraj in ljudi.....14 Intervju: Vida Orlovič, predsednica Turističnega društva Rečica.... 16 Zgodovina in narodopisje: Nekdanje priprave na poroko.....................20 Dohodnina 2000: Ne plačujmo preveč davkov!... 23 Svetovno prvenstvo v atletiki: Urban Acman 16. na svetu......26 Kronika: Tihotapljenje avtomobilskih pnevmatik čez državno mejo.... 30 Policijska uprava Celje v letu 2000: Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti......................31 Fotografije na naslovnici: /^O srednja fotografija: Ljudske pevke^t iz Nove Štifte (foto: Jože Miklavc) Desno zgoraj: Podpis pogodbe o .. |nju . - ,e r ;y jp agencije v Velenju (foto: F. Kotnik) likovnih del osnovnošolcev v Galeriji Mozirje {foto: Ciril Sem) « Desno spodaj: Nastop Benjamine in Kristine Šuster v Narodnem domu l Celje (foto: Ciril Sem) J ...S J drugi strani pa smo bili Zgornjesavinjčani v tem obdobju v veliki meriprikrajšani za igre, saj sta eden za drugim ugasnila nogometni Ko smo v zadnji številki Savinjskih....... osnovi informacije ministrstva za obrambo znova javno aktualiziralipostavitev radarja dolgega dosega na Meniniplanini, nismo niti slutili, da se bo že čez nekaj dni podobna »afera« ponovila v Nazarjah s sežiganjem kostne moke in živalskih maščob. Državna birokracija je seveda preveč samozadostna in zaprta sama vase, da bi se zavedala, da so ljudje zaradi vsakodnevnega poročanja medijev o novih in novih ekoloških katastrofah po svetu postali zelo občutljivi. Prav tako državne uradnike ni nič izučila reakcija javnosti v zvezi z radarjipred nekaj leti, zato so tudi tokrat ubrali bližnjico. Poskusnega kurjenja v tovarni ivernih plošč seveda ni uspelo nikomur skriti, Nazarčani, naveličani tridesetletnega bruhanja praha in dima po njihovih glavah in domovih, pa so takoj dobili občutek, da jih hoče nekdo »nategniti«. Sestal seje občinski odbor za varstvo narave in zgodba, o kateri pišemo na naslednjih straneh, seje začela Po prvih ocenahje zelo verjetno, da bodo rezultati strokovnih meritev pokazali, da so omenjeni odpadki živalskega izvora manj oporečno gorivo kot mazut in lesni prah. Toda ker ima strah velike oči, ni pričakovati, da se bodo zaradi tega krajani kar lepo sprijaznili s tovrstnim »ekološkim napredkom«. Prepričan sem, da bi bilo razpoloženje drugačno, če bi pristojni predhodno sklicali zbor krajanov in brez ovinkarjenja predstavili svojo namero. Tako pa je situacija ravno nasprotna in meče senco dvoma tako na vodstvo tovarne ivernih plošč kot na občino. Že Rimljani so vedeli, da ljudje potrebujejo kruha in iger. Zgornjesavinjska rezina kruha res ni posebno debela, je pa veliko manj negotova kot pred desetletjem, ko so bila vsa velika podjetja v dolini pred propadom. Po injska.c torskih ........... drugače. Z današnjo rokometno tekmo med polfinalistom evropske lige prvakov Pivovarno Laško in udeležencem letošnjega pokala EHF Trimom iz Trebnjega začenja šport v Zgornji Savinjski dolini novo poglavje. Razlog temu je seveda nova športna dvorana v Nazarjah, ki bo sicer uradno odprta šele 12. aprila, že v teh dneh pa se v njej pridno rekreirajo mladi in stari. Začela seje plezalna šola, (spet) bo ustanovljen košarkarski klub in še niz aktivnosti bo steklo, ki bodo tukajšnjemu prebivalstvu omogočile bolj zdravo življenje. A le če bomo znali novo infrastrukturno pridobitev v celoti izkoristiti. Prihodnji teden prihaja na uradni obisk v »svojo« dolino minister za promet Jakob Presečnik. Čaka ga polemična razpravazav-toprevozniki, ki so vse bolj na trnih. Po eni strani jih žuli stiska zaradi parkirnih prostorov, po drugi strani pa jim kronično primanjkuje dovolilnic za prevoze v tujino. Minister jih kajpak ne bo prinesel v žepu, dovolilnic namreč, da bi jih delil kot dedek Mraz. Ker je razpoložljivih dovolilnic izleta v leto manj, je bolj verjetno, da se bo znova izkazalo, da število slovenskih cestnih prevoznikov presega optimum glede na dane možnosti. Želim vam lepe pomladne dni do prihodnje številke, ki s temo meseca »Ljubo doma« izide zadnji petek v marcu! r ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št 6,16. marec 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, žiro račun 52810-685-13016. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Ma-vrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zadrkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjskc.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 246,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOLTE SLOVENIJA Pogled v poletno sezono Na Golteh so v preteklem letu storili vse potrebno za optimalno obratovanje smučarskega centra, zaradi mile zime pa so konec januarja beležili za skoraj pol milijarde tolarjev izgube dohodka. V dneh, ko je bil smučarski center odprt in so vse naprave obratovale, je bil odziv smučarjev dober, kar je po besedah direktorja Richarda Stampfla pozitiven obet za prihodnjo sezono. Na Golteh se zavedajo, da bodo lahko zaokroženo turistično ponudbo predstavljali samo z ostalimi okoliškimi turističnimi ponudniki, predvsem pa želijo pospešiti poletni turizem. Krajinski park Golte bi tako postal zanimiva izletniška točka. Imetniki sezonskih smučarskih vozovnic imajo možnost te uporabljati za prevoze z nihalko tudi v poletnem času. V naslednji sezoni pa jih bodo lahko brez do- plačila zamenjali za nove. Prav tako bodo veljavne neizkoriščene karte, kupljene v predprodaji. Z motom “S Slovenijo za Slovenijo” želijo na Golteh pritegniti k sodelovanju tudi lokalno prebivalstvo. Z dobrim odzivom ljubiteljev naravnih lepot v poletni sezoni pa upajo, da jim bo uspelo zmanjšati nastalo izgubo. Savinjčan PETROL D.D. LJUBLJANA Maja končno začetek obnove nazarskega bencinskega servisa Po obsegu prometa je Petrol največje slovensko podjetje leta 2000. Njegovi čisti prihodki od prodaje so namreč rekordni in dosegajo kar 246 milijard tolarjev. Ustvarjeni čisti dobiček v višini 1,9 milijarde tolarjev je bistveno višji tako od lani doseženega kot tudi od načrtovanega. Optimistične so tudi poslovne projekcije za letošnje leto; družba namreč načrtuje dodatno povečanje prihodkov od prodaje, ki naj bi ob nadaljevanju poslovne racionalizacije, povečevanju dodane vrednosti in selektivnem investiranju ob koncu leta 2001 zagotovili tudi višji čisti dobiček. Družba je prodala dobrih 1,9 ske prodaje iz leta 1999- S tem je milijona ton proizvodov iz nafte, ustvarila okrog 85 odstotkov kar je približno na ravni količin- vseh čistih prihodkov, preostalih rekonstrukcije bencinskega servisa v Nazarjah bo znašala sto milijonov (foto: F. Kotnik) 15 odstotkov oziroma 25 milijard tolarjev pa predstavljajo čisti prihodki od prodaje dodatnega asortimana, ostalega trgovskega blaga in storitev. Med strateške projekte, ki so bili izpeljani v letu 2000, nedvomno sodijo uvedba cenovnega modela, pridobitev okoljevarstvenega standarda ISO 14001, izgradnja sistema nagrajevanja skupinske uspešnosti, uveljavitev nove blagovne znamke Hip-Hop ter vključitev Petrola v družbo Aquasystems, ki ima koncesijo za čiščenje odpadnih vod v Mariboru. Izpostaviti velja tudi intenzivnejše sodelovanje s Tex-acom in s tem razširitev programa lastne blagovne znamke motornih olj in maziv, vpeljavo lojal-nostne sheme avtopralnic in prodaje zdravstvenih in turističnih zavarovanj ter povezavo kartice Magna s kartico American Express in s tem njeno internacionalizacijo. Kot je znano, bo Petrol pogodbeni solastnik in soinvestitor pri obnovi bencinskega servisa v Nazarjah. Celotna vrednost rekonstrukcije je ocenjena na 100 milijonov tolarjev, pri čemer Petrol financira izdelavo projektne dokumentacije in podzemne rezervoarje, preostali del stroškov investicije pa nosi delniška družba Savinja Mozirje. Izvedbeni projekt bencinskega servisa so v Petrolu že pripravili, v teh dneh pa Savinja zbira vsa potrebna soglasja h gradbenim dovoljenjem, ki jih zahteva rekonstrukcija. Sočasno z bencinskim servisom bo na zahtevo Ministrstva za promet namreč obnovljena tudi cesta skozi Nazarje, na lokaciji servisa pa bo zgrajen tako imenovani “rondo”. V Petrolu računajo, da bo projektna dokumentacija za oba objekta, za servis in cestišče, dokončno usklajena v roku dveh mesecev, do takrat pa naj bi bila pridobljena tudi vsa potrebna soglasja za priglasitev gradbenih del. Prva obnovitvena dela bodo tako predvidoma stekla v začetku meseca maja. Franci Kotnik POSLOVNO SREČANJE LESARSKIH PODJETIJ Konkretne oblike sodelovanja Pretekli teden so se v Slovenj Gradcu srečali lesarji iz gorenjske, savinjsko-šaleške in koroške regije s stanovskimi kolegi iz avstrijske Koroške. Na enodnevnih razgovorih je sodelovalo 17 avstrijskih in 37 naših podjetij, na plenarnem zasedanju pa so izmenjali izkušnje in preučili možnosti še konkretnejšega medsebojnega sodelovanja. Po besedah Alenke Avberšek so poslovni odnosi med Avstrijo in Slovenijo zelo dobri, saj je Avstrija tako pri izvozu kot uvozu naš četrti partner. Od 1,6 milijarde dolarjev lanskoletne blagovne menjave so kar 20 odstotkov omenjenega zneska realizirali na območju gorenjske, savinjsko-šaleške in koroške regije. Gostom iz Avstrije je slovensko lesno industrijo predstavil Jože Korbar, sekretar združenja lesarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije, avstrijsko pa je pre-dočil Othmar Triebel, predsednik združenja za pospeševanje gospodarstva v Labodski dolini. Pri sosedih je vse bolj razširjena oblika združevanja, v njihovem primeru mizarjev, ki ne izmenjujejo samo izkušenj in znanja, tem- več sodelujejo tudi pri nakupu strojne opreme. Prihodnost malih podjetij je predvsem v združevanju, so prepričani avstrijski lesarji. Številnim lesarjem iz omenjenih treh regij, ki bi želeli investirati v Avstriji, je pomoč z nasveti ponudil Miran Breznik, na avstrijskem gospodarskem ministrstvu zadolžen za tuje investicije. Trenutno je v Avstriji okoli 70 naših podjetij, avstrijskih pri nas pa je skoraj desetkrat več. Osnovni namen srečanja je bil dosežen, je prepričana Avberškova, saj so se lesarji z obeh strani meje dogovarjali predvsem o konkretnih oblikah medsebojnega poslovanja. SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Spodbujati, podpirati in sodelovati v razvoju regije Prvi petek v marcu so se na sedežu Mestne občine Velenje na povabilo tamkajšnjega župana in predsednika nadzornega sveta Sav-injsko-šaleške območne razvojne agencije d.o.o. Mozirje Srečka Meha zbrali predstavniki družbenikov omenjenega podjetja. Ob predstavitvi programskih usmeritev so podpisali pogodbo o sofinanciranju redne dejavnosti agencije, ki jo od 1. marca dalje vodi Jasna Klepec. Na čelu Savlnjsko-šaleške območne razvojne agencije je sedaj Jasna Klepec (levo) (foto: F. Kotnik) Pregled dosedanjih aktivnosti je podal mag. Božo Lednik, ki je opravljal funkcijo direktorja od lanskega septembra do konca februarja. Poslovno leto 2000 je Savinjsko-šaleškaobmoč-na razvojna agencija, ki je nastalazvs-topom šaleških občin in velenjske obrtne ter gospodarske zbornice v Zgornjesavinjski podjetniški center, zaključilaz minimalno izgubo 28 tisoč tolarjev. V tem času je bil izdelan in sprejet poslovni načrt, urejene kadrovske zadeve, izdelana nova celostna podoba, operativno pa se je agencija angažirala zlasti pri pripravi regionalnegarazvojnegaprogramain organizaciji regijskega srečanja gospodarstva v Velenju. Jasna Klepec je poudarila, da je osnovno poslanstvo območne razvojne agencije spodbujati, podpirati in sodelovati v integralnem razvoju Zgornje Savinjske in Šaleške doline, za leto 2001 pa si je zadala štiri prednostne naloge: sodelovanje pri izdelavi razvojnega programa statistične Savinjske regije, izdelava ob-močnegarazvojnega programa, priprava na črpanje sredstev iz programov EU (ISPA, SAPARD, kohezijski sklad) in sodelovanje pri prekome- jnihprojektihPhare. Med razvojnimi projekti je Klepčeva na prvem mestu omenila regijsko srečanje gospodarstva in obrtno-poslovne cone. Po mnenju Srečka Meha je zelo pomembno, da sedež območne razvojne agencije ostajav Mozirju, saj je to dokaz, da si tudi v Velenju želijo razvijati celotno regijo in ne le njeno središče. Pogodba o sofinanciranju zaleto 2001 je pripravljena po ključu števila prebivalcev, ki pa ga bo v prihodnje treba uskladiti s ključem, ki gaza določitev primerne porabe uporablja ministrstvo za finance. Ob tej priložnosti je stekla tudi razprava o predvideni dokapitalizaciji celjske regionalne razvojne agencije in financiranju njene redne dejavnosti. Z izjemo gornjegrajskega župana Tonija Riflja, ki je zagovarjal dokapitalizacijo RRA Celje, so bili vsi ostali župani do predloga zelo previdni in so postavljali pod vprašaj tako njeno višino kot namen. V vsakem - primeru naj bi v prihodnje regionalna razvojna agencija delovala v tesnem sodelovanju z območnimi razvojnimi agencijami in ne mimo njih, kot se je v preteklosti često dogajalo. LOGARSKA DOLINA Do poletja znana usoda logarskega kampa Dosedanjemu najemniku kampa Ediju Ikovicu je pogodba potekla septembra lani. V Solčavi želijo, da bi priljubljena turistična točka zopet zaživela, župan Vojko Klemenšek pa naj bi v teh dneh opravil razgovore z lastnikom zemljišča v kampu Markom Logarjem. Objekt v kampu pripada občini, kot rečeno pa se bo Logar o tem, ali je pripravljen sam prevzeti upravljanje kampa, odločil po razgovoru z županom. Kot smo izvedeli od Janeza fierčka, tajnika občine, ni bilo nikoli medsebojnih težav, seveda pa bo dogovor odvisen tudi od denarnih razmerij. Pri prenovi kampa je pripravljeno sodelovati tudi podjetje Logarska d.o.o., vendarle, če bodo avtomobili in prikolice ostali izven doline. V Logarski dolini si že nekaj let prizadevajo za zmanjšanje prisotnosti motornih vozil, saj potrebujejo prostor za taborišča in razne tabore. V kampu je prostora za okoli 40 šotorov, novupravljavecoziromalast-nik pa bo moral najprej preskrbeti uporabno dovoljenje. Pravzaprav je kamp v celoti potreben določenih prenovitvenih del. Poleg sanitarij, ki zadoščajo komaj za potrebe tamkajšnjega bifeja, bo potrebno prestaviti električni kabel v zemljo, saj je zračna napeljava prenevarna. Zagotovo naj bi bile stvari urejene do začetka poletja, do takrat pa bo znano tudi, kdo bo odslej vodil kamp, ki lahko sprejme 75 ljudi. Savinjčan Terminali tudi na Ljubnem in v Gornjem Gradu Trenutno so v Zgornji Savinjski dolini nameščeni trije samopostrežni terminali za potrjevanje kartice zdravstvenega zavarovanja (v Mozirju, Nazarjah in Lučah). Ni potrebno posebej poudarjati, da je ljudem iz gornjegrajskega in ljubenskega okolja vsakokratno podaljševanje veljavnosti kartice vzelo precej časa, starejši in od pomoči drugih odvisni ljudje pa so bili velikokrat v dilemi, kako urediti povsem enostaven postopek. Po dogovoru občin Ljubno in Gornji Grad z Območno enoto za zdravstveno zavarovanje Ravne na Koroškem naj bi se že omenjenim samopostrežnim terminalom do konca marca pridružila tudi terminala na Ljubnem in v Gornjem Gradu. Savinjčan SOLČAVA Končno uporabna študija o sanaciji plazu Po desetih letih drsenja Macesnikovega plazu in vztrajnega dopovedovanja domačinovpristojnimna državnem nivoju, kaj je potrebno storiti za ustavitev največjega plazu v državi, so na prometnem ministrstvu končno izdelali študijo, s katero so zadovoljni tudi v Solčavi. Študija poleg ostalih prepotrebnih ukrepov predvideva tudi prestavitev ceste, ki jo odnaša plaz. V doglednem času naj bi se na skupnem sestanku dobili krajani Podolševe in predstavniki ministrstva. Ljudje morajo biti s študijo seznanjeni in to na način, ki bo vsem razumljiv, pravi tajnik občine Janez Čerček in dodaja, da gre za prvi resen korak, ki pa ne prinaša odgovora na najbolj pereče vprašanje - kje vzeti denar za nujno sanacijo plazu, ki se je v zadnjih treh mesecih za 35 metrov pomaknil proti Solčavi. NAZARJE Odločno proti sežiganju živalskih odpadkov Odbor za varstvo narave pri občini Nazarje se je ostro odzval zaradi poskusnega sežiganja kostne moke in živalskih maščob v nazarski tovarni ivemih plošč, ki naj bi bila zaradi zastarelosti in neustreznih čistilnih naprav tudi sicer dežurni krivec za onesnaženost kraja. Tovarna stoji poleg urbanega naselja, zato je zaskrbljenost ljudi toliko večja. Poleg tega so krajani o nameri ministrstva za okolje in prostor izvedeli iz medijev. Dvodnevni poskusni sežig 10 ton kostne moke in 24 ton maščob naj bi v kraju povzročil smrad živalskega izvora. V Nazarjah imajo dolgoletne slabe izkušnje z onesnaževalci zraka, zato zahtevajo od pristojnih, da preden začnejo sežigati nove snovi, ki bi lahko dodatno onesnaževale zrak, izvedejo meritve emisij lesnega prahu v letošnjem letu. Podatki o meritvah emisij snovi v zraku v času poskusnega sežiganja morajo biti dosegljivi vsem občanom, ne glede na rezultate pa so v odboru, ki ga vodi Marija Sodja Kladnik, prepričani, da je kurišče v tovarni ivernih plošč neprimerno za sežiganje živalskih ostankov. Nazarski župan Ivan Purnat pravi, da je bil seznanjen z namero ministrstva za okolje in pros- tor dva dni pred poskusnim sežiganjem, ko mu je faksirano odločbo prinesel na mizo direktor podjetja Glin Pohištvo mag. Ivan Glušič. Največ, kar je lahko naredil, je, da je obvestil pristojno inšpektor- ico Amalijo Travnar, ki je poleg Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora nadzirala sežiganje živalskih odpadkov. Država očitno zopet ni obvestila lokalnih skupnosti in prebivalcev, kot je bilo napovedano, je pa direktor Glušič, vsaj tako zatrjuje, župana obvestil o nameri že tri tedne pred poskusnim sežiganjem. Fizikalne lastnosti maščob so podobne fizikalnim lastnostim mazuta, katerega sicer uporabljajo v Nazarjah, njihova kemijska sestava pa je neprimerno čistejša, pojasnjuje mag. Glušič in dodaja, da so njihove kurilne naprave ustrezno urejene za doziranje sipkega materiala z velikostjo delcev, kot jih ima kostna moka. Glušič je prepričan, da je dodatno gorivo brez nevarnih lastnosti, kot jih določajo predpisi ravnanja z odpadki, poleg tega je po njegovem izgorevanje bolj čisto, zato so očitki krajanov zaradi čistilne naprave odveč. Ekonomska ocena je, da bi s sežiganjem kostne moke in maščob pocenili letno kurjavo za 20 odstotkov, to pa za firmo, kije zelo potrebna investiranja, ni zanemarljiv strošek. “Odločba je izdana na mojo pobudo, poskusni sežig pa nadzorujejo strokovnjaki ZZVMaribor,” pojasnjuje Glušič in dodaja, da so merjenja podobna kot v zažigalnicah, saj so kostna moka in živalske maščobe na spisku živil in ne odpadkov. Nazarska tovarna ivernih plošč je zaenkrat še v pretežni lasti Slovenske razvojne družbe, ravno v teh dneh pa je potekel že tretji razpis za prodajo. V razpisnem roku sta na SRD prispeli dve ponudbi, ki jih bo potrebno dopolniti. Kljub temu, da na razvojni družbi zaradi postopkov o imenih niso želeli govoriti, smo neuradno izvedeli, da se za nakup Glina Pohištvo zanimata podjetje iz Cerknice (domnevno gre za Brest) in neznani podjetnik iz Zgornje Savinjske doline. Savinjčan Tovarna ivernih plošč ali “iverka”, kot ji pravijo domačini, naj bi kmalu dobila novega lastnika (foto: F. Kotnik) Inšpektorica za okolje In prostor Amalija Travnar je oba dni prisostvovala poskusnemu sežiganju kostne moke In živalskih maščob v tovarni Ivernih plošč. Kot je povedala v telefonskem pogovoru, so bili omenjeni odpadki uporabljeni skladno z veljavnim pravilnikom, rezultate meritev mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo pa pričakuje v štirinajstih dneh. Sama pri sežiganju ni zaznala emisij smradu, o katerem se je govorilo med ljudmi, medtem ko na) bi bile ostale emisije po njeni oceni manjše od kurjenja mazuta. SEJEM DOM V LJUBLJANI SAVINJSKO ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Znanilec nove gradbene sezone Na ljubljanskem sejmišču je v času od 5. do 11. marca potekal sejem Dom, na katerem seje na več kot8.000 kvadratnih metrih predstavilo 281 razstavljavcev, med njimi tudi Glin IPP iz Nazarij in Smreka iz Gornjega Grada. Sejem je namenjen predstavitvi izdelkov in storitev za gradnjo, obnovo in opremo domov. Razstavljavci so dogajanje kot običajno popestrili s številnimi demonstracijami in sejemskimi popusti. Po besedah Jožeta Rakuna, ki v Glinu IPP skrbi za splošne in kadrovske zadeve, pomeni omenjeni sejem neke vrste začetek nove gradbene sezone, ko se potencialni kupci oskrbijo s prospektnim materialom, primerjajo cene in terminsko načrtujejo predvidena dela na svojem domu. Glin EPP je na sejmu Dom prisoten vse od leta 1995 dalje, tudi letošnji nastop pa se je izkazal kot smotrn. Na sejemskem prostoru so predstavili lansko novost v proizvodnem programu - panoramsko steno, ki jo ponujajo po izjemno konkurenčni ceni. V program vhodnih vrat so kot novost uvedli izvedbo v hrastovem lesu, program strešnih oken pa so dopolnili z dodatnimi vrstami senčil. Z novo strojno opremo, ki jo bodo montirali v mesecu aprilu, bodo pomembno novost uvedli tudi v program fasadnih oken, saj jih bodo lahko vse zahtevnejšemu trgu ponudili v različnih barvah. Kot je povedal Jože Rakun, vlada na vsakem sejmu tudi precejšnje zanimanje za njihove izdelke iz masivnega lesa (mize, jedilni koti, omare...), vendar se kupci zanje zaradi višje cene bolj redko odločijo. Gre namreč za pohištvene ele- mente, ki jih izdelujejo na obrtniški način, pravzaprav vsakega po naročilu glede na kupčeve želje. Franci Kotnik Za IPP-Jev program masive je veliko povpraševanja, a bistveno manj kupcev (foto: F. Kotnik) TRGOVINA KRIM GENIER f Marila Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA ________Tel, št.: 58-41-441 POMLAD JE TU !!!! Vabimo Vas k ugodnemu nakupu: - PREHODNIH JAKEN za otroke in odrasle - PLETENIN za pomlad ramm m «kki & triu/umi Posvet o vlogi delodajalcev po novi zakonodaji Konec julija stopi v veljavo novi zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki med drugim nalaga delodajalcem, da izdelajo izjavo o varnosti, v kateri opredelijo možne nevarnosti na delovnih mestih in ocenijo tveganje za nastanek poškodb. Zaradi številnih novosti na tem področju Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija v sodelovanju z Območno obrtno zbornico Mozirje prireja posvet o vlogi delodajalcev pri izvajanju zakona o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalec mora v omenjeni izjavi določiti tudi načine in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja ter oceniti nivo tveganja. Organizatorja želita s posvetom, na katerem bo mag. Milan Srna, direktor Urada za varnost in zdravje pri delu, predstavil zakonske podlage za izdelavo izjave o varnosti, Drago Mehle, vodja celjske poslovne enote Zavoda za varstvo pri delu, pa bo podal smernice za izdelavo ocene tveganja, delodajalcem navedene postopke vsak nekoliko olajšati. Posvet bo v četrtek, 5. aprila. Franci Kotnik SEMENARNA LJUBLJANA Otvoritev vrtnega centra Kalia v Celju Ljubljansko podjetje Semenarna je minulo soboto v Celju odprlo svoj največji vrtni center v državi, ki se ob Kidričevi cesti razprostira na 4.500 kvadratnih metrih, od tega je 1.500 kvadratnih metrov pokritih. Z naložbo, vredno 360 milijonov tolarjev, je Semenarna dopolnila vrsto svojih vrtnih centrov Kalia, ki jih je sedaj enajst, poleg tega pa ima v Sloveniji še 16 svojih prodajaln. Po besedah direktorja Antona Prašnikarja namerava Semenarna poleg krepitve tržnega deleža v Sloveniji v prihodnjih letih pospešeno prodirati na tuja tržišča. Največ možnosti za to bodo odprli mrežo prodajaln v Italiji, trenutno pa že izvažajo na Madžarsko, Češko in Poljsko. Ob proizvodnji in trgovini s semeni si največ zaslužka obetajo s sadikami in gnojili, hrano in opre- Otvorltev največjega Semenarnlnega vrtnega centra je v Celje privabila množico obiskovalcev (foto: F. Kotnik) vidijo v državah bivše Jugoslavije, še mo za male živali in izdelki agrokemi-posebej na Hrvaškem. Znova so začeli je. SemenamaLjubljana je lani ustvari- obujati sodelovanje z vojvodinskimi la 2,2 milijarde tolarjevprihodkov, čis-kmeti, s svojimi izdelki pa so že prisot- ti dobiček pa je znašal 50 milijonov ni v Makedoniji in na Kosovu. tolarjev. Skupaj s tamkajšnjim partnerjem Franci Kotnik OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Višja cena toplotne energije (še) ugodnejša od kurilnega olja Gornjegrajska nadaljevanka o zahtevi po višji ceni toplotne energije daljinskega ogrevanja, ki jo krajanom zagotavlja podjetje Engo, je v režiji direktorja omenjenega podjetja in hkrati župana Tonija Riflja doživela za slednjega ugoden razplet Gornji Grad je bil eden prvih krajev v Sloveniji, ki je s pomočjo države in programa Phare uresničil projekt daljinskega ogrevanja na biomaso. Toplarna na lesne ostanke naj bi oskrbovala s toploto okoli 220 objektov, od tega 20 večjih objektov in podjetje Smreka. Brezplačen priključek v hišo je, po zagotovilih direktorja Enga Tonija Riflja, edinstven primer v Evropi, vendar je trenutno poleg vseh javnih objektov priklopljenih na toplovod samo 38 individualnih hiš. Doslej so porabniki plačevali le t. i. variabilno ceno za dejansko pora- GORNJI GRAD bljeno energijo, kar ne zadošča za pokritje vseh stroškov poslovanja. Direktor in župan Toni Rifelj je zara- di visokih stroškov občinskim svetnikom predlagal, naj sprejmejo sklep o povišani ceni ogrevanja, v katero bi vključili tudi fiksni del stroškov, to je prispevek zarazširjeno reprodukcijo ogrevanja. Ogrevanje bi se tako podražilo z dosedanjih 7.000 tolarjev na 9-190 tolarjev za vsako megavat-no uro porabljene energije. Kljub zagotovilom direktorja in župana, da bi zvišana cena še vedno za 20 odstotkov zaostajala za ceno lahkega kurilnega olja, so svetniki, po precej obtožujoči razpravi, predlog o podražitvi z dvakratnim glasovanjem zavrnili. Županu so očitali, da je požrl obljube krajanom o poceni ogrevanju. Po mnenju Jakoba Filača bo potrebno razčistiti glede pravilne postavitve kotlarne in deponije za lesne sekance in ne nazadnje poskrbeti tudi za varnost ljudi, ki z aparaturami upravljajo. V naslednji točki dnevnega reda naj bi obravnavali predlog Smreke, ki želi prodati 25-odstotni delež v Engu gornjegrajski občini, ki bi s tem postala 100-odstotna lastnica. Svetnik Franc Miklavc je v takšnem odkupu videl prelivanje javnih financ v zasebne žepe, nakar je župan obravnavano in že izglasovano prejšnjo točko preprosto umaknil z dnevnega reda in napovedal izredno sejo. Na tej je Miran Zager, strokovnjak na področju energetike, svetnike prepričeval o potrebnosti povišanja cene. Z oblikovano amortizacijo in obrestmi bi po njegovem morala znašati preko 13.000 tolarjev za mega-vatno uro, kar bi bilo s s tališča dobrega gospodarjenja edino primerno. Direktor in župan Toni Rifelj je tudi tokrat vztrajal pri že zavrnjeni ceni, ki je skladna tudi z vladno uredbo. V razpravi so se ponovno pojavila številna sumničenja. Filača so tudi tokrat motile županove obljube o idealnih pogojih, Janko Kolenc se s predlagano podražitvijo sicer strinja, vendar je po njegovem potrebno pošteno povedati, da se bodo čez leto dni soočali s podobnimi problemi, saj novih odjemalcev energije ne bodo dobili. Franc Miklavc je postregel s podatkom, da so lani v Engu od celotnega prihodka 20 milijonov tolarjev pridelali kar 17 milijonov izgube, zaradi nerednega odplačevanja kreditov pa še dodatnih 829 tisoč tolarjev zamudnih obresti. Po njegovem sta tako podjetje Engo kot občina zrela za temeljit pregled nadzornega sveta. Direktor in župan Rifelj se je obvezal, da bo pripravil strategijo nadaljnjega razvoja in da bo dvakrat letno vodstvo firme poročalo občinskemu svetu o rezultatih in poslovanju firme Engo. Predlagano povišanje cene ogrevanja na 9.190 tolarjev za mega-vatno uro pa je gornjegrajska “zakonodajna” oblast kljub številnim nedorečenostim potrdila in sprejela. Savinjčan VLADA MED REJCI IN MLEKARNAMI Določena minimalna cena mleka Lesni odpadki okoli gornjegrajske kurilnice ne dajejo vtisa o sodobnem tehnološkem postopku (foto: Savinjčan) Lekarna na ustavnem sodišču V Gornjem Gradu so že nekajkrat napovedali skorajšnji začetek obratovanja zasebne lekarne, zadnjič se je to zgodilo konec lanske-galeta. Objekt je namreč dograjen in opremljen, pridobljena so tudi vsa potrebna soglasja, zapletlo pa se je pri podpisu pogodbe z območnim zdravstvenim zavodom Ravne na Koroškem. Brez te pogodbe izdajanje zdravil na recept ni mogoče, kar je za uporabnike lekarniških storitev iz Gornjega Gradu in sosednjih krajev temeljnega pomena. Problematičen naj bi bil zakon o lekarniški dejavnosti, ki predvideva podpis pogodbe samo s koncesionarjem oziroma s samostojnim podjetnikom, ne pa tudi z družbami. Celjska družba Interdent lekarno lahko odpre, vendar, kot rečeno, samo za gotovinsko izdajanje zdravil. Župan Toni Rifelj je zaradi tega sprožil ustavni spor. Ustavno sodišče naj bi že v kratkem razveljavilo sporne člene zakona in naložilo zakonodajalcu, da zakon spremeni tako, da bo mogoče sklepati pogodbe tudi z družbami. Župana Riflja so podprli tudi občinski svetniki, vupanju, dajta izredno močan in vpliven lekarniški lobi ne bo povzročal dodatnih težav. Pred štirinajstimi dnevi je začela veljati vladna uredba o določitvi minimalne cene mleka, s katero je država posegla v neuspešna pogajanja med predstavniki rejcev in mlekarn. Z njo je vlada podaljšala odkupne pogoje, kakršni so veljali že koncem preteklega leta, novost je v tem, da je s plačilom določene minimalne odkupne cene kravjega mleka pogojena pomoč države mlekarnam pri izvoznih spodbudah. Z začasno rešitvijo, za katero se je odločila vlada, je določeno, da morajo mlekarne prevzeto mleko plačati po najmanj 53,94 tolarja za liter, brez davka na dodano vrednost. Mleko, ki je bilo pripeljano v mlekarne v februarju, bodo rejci dobili plačano pod pogoji, ki so veljali že decembra lani in na podlagi katerih je bil sprejet veljavni tržni red. Kljub vladni uredbi, ki predstavlja začasno rešitev, se bodo pogovori o odkupni ceni mleka med rejci in mlekarnami nadaljevali. Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da se bodo morali pridelovalci mleka sprijazniti z dejstvom, da bo v tržnem sistemu država storila samo tisto, kar lahko. Z uredbo je vlada mlekarnam določila, pod katerimi pogoji lahko uveljavljajo državna sredstva, ta pa nima neposredne zveze z odkupno ceno mleka. O tem se bosta morali obe strani dogovoriti. Na ministrstvu se zavedajo, da kmetje s takšno ceno niso zadovoljni, saj bi želeli za deset odstotkov višjo izhodiščno ceno. OBČINSKI SVET NAZARJE Letošnji proračun tehta skoraj 400 milijonov Člani nazarskega občinskega sveta so 20. redno sejo namenili v prvi vrsti obravnavi in sprejemu letošnjega proračuna. Matični odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe je svetu predlagal, da se vsa sredstva, ki jih ne bi dodelili direktno porabnikom, namenijo za pokrivanje stroškov investicije v športno dvorano. Občinski svet je predlog z nekaterimi izjemami podprl in sprejel proračun za leto 2001 v višini 394,2 milijona tolarjev. Planirani odhodki dosegajo znesek 388,3 milijona, kar pomeni proračunski presežek v višini slabih šest milijonov tolarjev. Po mnenju svetnikov mora občinska uprava pridobiti dodatna finančna sredstva preko raznih javnih razpisov, ob tem pa se je znova razvnela diskusija o obnovi nazarskega zdravstvenega doma. Župan Ivan Purnat je povedal, da je le Občina Mozirje prispevala nekaj sredstev za prenovo fizioterapije, medtem ko ostale občine tega očitno ne nameravajo storiti. Na omenjenem objektu je nujna sanacija strehe in ureditev parkirnih prostorov ob njem, razpoložljivih finančnih sredstev pa kratkoročno ni na vidiku. V zvezi s statusnim preoblikovanjem javnega podjetja Komunala Mozirje so svetniki podprli predlog matičnega odbora, ki je menil, da nadzorni svet v takšnem podjetju ni potreben, saj lahko njegovo funkcijo opravljaskupščina. Občinski svet je predlog odloka o preoblikovanju Komunale sprejel, vendar z opombo, da mora biti pred njegovo uveljavitvijo sklenjen sporazum med nazarsko in mozirsko občino glede upravljanja vodovodnega sistema Letošč. Le-ta je bil namreč predviden že v delitveni bilanci bivše občine Mozirje. Člani občinskega sveta so brez ob- širne razprave upravljanje nove športne dvorane poverili podjetju DomNazarje,podprli pašo tudi predlog odbora zakmetijstvo, po katerem bodo sredstva za odpravo posledic suše v lem 2000 dobili le najbolj pri-zadetikmetje na Čreti in v Rovtu pod Menino. Občina je v ta namen od države dobila vsega 159 tisoč tolarjev, vseh upravičencev, ki so utrpeli škodo zaradi suše, pa je bilo kar 98. Franci Kotnik KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV REČICA OB SAVINJI Organizacija se je pomladila z novimi člani Zadnjo nedeljo v februarju so se na Rečici ob Savinji na rednem občnem zboru srečali člani tamkajšnje krajevne borčevske organizacije. Udeležence in goste je pozdravila predsednica Vera Poličnik in podala poročilo o delu organizacije v minulem letu. Organizacija se je lani pomladila z novimi člani, vanjo so se namreč vključili otroci padlih borcev, prosvetni in kulturni delavci. Novi so tudi člani iz kategorij žrtev vojnega in povojnega nasilja, in sicer otroci, katerih eden izmed staršev je izgubil življenje zaradi sodelovanja v NOB. Druga novost je prijava zahtevka za plačilo prisilnega dela v kon- centracijskih taboriščih. Zahtevki se bodo reševali vženevi, vlagajo pa se pri republiškem odboru zveze borcev. Borci se udeležujejo proslav, ki ohranjajo vrednote NOB in kjer se srečajo s tovariši iz vojnih let. Lani so organizirali izlet v Bazo 20 in izlet invalidov krajevnih organizacij ZB Rečica in Mozirje na Gorenjsko. Tiste člane, ki se izleta niso mogli udeležiti, so obiskali med letom in jih obdarili s skromnim darilom. Člani rečiške borčevske organizacije skrbijo za urejenost grobišč in spominskih obeležij, aktivni pa so tudi v drugih društvih. Ob pomoči osnovnošolcev in rečiških kulturnikov so ob dnevu mrtvih pripravili žalno komemoracijo. Tildi načrti zaletošnje leto so smelo zastavljeni, čeprav se plan dela bistveno ne razlikuje od lanskega. Meseca aprila bo minilo 60 let, ko je okupator zasužnjil slovenski narod. Za mnoge Slovence se j e takrat začela štiriletna »kalvarija«. Ob tej obletnici se bodo udeleževali proslav, ki bodo organizirane širom po Sloveniji. Marija Sukalo Prekomerna vlaganja v telekomunikacij Mirko Zamernik, poslanec v Državnem zboru RS »V nekaterih medijih se je v zadnjem času veliko pozornosti namenjalo sprejemu zakona o telekomunikacijah in ob tem povezani določbi dosedanjega zakona, ki v 64. členu določa, da je potrebno prekomerna vlaganja posameznikov in lokalnih skupnosti urediti s posebnim zakonom. Ker je bilo teh vlaganj tudi v naši dolini zelo veliko (nekateri so plačevali tudi po 9-000 DEM in več za telefonski priključek) se mi zdi smiselno podati strnjeno informacijo o aktualnih dogajanjih na tem področju. Kot sem že navedel, sedaj veljavni zakon o telekomunikacijah - sprejet v letu 1997 -določa, da jepotrebno prekomerna vlaganja urediti s posebnim zakon. Kljub tej določbi Drnovšek-Podobnikova koalicija v prejšnjem mandatu ni uspela (želela?) tega uresničiti. Zato je eden od potencialnih upravičencev dal omenjeni 64. člen v presojo ustavnemu sodišču. Ustavno sodišče je pobudniku pritrdilo in zakonodajalcu naložilo rok za sprejetje posebnega zakona do julija 2000. Zaradi tako postavljenega roka je prejšnja - »Bajukova« vlada v juliju 2000 parlamentu predložila nov sistemski zakon o telekomunikacijah, ki pa je vseboval tudi določbe o vračanju prekomernih vlaganj. Zaradi proceduralnih zavlačevanj takratne opozicije in zaključka mandata zakon ni bil sprejet. Lani postavljena vlada pa je od prejšnje vlade vloženi zakon, ki je predvideval vračanja, nadomestila z novim, ki pa teh določb nima. Zaradi očitnih proceduralnih izigravanj smo poslanci SDS in Nove Slovenije ostro protestirali. Našim protestom so se pridružili tudi številni predstavniki upravičencev, ki so se pred dnevi na Trojanah organizirali v Združenje prekomernih vlagateljev v telekomunikacije. Na tej ustanovitvi smo bili prisotni tudi predstavniki občin Zgornje Savinjske doline. Na tem sestanku so bile izražene jasne zahteve, da je potrebno v zakon o telekomunikacijah vnesti tudi določbe o vračanju ali pa vzporedno sprejeti poseben zakon, ki bi urejal vračanja. Na zahtevo poslancev S DS, NSi in SMS se je v okviru pristojnega parlamentarnega odbora sklicala javna obravnava zakona o telekomunikacijah. Tildi na tej javni predstavitvi so razvoj bile enako jasno izražene zahteve o ureditvi prekomernih vlaganj, saj bomo v nasprotnem primeru z vsemi možnimi sredstvi (veto državnega sveta, ustavna presoja, zbiranje podpisov za referendum...) nasprotovali sprejetju zakona. Upam, da je predstavnike ministrstva za informacijsko družbo številna udeležba tako na Trojanah kot tudi v parlamentu in resnost zahtev prepričala, da se s tem ne gre poigravati in da je potrebno urediti problem prekomernih vlaganj. Obravnava zakona o telekomunikacij ah je predvidena s predhodnim sklicem za sejo, ki se prične 20. marca. Tako bo usoda vračanj znana dokaj kmalu. Upam, da ne na škodo upravičencev, kot se je to pri spremembi pokojninskega zakona zgodilo na škodo upokojencev«. ORGANIZACIJE (H DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Mozirske izpostave (še) ne bodo ukinili Po Zgornji Savinjski dolini so se v zadnjih tednih razširile govorice, da namerava Davčna oprava Republike Slovenije ukiniti izpostavo Davčnega urada Velenje v Mozirju, kar naj bi za tukajšnje občane, še posebej podjetnike, pomenilo dodatne stroške zaradi urejanja zadev v središču Šaleške doline. Odgovor smo poiskali na sedežu davčne uprave v Ljubljani. »Z vzpostavitvijo enotne Davčne uprave Republike Slovenije leta 1996 je bila uresničena prva faza reforme davčne uprave,« pojasnjuje njen direktor Stojan Grilj.»Tasejenatonadaljevalavnovi davčni službi z uvedbo davka na dodano vrednost Sedanja, tretja faza reforme davčne uprave se nanaša na vzpostavitev centralnega davčnega informacijskega sistema, s katerim želimo zagotoviti hitre, zanesljive in ustrezno varovane informacijske storitve ter vpeljati sodobne računalniške in komunikacijske tehnologije. Osnova za to je enotni register davčnih zavezancev, vpeljan leta 1997, ter sistem za podporo izvajanju DDV, ki je bil uveden leta 1999-« Problem, ki ga skušajo urediti v tretji fazi modernizacije davčne uprave, je razdrobljenost postopkov in podatkov, saj so posamezni sklopi obstoječega sistema zasnovani v različnih časovnih obdobjih. Izvajanje takšnega sistema je drago, neučinkovito, nepregledno in otežuje zagotavljanje potrebnih informacij. »Naše davčno knjigovodstvo je trenutno razdrobljeno na davčno knjigovodstvo fizičnih oseb (DPI), davčno knjigovodstvo pravnih oseb (DP2) in knjigovodstvo davka na dodano vrednost (DDV),« razlaga Grilj. »To pomeni, daso za pridobitev točnih in pravilnih podatkov potrebni podatki treh baz na dveh ravneh, za celovit podatek pa je namesto ene potrebnih najmanj šest operacij. Uvedba davka na dodano vrednost temelji na centraliziranem davčnem knjigovodstvu DDV. Postopki pri pobiranju davka na dodano vrednost se izvajajo na 15 davčnih uradih. Za te potrebe je bil izdelanposeben računalniški sistem, ki omogoča sprotno in centralno nadziranje teh postopkov, tal«) na operativni kot tudi na poslovni ravni.« Prenos knjigovodstva z izpostave na davčni urad se je začel z uvedbo DDV. S prenosom davčnega knjigovodstva za fizične in pravne osebe želijo na DURS-u doseči enako evidentiranje in obravnavanjevseh davkov. To pomeni zagotovitev kakovostnega servisa za davčne zavezance, kjer bo zavezanec obravnavan celovito, z vsemi davčnimi obveznostmi - na enem mestu, pri enem referentu. Prednosti takšne organizacije so med drugim združitev posameznih organizacijskih enot na eni lokaciji in s tem izboljšanje ekonomičnosti dela zaradi zmanjšanja stroškov, ki izhajajo iz delovanja davčnega urada na več lokacijah. Gre za enostavnejšo obravnavo vseh davčnih zavezancev in hitrejše ukrepanje v primeru odstopanj. »Poenotili se bodo postopki odmere, saj ugotavljamo, da so po izpostavah različno pristopali k posameznim postopkom odmere,« je prepričan direktor DURS-a. »Predvsem se to nanašana odmero davkov in prispevkov, določanje akontacij davka iz dejavnosti in dobička pravnih oseb, odmero davkov in prispevkov od posameznih prejemkov fizičnih oseb po zakonu o dohodnini. Prav tako gre za racionaliza- cijo postopkov dela. S centralizacijo dela odpadejo določeni postopki, ki so jih sedaj morali opravljati odmemireferentivpostopkuodmere istovrstnih dav- Stojan Grilj, direktor Davčne uprave RS (foto: Večer) kov na več lokacijah. Odmerni postopki pri dajatvah, čigar odmeme baze so že združene, se odvijajo na eni lokaciji - na davčnem uradu, prav tako pa so zbrani podatld za izdelavo poročil in raznih analiz na enem mestu.« S prenosom funkcij izterjave z izpostav na davčni urad naj bi se bolj učinkovito in poenoteno izvajali postopki prisilne izterjave, hkrati pa bi se lažje sprem- PGD GORNJI GRAD Gornjegrajsko društvo je za rečiškim najstarejše v dolini, zato bi radi ob obletnici čez dve leti v kraj pripeljali novo avtocistemo. Sedanja je po zaslugi šoferjev sicer dobro ohranjena, problem pa so leta in rezervni deli, katerih ni več na tržišču. Predsednik društva Stanko Ogradi se zaveda, da je pred njimi težka naloga. Denarja v društvu ni v izobilju, na grobo ocenjeno naj bi novo sodobno vozilo stalo od 25 do 30 milijonov. ljali tudi učinki izvedenih ukrepov. Enotno davčno knjigovodstvo za vse davčne zavezance določenega davčnega urada pomeni enotno obravnavanje vseh davčnih zavezancev, poleg tega pa hitrejši in bolj učinkovit pretok informacij in spremljanje ukrepov po posameznih področjih dela. »Centralizacija bo prinesla tudi smotrnejšo izrabo kadrovskih potencialov, ki se bo odražala predvsem v možnostih razporeditve in izbire delavcev na delovna mesta, ki jih najbolje obvladujejo. Pozitivne strani centralizacije nam že potrjujejo izkušnje pri reorganizaciji Davčnega urada Hrastnik in Davčnega urada Murska Sobota, kjer soprenos knjigovodstva, izterjave in odmere z izpostav na davčni urad opravili v začetku leta 2000. Izpostave so ohranile funkcijo servisa posameznikom oziroma občanom, na njih tudi podjetniki lahko opravijo vse potrebno, dobijo razna potrdila, informacije, ne morejo pa se registrirati ali deregistrirati. Te pristojnosti ima davčni urad,« dodaja Stojan Grilj. Iz navedenega je razvidno, da v davčni upravi ne ukinjajo izpostav. Prizadevajo si za tako organizacijo, kjerboprincip»delitvedelapo davkih« zamenj al princip »dela po zavezancih«. Pri tem gre za vzpostavitev bolj učinkovite in bolj racionalne davčne službe, za vzpostavitev vseh davkov in obveznih dajatevna organizacijski princip DDV. Posamezni zavezanec bo še naprej lahko pridobil vse potrebne informacije in potrdilana izpostavi, ki bo tako postala res kakovosten servis davčnim zavezancem. »Modernizacija davčne uprave je tudi ena od zahtev Evropske unije ob naših prizadevanjih za njeno članstvo. To pomeni, da bomo tudi v prihodnje naše napore usmerjali v usklajevanje davčnih oblik in v učinkovito pobiranje davkov. Predpogoj za izvedbo projekta centralizacije na nivoju Davčnega urada Velenje pa je zagotoviti dodatne prostore na isti lokaciji v Velenju. Ker pa je to povezano s stroški, se bo centralizacija lahko začela izvajati v odvisnosti od razpoložljivosti sredstev,« je svoje pojasnilo zaključil prvi mož slovenske davkarije. Franci Kotnik “To je denar, ki ga sami z vso pričakovano pomočjo krajanov ne moremo zbrati. Pričakujemo pomoč občine in uprave za zaščito in reševanje, potrkali bomo na vsa možna vrata. Navsezadnje je iz naših krajev na pomembnih državnih funkcijah kar nekaj ljudi. Pričakujemo, da se bodo odzvali,” pravi Stane Ogradi. S prenosom funkcij izterjave z izpostav na davčni urad naj bi se bolj učinkovito in poenoteno izvajali postopki prisilne izterjave. ____________ -_______________________________ Nova avtocisterna za 120-letnico? Gornjegrajski gasilci v preteklem letu na operativnem področju na srečo niso imeli večjih posredovanj, so pa zato zavzeto delovali na preventivnem področju in na strokovnem usposabljanju. Pohvalno je, da so usposobili vse stare motorne brizgalne, vključno z najstarejšo, ki so jo dobili 7. oktobra leta 1886, tako da imajo urejen pravi mali tehnični muzej. c ORGANIZACIJE, OGLASI H) DRAGOV DOM NA HOMU Meddruštveni odbori so skelet planinske organizacije Lani so se v meddruštvenih odborih planinskih društev (12) skupaj s planinskimi društvi ukvarjali predvsem z vzdrževanjem planinskih poti in transverzal ter planinskih koč. Čedalje bolj pomembno je pridobivati mlade za planinstvo, zato je bilo precej aktivnosti posvečenih tudi temu. Zaradi vse bolj očitne prisotnosti negativnih vplivov okolja, katerim mladi vse prehitro podležejo, je delo z njimi še naprej ena od prednosti planinske organizacije. Zaradi nedorečenosti pri ustanavljanju novih društev v preteklosti bodo odslej včlanjevali v Planinsko zvezo Slovenije samo s soglasjem matičnega meddruštvenega odbora. Občutek je, da se želijo nekateri priključiti zvezi skozi stranska vrata, je mnenja Adi Vidmajer, podpredsednik PZ Slovenije, ki obenem opozarja, da ne kaže komplicirati tam, kjer je delo dobro in skladno s predpisi. Še naprej ostajajo pereč problem kadri. Tako v društvih kot v samih meddruštvenih odborih, kar je po svoje razumljivo, vendar zadeve velikokrat vsebinsko vplivajo na potek dela. Ljudje pač nimajo izkušenj, zato je izobraževanje društvenih vodstev nujno, ugotavljajo predsedniki MDO. Trenutno je izobraževalni center v Bavšici, vendar bi bili določeni programi izvedljivi tudi znotraj meddruštvenih odborov. MDO mora predlagati normalen razvoj izobraževanja, komisija za vzgojo in izobraževanje pri planinski zvezi pa bo morala imeti letno strategijo, kje in na katerih področjih se je treba še izboljšati, je prepričan Vidmajer. Prvenstveno je potrebno izobraževati ljudi, ki bodo pripravljeni prevzeti odgovorne društvene funkcije. V vsakem primeru je lahko ugotoviti, da slovenski planinci opravljajo veliko poslanstvo, ki je mnogokrat medijsko prezrto. Gre za nepregledno množico ljudi, ki se žrtvujejo, in ni slučaj, da bo prihodnje leto ponovno uvedeno srečanje slovenskih planincev. Savinjčan N.Si Nova Sloveniia Krščanska ljudska stranka VABILO Občinski odbor NOVE SLOVENIJE / N.SI -Krščanske ljudske stranke Mozirje vabi vse člane in simpatizere na letni občni zbor, ki bo v PETEK, 23. marca ob 18. uri na domačiji "Mizarstvo Kovač", Ljubija 55. Vljudno vabljeni! V imenu odbora - Ivan Glušič 's___________________________Z Predsedniki MDO so se zbrali na Homu (foto: Ciril Sem) PGD LJUBNO OB SAVINJI Na pragu 115-letnice delovanja Na rednem letnem občnem zboru so člani prostovoljnega gasilskega društva Ljubno pozitivno ocenili lanskoletne dosežke in se kritično dotaknili nalog, ki jim ne gredo najbolje od rok. V letošnjem letu jih čaka ogromno dela, večina aktivnosti pa bo vezana na praznovanje 115-letnice delovanja društva. Predsednik Stanko Zagožen je izpostavil izpolnjene dlje v prejšnjem letu. Veliko preventivnih dejavnostivpretek-losti je v letu 2000 obrodilo obilen sad, saj na svojem območju niso imeli nobene resnejše intervendje. Okoli 150 članov društva, od tegaje dobra polovica operativnih, je pokazalo izredno pozitiven odnos do akdj, ki so se jih lotevali. Med drugim so svoje spoštovanje izkazali zavetniku sv. Florjanu, med ostale izpolnjene naloge pa štejejo tudi dokončanje pisarniškega prostora na mestu podrtega stolpa Kljub dejstvu, da niso imeli intervencij na svojem območju, pa so se le-teh udeleževali pri sosednjih društvih, ki so jih v nesrečah poklicala na pomoč. Pomagali so tudi kmetom na oddaljenih kmetijah, ki so v sušnem obdobju ostali brez vode insobili odvisni izključno od gasilcev in njihove cisterne. Člani PGD Ljubno so se udeleževali vseh tečajev,ki jih jepripravila zgomje-savinjska gasilska zveza Prav tako so se s štirimi desetinami udeležili organiziranih tekmovanj. V Šoštanju so sodelovali na tekmovanju starih gasilskih brizgaln in se domov vrnili s pokalom za prvo mesto. Po mnenju poveljnika Oskarja Slatin- ska in ostalih iunkcionarjevdruštvajih veliko dela v prihodnjih letih čaka na področju pridobivanja najmlajših članov. Dan odprtih vrat, na katerem osnovnošolcem pokažejo gasilsko opremo in jih seznanijo s svojim delom, v zadnjih letih ne dosega želenih ciljev. Kljub prvotni zainteresiranosti se mladina ne odloča za vstop v gasilske vrste. Ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar je dal pobudo za organizacijo obsežne vaje evakuacije šolarjev iz šolskega poslopja. Ta naj bi vsem sodelujočim, predvsem pa pedagoškemu kadru in šolarjem, pokazala postopke v primeru morebitne nesreče in še okrepila sodelovanje med društvom in šolo. V letu 2001 čaka ljubenske gasilske obeležitev pomembne obletnice. Društvo je bilo namreč ustanovljeno leta 1886,115 let delovanjapač ni mačji kašelj. Obeležili ga bodo s slavnostno sejo in parado gasilcev in gasilske tehnike, lotili pa se bodo tudi nakupa nove-ga gasilskega kombija. Županja Anka Rakun je gasilcem obljubila pomoč, vendar hkrati dodala, da milijona in pol, ki naj bi ga občina po željah gasilcev prispevala k nakupu kombiniranega vozila, v proračunu ni. Benjamin KanJIr (u ORGANIZACIJE, OGLASI OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Humano poslanstvo krvodajalcev V osnovni šoli Gornji Grad je v četrtek, 22. februarja, potekala letošnja prva krvodajalska akcija. Že v jutranjih urah je nastala gneča med krvodajalci, ki so želeli čimprej opraviti odvzem krvi. Akcijo v Gornjem gradu je organiziralo območno združenje Rdečega križa iz Mozirja v sodelovanju z oddelkom za transfuzijo celjske bolnišnice, ki ima skromnejše zmogljivosti kot ljubljanska transfuzija, zato je vse potekalo počasneje. Zaradi velikega odziva krvodajalcev je odvzem potekal pol ure dlje od načrtovanega. V dobrih petih urah se je zvrstilo 110 prostovoljcev, ki so s svojo krvjo pripravljeni pomagati nekomu, ki mu v nasprotnem primeru morda ne bi bilo več pomoči. To pa je tudi smisel prostovoljnega darovanja krvi, kajti nikoli ne vemo, kdaj bomo mi tisti, ki jo bomo potrebovali. Krvodajalci so se po odvzemu okrepčalivšolski kuhinji, aktivistke krajevne organizacije Rdečega križa Gornji Grad pa so poskrbele še za sladko podkrepitev. Kako poteka odvzem krvi, so si ogledali tudi otroci iz gornjegrajskega vrtca, in samo želimo si lahko, da bo kdo izmed njih nekoč postal krvodajalec. Vsem, ki so pripomogli k lepo uspeli akciji, najlepša hvala! IK Akcije v Gornjem Gradu se Je udeležilo 110 krvodajalcev (foto: Savinjčan) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Prizadevajo si za zmanjšanje onesnaženosti kraja Drugi petek vmarcu so se naletnem občnem zboru srečali člani Thrističnega društva Nazarje in pregledali dosedanje delo ter začrtali smernice za prihodnje delovno obdobje. Razrešili so stare organe upr avljanja in izvolili nove. Za predsednico je bila ponovno izvoljena Vanja Hofbauer. Z lanskoletnim delom so v društvu pričeli februarja z organizacijo otroške maškarade za najmlajše. Odrasli so gostovali na maškaradi v Mozirju. V sodelovanju s koordinacijo turističnih društev so se predstavili na sej- mu Alpe Adria v Ljubljani, kjer so promovirali kraj in občino. Z ribiči so v spomladanskem času organizirali očiščevalno akcijo. Pomagali so pri realizaciji projekta Gozdna učna pot, kjer so sadili borove sadike po pobočju cerkvenega hriba, sodelovali pa so tudi pri ureditvi parkirišč pri Izolesu in zasaditvi cvetličnih korit pred nazarskim kulturnim domom. Ob pomoči občine in športnih društev so izvedli akcijo Veter v laseh. V sklopu krajevnega praznika so pripravili športno zabavne igre, v katerih so se pomerile ekipe nazarskih zaselkov in Dobrovelj. Organizirali so tudi slikarsko razstavo Milana Rige, narodopisno prireditev Iz roda v rod in že 8. izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. V okviru društva je delovala komisija za ocenjevanje urejenosti krajev, ki je svoje delo opravila v juniju. Konec avgusta so izvedli tradicionalno tekmovanje v rolan-ju, ob koncu leta pa so pripravili miklavževanje za najmlajše in okrasili Nazarje. Načrt za prihodnje obdobje se skoraj ne razlikuje od dosedanjega dela Poleg prireditev, ki so postale že tradicionalne, se bodo trudili za urejenost kraja, v načrtu pa imajo tudi predavanje Marije SodjaKlad-nik. Sodelovali bodo z drugimi dejavniki v kraju in se trudili za urejeno podobo celotne občine, zlasti pa za zmanjšanje onesnaženosti okolja. Udeleženci občnega zbora so podprli predlog o ustanovitvi Hiristične zveze Zgornje Savinjske doline. Marija Sukalo © REPUBLIKA SLOVENIJA Center za socialno delo Mozirje Na trgu 20, 3330 Mozirje, SLOVENIJA OTROŠKI DODATEK V LETU 2001 Na Centra za socialno delo Mozirje, Na trgu 20, bomo v skladu z navodili Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Ljubljana z dne 01.03.2001 sprejemali vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka od: 01.03.2001 do 31.03.2001 Pri Centra za socialno delo Moziije vložijo zahtevke občani, katerih otroci imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Moziije. PODATKE MORAJO SPOROČITI: 1. Na obrazcu 8,41 Državne založbe Slovenije, kije bil v veljavi že v preteklem letu h kateremu morajo OBVEZNO priložiti obrazec 8,41 - PRILOGA - Državne založbe Slovenije. ali 2. Na NOVEM obrazcu 8,41 Državne založbe Slovenije, ki že zajema vse zahtevane podatke. Vloge sprejemamo na uradne dni: PONEDELJEK od 8.00 ure do 15.00 ure SREDA od 8.00 ure do 17.00 ure PETEK od 8.00 ure do 14.00 ure na Centru za socialno delo Moziije, Na trgu 20 (stavba TVD Partizana) Vlagatelji lahko POPOLNE vloge pošljejo tudi priporočeno po pošti s tem, da potrdilo o pošiljki obdržijo kot dokazilo. Prosimo, da upoštevate navedeni rok za oddajo vlog. CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV KULTURNO DRUŠTVO NAGELJ LEPA NJIVA Jaka Podbregar gre na državno tekmovanje V Slovenski Bistrici je 24. in 25. februarja potekalo 4. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Štajerske, Koroške in Prekmurja. Iz Glasbene šole Nazarje so se omenjenega tekmovanja udeležilijaka Podbregar iz Luč, Deja Vrčkovnik z Ljubnega, oba igrata na klarinet, in pianistka Sara Gluk iz Gornjega Grada. Vsi so se odlično odrezali, saj je Sara prejela bronasto priznanje, Deja srebrno, Jaka pa zlato priznanje, ki ga vodi neposredno na državno tekmovanje mladih glasbenikov. Cilji teh tekmovanj so odkrivanje in spodbujanje zelo nadarjenih učencev, njihovo usmerjanje v nadaljnje izobraževanje, omogočanje najboljšim, da se dokažejo na državnem in mednarodnem nivoju, motiviranje za nadaljnje poglabljanje znanja, hkrati pa tudi izmenjava pedagoških izkušenj pri delu z nadarjenimi učenci. Po besedah ravnateljice Glasbene šole Nazarje Olge Klemše je za uspeh na takšnem tekmovanju potrebno veliko pogojev. Osnovni pogoj je seveda nadarjen in marljiv učenec, ki se že nekaj časa glasbeno izobražuje. Nato je potreben pravi pedagog, zelo pomembna pa je tudi podpora staršev, ki so soočeni s številnimi obveznostmi: nakup instru- v ■ p no društvo Nazarje se zahvaljuje SF ~ gall pri uspešno izvedeni prireditvi »Otroška maškarada« v Glin Gostinstvu. Prireditev so omogočili: Občina Nazarje, KS Nazarje, KS Šmartno ob Dreti, KS Kokarje, Rivon Niman Sp. Rečica, Àura - kozmetični salon Mozirje, Viva Trade Nazarje, BSH Hišni aparati Nazarje, Glin K&M, Glin IPP, Glin Žagarstvo, GG Nazarje, Glin Gostinstvo, Elkroj, Savinjske novice, Savinja Mozirje;Input Nazarje, Meha-nizacijaRibežl Lačja vas, ZKZ Mozirje, Kovinska galanterija Cigale, BendaNazarje, HE-RI d.0.0. Nazarje, Bunnjt Nazarje, Klasje Celje, INO Celje, Boutic Linija Celje, Hotel Štorman Veniše, Konjeniški center Buteko Venišc, Davidov hram Prihova, MVM Mozirje, Igea Nazarje, Epsi Nazarje, Kalin Nazarje, Papirna galanterijabrunet, Mizarstvo Časi Prihova, Mizarstvo ingeniring MikekBočna, Mizarstvo Fricelj Nazarje, Mizarstvo Lukač Prihova, Mizarstvo Potočnik Rečica, Mizarstvo Kovač Ljubija, Praznikjože Kokarjè, Gamit Varpolje, Mizarstvo BendaTmovec, Humani les Marinka Hudoklin Nazarje, Trsat Nazarje, PVC Robnik Valentin Rečica, Weiss Rečica, Telcom Dušič Martin Nazarje, Trgovina Ultra Nazarje, Papirnica Bohač Nazarje, Izoles Nazarje, Metro Nazarje, Mesarija Krajner Nazarje, Mesarija Bogner Prihova, Izletnik Celje Mozirje, Joly Nazarje, Pneumatic center Tkavc Nazarje, Trgovina Polžek Mozirje, Trgovina Sandra Mozirje, Trgovina Monroe Mozirje, , Trgovina servis Grilca Mozirje, Trgovina Cekin Mozirje, Trgovina Katka Mozirje, Urarstvo Aubrcht Mozirje, Foto Seni Lamut Mozirje, Čira Čara, Zlatarstvo Kvas Mozirje, Zlatarstvo Matjaž Ljubno, Zaščita Lukač Ljubija, Slatinšek Majda Ljubija, Marolt Mozirje, Elektro Dolman Mozirje, Pekama Hribernik Varpolje, Pekama Miš Maš Mozirje, Pekarna in trgovina Čretnik Mozirje, Slaščičarna Polonca Mozirje, Traga! Nazarje, Optika Gal Mozirje, Optika Likeb Mozirje, Trgovina Diana Nazarje, " leig Okrepčevalnica Bohač Nazarje, Gostišče Vrbovec, Bistro Etbo Nazarje, Gostišče Markelj Sp. Rečica, Gostišče Kozorog Mozirje, Bistro Šport Varpolje, Frizerstvo Mojca Mozirje, Frizerstvo Metka Nazarje, Frizerstvo Barbara Pusto polje, RSL Levec PE Mozirje, Avto plus Mozirje, Avtoprevozništva Miklavc Marjan Nazarje, Rokovnik Ivan Lačja vas, Fricelj Jože, BAG ln GAV Šmartno ob Dreti. Francka prva prelomila obljubo devištva Dramski ansambel kulturnega društva iz Lepe Njive je v letošnji sezoni vzel pod drobnogled gledališko delo neznanega avtorja z naslovom Ženska kmetija. Komedijo v dveh dejanjih je občinstvo nadvse toplo sprejelo, saj imajo dela tovrstnegažanra vedno dovolj pristašev med razvedrila željnimi ljudmi. menta, prevozi učenca na vaje in nastope itd. Razumevanje mora pokazati tudi matična osnovna šola, ki jo sicer obiskuje učenec, saj se šolske obveznosti marsikdaj križajo. Nenazadnje je pomembna tudi vloga ravnatelja glasbene šole, da izbere pravo kombinacijo učenec-učitelj-korepetitor, kateri morajo biti na voljo ustrezni prostorski in tehnični pogoji. Le če so vsi navedeni kriteriji izpolnjeni, je mogoče pričakovati končni uspeh. In zakaj bi se učenci obremenjevali s tolikšnimi dodatnimi obveznostmi? Poleg že naštetih razlogov je zanesljivo treba omeniti še možnost kandidiranja za Zoisove štipendije, kar pa v današnjem času tudi veliko pomeni. Franci Kotnik To dejstvo potrjujeta tudi prvi predstavi, ki sta se v pros torih večnamenskega prostora podružnične osnovne šole na Lepi Njivi odvijali 17. in 18. februarja. Občinstvo je prostor dobesedno zapolnilo, kar je dokaz, da krajani cenijo kulturno udejstvovanje mladih. S prihodom režiserja Berta Savodnika je ta dejavnost pridobila pomemben steber, na katerega se lahko v celoti opira. In prav je tako. Ženska kmetija ponuja gledalcem zgode in nezgode na kmetiji, na kat- eri živijo samo ženske. Slednje pomanjkanje moške roke zapolnjujejo s trdim delom, ki pa je večinoma v posmeh ljudem iz okolice. A kaj, ko so dekline materi ob očetovi smrti obljubile, da bodo ostale neporočene in kot takšne tudi device. Sklep se je kmalu pokazal kot težko uresničljiv, saj imajo dekleta svoje želje in potrebe. V hišo pride moški v ženski preobleki in povzroči vir zapletov, ki se skozi vso igro odvijajo do srečnega konca. Benjamin Kanjir KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Žogica Nogica Člani Kulturnega društva Ljubno so sredi meseca kulture postavili na oder mladinsko igro Žogica Nogica, ki jo je po knjigi Jana Malika in radijski igri zapisala ter priredila Lenka Kralj. Za instrumentalno spremljavo in efekte je bila zadolžena Jožica Grudnik, za glasbeno opremo MatijaLeskovšek,za svetlobne efekte Metod Budna in Primož Leskovšek, scena je bila delo Jane Lipovšek, kostumi Mije Ugovšek, za masko je poskrbela Veronika Kamplin, v pomoč igralcem pa je bila šepetalka Urša Solar. Organizacija in vodenje prireditve je bilo zaupano Ani Kamplin. Babica (Jožica Brglez) in dedek (Jože Vodušek) preživljata dneve enolično. Zapopestritevsipodaritainstrumente. Babicadobiboben,dedekIajno. Vendar jima še vedno nekaj manjka. Monoton-ostskali žogicaNogica(UrškaRetko), Id se nepričakovano pojavi v njuni hiši in žebpotešidlakoto.Včasu,kodedekišče kruhinbabicamleko, Nogicaskakljapo hiški, kjer jo opazi zmaj Tolovaj (Siko Kukovič) in jo želi odpeljati. Ob skakljanju žogica Nogica razbije vazo in v strahu pred starčkoma odide s Tolovajem, ki jo kani podariti zmajčkom (Samo Janež, Lucija Jamnik in Matevž Kotnik) za igračo. Obupana starčka vzameta instrumente in jo odideta iskat Na poti ju us- merjajo policaj (Dejan Ugovšek), vojak Qernej Petrin), črpalkar (Aleš Pečovnik), strašilo Motovilo (Luka Budna), kužek Postružek (Simon Podlesnik) in ptiček Kraljiček (SlavicaTadič). S sodelovanjem rešijo Nogico iz ujetništva. Prisrčno odigrana zgodbica je pritegnila otroke in njihove starše. Vsi igralci so se potrudili, da so malčkom pričarali kar najbolj pristne živalske glasove. Otroci so se spontano vživeli v igro in »pomagali« igralcem oponašati živali in peti. Skupaj so preživeli prijetno urico, ki bo marsikateremu kratkohlačniku ostala še dolgo v spominu. Marija Sukalo www.2BiT.si 2BiT d.0.0. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 : RAČUNALNIKI ČITALNIŠKI VEČER Z JOŽETOM SNOJEM Vzljubil je kraj in ljudi Člani Turističnega društva Rečica ob Savinji so ponovno posegli v bogato kulturno dediščino in drugi petek v marcu petič zapovrstjo pripravili čitalniški večer. Po lanski izjemno odmevni predstavitvi Antona Ibrnška, generalnega direktorja Pivovarne Laško, se je letos predstavil pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj, ki se na Rečico vrača že tri desetletja in na svojem vikendu preživi dobršen del leta. Podobno, kot je petkov večer izzvenel v gostišču Čujež, so takšni večeri ob koncu osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja združevali napredne ljudi, ki so ljubili čisto slovensko besedo. Srečanje na Rečici so začeli ljudski pevci iz Luč z narodnimi pesmimi. Pogovor z osrednjim gostom je vodil Marko Jenštrle, povezovalka programa pa je bila Vlasta Poličnik. Jože Snoj se je rodil v Mariboru leta 1934. Osnovno šolo je obiskoval v Mariboru in Mokronogu, kamor se je njegova družina zatekla pred Nemci. Vendar tudi tu niso dolgo ostali. Konec leta 1943 so se preselili v Ljubljano. V ranem otroštvu je spoznal vojne grozote. Živel je v družini, ki je bila vedno slovensko naravnana. Občudoval je očeta, ki je bil zanj ideal. Vedno si je želel, da bi se imenoval po njem, vendar je spoznal, da ime ni najbolj pomembno - dela so tista, po katerih je človek razpoznaven. V pogovoru je Jože Snoj predstavil svoje delo ob nastajanju knjig in člankov v Reviji 57 in Novi reviji. Spregovoril je tudi o prijateljevanju Druženje z Jožetom Snojem je bilo zanimivo in prisrčno (foto: M. Šukalo) z Dobrico Cosičem in drugimi srbskimi pisatelji pred osamosvojitvijo Slovenije. Beseda je tekla tudi o političnih strankah in njegovem delu v njih. Zase je Snoj prepričan, da se ne bo nikoli opredelil za nobeno stranko, podpiral pa bo vse, ki podpirajo slovenstvo. Strankam zameri to, da gledajo le svoje interese in ne koristi naroda. Glede prijateljevanja s pisatelji, ki so strankarsko opredeljeni, je prepričan, da kultura in literatura presegata vse strankarske meje. Ob koncu razgovora je poslušalcem zaupal, kako je sploh zašel na Rečico. V Zgornjo Savinjsko dolino gaje povabil njegov dolgoletni prijatelj dr. Anton Dolenc, rečiški roj ak, in ga prepričal, da je pred več kot tremi desetletji kupil »podrtijo« - Gomjekovo domačijo ter jo preuredil v vikend. Kraj in ljudi je vzljubil v tolikšni meri, da je iz rečiške okolice črpal snov za roman Noetova hiša. Marija Šukalo KUPON © © © Akcija revije Viva, lokalnih in komercialnih radi-jskih postaj ter lokalnih časopisov Moj zdravnik 2001 v %) Akcija poteka od 5. januarja do 30. marca 2001. Glasujete lahko za: - mojo družinsko zdravnico ali zdravnika • mojo ginekologinjo ali ginekologa - mojo pediatrinjo ali pediatra. Ker se akcija preveša v zaključno fazo, vas, spoštovane bralke in bralci, pozivamo, da glasujte za vašega zdravnika ali zdravnico! Kupone nam pošljite do petka, 30. marca 2001, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje! ©OTRAFFIC s.p. Rosenstein a vt* fot*- Tel: 58 32 937 GSM 041 698 252 ■ AVTO A IšOLA.S ■■MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Točaj CPP se prieno: v ponedeljek, 19. marca 2001, ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Za obisk tečaja nudimo 20% DOPUSt. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. 7A DIIAKE IN ŠTUDENTE POPUSTI Pl AČIIO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! Vsi naši avtomobili so opromlfeni s klima napravami, sata vam klfob prihajajočemu poletju ne bo vroče in be poučevan je prav prijetne. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic v gasilskem ___________domu v Mozirju._______ ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE Likovni talenti osnovnošolcev Aktiv učiteljev likovne vzgoje osnovnih šol Zgornje Savinjske doline je na pobudo vodje aktiva Jureta Repenška v sodelovanju z mozirskim Zavodom za kulturo organiziral razstavo likovnih del osnovnošolskih učencev. Otvoritev razstave je bila 2. marca, predstavljena dela pa so pokazala, da se v otrocih skrivajo mnogi talenti, kis pomočjo mentorjev prihajajo na površje. Na razstavi so se predstavili učenci višje stopnje, saj prostor ni dopuščal razstave večjih razsežnosti. Likovna dela učencev nižjih stopenj osnovnih šol so tako ostala nepred-stavljena in bodo svoj prostor na razstavnih panojih našla morda ob kakšni drugi priložnosti. Kot je ob otvoritvi dejala akademska slikarka Terezija Bastelj, je od mentorjev, torej učiteljev, v veliki meri odvisno, v kakšni obliki se bodo izkazali mladi talenti. Dober učitelj pri otrocih išče znanje, ne pa neznanje. V vsakem človeku, posebno še pri otrocih, notranji potenciali »čakajo«, da jih nekdo prikliče in izkoristi. In tu nastopijo učitelji. Z medsebojnim odnosom na relaciji učenec-učitelj lahko ob primerni motivaciji nastajajostvar-itve različnih zvrsti. Ena izmed njih, ki je pri oblikovanju celovite oseb- nosti zelo pomembna, je tudi likovna. Učenci so skozi slike izpovedali svoje videnje sveta okoli sebe. S pomočjo slikanja, risanja, grafike in mešanih tehnik so izrazili tudi različne pedagoške pristope svojih mentorjev. Široka paleta vidikov je ustvarila ljudi, živali in življenjske prostore, iz katerih se je odražala ljubezen do življenja, ki je otrokom ne manjka. Kulturni program ob otvoritvi so pripravili učenci osnovnih šol Ljubno in Luče. Razstavo je odprl ravnatelj OŠ Ljubno Rajko Pintar, ki je v svojih besedah izpostavil velik napredek na področju likovne vzgoje v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih letih, za kar gre zahvala likovnim pedagogom. Benjamin Kanjir MOZIRJE Mladi pesnik razgalil dušo Območna izpostava Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti iz Mozirja in bar Grabenček sta drugo februarsko soboto vGrabnerjevi hiši pripravila literarni večer, na katerem so se predstavili pesnik Jože Hribernik ml. in člani okteta Teš iz Šoštanja. Umetniški vodja projekta je bil Mitja Venišnik. Jože Hribernik je bil rojen v Mariboru, osnovno šolo je obiskoval v Mozirju, poklicno pa v Kranju. Sedaj z družino živi na Pobrežjah in se ukvarja s pekarstvom. Pes-nikuje že deset let. Napisal je vrsto otroških in ljubezenskih pesmi. Delček njegove bogate poezije je objavljen v zbirki Slap 3- Lastne zbirke doslej še ni izdal. Večer poezije, ki so ga s pestrim izborom različnih napevov obogatili izbrani glasovi pevcev okteta Teš pod vodstvom Mitje Veniš-nika, je poslušalcem razgalil dušo mladega pesnika, ki s svojimi stvaritvami seveda še zdaleč ni rekel zadnje besede. Marija Sukalo Kresničke Resnico so pribili na križ na začetku našega štetja, v podobi učlovečenega Boga. Še vedno je na križu. KONCERT BENJAMINE IN KRISTINE ŠUSTER V CELJU Glasba je njuna ljubezen Največje zadovoljstvo vsakega umetnika je, ko občinstvo z aplavzom nagradi njegovo delo. Tega je bilo 2. marca zvečer v celjskem Narodnem domu vizobilju. Svojo glasbeno nadarjenost in izobrazbo sta tega dne namreč pokazali in dokazali sestri Benjamina in Kristina Šuster iz Mozirja. Zanimanje obiskovalcev za koncert se je kazalo že pred vhodom Narodnega doma. Težko je bilo najti prosto parkirno mesto, še težje je bilo potem priti do vhoda v čudovito obnovljeno dvorano. Vsi, ki se jim je uspelo prebiti v dvorano, pa čeprav le na pomožne sedeže, so imeli kaj videti in slišati. Benjamina, mlajša izmed sester, obiskuje tretji letnik prve celjske gimnazije in svoje šolske obveznosti dopolnjuje z igranjem violine, klavirja in petjem pri vokalnih skupinah Jurij in Savinjski rožmarin. Violino jo poučuje Muniba Busančič, pri Toniju Acmanu pa obiskuje deveti letnik klavirja. Kristina obiskuje in letošnje šolsko leto zaključuje isto šolo, glasbeni talent pa razvija z igranjem violine, solopetjem in prepevanjem v že omenjenih vokalnih skupinah. Violino jo prav tako poučuje Muniba Busančič, peti letnik solo petja pa obiskuje pri Katji Kovač. Premišljeno izbran program prvega dela koncerta, pri izvedbi katerega je sodeloval Toni Acman na klavirju, sta kot gostji dopolnili Ana Planovšek (saksofon) in Mateja Kožuh (harmonika). Tako kot Benjamina in Kristina sta obe učenki prve celjske gimnazije. Drugi del koncerta sta spet pričeli Benjamina in Kristina, na oder pa sta povabili vokalno skupino Savinjski rožmarin, ki jo vodi Tadeja Cigale. Pevke in pevci so pokazali znano kvaliteto, ki jih je popeljala že na mnoge prireditvene odre širom po Sloveniji in izven nje. Sponzorstvo nad prireditvijo so prevzeli prva celjska gimnazija, Glasbena šola Nazarje, Zavod za kulturo Mozirje ter ostali darovalci. Pobudnik koncerta, ravnatelj gimanzije Jože Zupančič, je ob koncu občinstvu zaupal svoje prvotne dvome o pravilnosti odločitve, ki so se mu porajali v času organiziranja prireditve. Leti pa so se razblinili že ob pogledu na prenapolnjeno dvorano. Benjamin Kanjir Zakrajšek Zvonka s. p., knjigovodske in računovodske storitve, Attemsov trg 9, Gornji Grad, preneha z dejavnostjo 9- 6.2001. VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA c Vii m ri NOVA KOLEKCIJA PLETENIN ^ a pomlad Mojca SEMPRIMOŽNIK s.p. => VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA VELIKA IZBIRA REČICA OB SAVINJI Druženje likovnikov in literatov V stari osnovni šoli na Rečici ob Savinji so se zadnji petek v februarju zbrali člani kulturnih društev Gal in Slap ter pripravili likovno razstavo, ki so jo obogatili z literarnim večerom. Obiskovalce, pesnike in umetnike je pozdravil župan občine Mozirje Jože Kramer, ki se je vsvojem govoru zahvalil likovnikom, ki so z razstavo obogatili avlo sedanjega vrtca in tako nadaljujejo tradicijo razstav, ter literatom za bogat kulturni večer. O smernicah za delovanje literarnega društva Slap je spregovoril njihov mentor profesor Vinko Šmajs, ki je nanizal nekaj podatkov o poznavanju zakonitosti pisanja proze in poezije. Predsednica Marija Rihter je orisala delovanje društva. Nato so se občinstvu s svojo poezijo predstavili Štefka Petek in Radovan Sukalo z Rečice, Franc Rop iz Varpolja ter Jože Hribernik ml. s Pobrežij. O umetnikih in njihovem delu je spregovorila predsednica društva Gal Anka Rakun, ki se je ob tej priložnosti zahvalila občini za prostore, v katerih lahko sedaj nemoteno ustvarjajo in pripravljajo delavnice. »Rezultati« ene teh delavnic so bili dani na ogled ravno na tem srečanju. O delavnici in delu Na Rečici se je s svojo poezijo predstavil tudi Radovan Sukalo (foto: Ciril Sem) je spregovoril tudi likovni pedagog in mentor Robi Klančnik, kije razstavljavce vodil skozi dve likovni delavnici in jih poučeval o zakonitostih različnih zvrsti umetnosti. Ob odprtju likovne razstave so si obiskovalci lahko ogledali, kako člani društva Gal ustvarjajo v novi delavnici pod budnim očesom mentorja Denisa Senegačnika ali pa prisluhnili literarni delavnici pod vodstvom Vinka Šmajsa. Večer je popestrila kitaristka Suzana Hebar, študentka akademije za glasbo. Druženje likovnih in literarnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline je bil še en kamenček v mozaiku kulturnih prireditev v mesecu kulture, ki ga koordinira mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. M. Š. INTERVJU: VIDA 0RL0VIĆ, PREDSEDNICA TD REČICA Ženska emancipacija zrušila družinske vrednote? Vida Orlovič je odločna ženska. Malce trmasta z velikim srcem. Svoja stališča je pripravljena braniti z vso odločnostjo in v enaki meri prisluhniti argumentom ostalih. Pri delu jo preprosto vodi želja po osrečevanju ljudi in takrat ni nič težko. Celo več, tistikrat si najbogatejši. Izguba življenjskega sopotnika jo je prizadela, kar pa ni dobro kazati ljudem, ker so čioveš-jjta merila preozka. Ostala ji je toplina južnega sonca, ki daje moč. ! • Marec je na nek način posvečen ženam in materam. Kolikšna je pravzaprav njihova vloga v času potrošništva in globalizacije -na papirju emancipirane, kaj pa v resnici? Življenje ženske v današnji družbi ni pretirano lepo. Dobra mora biti v službi, kot delavka ne bi smela nikoli zatajiti. Udejstvovala naj bi se v politiki in družabnem življenju, vrh vsega mora biti čudovita mati ter po možnosti dobra kuharica in goreča ljubica. Vsega tega ženska ne zmore. Ženska mora pri sebi razčistiti, kaj si prvenstveno želi, kaj je v življenju najpomembnejše. To lahko rečem, ker sem že nekoliko starejša. • Pravica do materinstva je pravzaprav pravica naroda do lastnega preživetja... Vrednota matere je danes poteptana kot še nikoli doslej. V zakonodaji so pravice žensk lepo zapisane, v resnici pa se mora prenekatera krepko boriti za njihovo uresničitev. Precej vode bo še moralo preteči, da bodo pravice s papirja obrodile sadove in se bodo lahko mlade ženske brez pomišljanj odločale za rojstvo otrok. Same ženske so prešibke in dokler ne bo prevladalo splošno spoznanje, je tudi moje razmišljanje samo glas vpijoče v puščavi. Vsi se bomo morali zamisliti, a ne samo ob dnevu žena ali materinskem prazniku, in “Naše mame so bile doma, skrbele so za dom In družino in bile so središče življenja. Te ženske so bile cenjene. Danes pa opažamo, da mama ni več vrednota. Poglejte, koliko je žensk, ki se morajo zaradi ohranitve delovnega mesta odreči materinstvu.” • Ali ni ženska sama sprejela podrejene vloge, kljub svojstvenim lastnostim, ki bi jo morale ohranjati na piedestalu spoštovanja, tako družbeno kot zasebno? Težko je reči. Borba za denar in preživetje je danes tako pomembna, da zakrije vrednote in dobrote. Ta hip ženske nimajo moči, da bi si izborile enakovrednost, da bi jim na delovnih mestih priznali angažiranost tudi na vseh drugih področjih. Ta prehod, ta tranzicija in kapitalska miselnost vidita samo denar in nič drugega. Ženska se je preprosto izgubila, ni je videti. Če hoče ženska uspeti vslužbi, mora vse ostalo preprosto potisniti na stranski tir. Trenutno imajo majhne možnosti, čeprav verjamem, da se bo tudi to spremenilo na bolje. •Je torej ustvarjena družinska harmonija z odhodom ženske v službo preprosto izginila? Ali se ni mogoče ženska sama prehitro pustila potegniti v vrtinec nekakšne materialne neodvisnosti? Naše mame so bile doma, skrbele so za dom in družino in bile so središče življenja Te ženske so bile cenjene. Danes pa opažamo, da mama ni več vrednota. Poglejte, koliko je žensk, ki se morajo zaradi ohranitve delovnega mesta odreči materinstvu. Naš način življenja je bil drugačen. Mame so bile kmetice ali žene delavcev. Skoraj vse se je pridelalo doma, danes pa brez zaslužka ni kruha. • Skromnost je tudi bila precejšnja vrlina ... To je res. Ampak v zadnjih desetletjih smo živeli razmeroma dobro. ljudje so se razvadili in korak na slabše povzroča težave, predvsem pri mlajših generacijah. ustvariti možnosti, dase bo slišal otroški jok in šole ne bodo prazne. • Je torej vsa šolska infrastruktura v zadnjih letih strel v prazno ali mogoče optimistična daljnovidnost? Mislim, da gre za slednje. Poleg tega bodo lahko otroci ustvarjali in se učili v bolj prostornih učilnicah. Res pa je, da se bodo morali učitelji bolj posvetiti otrokom, brez njihove pomoči in seveda tudi staršev bodo otroci v tem modernem času težko dozoreli v zrele osebnosti. Šola mora biti tista, ki poleg ocenjevanja znanja proizvaja ljudi s človeškim obrazom. Ljudi, ki bodo imeli toplino in odnos do sočloveka. Velikaodgovornost je tudi na vzgojiteljih in učiteljih. • Starši dejansko vzgojo otrok vse bolj prepuščajo šoli. Ta več, kot stori, verjetno tudi ne zmore... Vprašljiv je sistem vrednot... Popolnoma se strinjam. V času moje mladosti smo bili otroci polno zaposleni. Mislim, da so današnji otroci brez primerne motivacije. Učitelj opravi svoje v okviru šolskega programa, premalo pa je krožkov in raznih tečajev. Vsi skupaj smo dolžni storiti več. Spomnim se svoje učiteljice v prvem razredu. Bila nam je kot mati. Pogrešam toplino tako v družinah, šoli, enako med sodelavci. Človeški odnosi so na tako nizki stopnji, da je težko izraziti z besedami. Materializem je pokvaril ljudi. Vsi hočemo več, nihče se ne vpraša na čigav račun. Velikokrat zamižimo in dovolimo, da se dogajajo stvari, ki marsikoga bolijo. Nekoliko večmed-sebojnega spoštovanja, tudi do države in predpisov, do vsega, kar smo si ustvarili v desetih letih, bi lahko življenje polepšalo. Pred nekaj leti smo si zatiskali oči, danes so mamila tudi naša realnost. Do vratu smo soočeni s temi problemi tudi v našem okolju in vprašam se, kako bomo te pojave preprečili. Otroci so različni, kot so vedno bili. Res pa je zanje danes premalo prostora. Ni več mladinskih klubov, ki bi mladim nudili razne krožke in organizirano druženje. • Pred razgovorom ste mi zaupali življenjski moto: “Veselje išči, žalost pride.” V naši družini je bila mama središče vsega. Bila je vesele narave, ženska z ogromno človeške energije. Iz nje smo črpali optimizem in veselje. Kljub temu, da smo živeli po vojni v težkih materialnih razmerah, je znala vsako stvar obrniti na dobro. Bridke stvari je bilo potrebno preživeti: smrt sestre ... od kmetije je ostalo samo nekaj njiv ... Vedrino in smisel za lepo življenje ni darovala samo svoji družini ampak tudi sosedom. Marsikaj hudega smo preživeli. Samo človek je izvir vsega dobrega. Če ti je dano in znaš prenašati na druge ljudi, dobiš moč, ki je ni mogoče vzeti. Vse, kar se ti zgodi slabega, je samo meglica na sončnem nebu. Ampak, veste, tudi slabe stvari imajo smisel v življenju. Vse samo dobro tudi ni dobro. V sleherni zadevi se najde nekaj lepega in če gledaš življenje tako, je vsaka ovira premagljiva. S to lastnostjo je živel tudi moj stari oče Brinevc. Imel je veliko premoženje, pa tudi upanja za svoj kraj, za Rečico. Bil je med soustanovitelji splavarske zadruge, kmetijske posojilnice in hranilnice na Rečici. Bil je tudi velik dobrotnik nazarskega samostana. Z delom in poštenostjo je želel veliko doseči in to mu je tudi uspelo. Talent, ki ga človek sprejme od prednikov, je potrebno razdeliti ljudem. • • Z vašim prihodom je rečiško turistično društvo doživelo prenovo, Zgornja Savinjska dolina pa pronicljivo kritičarko... Po upokojitvi leta 1992 mi je bilo jasno, da bom morala nekaj početi. V meni je nemiren duh, ki hoče vedno več. V turističnem društvu so želeli popestriti dejavnost, povabili so me in skupaj z aktivom kmečkih žena smo pripravili razstavo prazničnih jedi, ki se kuhajo ob pomembnih praznikih v Zgornji Savinjski dolini. Razstava je doživela lep odziv, bila je nekaj novega. Od takrat sem s turizmom zastrupljena. Sreča je, da je v društvu toliko različnih ljudi. Občutek imam, da je živobarvnost našega mozaika prijetna za dušo in oči. Takratna uspela razstava nas je opogumila tako, da vsako leto pripravimo razstavo z etnografsko tematiko. Obdelali smo zgornjesavinjske rokodelce, cvetje iz papirja... Pripravili smo knjigo Pod rečičkim zvonom, vabili smo znane umetnike, naša raznolikost nas vodi na mnoga področja. Želimo, da se v kraju kaj dogaja, da se o njem sliši in da bi Rečica dobila pomembnost, ki jo je v Vida Orlovič (foto: Ciril Sem) preteklosti že imela. V povezavi z gornjegrajsko gospoščino je dobila nižje sodstvo, od takrat prang-er sredi trga. Želja je veliko, med ostalimi obnoviti Tavčarjev dvorin mu vrniti potrebno vrednost. Kar počnemo na Rečici, je zasluga vseh zaselkov krajevne skupnosti. Ljudje so navezani na svoj trg, tako da jim ni težko pomagati oziroma realizirati idej našega društva. S pridobljeno osemletko bomo naše delo še lažje uresničevali. Upam, da bodo mladi ostajali na Rečici in nadaljevali z delom v vseh društvih, ne samo turističnem. Zavedam se, da smo delali napake, torej bi lahko določene stvari izpeljali bolje. Zdi se mi, da imam pravico povedati, kaj je narobe. Da pravi čas opozorim. Nikjer ni drugače, zato ne razumem tistih, ki so užaljeni, če se opozori na njihove napake. Veste, z mano ne dela nihče v rokavicah. Če komu stopim na žulj, se zelo hitro odzove. Vedno sem pripravljena na dialog, za nikomer se ne skrivam in ne želim zaščite. Kar je dobro, naj tako ostane, če grešim, je prav, da me opozorijo. To naj bi bil moto vseh ljudi. Ne bom večno na tem položaju, dokler pa sem, želim pomagati. Z odprtimi očmi hodim po slovenskih regij ah in vidim, kaj vse ljudje dosežejo s skupnim delom. Tega si želim tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nekdaj je bila dolina enotna, danes pa se zapiramo za občinske plotove. • Očitno tudi koordinacija turističnih društev ne bo zmogla potegniti iz blata voz zgornjesavinjskega turizma... Verjela sem, da bomo v nekaj letih zmogli stopiti skupaj, sodelovati in predstavljati enotno dolino. Zaradi tega sem prevzela koordinacijo turističnih društev. Nesrečne občine so vsaj v turističnem pogledu prinesle ogromno negotovosti. Nikakor ne zmoremo skupnega jezika, da bi lepote, ki jih imamo, znali pokazati in od tega tudi nekaj iztržiti. Želim, da bi naši župani in županja, čeprav vem, da tega ne bom uspela, zmogli toliko človečnosti in bili enotni vsaj na področju turizma. Dve leti si prizadevamo za ustanovitev lokalne turistične organizacije, vendar brez uspeha. Ko vidim, kako je ljudem iz Logarske doline uspelo povezati celo Solčavo, sem nad ostalimi razočarana. Niti enega skupnega prospekta ne zmoremo. Upravna enota je z popisom kulturnih, zgodovinskih in etnografskih vrednot storila pred leti veliko delo. Škoda, ker je vsa stvar obležala v predalu in je za splošne koristi neuporabna. • Vedno znova poudarjamo lepote Zgornje Savinjske doline. Kot da ni tistega ali nekaj, zaradi česar bi morali zardeti in se zamisliti... Prva stvar, nad katero se moramo zamisliti, je porečje Savinje. Spomnim se, kako smo v mladih letih dobesedno varovali gmajne ob Savinji. Zaradi smeti in druge navlake človeka ne moreš več peljati k reki. Očitno se vsi premalo zavedamo, da bo voda kmalu bolj pomembna od kruha. Ob vsej nezaposlenosti ne zmoremo organizirati ljudi; naj se sprehodijo ob Savinji od Mozirja do Logarske doline in počistijo brežini. Miselnost v naših glavah pa potrebuje drugačno čiščenje ... • Zanimivo bi vas bilo videti na funkciji županje. Takih ambicij nimam. Mislim, da imajo župani premalo časa, da bi razmišljali o teh drobnih stvareh. Obremenjeni so z dnevno politiko in velikimi problemi, v katere največkrat sami zaidejo. Če že moram odgovoriti, bi se kot županja najprej posvetila Savinji. • Kaj menite o poštenosti in morali Zgornje-savinjčanov? Les nam je omogočal, da smo vedno živeli predobro. Ih je bila industrija in delovna mesta, bil je “šverc”, ki je ljudem prinesel kar lepe denarce. Ne želim posploševati, ampak velikokrat nam je v srcu bolj denar kot poštenje. V zadnjih letih je vse samo še slabše. So izjeme, ki mislijo drugače, na žalost je ljudi, ki še mislijo in delajo pošteno, vedno manj. Ne, z moralo in poštenostjo se nikakor ne moremo hvaliti! •Je torej v očeh ljudi denar nosilec etike in morale? Tako je. Denar je nujno zlo, brez njega ne gre. Vendar denar ne dela dobrih ljudi, prej nasprotno. • Niso redki slučaji, ko so vaše puščice namerjene tudi na medije - predvsem tiste, ki tako ali drugače pokrivajo dogodke na tem prostoru. Moti me, da se dogodki pojavljajo v časopisu z zamudo. Še bolj pa me motijo posladkani prispevki. Veliko več je vredna pikra polemičnost, sploh če je njen namen opozarjati na stvari, ki jih je potrebno izboljšati. Posladkani članki lahko pomenijo samo dvoje: povprečen dogodek oziroma nekompententen avtor. Kritična sem do vseh, od Ognjišča do Dela. Verjamem pa, da novinar velikokrat piše tako, kot pač piše, zaradi uredniške politike. .«miim TISI' Pogovarjal se Je Edi Mavrič • Savinjčan “Z odprtimi očmi hodim po slovenskih regijah in vidim, kaj vse ljudje dosežejo s skupnim delom. Tega sl želim tudi v Zgornji Savinjski dolini. Nekdaj je bila dolina enotna, danes pa se zapiramo za občinske plotove.” m. __ »•dea Delovni čas: „ MIKLAVC pon. - pet. 8.00 - 18.00 veaka prva «n tretja tTmmmo v mosocu 800 ■ sobota 12.00 BREZPLAČNI PREVENTIVNI PREGLED _ V MESECU MARCU Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, fake: 03/839 48 41 Poleg naše stalne ponudbe NOTRANJIH IN ZUNANJIH VRAT TER PODBOJEV IN KLJUK imamo sedaj na zalogi po zares nizkih cenah tudi: - LAMINATE - DEKOR stenske in stropne obloge (iverali, mdfj Ugodne cene in gotovinski popusti! RENAULT Laquna Aktivirajte jo v salonih Renault! Prihaja nova laguna! Med 16. in 24. marcem ste zato vabljeni v salone Renault, kjer jo lahko potipate in pogledate ali pa celo sedete vanjo in pridete do spoznanja, zakaj ste z njo eno. Laguna. Z njo ste eno. ■m» .vrajmmRiit.si Levec 56 c, 3301 Petrovče tei.: 425 45 12 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 583 33 20 NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO ★ ★ ★ GERMANY VRHUNSKE NEMŠKE PNEVMATIKE SEDAJ NAVOLJO TUDI PRI NAS PO PROMOCIJSKI CENI DO 15. APRILA 2001. PNEVMATIKE PLATIN IMAJO DOŽIVUENSKO GARANCIJO. PROMOCIJSKE CENE 135/80 R13 5.940,- SIT 145/80 R 13 6.420,- Sli 155/80 R13 7.240,-SIT 155/70 R13 7.220,-SIT 1(5/70 R13 8.130,-SIT 175/70 R13 8.340,- SIT 175/65 R14 9.790,-SIT 185/55 R14 185/60 R14 185/70 R14 185/65 R14 195/50 R15 195/60 R15 195/65 R 15 12.(00,-SIT 9.990, -SIT 11.180,- SIT 10.490,-SIT 10.860,-SIT 12.990, -SIT 13.720,-SIT « vsebujejo 19 V DDV. Nudimo vam pnevmatike proizvajalcev: GOODYEAR, DUNL0R PLATIN, SEMPERIT, SAVA, HANKOOK, DEBICA, MATADOR, ALPETOUR Velik izbor aluminjastih platišč: AEZ, ENZO, PLATIN, RIAL IN ALESSIO Plačilni pogoji: - gotovinski popusti - plačilo na 3 obroke - plačilo s karticami EUROCARD, MAGNA, ACTIVA, BA KARTICE Garancija na pnevmatike: -tehnične garancije od 1 do 3 let. - garancija plus* za pnevmatike Goodyear, Semperit, Sava, Hankook In Deblca. - doživljenska tehnična garancija za pnevmatike Platin. Deponacijo vaših zimskih ali letnih pnevmatik pri nas po ugodnih cenah. * V primeru nepopravljive mehanske poškodbe na vašo krivdo (presekana pnevmatika) ali vandalizma (trakih oseb), vam povrnemo odškodnino v razliki do nove pnevmatike. Garancija plus velja dve leti. Za vse člene In nove člane, ki te včlanijo pri nat, nudimo dodatnih 5% popusta nagleda na vrsto plačila. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Novi Raziskujte svet z AKCIJSKE CENE MICHEUN 185/65 R 14 \l6.251,/12.188,-MARANGONI 175/60 R 14 ».110/ 6.833,- MARANGONI 195/65 R 15 17.170,- 12.878,- FULDA FULDA HANKOOK HANKOOK HANKOOK 185/60 R 14 12.540,-195/65 R 15 16.230,-195/50 R 15 13C040, 205/50 R 15 W.42CL 205/55 R 15 /18.620/ 12.878,-9.405,-12.174,-9.780,-13.065,-. 13.965,- Akcijske cene veljajo za naštete pnevmatike do 31.05.2001 oz do razprodaje 2alog. Vse cene so v SIT in vsebujejo 19% DDV. TESTIRALI SMO ZA VAS Novi ford mondeo 2.016 V Stara uspešnica je temeljito prenovljena. Novi ford mondeo smo si za kratko testno vožnjo sposodili pri Fordu Krbavac v Rečici ob Paki in že na prvi pogled ugotovili, da je tudi novi mondeo (tako kot focus) rezultat Fordovega “new edge designa”. Mondeo je lep avtomobil, ki ugaja evropskemu okusu. Nekateri sicer pravijo, da je preveč podoben VW passati!, ampak mar si nismo dandanes tudi ljudje vse bolj podobni? Piše: Igor Pečnik Prednje luči delujejo skladno. Mednje se zajeda velik motorni pokrov, ki se lahko odpre samo s ključem. Impozantna dolžina bokov v »pasa-tovem« stilu pripelje do elegantnega zadnjega dela, ki se lahko zaključi kot štiri- ali petvratna limuzina ali karavan. Med zadnjim in sprednjim koncem namerimo 4.731 nun (4.804 mm pri karavanski različici), kar pomeni, da bodo marsikje garaže postale tesne, zato pa je udobje na zadnji klopi bistveno večje. Notranjost je urejena elegantno, v testni verziji z opremo ghia celo z dodatki aluminija. Mogoče tu in tam kakšno stikalo deluje ceneno, vendar to seveda ne vpliva na odlično sedenje v udobnih sedežih, ki je združeno z po višini in globini nastavljivim volanskim obročem. Vsa stikala so na dosegu roke, zato se voznik na delovnem mestu hitro počuti povsem domače. Poleg predalčka na stropu in konzolnega nosilca za pločevinke je na voljo še kup predalov, POVPRAŠALI SMO ZA VAS kamor boste lahko skrivali zemljevide in čokolade. Deljiva zadnja klop omogoča prevoz daljših predmetov, sicer pa prtljažni prostor že v osnovi ponuja 500 litrov prostornine (karavan različica celo 540 litrov). Prav tako kot za udobje, je poskrbljeno za varno vožnjo, saj je vsa oprema serijska, le ESP je opcijski. Motorjev je na voljo šest. Štirje bencinski in dva dizelska. Bencinskima 1.8 s 110 KM in 1.8 16V s 125 KM sledita »večja brata« 2.016V s 145 KM in V6 2.5 24V s 170 KM. Za varčneže sta na voljo dizla 2.0 TDI s 90 ali 115 KM. Odločitev je prepuščena kupcem in njihovim željam. Testni avtomobil je bil petvratna različica z motorjem 2.016V in najbogatejšo opremo ghia. Preglednost iz notranjosti je solidna, motijo le malce (pre)majhna stranska ogledala, ki so očitno rezultat oblikovalske zamisli. Tudi zadnje steklo je pri petvratni različici relativno majhno, kar nekoliko omejuje preglednost nazaj. Motor je odličen, tih in prožen, in se prikupi z elegantnim delovanjem in lepim “prijemom” na plin. Serijska 16-palčna platišča vzbujajo skrb neudobja na savinjskih cestah, vendar temu ni tako. Mondeo j e vedno slovel po odličnem podvozju in tako je tudi ostalo: ravno prav mehko in ravno prav trdo za odlično lego na cesti. Malce se je treba navaditi le mehkega volanskega obroča, ki v določenih trenutkih nudi (pre)malo informacij, kaj se dogaja z avtomobilom. I SMO ZA VAS Z zamenjavo zimskih pnevmatik se nič ne mudi Zima je odšla iz Slovenije, sicer pa, če dobro pomislimo, letos v naše kraje niti prišla ni. Zimske pnevmatike so nam v letošnji zimi kaj malo koristile. Od včeraj, torej od 15. marca dalje, po zakonu zimska oprema ni več obvezna, kar naznanja avtomobilsko pomlad. Salon v Ženevi je zaključen, novosti so znane. Kaj pa je noveganapodročjuletnih avtomobilskih pnevmatik, smo povprašalivPnevmatik centru Tka vcvNazarj ah. Z zamenjavo zimskih pnevmatik se pravzaprav nič ne mudi. Tudi po 15. marcu bodo prav lepo koristile, vsaj do takrat, da se zunanje temperature dvignejo nad 15 stopinj Celzija. Potem se bo njihova obraba bistveno povečala in tisti, ki imajo avto še junija obut v zimske pnevmatike (verjemite, niti jih ni tako malo) so vredni obsodbe. Razen če so bile slednje že tako slabe, da jih je bilo najbolje “zlizati” do konca. Treba je vedeti, da zimske pnevmatike z naraščajočo temperaturo in obrabo izgubljajo tudi na voznih lastnostih, kar pomeni zmanjšano varnost v prometu. Vestni vozniki bodo pravočasno sneli zimske pnevmatike, jih temeljito očistili in spravili v temen prostor. Kdor jih bo pustil na platiščih, bo očistil tudi slednja, da sol ne bo razjedla kovine, injihmordaceloobesilnanosilceza hrambo pnevmatik. Prej pa jih bo še napolnil z zrakom do predpisane vrednosti Pri nakupu novih pnevmatik upoštevajte predpisane dimenzije, saj le v tem primeru ne bo problemov na tehničnem pregledu. Za nasvet povprašajte tudi najbližjega vulkanizerja, kajti izbira med Goodyear Je Izdelal okolju prijazen avto plašč različnimi pnevmatikami je dokaj težavna, v večini primerov pa odloča cena. Za izbirčneže priporočam branje testov v avtomobilskih revijah, ki so najboljša informacija o kvaliteti gum. Na hitro naj opomnim, da dimenzija 195/50-15 pomeni: 195 ” širina pnevmatike v mm, 50 - višina in predstavljapresečno razmerje glede naširino, 15 pa - premer platišča v colah. Če se odločite za širše pnevmatike, je treba ustrezno zmanjšati presečno razmerje. Prav tako je potrebno upoštevati hitrostne razrede, saj mora pnevmatika prenesti največje obremenitve. In novosti na našem trgu? Znani gumarski proizvajalec Goodyear, ki se v formuli ena letos srečuje s konkurenco Michelina, je predstavil novo pnevmatiko GT 3, ki je naslednica uspešne GT 2. Največja novost je, daje proizvajalec zmanjšal uporabo saj in silike in dodal material na osnovi škroba, ki je ekološko neoporečen in ima vrsto dobrih lastnosti. Nova tehnologijaseimenujebiotred. Osnovne prednosti so: zmanjšana emisija C02, zmanjšana teža pnevmatike, boljši oprijem na mokri podlagi in zmanjšana obraba, kar zagotavlja dolgo in varno življenjsko dobo. Sicer je odločitev je vaša, vprašanje pa ostaja: ali se splača varčevati pri pnevmatikah, kjer lahko prihranimo na primer 50.000 tolarjev, medtem ko je škode na avtomobilu za milijon tolarjev, ker nam je “zdrsnilo” na mokri podlagi? Ja, težka odločitev... ZGODOVINA IN NARODOPISJE nekdanje priprane Piše: Aleksander Videčnik Naši predniki so imeli v zvezi s poroko in posebno s svatbo celo vrsto navad, ki so jih dosledno vzdrževali in prenašali na potomce. Če se s temi navadami in običaji nekoliko bližje spoznamo, lahko ugotovimo, da je bilo poglavitno tisto, kar je potekalo pred samo sklenitvijo zakonske zveze. Treba je pač upoštevati, da so tedaj na kmetih, in o tem okolju je tu govor, imeli pred očmi predvsem posest. Zato ni čudno, če so o gmotnih in drugih gospodarskih vprašan- jih govorili že pred poroko. Med tržani je bil običaj, da so delali poročne pogodbe, na deželi pa je veljala beseda pred samo poroko. Pred kakimi dvanajstimi leti mi je Lovro Goličnik, kronist iz Šmihela, takole opisal potek priprav na poroko. Ob tem je omenil, da veljajo njegove pripovedi za kakih sto let nazaj. »Tisti, ki se je nameraval poročiti, je naprosil katerega od sosedov ali stricev, da je šel z njim v »svate«. Če je imel ženin že prej izbrano nevesto, se je vse hitro uredilo. Če se pa ženin in nevesta nista dobro poznala, so pa bile včasih težave. Navadno so se dogovorili tako, da je šla nevesta s svojimi starši »na oglede«. Ob taki priliki so šele odločali, ali bo kaj s poroko ali ne. Nevesta je hotela vedeti, kako bo živela v novem domu, kakšne bodo njene pravice, ne le zgolj dolžnosti, če ji bo mož zapisal polovico posestva ali pa bosta dedovala »drug za drugim«. Pomembno je bilo tudi to, kakšne bodo dolžnosti do staršev ženina (prevžitek). Dalje so hoteli razčistiti, ali je posestvo zadolženo in za koliko. Če so se ob tem srečanju sporazumeli, so takoj določili dan poroke in naročili v cerkvi oklice tri nedelje zapovrstjo. Ob oklicih, ki so zbudili med verniki v cerkvi pomisleke, so ljudje kašljali, če pa so menili, da bo oklican par srečen, ni bilo slišati kašlja, pa čeprav je bil hud mraz... Po zadnjem oklicu je šel ženinov earner z najetimi godci do vseh naprošenih svatov, da jih je obvestil o vsem v zvezi s pripravami na svatbo. Ob tej priliki so po hišah že plesali in preizkušali sposobnosti za bližnjo svatbo. Skratka, to so bile že neke vrste »orožne vaje« za ohcet. na poroko Camer je na dan pred poroko z godci vred prenočil na ženinovem domu. Zelo zgodaj zjutraj je bila »budnica«, da je odmevalo od bregov in da se je vedelo, da bo ohcet. Sledilo je slovo ženina od staršev in svojcev. To je opravil ženinov starešina z lepim nagovorom, v katerem je poudarjal željo, da bo v zakonu dosti sreče in ljubezni in tako tudi Božji blagoslov. Ob določeni uri so se zbrali vsi ženinovi svatje in skupaj odšli na nevestin dom po nevesto in njene svate, tam jih je čakala tudi družica. Med potjo so se ustavljali pri hišah, godci pa so nenehno igrali, da je bilo družbo slišati daleč naokoli. Ker tis te čase še ni bilo cest, so svatje in godci hodili peš, posebno velja to za hribovske predele. Bomo nadaljevali. SpraDilo sena z Zakocka rodbina velikih sirmin Zadnjič smo opisali »žlejfe« kot sredini imajo tako imenovani »pu-enostavno enoosno vozilo. Tokrat trh«, v katerem je osovina, ki se je se bomo posvetili »garam«, ki so redno mastila. Tudi pri tem vozilu podobne žlejfam, vendar so na kolesih »na špice« in imajo okovana platišča. Priložena skica vozila je nekoliko poenostavljena, zato jo je treba dopolniti v toliko, da je plato (tovorna površina) lahko letvena ali pletena. Vsekakor so si prizadevali, da bi bilo vozilo čimbolj lahko. Kolesa so praviloma na špice, v GAßE sta levo in desno ob strani lestočni. Vlečni drog (oje) je na koncu prilagojen ročnemu prijemu zaradi boljše možnosti vleke. Ponekod uporabljajo pleten koš, ki ga namestijo na gare, če gre za prevoz gnoja ali podobno. Tudi to upodobitev je naredil Leopold Supin. Tako je naslovljena listina iz leta 1884. Gre za kratek opis družine ZakotnikvZakotehvPodhomu.To je družina, ki je dala številne izobražence, med njimi tudi pisca te listine. Pisal jo je namreč Franc Časi in podpisal na dan 15. aprila 1884. »Lepo se je razraslo drevo naše ljube rodbine. Deblo je pognalo močne in številne veje in veliko upanja se je pričakovalo vdrevesu. Pa kakor nad močno in košato drevo pride divja burja in silni vihar, mu polomi žlahtne ude, ga oklesti, Stankovega stori in njegovemu uničenju in koncu približuje, enako se je tudi z našo rodbino zgodilo. Lepo se je razvijala naša rodbina, res kot revnemu stanu zabeležjena in spadajočani morala velike nade zanjihovoprihodnjostimeti. Papo velikem trudu naših starišev in preddedov, smo si spomogli in lahko upanje žgali za našo prihodnost. Od stermine, coklinove koče smo smuknilivnižavo, vZakote. Pa preden se je to vršilo smo že blagega brata in sina zgubili, po imenu Anže, bil je rojen na Mavti 1871. leta in sklenil svoje mlado življenje dne 9- aprila 1872. Takrat je pervikrat prinesla nevs-miljena smert sinjo koso v našo rodbino. - Ali to še ni bilo zadosti. Ko smo se spravili v krasne Zakote katere v goščavi v kotu male dolinice stoje, mislil bi si človek da tu ga težko kdo najde. Ali v sredi našega pobolška, ko se je posestvo v boljši red spravilo, prihruje divja žena, nevsmiljena smert in pobrati pod lopato, kar rodil je bil beli dan. Mila sestra Mica po imenu in drugi bratec Ivan keršen, sta zapustila ta svet, solzno dolino in se podala v neminljivo večnost. Mica v starosti od 15 let 4 mesecev in 20 dni. Ivan pa 9 let 7 mesecev in 23 dni. Mlado življenje, katero je šele v svojem cvetu in najlepšem razvijanju bilo, se je moralo ločiti od tega sveta in se podati v nezapo-padljivo večnost. Pa smert nihčemu ne prizanese in pomaha kar ji le na pot pride. Obvaruj Bog te nevsmiljene sklepate žene vendar zdaj, ker poprej ni bila za odpraviti. Zdaj jim pa le Bog daj večni mir in pokoj in večna luč jim naj sveti, ki so se od nas ločili.« Tu sledi potem podpis Franc Časi in datum 15. april 1884. V nadaljevanju je pesem v spomin obema umrlima, ki jo bomo objavili prihodnjič. Vsekakor so podobne družinske listine dragocenost svoje vrste in jih kaže skrbno hraniti, saj nikoli ne zastarajo! neznanke glede Brenooih križen Včasih srečamo ljudi, ki se obregnejo ob vsako pisanje o naši preteklosti, češ kaj je to sploh potrebno. Ni dolgo tega, ko je nekdo menil, da vse to sodi v »naftalin«. Takšno gledanje seveda samo sebe izključuje, saj poznavalci hkrati trdijo, da je bilo premalo zapisanega o zgodovini naših krajev in ljudi. Danes je iskanje podatkov marsikdaj brezupno delo, ker virov preprosto ni. Torej lahko le ugotovimo, da je naša preteklost žal premalo popisana, a bi jo morali vendar poznati. Pa poglejmo, kako je s tem. V Savinjskem zborniku II (Celje, 1965) je celjski zgodovinar velikega slovesa Janko Orožen v članku Preteklost Savinjske doline od davnih do današnjih dni zajel tudi naše kraje. V podnaslovu Gornji Grad opisuje meje trškega sodstva kraja Ror (očitno je menil Rore, kot se je tedaj imenoval Gornji Grad). Podatki naj bi sodili v čas okoli leta l600. Ko smo iskali sledi za Hrenovimi križi v okolici Gornjega Grada, nam je poznavalec zgodovine Janez Mavrič postregel s podatki iz Orožnovega članka: »Konfini (meje) trškega sodišča so: Cerkev, kamnolom, potok do Kinclovega jezu, vodnjak pri Sperhensteinu, skala Trebina z vsekanim križem, Voglov plot in mlin, Skutnikov mlinski jarek, stari Sparberberg, križ ob potoku, mejnik na Križnem vrhu, mejnik med vasjo in Gornjim Gradom, hrib Zagradišče, kjer je v skalo vsekan oltar, cerkev sv. Primoža na Vranji peči in samostan«. Do sem opis Janka Orožna. In kaj pravi k temu Janez Mavrič, ki seveda odlično pozna svoje domače okolje: »V opisanem se skorajdaneznajdem. Okakšnem kamnolomu ni danes nobene sledi. Potok do Kinclovega jezu bi utegnil biti tisti, ki teče mimo Žegnanega studenca proti mostu, kjer se izliva. Kinclov jez bi lahko bil današnji Graščinski jez, Sperhensteinov vodnjak, kjerkoli je že bil, je že zdavnaj zasut z lastnikom vred. Skala Trebina mora biti nekje v Šokatu. Voglov mlin je moral tudi biti na Šokatnici oziroma že na Pripravni, onkraj nekdanje gostilne Pri mlinarju, že naslednji podatek je za Škatnikov, očitno Šokatnikov mlinski jarek. Je bil stari Sparberberg morda današnji Jakobe, katerega predniki so bili za časa bivanja škofov v Gornjem Gradu potovci? Križ bi lahko bil ob Potoku, ki teče mimo bencinske črpalke, lahko da so prav tam zgradili sedanjo kapelo. Križni vrh se je verjetno imenoval neki vrh severno od Brinkovača. Mejnik med vasjo in Gornjim Gradom pa je moral biti prav sigurno ob cesti na Križ, tako da je Brinko-vač spadal še v Gornji Grad, za kar imam dvesto let stare dokaze (hišne številke). Ta mejnik bi lahko bil ravno tam, kjer je do gradnje asfaltne ceste stala kapela. Ta točka je danes na cesti, južno od nove kapele. Na vrh Gradišča verjetno meja ni šla. Glede na to, da ni bil naseljen, to ne bi bilo smiselno. Sicer pa je uporabljen izraz Zagradišče, s tem je miš- ljeno vznožje hriba. Ob vznožju hriba je viden z glavne ceste, ki je bil pred kakimi 3 5 leti odlično ohranjen in dobro viden, nekaj metrov na cesto vklesan križ. Prepričan sem, da gre v opisu za ta križ, kajti moral je biti na vidnem mestu ob poti. Od tam je šla mejapač naravnost k sv. Primožu.« V Mozirju je živela od konca 18. stoletja družina Lipold. Iz tega rodu so bili številni izobraženci, narodni buditelji in sploh napredni gospodarji. Hiša družine je sedaj v lasti dedičev dr. Jožeta Goričarja, na pročelju pa je vzidana spominska plošča Marku Vincencu Lipoldu, rudarskemu geologu. Tu se je rodil 9-januarja 1816, umrl pa je v Idriji leta 1883. Zanimivo, da je Lipold najprej diplomiral na Dunaju iz prava, iz rudarstva pa v Banski Štia-vnici. Do leta 1849 je delal v rudarskih in pravnih službah, nato pa na dunajskem geološkem zavodu kot geolog in rudarski svetnik. Od leta 1867 do 1883 je bil prvi slovenski ravnatelj rudnika živega srebra v Idriji; ob tem se je ukvarjal z rudarskimi vprašanji tehničnega značaja in nadaljeval geološke raziskave v rud-išču in širši okolici Idrije. Moderniziral je rudnik, povečal proizvodnjo, hkrati pa si odločilno prizadeval za boljše življenjske razmere rudarjev. Vsekakor je Mavričevo tolmačenje meja nekdanjega trga Rore zanimivo. Veliko lažje bi bilo, če bi pisec članka v Savinjskem zborniku navajal vire, iz katerih je črpal svoje podatke. Žal pa tega ni storil, zato nam ostaja veliko ugibanjain manj trdnih dejstev. Njegova obsežna razprava o geoloških razmerah idrijskega rudišča prinaša poleg stratigraf-skih dognanj tudi podroben opis geološke zgradbe idrijskega ozemlja. To delo je predstavil leta 1873 na svetovni razstavi naDunaju, naslednje leto pa je objavil geološko karto idrijskega območja. Zgodovino idrijskega rudišča je objavil leta 1879- Geološko je kartiral številna območja tedanje Avstrije, veliko tudi na Slovenskem. Dopolnil in popravil je pedološko karto Kranjske in ji dodal izčrpen geološki pregled. Seveda je opravil še številne strokovne raziskave in bil vsestransko ugleden geolog v tedanji državi Avstriji. Lipoldovo delo in strokovno znanje ga je uvrstilo med vidne strokovnjake v mednarodnih krogih, kar je bilo v čast Slovencem in tudi Mozirjanom. Žal pa je tako, da prav domači krogi najmanj vedo o velikih rojakih. iščemo etate fotografije Zaločanova svatba v Teru. Domnevamo lahko, da ]e to bilo po drugi svetovni vojni. Sliko nam je poslal Joža Pustoslemšek - Fergl Iz Primoža. ne smemo jih pozabiti Zima je čas za izobraževanje Posegi v letu 2000 Urbanizacija Infrastruktura Kmeti stvo Rudarstvo Drugo Št. ha št. ha Št. ha št. ha št. ha Soqlasia 12 2,93 8 23 21,09 Odklonilna soglasja 1 0,75 Strokovna mnenia 11 8 2 1 ? jaizdelave rož iz krep papirja v Radmirju, ki je potekal pod vodstvom Jožefe Štorgelj in Jožice Jeraj. Kmetice iz Solčave so imele poleg navedenih tečajev še nadaljevalni tečaj izdelave najrazličnejših sirov, ki ga je vodila gospa Wiegel iz Avstrije. Na pobudo kmetic iz Lepe Njive smo organizirali tečaj peke kruha v domači krušni peči, kjer so udeleženke pridobile znanje za izdelavo najrazličnejših vrst kruhov, od rženega, ajdovega, mlečnega, koruznega, ovsenega, zeliščnega do sončničnega. Pripravile so tudi pince, mlince, krofe in krhke rogljičke. Gospa Prajner, ki je vodila tečaj, jih je seznanila tudi s kriteriji ocenjevanja kakovosti kruha, pri katerih se ocenjuje zunanji videz (oblika kruha, barva, videz skorje), vonj skorje in sredice (debelina in enakomernost skorje), videz sredice (povezava skorje in sredice, poroznost, elastičnost in enakomernost sredice) ter okus skorje in sredice. Prijetna srečanja, predavanja in tečaje zaključujemo v mesecu marcu, ko postajajo dnevi daljši, sonce bolj toplo, ko začutimo, da prihaja pomlad. Topli spomladanski dnevi prinašajo kmeticam zopet veliko novega dela in obveznosti. Kmetijska svetovalna služba Mozirje gozdovih, ki imajo močno poudarjene ekološke ali socialne ftmkcije, posege le izjemoma dovolimo. To so večinoma primestni gozdovi, ki imajo močno poudarjene javne, sploš-no-koristne vloge (čiščenje zraka, zaščita pred vetrom, rekreacija...). V teh primerih ne damo soglasja h krčitvi gozda, razen če je poseg nujen in v širšem, javnem interesu. Piše: Bernarda Brezovnlk Znan ljudski rek pravi, da žena podpira tri hišne vogale. Ta trditev še posebno drži za delo kmetice, ki je vezano tako na dom kot na družino in kmetijo. Da svoje naporno in zahtevno delo kmetice lažje opravljajo, si v dolgih zimskih mesecih vzamejo čas zase in za svoje izobraževanje. Kmetice se namreč dobro zavedajo, da je znanje, ki ga potrebujejo pri svojem delu, dobro in koristno stalno dopolnjevati. Kmetijske svetovalke smo skupaj z Društvom kmetic Zgornje Savinjske doline tudi letos za kmetice pripravile številna srečanja, predavanja in tečaje. Za letošnje zimsko izobraževanje smo zaradi vse večjega zanimanja za različne dopolnilne dejavnosti na kmetiji pripravile kar nekaj predavanj in delavnic na teme: Kako pripraviti izdelke, da bodo privlačni za kupce (Simona Pompe), Pridelava in priprava zdravilnih zelišč za prodaj o (dr. Rode) in Priprava domačega kisa in Piše: Vid Preložnik Posegi v gozd in gozdni prostor so po zakonu o gozdovih poleg posegov, določenih s predpisi o urejanju prostora, tudi krčitev gozda, sprememba gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem, ali v oboro za rejo divjadi, in gradnja vlake, če ta ni predvidena z gozdnogojitvenim načrtom. Za vse te posege je potrebno dobiti dovoljenje Upravne enote, Zavod za gozdove pa izda po 21. členu zakona o gozdovih soglasje k dovoljenju za poseg v gozd in gozdni prostor. žganj z dodatki (Mirko Rengeo). Po krajevnih aktivih so bila organizirana strokovna predavanja na temo Kompost in kolobar v zelenjavnem vrtu (Štefka Goltnik) in Pridelavam uporaba pozabljenih in alternativnih poljščin (Bernarda Brezovnik). Zelo poučno in odmevno je bilo predavanje patra jim sodobna zdrava prehrana zopet vrača njihov pomen. Pripravile so najrazličnejše jedi, kot so ajdnek, ajdov trijed, ajdov kruh z orehi, ajdove palačinke, v mleku pečene ajdove štruklje, ajdovo kašo v solati, ajdovo kašo z gobami in enolončnico z ajdovo kašo. Kar nekaj aktivov se je seznanilo tudi s pripravo ra- zličnih jedi iz ovčetine, ki postaja v slovenski kulinariki vse bolj zanimiva. Poleg teh tečajev so se kmetice v velikem številu udeležile tečajev peke peciva in slanega peciva, ki jih je vodila gospa Košmrlj v Lučah, Solčavi in Gornjem Gradu, in teča- (gradnja stanovanjskih hiš, rekreacija, turizem...) je manj in še ti so večinoma prisotni v velenjskem delu območja. Prav tako se večinoma ob večjih naseljih pojavljajo tudi posegi za infrastrukturo (telekomunikacijska omrežja, kanalizacija). Posegi v letu 2000: Pri izdaji soglasja k posegu v gozd in gozdni prostor presojamo, kako bo ta poseg vplival na okoliške gozdove. V gozdnih rezervatih in varovalnih gozdovih posegi v prostor niso dovoljeni. Prav tako lahko v Po končani spremembi namembnosti zemljišča je obveza lastnika tudi, da spremeni kulturo v zemljiškem katastru, zato pozivamo lastnike, da tudi zaradi uskladitve z dejanskim stanjem to čimprej uredijo. dr. Christijana Gostečnika na temo Mladostnik na poti v samostojnost. Pri kmeticah so posebej priljubljeni različni tečaji, kot so vsakoletni že tradicionalni enodnevni kuharski tečaji, ki jih vodi Marija Bezovšek. Letos so se kmetice na njih seznanile s tematiko priprave jedi iz ajde, ki Posegi v gozd in gozdni prostor Večinoma gre pri teh posegih za krčitve gozdov (posek vsega gozdnega drev j a in sprememba namembnosti) .Gozdni prostor poleg gozdnih zemljišč obsega tudi negozdna zemljišča, ki so ekološko in funkcionalno povezana z gozdom. Podrobneje je gozdni prostor opredeljen v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. V gozdni prostor so vključena tudi manjša neposeljena negozdna zemljišča v gozdnati krajini, kjer je gozda vsaj 40% površine in ostali naravni ekosistemi (travišča, skalovja in grušči), ki se pojavljajo znotraj gozda v gorski krajini. Pregled posegov v gozd in gozdni prostor v letu 2000 na območju OE Nazarje nam pokaže, da po površini močno prevladujejo krčitve gozdov za kmetijska zemljišča. Posegov za urbanizacijo KAJ PRINAŠA NOVI ZAKON O VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU Velja tudi za kmete in javno upravo Piše: Ivan Golob Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/99- V primerjavi z nekaterimi drugimi zakoni, kot na primer Zakonom o davku na dodano vrednost, je medijsko precej manj odmeven, za delodajalce pabo vsaj tako, če ne še bolj pomemben, saj je na ureditev varnosti in zdravja pri delu v podjetju vezanih precej dodatnih stroškov. Ideja zakona je, da postane skrb za varno in zdravo delo povsem ekonomska kategorija. To pomeni, da delodajalci in delavci dojamejo, da so stroški, ki jih ima podjetje z izvajanjem ukrepov varnosti in zdravja pri delu, manjši od stroškov, ki bi jih povzročila nezgoda pri delu zaradi opustitve varnostnih ukrepov. Zavarovalnice so s tem zakonom dobile osnovo za postavitev sistema bonusov in malusov pri zavarovanju odgovornosti, prav tako pa se na osnovi tega zakona priprav-ljajo tarifni razredi za obvezno zdravstveno zavarovanje. Preprosto povedano: kdor bo imel več nezgod, bo več prispeval v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Zakon v splošnih določbah opredeljuje pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev, določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter organe, pristojne za varnost in zdravje pri delu. Zakon se uporablja v vseh dejavnostih in za vse osebe, tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo, največjanovostpaje, da velja tudi za kmete in delavce v javni upravi, skratka za vse osebe, ki so zavarovane. Nekatere izjeme so samo glede nadzorstva nad izvajanjem tega zakona v rudarstvu, pomorstvu in zračni plovbi. Zakon je oblikovan na načelih, ki so zapisana v naši ustavi, in smernicah ter direktivah Evropske enije. Najpomembnejša načela so: - delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom, - delodajalec mora izvajati ukrepe in izbrati delovne metode, ki stalno izboljšujejo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, - delodajalec ne more prenesti svoje odgovornosti na nikogar, - vse dolžnosti delodajalca po tem zakonu so hkrati pravice delavcev, - delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu, - delovni proces mora biti prilagojen psiho-fizičnim zmožnostim delavca, - delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnos- ti in zdravja pri delu, - delodajalčevi ukrepi za zagotavljanje varnega in zdravega dela delavcem ne smejo povzročiti nobenih finančnih obveznosti, - delavce, ki delajo na posebno težkih in zdravju škodljivih delih, moradelodajalec poklicno zavarov-ati, - sestavni del vsakega splošnega oziroma poklicnega izobraževanja so tudi znanjao varnem in zdravem delu. (Prihodnjič: Kakšne so obveznosti delodajalca po novem zakonu) Zakon se uporablja v vseh dejavnostih in za vse osebe, tako za gospodarstvo kot za negospodarstvo, največja novost pa je, da velja tudi za kmete In delavce v javni upravi, skratka za vse osebe, ki so zavarovane. Preprosto povedano: kdor bo imel več nezgod, bo več prispeval v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje. DOHODNINA 2000 Ne plačujmo preveč davkov! Leto je spet naokoli in čas je za izpolnitev desete dohodninske napovedi. Ali vlagamo dohodninsko napoved, je odvisno od tega, ali smo lani prejeli obdavčljiv dohodek in ali smo dohodninski zavezanec, ki mora ali lahko vloži napoved. Vsi davkoplačevalci moramo spoštovati davčne zakone, naša osnovna pravica pa je, da plačujemo le toliko davkov, kot je po davčnih zakonih potrebno, in niti tolarja več. Ne plačujmo preveč davkov, ker bo proračun pogoltnil naš dodaten denar, tega pa nihče še opazil ne bo. In tudi ne plačujmo davkov prekmalu (inflacija) ali prepozno (zamudne obresti). Če bomo morali doplačati dohodnino, se ne jezimo, ker bo to pomenilo, da nas je država brezobrestno kreditirala, saj ji dolgujemo denar za lansko leto. Če bomo namreč dobili dohodnino povrnjeno, smo mi državo v tem obdobju brezobrestno kreditirali. Za dohodninsko napoved je pomembno, da smo pri izpolnjevanju zelo natančni. Čeprav se Vam bodo zdele nekatere dohodninske podrobnosti nepomembne, so še kako pomembne, saj je prav od teh podrobnosti odvisno, ali bomo dali iz svojega žepa preveč ali premalo denarja. Neupoštevanje podrobnosti se lahko vleče vrsto let, kar ima za posledico preveč doplačil. Na izkušnjah se učimo, tako pravijo. Naj nam pridobljene izkušnje koristijo naslednje leto, ko bomo lahko pravočasno vplivali na svojo dohodnino. Pri tem velja opozoriti na naslednje zapovedi: - Sproti preverjamo, ali je izplačevalec pravilno obračunal in plačal akontacijo dohodnine in ali je vrsta dohodka pravilno označena; - vestno zbiramo račune v zvezi z izdatki, ki sodijo v davčno olajšavo; - zbrane račune hranimo na enem mestu; - predhodni izračun dohodnine napravite že novembra; - pretekle izkušnje z dohodnino uporabimo s pridom (zapišimo si napake, ki so nas stale... tolarjev); -dohodninane mara površnosti in malomarnosti; - o nejasnosti problema se obrnemo na vsaj dva strokovnjaka in primerjamo njuni mnenji; - če načrtujemo investicije, vselej preverimo njihov vpliv na našo dohodnino, mislimo torej naprej, dohodnino bomo plačevali tudi naslednja leta. Na koncu nam ostane samo še raz- mislek, kako lahko sami vplivamo na dohodnino: - razmejimo vse dohodke, ki se nanašajo na več let; - izkoristimo vse možnosti za znižanja in olajšave, tudi celotno 3-odstotno znižanje; - preračunamo, kako optimalno uveljaviti olajšavo za vzdrževane družinske člane; - upoštevamo vse zgoraj naštete zapovedi. Želim Vam, da bi bil izračun vaše dohodnine takšen, da bi dobili od države kaj denarja vrnjenega. Irma Povše •' ■ ■ ' ■ Če pa vseeno mislite, da bo izpolnjevanje letošnje dohodnine za vas pretrd oreh, Vam v prostorih Zavarovalnice Maribor v Mozirju (nad slaščičarno Polonca) vsak torek in četrtek od 9-00 do 12.00 ure in ob sredah od 12.00 do 16.00 ure ter ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 12.00 ure nudimo do konca meseca izpolnjevanje dohodninske napovedi ter izračun preveč ali premalo plačane akontacije dohodnine med letom. VABLJENI! KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV V tretje gre rado... Tudi v hribe! 16. in 17. decembra lani se je v planinskem domu na Menini planini, takrat obdani v sveži snežni oklep, zgodilo že tretje tradicionalno srečanje Kluba zgornjesavinjskih študentov. Udeležilo se ga je 28 »korajžnih« študentov in dijakov, katerim ni manjkalo dobre volje, kar se je potrjevalo skozi vsako minuto našega druženja. In kaj se je dogajalo na srečanju? Večina udeležencev, eni bolj drugi manj utrujeni, je prispela v toplo zavetišče planinskega doma v poznih popoldanskih urah, čemur je sledil vroč planinski čaj z dodatki in namestitev v sobe. Nato se je skozi nenadzorovano odvijanje vnaprej pripravljenega programa zgodil prijeten družabni večer, ki mu ni manjkal niti planinski krst, ples, petje v domu in zunaj, ob soju bakel, pripovedovanje šal, skupna večerja (»pašta ala Đuro&Fr’nc«)... Bilo je res pestro. V pozno dopoldne smo se prebudili s prijetnimi občutki in spomini na minuli večer, obogaten z novimi poznanstvi. Po zajtrku, ki nam je nadvse godil, je sledilo »brihtanje«, po skupinskem fotografiranju pa se je glavnina s solzami v očeh in mislijo, da se naslednje leto ponovno srečamo, počasi odpravila v dolino. Bili so to trenutki, ki jih ne bomo nikoli pozabili. Škoda le, da nas ni bilo več. To lahko popravimo že na naslednjem srečanju, kjer boš, upam, tudi ti. Poznanstva in prijateljske vezi, ki smo jih stkali na srečanju, smo obnovili na srečanju dva tedna kasneje v avtokampu Menina v Var-poljah (tu so novi prostori kluba, kjer se dobivamo vsakih štirinajst dni). Z ogledom diapozitivov s srečanja na Menini smo obudili spomine na prijetne urice našega druženja. Smeha na pretek! Poleg tega pa smo si ogledali tudi ostale zanimive diapozitive s potovanj in preživljanja prostega časa nekaterih članov kluba. Temu je ob dobri študentski glasbi sledil žur do poznih nočnih ur. Ja, bil je to še en uspešen poskus povezovanja in medsebojnega druženja mladih Zgornje Savinjske doline. Sodeč po vprašanjih in izjavah prisotnih, kot na primer: »A ti si tudi iz Savinjske? Pa v Ljubljani praviš, da študiraš? In v planine greš tudi rad? Ne morem verjeti, da te nisem prej še nikoli srečal... Ja, oglasi se kaj, ali pa kaj pokliči...,« se je izkazalo, da je bilo srečanje smiselno in upravičeno. Vsekakor moramo priznati, da se na področju družabnih dogodkov, prireditev in tekmovanj za mlade v naši dolini premalo dogaja. Tudi na vprašanje »Kam greš v soboto zvečer?« z odgovorom v treh poskusih nikakor ne moreš zgrešiti. Kajti vse, kar imamo, so preštevilne gostilne in gostišča s ponudbo, ki v večini primerov v končni fazi pripelje do ene izmed blažjih ali težjih oblik glavobola, oblečenega v mačji kostum. K sreči je precej bolje na področju športa in rekreacije, čeprav bi tudi tu lahko stvari precej izboljšali. Je pa res, da je v vseh primerih vse veliko odvisno tudi od naše lastne iniciative in angažiranja, kar pa je v sodobnem času hitrega življenja in pomanjkanju časa prej redkost kot pogostost. Je že tako, da še vedno velja star slovenski pregovor, da »se brez muje še čevelj ne obuje«. Zato je na nas, da čimprej naredimo nekaj pozitivnega v tej smeri. Možnosti so! Kjer jih ni, jih moramo pač sami narediti! Primimo za lopate, bo že šlo. Udeležujmo se srečanj kluba, organizirajmo koncerte, tekme, srečanja... Glave skupaj, idejam paprosto pot! Izplavajmo iz samozadostnos- ti in pasivne navajenosti na obstoječo sivino naše doline! Ne bo nič narobe, če se bomo za reševanje naših skupnih problemov povezali z našimi bližnjimi sosedi - Spodnjesavinjčani, Velenjčani, Celjani, Korošci... V slogi je moč! Lojze Gluk Del udeležencev srečanja na Menini med vračanjem v dolino (foto: Vida Vrhovnik) Šola v naravi V ponedeljek, dne 22.01.2001, sem vstal že ob šestih, kajti s sošolci iz 5. razredov OŠ Nazarje smo šli v šolo v naravi k Ložekarju v Logarsko dolino. Prejšnji dan sem si v kovčke dal vse potrebno, od ščetke do smučarskih hlač. Mamica me je odpeljala pred šolo. Ker sem prišel prekmalu, sem moral čakati na avtobus. Ko je prišel, smo dali v bokse vso prtljago in se odpeljali proti Logarski dolini. Ko smo se vozili po ravni cesti, je šofer kar naenkrat krenil navzgor. Čez kakšne pol ure dokaj prijetne vožnje smo zagledali neko kmetijo. Bila je Ložekarjeva. Ko nas je šofer avtobusa pripeljal na dvorišče, smo iz boksov znosili prtljago in jo zložili na kup. Na vratih nas je že čakal gospodar in nas povabil na kosilo. Vsi smo odšli v hišo in se posedli po stolih. Potem se je Aleš Ložekar predstavil in povedal nekaj stavkov o hišnem redu. Ko je končal, smo se vsi lotili kosila. Po izvrstnem kosilu je vsak šel iskat svojo potovalko in jo odnesel v sobo. Tam si je vsak vse, kar je prinesel (razen smuči, smučarskih čevljev in palic), zložil v omaro. Ko smo se namestili, smo se pripravili na smučanje. Tovariš Primož je rekel, da se dobimo pred kočo in da s sabo prinesemo vso potrebno opremo. Zbrani pred kočo smo nestrpno čakali, da smo lahko opravili nekaj preizkusov. Potem smo se smučali do pete ure. Vmes smo šli še na malico. Zvečer smo se odpravili na dolg sprehod, ker smo zganjali nemir, lovili smo se namreč iz sobe v sobo. Lačni smo se vrnili na večerjo. Po njej smo šli vsak v svojo sobo, vendar smo zaspali šele ob eni uri zjutraj. Bil je dolg, vendar lep in dogodkov poln dan. Naslednja dva dneva je veljal enak urnik, razen tega, da smo vstajali ob osmi uri in da je v sredo prišel Hans z meje med Slovenijo in Avstrijo. Bil je čisto podoben našemu Alešu, vendar pa je trdil, da si z njim ni čisto nič v sorodu. Pripovedoval nam je vse o lovu. Tudi moj oče je lovec, tako da nisem izvedel nič novega. V četrtek je padal dež, zato nismo mogli smučati, imeli pa smo kviz. Mi (David, Aljaž, Matic, Miha, Mario, Tomaž in Robi) smo bili drugi. Ko je dež malo prenehal padati, smo šli obiskat Ložekarjevo zijavko. V tisti luknji je bilo zelo temačno in vlažno. Nazaj grede smo si spotoma ogledali še krmišče za divje živali. V petek zjutraj smo najprej pripravili prtljago, zajtrkovali In odšli na smučišče. Kljub dežju, ki je močil progo dan pred tem, je na smučišču ostalo še nekaj snega in zato smo lahko tekmovali. Najprej si je tovariš izbral nekaj učencev, s katerimi je postavil progo za tekmovanje. Ko so postavili vratca, smo vsi progo še enkrat potlačili. Tako je bila smučina pripravljena in pričeli smo s tekmovanjem. S svojo vožnjo sem bil zelo nezadovoljen, saj mi je ravno sredi proge zlezla kapa na oči in sem moral ostanek prevoziti na slepo. Imeli smo dva teka. V drugem teku me je pri šestem količku odneslo s proge. Tako sem tekmovanje zaključil na petem mestu. Po končanem tekmovanju smo šli na kosilo. Ni minila ura, ko smo zagledali avtobus. Ko se je ustavil, smo dali vso prtljago v bokse in se odpeljali proti domu. V Nazarjah me je pred šolo že čakala mamica. Vso prtljago sva naložila v avto in se odpeljala domov. Iz šole v naravi sem odnesel marsikaj, kot na primer več stabilnosti na smučeh, kako preživeti sam v naravi. David Žehelj, 5.b OŠ Nazarje Večerne borbe Četrti dan zimske šole v naravi na turistični kmetiji Ložekar v Logarski dolini je bil deževen. Zvečer, ko se je stemnilo, se je med kričanjem, cviljenjem in tekanjem zaslišal glas tovariša Primoža. S povzdignjenim glasom je dejal, naj se vsi fantje zberemo v sobi, kjer trenutno domuje nerazdružljiva deveterica »Minus ena«. Ko smo se vsi zbrali in umirili, nam je tovariš Primož povedal, da se je zgodilo nekaj, kar se med pravimi sošolci in prijatelji ne dogaja. Sprla sta se Denis in Miha, to pa še ni bilo vse, celo stepla sta se. Nato nam je tovariš razložil, da smo vsi skupaj razred, razred, ki bo še dolgo skupaj gulil klopi, in če se ne bomo razumeli, bo to slabo za nas vse. Po teh besedah sta se vroči glavi ohladili, podala sta si roke in zopet postala prijatelja. Ko je zopet vse na svojem mestu, je tovariš predlagal, da bi tekmovali v lomljenju rok. Vsi smo bili navdušeni nad to idejo. Boj se je začel in mišice so se začele napenjati. Na koncu je bil najmočnejši David, drugi pa Miha. Kljub temu ostali nismo bili razočarani, saj je to bila le tekma med sošolci in prijatelji. Tako je minil še en večer, ki ga prijatelji in sošolci ne bodo nikoli pozabili. Aljaž Remic, 5.b Velikokrat slišim govoriti svojo babico: “Kako je bilo lepo, ko smo bili še mladi.” Največkrat pa me okara in potihoma pravi: “Kako so vzgojeni današnji otroci!” Mislim, da ima babica velikokrat prav. V dolgih zimskih dneh nam pripoveduje tudi o tem, kako so jih včasih vzgajali. Tako nam je nekega večera pripovedovala, da so jih starši navajali na to, da so spoštovali starejše ljudi, učitelje, duhovnike in hrano. Velikokrat je pripomnila: “Tudi vam ne bi nič škodovalo, če bi vas bolj na trdo vzgajali!” Otroci so bili včasih velikokrat tepeni. Učitelji in duhovniki so bili zelo spoštovani ljudje. Kdor jim je upal ugovarjati, jih je takoj dobil po zadnji plati ali okrog ušes. Otroci so se najbolj bali, kadar jim je učitelj ali duhovnik rekel: "Nastavi prste!" Vedeli so namreč, da jim bo naložil nekaj krepkih. Največkrat so bili kaznovani fantje. Starši so otroke učili, naj ubogajo oziroma naredijo to, kar jim rečejo. Če so jih ubogali, so lahko za nagrado med počitnicami fantje hodili pomagat večjim kmetom, dekleta pa pestovat manjše otroke. Tako jim je čas hitreje minil, pa tudi zaslužili so nekaj. Njihov užitek med poletnimi počitnicami pa je bilo kopanje v bližnjem studencu in “valjanje” po senu. Kadar so bili pridni, so lahko na senu tudi spali. Z leti se je vse spremenilo. Danes verouk ni več obvezen. Učitelji nas ne smejo več pretepati. Starši nas vzgajajo povsem drugače. Seveda pa od nas še vedno zahtevajo spoštovanje do starejših, učiteljev in duhovnikov. Otroci imamo danes tudi drugačen odnos do hrane. Ne spoštujemo je tako, kot so jo naši predniki. Tudi mene starši vzgajajo tako, da spoštujem vse ljudi. Če kakšno stvar dobro opravim, sem nagrajena. Menim, da je tudi to del vzgoje. Sedaj niti ne pomislim, da bi me starša kdaj udarila, saj mi vedno povesta, kaj je prav in kaj ne. Zavedam se, da sem lahko srečna, da sta me starša tako vzgojila. Rada živim v današnjih časih, čeprav mislim, da bi bilo za nekatere otroke bolje kaj drugega. Vzgoja je v dobi odraščanja zelo pomembna. Res je, kar pravijo: "Kakor te bodo starši vzgojili, takšen boš!” Brigita Chuuya, 6.a OŠ Nazarje 26. februarja je pri založbi Dallas izšel nov album TINKARE KOVAČ. Album, poimenovan “Na robu kroga”, je brez dvoma najboljši med vsemi, ki jih je Tinkara doslej posnela. V desetih pesmih znova dokazuje svojo kakovost kot pevka in glasbenica. Na albumu jo spremlja nova skupina priznanih glasbenikov in izjemni producent NenoBelan. Člani skupine so mladi, a hkrati izkušeni glasbeniki, ki so "kilometrino” nabirali pri različnih skupinah (med drugimi Laibach, M i 1 a d o j k a Youneed ...). Kitarist je Matej Mršnik, bobnar Boštjan Gradišek, basist Anže Langus in klaviaturist Rok Lopatic. Band izžareva svežino in energijo, kar je tudi značilnost novega albuma. Po senzacionalnem nastopu na podelitvi Grammy Awards, kjer je s popolnoma novim imidžem izvedla dve pesmi v španščini »Pero Me Acuerdo De Ti« in »Falsas Esperanzas«, bo CHRISTINA AGUILERA v teh dneh naredila še nekaj promocijskih nastopov. Predvsem z Rickyjem Martinom in skladbo »Nobody Wants To Be Lonely«. Na še nekaj svečanostih bo pobrala še kakšno nagrado, ki jo je osvojila kot pevka leta, nato pa se bo za nekaj časa umaknila. Seveda v studio, kjer bo snemala nov material. Pesem, ki bo zagotovo vzbudila veliko zanimanje medijev in publike, bo prva stvar, ki jo bodo posnele kot trio Christina Aguilera, Missy Elliot in Pink. Skladba, ki bo verjetno velik hit, bo uvrščena tudi na soundtrack filma Moulin Rouge, ki bo prišel v kinoteke letos poleti. Življenje ni igra, življenje ni praznik, življenje je lunapark, zatrjujejo fantje iz skupine KINGSTON, ene najuspešnejših pop skupin pri nas. Z istoimensko skladbo »Lunapark« so se uspešno predstavili na izboru za Evrosong, saj so že takoj po nastopu prejemali čestitke in pohvale od večine nastopajočih glasbenikov, po telefonskem glasovanju pa so dosegli zavidljivo tretje mesto. Vsem, ki ste glasovali za eksplozivno latino skladbico »Lunapark«, se fantje iskreno zahvaljujejo. Tudi Stefan Raab, sobotni gost na izboru, ki je pripravljal prispevek za svoj TV šov, je bil jasen: Lunapark - twelve points! Torej... gremo na vrtiljak! Skupina ROK’N’BAND je v torek, 6. marca, v mariborsko dvorano Štuk privabila množico ljubiteljev njihove glasbe, skoraj ravno toliko ljudi kot v živo pa je koncert spremljalo po internetu. Rok je že pred koncertom zatrdil, da je v omenjeni dvorani vedno super vzdušje in ni podvomil, da publika tudi tokrat ne bi dala vse od sebe. Ko so se ob približno pol polnoči pojavili na odru, je v dvorani završalo. Da je bila dvorana nabito polna, vzdušje v njej pa enkratno, je lahko preverilo tudi nekaj sto tistih, ki so si koncert namesto v živo ogledali na spletu. Začetek dvournega koncerta se je sicer za pol ure odmaknil od napovedane ure, a po obisku v dvorani in na spletnih straneh sodeč obiskovalcev to ni niti najmanj motilo. Koncert skupine je podprla preizkušena ekipa SiOL-ovih strokovnjakov s pomočjo pretočne (streaming) tehnologije in televizijska hiša Teve Pika. Alenka SP V DVORANSKI ATLETIKI Urban Acman 16. na svetu Naš atletski as iz Šmihela nad Mozirjem je konec tedna nastopil na dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki v Lizboni na Portugalskem. Z uvrstitvijo v polfinale ter končnim 16. mestom Acman ni blestel, je pa dosegel zastavljeni cilj. No, lahko bi bilo tudi drugače, če bi Urban v obeh nastopih štartal nekoliko bolje... Pospeševanje mu nato v boju s tekmeci, ki imajo precej boljše osebne rekorde, ni veliko pomagalo, s časom 6,70 pa je dosegel mejo pričakovanj. Za finale bi moral teči 6,60, kar je bilo tokrat nedosegljivo. Zdaj čakajo Urbana nove preizkuš- nje, vendar ne na atletskem temveč na eksistenčnem področju. Pred kratkim se mu je namreč iztekel študentski staž, do konca študija zgodovine pamu je ostalo še nekaj izpitov. Kot pravi, bo skušal najti zaposlitev na enem od ministrstev v Ljubljani. KF LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Zmage v Italiji in na Hrvaškem Tretjo soboto v februarju sta se Bernarda Perhač Zemljak in Dušan Perhač udeležila mednarodnega lokostrelskega turnirja v italijanskem mestu Aguileia. V močni konkurenci 88 tekmovalcev sta zmagala vsak v svoji kategoriji - Bernarda s 565 krogi pri članicah, Dušan pa s 581 krogi pri članih, kar je bil tudi absolutno najboljši rezultat turnirja. Dan kasneje so mozirski lokostrel- turnirja. Dušan Perhač je s 581 kro- či uspešno nastopili na odprtem gi slavil pri veteranih, pri mlajših prvenstvu Zagreba v sosednji deklicah pa je s 365 krogi zmagala Hrvaški, ki se ga je udeležilo 150 Janja Perhač. Primož Perhač je v tekmovalcev. Štefan Ošep je s 587 kategoriji mlajših dečkov do 14 let krogi zmagal v članski konkurenci s 545 krogi zasedel drugo mesto, in postal tudi absolutni zmagovalec KF SMUČARSKI KLUB LUČE Sledijo državna prvenstva Mladi smučarji iz Luč so se v tej sezoni že popolnoma uveljavili na slovenski smučarski sceni. Vneto trenirajo, kolikor jim dopuščajo snežne razmere in zelo skromen proračun, tako da bi bil kakšen nov sponzor zelo zaželen, je povedal predsednik klubajani Robnik. Rezultati nekaj zadnjih tekem dokazujejo, da nobena zmaga ni naključje, temveč plod dobrega dela v klubu. Na pokalu vzhodne regije na Rogli, 28. januarja, je v superveleslalomu za cicibane in cicibanke Tina Robnik zasedla drugo, Jošt Funtek pa tretje mesto. Uspeh je dopolnil Žiga Čož s 13. mestom. 23. februarja je bila na Rogli regijska tekma v slalomu. Uvrstitve mlajših dečkov iz Luč: 4. Viktor Matijovc, 6. Rok Kumer, 12. Jaka Breznik, 15. Jure Lekič, 21. Matija Selišnik, 24. Rok Čož. Pri starejših deklicah se je Mateja Robnik uvrstila na 5. mesto, Lara Funtek je bila enajsta, Anamarija Tevč pa je prišla v cilj kot trinajsta. Le dva dni kasneje so se starejše deklice pomerile v veleslalomu na državni tekmi na Krvavcu. Mateja Robnik je osvojila 7. mesto, bila pa je najboljša med tekmovalkami vzhodne regije. Lara Funtek in An-amarijaTevčsta zasedli 18. oziroma 22. mesto. Smučarje zdaj čakajo težke državne tekme in državna prvenstva, trenirajo največ na Krvavcu in Arehu, pripravljajo pa že tudi programe za poletne treninge na suhem - za aktivno preživljanje počitnic. Avgust Robnik KOLESARSKI CENTER NOVAK ŽALEC Do novega kolesa tudi po sistemu »staro za novo« Na Šlandrovem trgu vžalcu, tik poleg »glavnega« semaforja, domuje specializirana prodajalna za kolesarje, v kateri slednji najdejo vse za to obliko športa oziroma rekreacije: kolesa, dodatno opremo, rezervne dele, oblačila in obutev. Kolesarski center Novak, ki se na tem področju ponaša že s 17-letno tradicijo, ima torej zares celovito ponudbo, ki pa jo v zimskem času dopolnijo še s programom za deskanje na snegu (snowboard). Specialisti vam seveda ne bodo prodali karkoli, zato so se v ponudbi koles omejili na preizkušene in priznane ameriške proizvajalce Scott, Schwin in Marin. Njihova kvaliteta se vedno znova dokazuje na različnih tekmovanjih, dokaz več pa je množica zadovoljnih rekreativnih kolesarjev, ki uporabljajo kolo v takšne ali drugačne namene. V kolesarskem centu Novak vam bodo pri izbiri za vaše potrebe (tako po velikosti kot po karakteristikah) primernega kolesa prijazno svetovali, izbrano kolo pa opremili natančno po vaših željah. V tej fazi boste lahko zahtevali tudi zamenjavo določenih komponent in kolo preizkusili. Nato vam bodo, če se boste seveda odločili za nakup, izročili za vožnjo pripravljeno kolo in vam ga eno leto brezplačno vzdrževali v smislu pregleda vitalnih delov in mazanja. Za razliko od nekaterih drugih tovrstnih prodajaln vam v kolesarskem centru Novak nudijo njihovo lastno enoletno garancijo, zagotavljajo pa tudi oskrbo z rezervnimi deli. Posebnost kolesarskega centra v Žalcu, ki ga vodita Stane in Lilijana Novak, je tudi možnost nakupa po sistemu »staro za novo«. Če torej že imate kolo kateregakoli proizvajalca in je v voznem stanju, ga bodo ocenili in vam ocenjeni znesek odšteli od cene novega kolesa. Za plačilo z gotovino nudijo popust, lahko pa plačate tudi s čeki in karticami oziroma se dogovorite za obročno odplačevanje. Za vse tiste, ki želijo biti telesno aktivni v vsakem vremenu in vsakem zimskem času, imajo v kolesarskem centru Novak sobna kolesa in naprave »orbitrek«. Ob obisku v prodajalni pa smo v izložbi zasledili tudi popularne skiroje, za katerimi povprašujejo predvsem mlajši obiskovalci. Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu 5716-815 vsak dan od 8. do 13 in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. V tem času je namreč odprt kolesarski center Novak na Šlandrovem trgu v Žalcu. Stane in Lilijana vas vljudno vabita, da ga obiščete in se sami prepričate o celovitosti in ugodnosti njihove ponudbe. PR Pri Izbiri kolesa je dober nasvet ogromno vreden (foto: F. Kotnik) ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Prepričljiva zmaga Veseljakov S tekmami enajstega kroga se je v telovadnici osnovne šole na Rečici ob Savinji končala zimska liga malega nogometa, ki jo je prvič uspešno organiziral tamkajšnji Ski Ten klub. V konkurenci enajstih ekip, predvsem iz občine Mozirje, je prepričljivo zmagala ekipa Veseljakov, ki tokrat res ni imela pravega nasprotnika. To dokazuje tudi njihov končni izkupiček, saj so nanizali devet zmag brez poraza, le enkrat so nasprotnikom prepustili točko. V svojih vrstah imajo tudi najučinkovitejšega strelca lige Uroša Štiglica, ki je dosegel kar 26 golov. Bili pa smo priča zanimivemu razpletu boja za ostala mesta, kjer se je kar nekaj ekip potegovalo za stopničke. Največ so iz končnice iztisnili domači Plavi, ki so si z dvema zaporednima zmagama priigrali drugo pozicijo, tretje mesto pa je, po dramatičnem razpletu prav v zadnjem kolu, pripadlo Mizarstvu Potočnik. Rezultati 10. kola, 25. februarja: Šoferji : Pobrežje 9:3, Šentjanž-KG Cigale : ŠD Gmajna 5:4, Plavi : Bar Mars 7:6, Poličnik : Zvir d.o.o. 1:3, Radmirje : Veseljaki 3:5, prosta ekipa - Mizarstvo Potočnik. Rezultati 11. kola, 4. marca: Bar Mars : Šentjanž-KG Cigale 3:5, Pobrežje : Plavi 0:7, Zvir d.o.o. : Šoferji 7:7, Mizarstvo Potočnik : Radmirje 4:4, Veseljaki : Poličnik 9:0, prosta ekipa - ŠD Gmajna. Končni vrstni red: 1. Veseljaki 28, 2. Plavi 21, 3. Mizarstvo Potočnik 18,4. Zvir d.o.o. 17,5. Šoferji 15,6. Šent Veseljaki so zimsko ligo na Rečici zaključili neporaženi (foto: To P) KOŠARKARSKI KLUB V NAZARJAH § / - '■ - ■ V prihodnjih tednih nameravajo v Nazarjah ustanoviti košarkarski klub. Aprila bosta začeli z vadbo dve mlajši selekciji, zato vabijo vse osnovnošolce od 3. do 7. razreda, ki jih ta šport veseli, da se prijavijo na enem od prvih treningov v nazarski športni dvorani. Starejša selekcija (učenci 6. in 7. razreda) bo imela treninge ob ponedeljkih, sredah in petkih, mlajša selekcija (učenci 3., 4. in 5. razreda) pa ob torkih in četrtkih od 15.30 do 16.50 ure. Mesečna članarina znaša tisoč tolarjev. Dodatne informacije nudijo Primož (tel. 584 5636), Marko (031 755 602), Radovan (041 783 503) in Matija (041941 187). - PVC okna - vhodna vrata - senčila MAROVT GREGOR s.p. Bočna 60 SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: -H-386 (0)3 58 45 210 GSM: 041/793-518 Sonja Bezovšek, s.p. Attemsov trg 35, 3342 Gornji Grad Tel. 03/838-30-73 Vabimo Vas, da si ogledate naš program ali si po meri naročite kostim ali kakšno drugo oblačilo. .Se priporočamo! è GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJC, d.d. Savinjska casta 4, 3S31 NflZRRJC Na osnovi sklepa inventurne komisije, delniška družba GG Nazaije razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: traktorja TORPEDO 75 z vitlo LIV Postojna 2-H-5000 Podatki o traktorju: .TORPEDO 75, •leto izdelave: 1988, •številka motorja: 121269 •številka šasije: 44397 Izklicna cena: 800.000,00 SIT Dražba bo 23.3.2001 ob 11. uri na lokaciji OE Transport in servisi, Prihova 42A. POGOJI: •Na dražbi lahko sodelujejo fizične in vse pravne osebe s sedežem na območju RS. Predstavniki le-teh morajo predložiti pisno pooblastilo pravne osebe. •Varščino v višini 10% izklicne cene morajo udeleženci plačati na žiro račun GG Nazaije d.d. pri APP št. 52810-601-18187oziroma z gotovino eno uro pred pričetkom dražbe. Dokazilo o vplačani varščini morajo udeleženci predložiti 30 minut pred začetkom javne dražbe. Kupcu bo varščina vračunana v kupnino, drugim udeležencem pa brezobrestno vrnjena v 8 dneh po javni dražbi. •Pogodbo mora kupec podpisati v 5 dneh po javni dražbi, kupnino pav celoti plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Ce kupec pogodbe ne podpiše ali kupnine ne plača v roku, lahko prodajalec od pogodbe enostransko odstopi, varščino pa zadrži. Kupec bo lastninsko pravico na osnovnem sredstvu pridobil po plačilu celotne kupnine. •Izklicna cena ne vsebuje DDV. •Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«, zato so morebitne reklamacije glede stvarnih napak izključene. •Ogled traktorja je mogoč po poprejšnjem dogovoru po telefonu 583-23-65. PLAČILO MOŽNO TUDI Z KARTICAMI VISA, KARANTA, MAESTRO, EUROCARD s L s: 7 Mi DAVIDOV HRAM Prihova 21, Nazarje PE GOLDING: Heroja Vednika 22,4270 Jesenice Tel.: 58-32-753 PE ŠEMPETER- Petrov trg 7,3311 Šempeter 58-33-135 PE LJUBLJANA: Pot k sejmišču 30, Ljubljana-Črnuče Faks: 58-33-035 PE VRHOVO: Vrhovo 60,1433 Radeče AKCIJA V MESECU MARCU! V MALOPRODAJI DAVIDOV HRAM, PRIHOVA 21, NAZARJEI Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 8,00 do 15.00, sobota: od 8.00 do 13.00 ure ■ Pivo 0,5 st. LAŠKO................................... 146,10 sit - Pivo 0,5 ploč. LAŠKO....,.....A...................... 155,00 sit ■ Pivo pits export 0,5 st LAŠKO................. 85,00 sit ■ Pivo 0,5 ploč. NIKŠIČKO........................ 115,00 sit - Pivo 0,5 st. CELJSKI GROF......................... 95,00 sit ■ Pivo 0,5 st. PILS ■ CELJSKI GROF .....\..L............. 75,00 sit Vino PRLEK 1/1 ORMOŽ.................................................................................. 179,90 sit Vino Jeruzalemčan 1/1 ORMOŽ........................................................................... 309,90 sit Vino namizno belo 1/1 GROZD VINAĆ........................................1..............!............. 199,00 sit ■ Pomarančni sok 50% 1/1 BRIK - Jabolčni sok 50% 1/1 BRIK • Bibita ORANŽ UGHT 1,5 I FRUCTAL -ACE 1,51 PVC........ ■ RC cola 1,51 PVC... ■ Sirup MALINA - POMARANČA 1,5 FRUPI. ■ Olje sončnično 5IFLORIOL... MULTMTA PLUS Šumeče tablete 80 g MULTIVnA granule 200 g ..i.... ■ TOP POWER 0,331 PLOČ. (energ. napitek). *li : , 93,00 sit ,. 87,00 sit 99,90 sit . 136,00 sit .101,30 sit .399,00 sit .. 999,00sit 271,30 sit ..237,50 sit . 147,00 sit • Whisky CANADIAN SPECIAL OLD 0,751 + 2 KOZARCA. ■ Encijan DANA 11 . ......... , 1.750,00 sit ... 999,00 sit VILJAMOVKA PATRIA 0,7 I BADEL ..............................................——.................. 1.999,00 sit ■ ZELIŠČNI LIKER BUSK 0,7 I........................................................................ 799,00 sit ■ Rum 11 PETOVIA PTUJ (povratna embalaža)......................................................... Cene veljajo za takojšnje plačilo. V cenah je vračunan DDV. Akcija velja v mesecu MARCU oziroma do razprodaje zalog! OBIŠČITE NAS NA INTERNETU NA WWW.DAVIDOVHRAM.SI DU SET! d^a TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 03/700-11-70 VRTNE KOSILNICE ŽE NA ZALOGI MOTORNE ŽAGE ZA VSE NAMENE MOTORNE KOSE Z RAZLIČNIMI PRIKLJUČKI SERVIS in REZERVNI DELI za vse pri nas kupljene stroje! STIHU HUSQVARNA, JONSERED, SOLO Polovično Kmalu bo velika noč, po njej pa se bo odprla, če se izrazim v lovsko - ribiškem žargonu, sezona cerkvenih porok. In prav je tako. Ko bi jih le bilo še več, in da bi bolj držale kot doslej. V skupno dobro partnerjev in predvsem njihovih otrok. Od nekdaj so poroke spremljali razni običaji, ki pa žal gredo vse bolj v pozabo. Seveda so se tudi v preteklosti že nič kolikokrat zamenjali, pa - bodimo realisti - ni tako zelo tragično, če se tudi dandanes. Vsakodnevno namreč zamenjamo to in ono. V večini primerov je tako tudi prav. Zanamci nam nikakor ne bodo odpustili samo tega, kar smo storili z našo premično in stavbno kulturno dediščino, ki ni bila le naša ampak prav toliko njihova. A to že presega zmožnosti razmišljanja 99 procentov današnje populacije. Ostanimo torej pri današnjih porokah invzveziznjimi pri vsaj zame zelo moteči navadi zadnjih let: posipanjem ženina in neveste z rižem in cvetjem. Pred cerkvenimi vrati seveda. Kot da je to edina dobra stvar, ki se jo splača posnemati na Zahodu. Vendar pa ne smemo dvomiti, da posnemanje tam ta stvar povsem drugače izpade. Ni si namreč mogoče pred-stavlj ati, da v kulturnem svetu ne bi nekdo, ki tako ali drugače onesnaži okolje, tudi poskrbel za čiščenje. Že zato, ker mora. Pri nas pa lahko storiš še vse kaj drugega, pa ti nihče ne bo hotel nič. Če ti pa vendar kdo kaj očita, je pač kriv on, ne ti, saj nisi kršil nikakršnega krajevnega odloka. Enostavno zato, ker ga ni. Ni ga pa zato, ker očitno ni v nikogaršnjem interesu, da bi sploh bil. Tak začarani krog bi lahko imenovali balkan, kajti izven Balkana v Evropi ni poznan. Nič ne bi bilo narobe, če bi uvoženo stvar uporabljati tako kot jo tam, od koder smo jo uvozili. Tako pa smo podobni tistemu, ki je v civilizaciji kupil pipo, doma pa jo je potem ves navdušen privil v zid. Razlika je le v toliko, da je bil v prvem primeru razočaran kupec, v drugem pa je lahko prodajalec oziroma avtor patenta, saj ga je dal nekomu, ki mu, več kot očitno, ni dorasel. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad vivvirvcv MOZIRJE d.d. TRGOVINE PRIJAZNIH NAKUPOV NAZARJE sprejema naročila za kurilno oljo tal.it. 83-17-62 1000 1 do 1999 1 2000 I do 5000 1 nad 50001 90,20 sit/1 89,70 sit/i 89,00 sit/i Cene veljajo za takojšnje plačilo na dan izdobave. BLAGOVNICA MANUFAKTURA MOZIRJE (J) tol.it.: 583-36-09 V času od 15.3 do 30.3.2001 vam pri nakupu svnLANrrovm izdelkov nudijo 20% POPUST. BLAGOVNICA POHIŠTVO MOZIRJE SEDEŽNA GARNITURA PIXI (trosed, dvosed, fotelj) 88 ^103.990,00 SIT SEDEŽNA GARNITURA MEILAM) (kotna garnitura 230 X180 z ležiščem) 101.990,00 SIT MIZA RAZTEGLJIVA 70 x 110 (natur, hrast) 18.990,00 SIT JOGI ORTOPEDICO 190 x 90 21.990,00 SIT (možnost nakupa vseh dimenzij) g PISMA BRALCEV. KRONIKA ) (3Ö Koliko je vredna beseda ljudstva Ko se oko zazre v lepoto tega kraja postane jasno, da je prav ta lepota tista, ki je vredna več, kot vse bogastvo. Ni denarja in ni drugih materialnih dobrin, ki bi presegle vrednost te lepote. Zato je pravilen odnos do narave naša prva odgovornost, dolžnost in obveznost In to velja tudi za Menino, od koder prihaja misel: Postoj popotnik, kar sem bil jaz nekoč, si sedaj ti, in kar sem sedaj jaz, boš nekoč lahko tudi ti. In to so tiste stopnice, ki vodijo v hram modrosti, in jih ni, ko se v bahavo bogastvo vtihotapi ironija oblastnikov in raznih povzpetnikov, ki so na račun oropanega ljudstva postali pravi bogataši. Pod ta krov je vstop dovoljen samo izbrancem politične stroke, ki se je iz komunistovpreimenovalavliberalce, ali drugače. Sem pa tja se zgodi, da zraven primakne stolček kakšen ambiciozen mladenič, kateremu vzorniki so nekdanji skojevci in njim slični avangardisti se- danjega časa, ki so si vstop v kapitalni roj zakonsko legalizirali. In ta kapitalna moč naj bi se povzpela na 1500 m nadmorske v išine, kjer naj bi se postavil vojaški radar, ki naj bi tem izbrancem omogočil kukati k južnim bratom. BoMiloševičto prenesel? Bo, če ga ne bo stisnil Haag. Sicer pa tovariš z juga ne pozna Menine tako dobro, kot jo poznamo mi, ki smo se pred leti do tega vprašanja opredelili tako kot smo se, in se bomo tako tudi sedaj. To pomeni, da bo ponovno treba organizirati javne tribune, na katerih bo tekla beseda o tej problematiki. Kajti povsem jasno je, da razni vojaški objekti v tak naravni prostor ne sodijo, ker narava ima svoje zakonitosti, vojska pa svoje. In zavedati se moramo, da je vojno stanje vojaško mišljenje, vojna pa je tista točka, kjer se ustavi pamet. Jože Ugovšek Lenart 14, Gornji Grad Dan žena 8. marec ni le obujanje spominov na področjih, poklicno, v javnem življenju čas, ko je Klara Zetkin posejala seme os- in tudi v politiki, veščanja žena in prebujala njihovo samo- Ženske so tudi matere, ki nebi pošiljale zavest. Današnje žene pa ne želijo živeti svojih otrok krvaveti in umirati za izro- le v spominih, iščejo novo vsebino jene moške ambicije. Želijo ustvarjati življenja. življenje vredno človeka. Jim bo uspelo? V ženskah je veliko pameti, srčnosti, Upajmo! preudarnosti, iskrenih hotenj. Pogubno Lep pomladni pozdrav! bi bilo pustiti ob strani ta veliki ustvar- Vera Poličnik jalni potencial. Dokazale so se že na vseh Spodnja Rečica 34 Komentarju Državna skrivnost ob rob Ne vem, kakšni nameni so vodili pisca Edija Mavriča - Savinjčana pri pisanju komentarja Državna skrivnost?, da je tako nesramno očrnil Planinsko društvo Gornji Grad? Morda senzacionalizem ali zamera katerega od članov društva ali nevednost. Ne, to zadnje moram kar prečrtati, saj je bil publicist Savinjčan prisoten na vseh okroglih mizah v dolini in tudi na večini sestankov Odbora za zaščito Menine pred radarji in je bil glede dogodkov, ki so se takrat odvijali podrobno seznanjen. Je že res, da z leti spomin peša, verjamem pa, da ima pub-licistvse zapisano in arhivirano. Torej ostaneta samo še prvi dve opciji. Morda pa katera četrta, ki ji moj razum še ni dorasel In kaj je spornega v navedenem članku? Trditev, da so odgovorni v planinskem društvu želeli trgovati z državo na račun radarjev. Ta trditev je izmišljena, da ne rečem zlonamerna. Ker sem bil v tistem času tudi sam član upravnega odbora Planinskega društva Gornji Grad in torej spadam med odgovorne v društvu v tistem času, se s takim blatenjem ne morem strinjati. Na občini res obstaja papir, katerega soavtor sem tudi sam in id je verj etno mišljeim obre-menilni dokaz do planinskega društva in ga publicist Savinjčan imenuje “spisek želja”. Ta papir ne vsebuje spiska želja, ker bi bil sicer dosti bolj zajeten, vsebu- je pa podatek o moči električnega priključka za Planinski dom na Menini, če bi bila elektrika napeljana do planinskega doma. Podatek je bilo treba oddati na občino v enem popoldnevu, zato upravni odbor društva o tem ni mogel sprejeti nobenega sklepa. Je pa bil o tem papirju seznanjen upravni odbor na prvi seji, ki je sledila. Takrat smo člani upravnega odbora pretehtali, da je pridobitev te dobrine v planinskem domu napram hudim posegom v naravo neupravičena. Zato smo bili tudi prvi, ki smo se v Gornjem Gradu zoperstavili postavitvi radarskih sistemov na Menini. Podprla so nas tudi druga društva in večina sokrajanov. Sledile so okrogle mize, Odbor za zaščito Menine pred radarji, protestni shod na Menini in zamrznitev izgradnje radarskih sistemov za nekaj let. Za dosego tega cilja je planinsko društvo vložilo kar nekaj napora in menim, da je svojo vlogo odigralo korektno. Ker sem prepričan, da pri tem ni šlo za nobeno trgovanje s strani planinskega društva, pričakujem javno opravičilo Edija Mavriča - Savinjčana. V kolikor je zmota na moji strani potem nas, Edi, potunkaj v blato s polnimi priimki in imeni in celotnim “spiskom želja”. Nekdanji član U0 PD Gornji Grad Matjaž Drčar - brez psevdonima Tlaka 8, Gornji Grad KRONIKA • SKOZI RAZBITO SIPO DO TELEFONOV Rečica ob Savinji: V noči s 27. na 28. februar je neznana oseba s kamnom razbila izložbeno okno v trgovini Savinja Železnina na Rečici ob Savinji. Neznanec je iz izložbe odtujil štiri mobilne telefone in plastični sifon. • TATVINA IZ OSEBNEGA AVTOMOBILA Rečica ob Savinji: 3. marca popoldan jej. K. iz Nizke policistom prijavil, da mu je neznanec 26. februarja med 13. in 18. uro odtujil okoli 250.000 tolarjev. Denar je imel v predalu osebnega avtomobila, ki ga je parkiral na Rečici ob Savinji. Z gotovino vred so izginili tudi osebni dokumenti. • ZAHOTELO SE MU JE GLASBE Nazarje: 4. marca je ob 6. uri varnostnik v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje obvestil policiste, da je neznana oseba preko noči vlomila v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred podjetjem. Iz avtomobila, last H.U., je izginil radiokasetofon s CD predvajalnikom in zvočniki. Zaradi razbite šipe in odtujenega aparata ima lastnik za okoli 100.000 tolarjev škode. • PO PNEVMATIKE V AVSTRIJO Logarska dolina: Pri kontroli državne meje na Pavličevem sedlu je policist PP Mozirje 6. marca popoldan zalotil dve osebi, ki sta tihotapili 14 pnevmatik za terenska vozila in štiri kovinska platišča. Tihotapljeno blago je bilo zaseženo, 35-letni P. R. z Brezja pri Tržiču in 40-letni V. S. iz Brega pri Litiji pa bosta morala na zagovor k sodniku za prekrške ter na carinsko upravo. ■ : ■■ I •> : - • S TRAKTORJEM V POTOK . is . olili ure e je laloka Ter-Radmirje zgodila huda prometna nesreča. 36-letniJ. K. iz teremu je imel pripeto neregistrirano enoosno prikolico, naloženo s peskom. Ko je pripeljal p astra ei klan a navzdol jei :gi nadzor nad traktorjem in v desnem ostrem ovinku zapeljal izven cestišča v potok Gračnica. Voznik se je v nesreči hudo telesno poškodoval. PRETEP V LOKALU Ljubno: 9- marca je M. R. s Planine sporočil, da se v lokalu Kava bar pretepajo štiri osebe. Patrulja, ki je intervenirala, je ugotovila, da je prišlo do prepira med K. Đ., G. A., M. R. in R. J. Prepir je prerasel v fizični obračun, v katerem je osumljenka. 23-letna G. A., z daljšo kovinsko palico po glavi najprej udarila 22-letnega R. J., kasneje pa tudi 17-letnega M. R., ki sta zaradi tega poiskala zdravniško pomoč. Vsi udeleženci pretepa se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške, G. A. pa bo zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe morala na zagovor tudi na sodišče. POLICIJSKA UPRAVA CELJE V LETU 2000 Vzdrževanja javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja V letu 2000 seje na območju Slovenije nadaljeval trend naraščanja kršitev javnega reda in sicer je bilo obravnavanih 68.563 kršitev oziroma 9,3% več kot v letu 1999- Delež kršitev na območju Policijske uprave Celje je 8,84%, kar pomeni 6.064 kršitev. PROMETNA VARNOST ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA Varnost v gorah Stanje varnosti v gorah je zaskrbljujoče, saj so policisti v letu 2000 na območju regije obravnavali pet gorskih nesreč, in sicer štiri na območju Mozirja in eno na območju Žalca. Dve nesreči sta se zgodili zaradi zdrsa, po ena pa zaradi padca pri plezanju, padca kamenja in drugega vzroka. V navedenih nesrečah so štiri osebe podlegle poškodbam, enaoseba pa je utrpela hude telesne poškodbe. Varnost na smučiščih V zimski sezoni se je na smučiščih na območju policijske uprave Celje zgodilo 278 nezgod, kar je 5,1% manj kot leto poprej. Največ nezgod se je zgodilo na Rogli - 254, na Golteh se je zgodilo 22 nezgod, po ena nezgoda (s hudo telesno poškodbo) pa se je zgodila na smučiščih Brdce (Mozirje) in Prvine (Žalec). Delovne nesreče Na območju Policijske uprave Celje je bilo v letu 2000 evidentiranih 73 delovnih nezgod, v katerih je pet oseb umrlo, 38 jih je utrpelo hude, 24 pa lahke telesne poškodbe. V ostalih primerih je nastala zgolj materialna škoda. Največ nezgod se je pripetilo pri delu z delovnim strojem - 22, delu s traktorjem -16, delu na gradbišču -10, delu v gozdu-4 itd. Samomori V letu 2000 je bilo na Celjskem storjenih 83 samomorov. Največ jih je bilo storjenih z obešen-jem, in sicer 64, sledijo ustrelitev - 7, zastrupitev - 6, skok v globino - 3, skok pod vlak -1 in ostalo. Vzrok storitve samomora je bil v 34 primerih bolezen, v 15 primerih alkoholizem, v 10 primerih družinske težave, 24 samomorovpa je bilo storjeno iz drugih vzrokov. Obravnavanih je bilo tudi 31 poskusov samomorov. Požari Policisti so obravnavali 186 požarov, od tega 168 v različnih objektih, 13 travniških požarov in pet gozdnih požarov. Od večjih požarov velja omeniti požar v eni izmed proizvodnih hal podjetja Gorenje v Velenju. Povzročil je ogromno materialno škodo, do večjega ekološkega onesnaženja zraka in vode pa na srečo ni prišlo. V preiskavi je bila ugotovljena povezanost med izvajalci del in požarom, zato je bila zoper odgovorno osebo podana kazenska ovadba. V letu 2000 so policisti na območju Policijske uprave Celje obravnavali 5.178 prometnih nesreč oziroma dva odstotka manj kot v letu 1999- Število prometnih nesreč s smrtnim izidom se je povečalo za 12%, število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami pa za 24%, medtem ko se je število prometnih nesreč z materialno škodo zmanjšalo za 9%. Izrazit porast števila hudo telesno poškodovanih ni odraz dejanskega stanja, ampak posledica načina kvalificiranja teže telesnih poškodb, t.i. zvina vratnega dela hrbtenice. * HTP = hude telesne poškodbe ** LTP = lahke telesne poškodbe Najpogostejši vzrok najhujših nesreč je še vedno neprilagojena oziroma prekoračena dovoljena hitrost (33,3%), sledijo izsiljevanje prednosti (21,7%), nepravilna stran in smer vožnje (16,3%), neustrezna varnostna razdalja (11%), nepravilno prehitevanje (4,3%), nepravilni premiki z vozilom (5,1%), nepravilnosti pešca (1,3%) itd. Zaradi neprilagojene oziroma prekoračene dovoljene hitrosti je v letu 2000 izgubilo življenje 21 ljudi ali 54% vseh umrlih in 38% vseh hudo poškodovanih oseb. Alkohol kot posredni - sekundarni vzroknes-reč je bil v letu 2000 ugotovljen pri 576 nesrečah. V prometnih nesrečah s smrtnim izidom je bil alkohol ugotovljen pri 14 nesrečah ali pri 36,8% nesreč. V nesrečah, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, je umrlo 14 oseb ali 35,8% vseh umrlih, hudo poškodovanih je bilo 104 oseb (19%), lahko pa 221 oseb (17,5%). Skrb zbujajoč jejpodatek, da se je v letu 2000 povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev povečala z 1,55 na 1,57 g/kg alko- hola v organizmu. V prometnih nesrečah je umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov (33,3%), sledijo pešci (25,6%), potniki (17,9%) in vozniki motornih koles ter traktorjev (7,6%). DRŽAVNA MEJA IN TUJCI V letu 2000 je na mejnih prehodih PU Celje prestopilo mejo 6.259.168 oseb oziroma 10% več kot v letu 1999- Promet potnikov je po dveh letih upadanja ponovno v porastu. Policisti so obravnavali tudi 671 ilegalnih prestopov državne meje. Na podlagi odkritih il- egalnih skupin ugotavljajo, da preko celjskega območja proti Zahodni Evropi pasira velik delež ilegalcev. Pritožbe Na Policijski upravi Celje so v letu 2000 obravnavali 183 pritožb, od katerih so jih kot utemeljene ocenili 14 oziroma 8%. Največ pritožb se je nanašalo na področje cestno prometnih prekrškov (116), sledijo področja kaznivih dejanj (24), dogodkov (13), javnega reda in miru (14) ter mejnih zadev (2). Med uporabljenimi pooblastili, kot vzroki za pritožbe, močno izstopajo izterjava denarne kazni, izdaja obvestila in plačilnega naloga (53), sledijo pa odreditev preizkusa alkoholiziranosti po izdihanem zraku (38), zbiranje obvestil (24), prisilna sredstva (27), odreditev telesnega pregleda, odvzem krvi (15), prepoved vožnje motornega vozila (13), privedba (9)... Prometne nesreče po policijskih enotah: Enota storitve Št. nesreč t Posledice 2000 PP Laško 1999 2000 % mrtvi 305 270 -11 5 HTP* LTP** 23 73 PP Mozirje 191 201+5 2 24 45 PP Šmarje pri Jelšah 300 295 -1 2 51 61 PMP Rogaška Slatina 234 251+8 1 30 56 PP Slovenske Konjice 554 577 +5 1 78 191 PP Šentjur 393 383 -3 2 44 68 PP Celje 1649 1581 -4 8 148 368 PP Velenje 714 745 +4 5 57 184 PP Žalec 952 875 - 8 13 87 214 SKUPAJ 5292 5178 -2 39 544 1260 OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Obveščamo, da bomo imeli DNEVE ODPRTIH VRAT v skladišču oblačil v sredo, 21. marca, in četrtek, 22. marca 2001, od 9- do 16. ure ter v petek, 23. marca 2001, od 9. do 13- ure. Vljudno vabljeni! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD VELENJE Sprejem dohodninskih napovedi za leto 2000 bo Davčni urad Velenje, Izpostava Mozirje organizirala: - v prostorih Izpostave Mozirje, Savinjska cesta 7, Mozirje, ob ponedeljkih, sredah in petkih v času uradnih ur; v času od 26.03. do 30.03.2001 pa vsak dan od 8. do 18. ure -v prostorih občin - Solčava 20.3- 2001 od 8. do 11. ure - Luče 20.3- 2001 od 12. do 16. ure - Ljubno 19. 3.2001 od 9- do 16. ure - Gornji Grad 21.3. 2001 od 9. do 16. ure - Nazarje 22. 3. 2001 od 10. do 14. ure Dobro je ponoa verovati v Luč. Dobro je v solzah verovati v Veselje. Dobro je v smrti verovati v Življenje. ZAHVALA Ob izgubi našega Franca MUHOVIČA iz Rečice ob Savinji se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, da smo se v domači hiši od njega tako toplo poslovili. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrazili sožalje, prinesli cvetje in sveče, darovali za svete maše in ga pospremili na rečiško pokopališče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Ferdu Luknarju za pogrebni obred, vsem govornikom, gasilcem in pevcem. Vsi njegovi V SPOMIN dragi mož, ati, stari ata, tast, brat Stanko ŠTIGLIC Mozirje, Praprotnikova 7 Boleč je spomin na 14. marec 2000, ko je prenehalo biti tvoje srce. Hvala vsem, ki se ga spomnite, prižgete svečke, gospodu Aubrehtu pa za šopke s planin. Vsi njegovi Hvala za ljubezen, ki si nam jo dala, hvala, ker nam nikoli odreči nisi znala, hvala, ker si nas s srčnostjo obdarovala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in svakinje Marije JURAK iz Nazarij I.9.I935-23.2.2OOI se iskrenozahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Žalujoči vsi njeni Le žalostno leto dni minulo je, odkar te usoda nam vzela je. Zdaj v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v mislih naših vedno še živiš. V SPOMIN 18. marca mineva leto dni, odkar nas je zapustil ljubi mož, očka in dedi Anton RAMŠAK iz Lok pri Mozirju Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečke in se ga radi spominjate. Žalujoča žena Marija, hčere Minka, Elica, Cvetka in Bernarda Mladosti čas, le kam hitiš, zakaj se nič ne pomudiš? Ne vidiš sreče ne solz, popotnik večni brez meja. Ob boleti izgubi naše drage hčerke, sestre in tete Magdalene CIGALE 13.4.1971-22.2.2001 Iskrena zahvala prijatelju Emilu in njegovi mami za ljubezen in pomoč pri njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom, prijateljem GD Gorica ob Dreti, gospodu Blatniku in Moličnikovi za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, svete maše ter jo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala dr. Sirku ter sestram Darji, Martini in Majdi, ki so ji lajšali bolečine. Zahvala župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: oče, mama, Emil, brata Robi in Jože z družinama V življenju ti sreča ni bila dana, da bi lahko postala mama. Dobrota tvojega srca v naših srcih nikdar ne bo pozabljena. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvlala ti! ZAHVALA Ob neizmerni bolečini zaradi izgube svojega moža nas je za vedno zapustila še draga sestra in teta Zofija VOLER iz Podveže 26, Luče 22.8.1924-24.1.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in pomagali, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na božjo njivo. Hvala gospodu za opravljen cerkveni obred ter pevcem in govorniku za poslovilne besede. Žalujoča Franc in Kristina Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni bomo, ker si bil. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata Martina STERMŠKA iz Bočne 1921 - 2001 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Hvala za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Kramerjevi in dr. Pečnikovi, ki sta mu pomagali v najtežjih trenutkih v času bolezni. Vsi njegovi Tiho kakor sveča dogoreli ste za nas. Dobri Bog vasje sprejel v kraljestvo. Boža nas topla misel na vas. Nadomestiti vas nihče ne more. ZAHVALA 23. februarja 2001 se je tiho poslovila od nas naša ljuba mama, stara mama, prababica in sestra Pavla PODBREŽNIK 1909-2OOI Vsem, ki ste jo obiskali v času bolezni, se iskreno zahvaljujemo. Zdravstvenemu osebju iz Luč, še posebno sestri Veri. Iskrena hvala gospodoma župnikoma Silvestru Molanu in Janezu Medvedu za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem, gospodu Čerčku za tople besede, vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje. Hvala vsem, ki se je boste spominjali v molitvi. Žalujoči: njeni otroci z družinami Peter, Jožica, Ciril, Mirko, Minka in Pavla MORANA STEBLOVNIK POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Tel.: 03 572-00-03. 572-06-60. 7000-640 I Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah In nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žtvinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Korjaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. ___________ DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 • Celje. ____ ____________________________________________ DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. __________________________________________________ MATIČNA KRONIKA ZA MESEC FEBRUAR 2001 ROJSTVA: Rodilo se je 7 deklic in 7 dečkov. SMRTI: 1. Alojz Brezovnik iz Radegunde, 2. Marjan Naraločnik iz Ljubnega ob Savinji, 3. Marija Friškovec iz Prihove, 4. Frančiška Gregorc iz Dol Suhe, 5. Martin Stermšek iz Bočne, 6. Franc Muhovič iz Rečice ob Savinji. Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline OBVEŠČA, da bo vpis v tečaj OSNOVNEGA ŠOLANJA v NEDELJO, 18. marca 2001, ob 10. uri na društvenem vadbišču v Varpoljah. akcijski triler KINO MOZIRJE Sobota, 17.3., ob 20.00 in nedelja, 18.3., ob 17.00: ŠESTI DAN - znanstveno/ fantastični akcijski triler Režija: Roger Spottiswoode Vloge: Arnold Schwarzenegger Ko Adam Gibson, staromodni družinski človek, nekega večera pride domov, ugotovi, da mu je življenje ukradel njegov klon. Klonirali so ga po naključju in klonirali napačnega moža. Zato ga morajo ubiti. Toda Adam se je pripravljen spopasti za svoje življenje.. Sobota, 24.3., ob 20.00 in nedelja, 25.3., ob 17.00: BRODOLOM -avanturistična drama Režija: Robert Zemeckis Vloge: Tom Hanks, Helen Hunt Chuck Noland je poslovni človek, ki se mu hitri tempo življenja nenadoma ustavi, ko se po letalski nesreči znajde na samotnem otoku. Poskrbi za osnovne življenjske pogoje in se sprijazni z usodo. Toda njegova prava preizkušnja se začne po štirih letih, ko se vrne med ljudi in spozna, da so bila ta štiri leta na samotnem otoku nekaj najlepšega, kar se mu je zgodilo... KINO NAZARJE Sobota, 17.3., ob 20.00 in nedelja, 18.3., ob 17.00: PLJUNI IN JO STISNI -komedija Režija: Guy Ritchie Vloge: Benico Del Toro, Brad Pitt, Rade Šerbedžija, Dennis Farina Film je več kot gangsteriada. Gre za rop diamantov, ki se ponesreči, gre za boksarske spopade newyorškega mafijskega šefa ter irskega cigana, ki postane boksar za denar. Dodajte še peramentnega psa, cel kup posebnih vlog prav posebnih igralcev in seveda posebnega režiserja in zmešnjava je tu... Sobota, 24.3., ob 20.00 in nedelja, 25.3., ob 17.00: VERTIKALA SMRTI -pustolovska drama Režija: Martin Campbell Vloge: Chris O’Donnell. Bill Paxton, Robin Tunney Film je s čustvi nabita akcijska adrenalinska pustolovščina in govori o mladem plezalcu Petru Garrettu, ki mora na izjemoma nevarno reševalno odpravo na K2, drugi največji vrh na svetu. Sooči se tako z lastnimi zadržki kot z dih jemajočo močjo neobvladljivih naravnih elementov, ko postavi svoje življenje na kocko, da v tekmi s časom reši sestro Annie... KINO LJUBNO Sobota, 24.3., ob 20.00 in nedelja, 25.3., ob 17.30: SAMO SE 60 SEKUND - Režija: Dominic Sena Vloge: Nicolas Cage, Angelica Jolie Randall Reines je obsedenec z avtomobili, ki je dolgo živel na robu in zaradi svoje strasti zabredel v kriminal. S trdno voljo je opustil takšno življenje in zaživel pošteno. Zaradi svojega brata pa je postavljen na preizkušnjo. Da ga reši mora, v eni noči ukrasti 50 avtomobilov po priloženem seznamu... r Cvetke ih kopu ve RADIO ŠENTJANŽ V ŽIVO Ob nedavnem pustovanju v Varpoljah je bila osrednja atrakcija Radio Šentjanž. Ta edini zgornjesavinjski nekomercialni radio je tudi edini v Evropi, ki oddaja brez vseh dovoljenj, zato si je zaslužil oskarja Zlati glas Šentjanža, ki mu gaje podelil Varpoljski pust (TO SO NAŠI VIKTORJI PRESS) VOHUNSKA AFERA Iz skrajno zaupnih in nepreverjenih virov smo izvedeli, da so zgornjesavinjski župani sklenili, da v prihodnje ne bodo več podpirali literarne priloge Zgornjesavinjskega časopisa, ker slednji z njo itak samo služi. Do omenjene informacije smo se dokopali preko vohuna, ki pa ga je medtem CIA že razkrinkala, ni pa še znano, kakšna bo reakcija amaterskih piscev in poetov. (KGB PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične V_________________________J Planinsko društvo Luče organizira 11. Arničev zimski pohod na Raduho v soboto, 24. marca 2001, z začetkom ob 6. uri iz Luč. Vabljeni! Oven od 21.3. do 20.4. Odporni boste in dobro boste prenašali tudi vetje napore, ki vas čakajo v tem obdobju. Ker boste hoteli vse naenkrat postoriti, za počiteki ne bo časa. Vendar bo vaše notranje zadovoljstvo toliko vetje. Vaše čustvovanje bo globlje bt navadno. Občutljivi boste in potrebovali boste velib nežnosti in pozornosti. Od partnerja boste pričakovali, do bo odobrovol vse, kor boste počeli, (e 50 ne boste dobili, boste negotovi in neodločni. Nekaterim stvarem boste prepisovoli večji pomen, bt go v resnici imojo, zato lahko nastane s partnerjem konflikt. Izogibajte se ljubosumnim izbruhom in pozabite no store zamere in sumničenja, ki se vom bodo motolo po giovi. Organizacijske stvari vam bodo šle dobro od rok in tisti, ki imate odgovorno delo, boste zelo učinkoviti v tem obdobju. Pri novih stvareh bodite previdni in se ne odločajte prehitro. Bik od 21.4. do 20.5. Spet prihojo obdobje, b boste v hroni uživali bolj kot navodno. Notranje boste nemirni in napeti in čutili boste, da vos hrano pomirja. Utegnete imeti težave s sladkorjem, zato se brzdajte blikor je mogoče. Bližino partnerja vom bo v tem obdobju velib pomenilo. Za marsikateri trenutek sreče se lahko zahvalite ravno njemu. Edini človek bo, s katerim boste resnično sproščeni in povsem spontani. Skušajte preživeti čim več časa z njim, po ne samo domo, kjer ste najraje. Pojdite v družbo. Ob živce vos bo spravil občutek, da skušajo drugi zarodi lastne lenobe svoje delo natrpati vom. Postavite se zase in ne dovolite, do bi vas drugi izkoriščali. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Videti ste bolj odporni, kot ste v resnici. Tudi somi imate občutek, da zmorete več, zoto se pogosto ne znate ustaviti takrat, ko je to nujno potrebno. Zato boste v tem obdobju fizično in psihično precej napeti, kor bo povzročilo težave s spancem. Kadilci utegnete imeti težave z dihali. Nenadna odkritost vos bo drogo stala. Portner je imel drugačno mnenje o vos in bo precej razočaran. Zelo se boste morali potruditi, do boste spet pridobili portnerjevo naklonjenost. Nenehno boste sicer zatrjevali, koko radi ga imate, vendar bodo vaša dejonja kozala le to, da ste v stiski in se go bojite izgubiti. Zavedate se, da ste precej nesomostojni in do bi se somi težko znašli. Razmišljali boste o tem, do bi zamenjali službo, ker v sedanji ne najdete več zadovoljstvo. Rak o« 22.6. do 22.7. (e boste zmerni, bo vaše zdravje dobro. Potrebujete urejeno življenje in stalen ritem, tudi več spanja bi vam koristila. To boste tudi nagonsko čutili, še posebno v drugi polovici tega obdobja, zoto se boste izogibali situocijom, ki bi lušile vaš notranji mir. To bo precej umirjeno obdobje navzven, vašo notranjost ne bo tako mimo. Odnos s partnerjem bo dokaj harmoničen. V tem obdobju se bosta naučilo večje strpnosti. K temu bo pripomogel vaš odkrit odnos in sproščenost. Ker se boste partnerju posvetili bolj kot običajno, bo to obdobje pomenilo brak noprej. Delo boste uspešno upravljali in uspelo vam bo dobnčoti tudi nekatere nedobnfone stvori. Lev od 23.7. do 23.8. Kljub nekolib slabšemu počutju boste polni optimizma in energije. Tokrat vam bodo dolo polet čustvo. Prijetno vznemirjeni boste, ker boste velib časa preživeli v krogu ljudi, ki so vam blizu. In naučili se boste ceniti tisto, kar že imate. Nekdo vas bo spomnil no obljubo iz preteklosti. Ker boste zasebnemu življenju posvetili ve? pozornosti, boste sevedo s pravo mero uvidevnosti do partnerja uspeli tudi marsikaj izboljšati. Pogovor med vama bo bolj sproščen in odbit bt navadno. Poskušajte to položaj čim dlje zadržati, soj lohb še morsibj izboljšate. Končno si boste uspeli delo bolje organizirati, kor se bo hitro poznalo tudi no vaši učinkovitosti. Devica od 24.8. do 23.9. Tokrat boste somi sebi središče sveto, zato boste precej egoistični. Boste sicer optimistični in dobre volje, vendar boste težko prisluhnili drugemu. V vseh stikih z ljudmi, b jih ne bo molo, boste stali nekako na površini. Vašo čustva in doživljanja bodo v tem obdobju precej ekstremno. Sposobni boste visokih vzponov in padcev in vse to v krotkem čosu. V neki družbi se boste dobro počutili, ker boste znoli iskreno presojati ljudi in to bodo ljudje občutili. Marsikdo vam ba hvaležen, ne dovolite pa si, da vos bodo izrabljali. Težko se boste skoncentrirali no delo, saj vam bo šlo po glavi velib stvori. Družino, nobpi, finance... no primer. Vendar se boste kljub temu odlično znašli, soj znote biti disciplinirani. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Velib boste v gibanju, velib v družbi prijateljev, ker boste imeli izvrstno bndicijo, tudi družine ne boste zanemarili. Velib boste tudi razmišljali in se odločili za nebtere spremembe, za btere do sedaj niste imeli poguma. Partnerju boste veliko zaupali, več bt v preteklem obdobju, čeprav vos bodo še nebtere njegove lastnosti motile, boste zadovoljni in srečni. Prav je tudi, da ste pogumni, saj boste še posebno v drugi polovici tego obdobja potrebovali precej volje, da boste rešili neki problem, ki prihaja od zunaj. Delo vos bo razvedrilo, ker boste precej uspešni. Ne prevzemajte dodatnih dolžnosti, br vsega ne boste zmogli. Bodite taktični s sodelavci in ohranite dobre odnose. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Želj bo veliko, vseh po vrsti pa ne boste mogli uresničiti. Potrebovali boste več počitb in čeprav boste za določene stvori zelo motivirani, jih boste težko opravili. Ne bodite zaletavi in trmasti, raje počakajte, do mine negativni aspekt, ker boste potem lažje izpolnili nebtere done obljube iz preteklosti. V tem obdobju vam bo portner res pravi prijatelj. Zelo roda se bosta družila in tudi skupaj načrtovalo. Ker bosta zelo usmerjena vase, prijateljev ne bosta iskala. Privoščita si skupen izlet. Več bt drugo vam bo pomenil ugled in denar. Pripravljeni boste delati do izčrponosti, do bi dosegli cilj. Kot šef boste neizprosni do podrejenih in ne boste trpeli nobene lenobe in nesposobnosti. Strelec od 23.11. do 21.12. Kos boste nebterim starem, br bo bistveno izboljšalo vaše razpoloženje. Delovni boste in podjetni, za poležavanje in prazno tuhtanje vam bo zmanjblo časa. Ljudje se bodo v vaši družbi dobro počutili, ker boste kljub utrujenosti dobre volje in šaljivi. Dobrodušnost se vam bo kmalu obrestovalo. Čeprav bosta s partnerjem zelo malo skupaj, se bosta dobra razumelo. Velib bo tudi skupnih interesov in želja. Ne delajte si prevelikih načrtov, br vam bo resnično zmanjblo časa. Nojdite si ga vsaj za kakšen vikend, tudi vam bo dobra delo. V drugem tednu tega obdobja boste zopet razčiščevali probleme iz preteklosti. Poslovno vam bo šlo zelo dobro, dosegli boste odlične rezultote. Kozorog od 22.12. do 20.1. V tem obdobju boste lohb marsikaj spremenili, saj vam ne bo zmanjblo volje in energije. Uspelo vam ba vztrajati pri odločitvah, ki ste jih sprejeli pred kratkim. To vam bo precej dvignilo samozavest, br vam bo pomogaio, do boste rešili nebj neprijetnih problemov s sosedi. Do partnerja boste nekoliko zadržani, čeprav vam ne bo jasno zakaj. Pomembno je, da se z njim o tem pogovorite, no to način se ne bo počutil izključenega iz vašega življenja in misli. Včasih boste osamljeni, vendar samo no trenutke. Ste človek z izredno energijo in trmo, premagali boste tudi to občutek. Odnosi s sodelavci se bodo precej izboljšali, z nekaterimi se boste celo zbližali. Vodnar od 21.1. do 20.2. Pripravite se no ta, da boste morali na svoje zdravje bolj paziti kot v preteklosti. Zoto ne zanemarite zdravja, sami si lohb pomogote bolj kot mislite. Veliko boste v družbi in nehote boste delali primerjave. V probi po boste izkusili, da prav primerjave omogočajo napredek. V drugi polovici tega obdobja boste že razmišljali o dopustu in delu na vrtu. Prvo boste opravili somi, drugo po bosta načrtovolo skupaj. Ne pozobite no družinske obletnice, nekdo vam to lahko zameri. Ste slabe volje zaradi otrok? V tem obdobju se bo morsikoj razrešilo. Potrpljenje je božja mast, vztrajnost po je ljubezen... Mnogi mladi bodo cenili vaše znanje in mnenje bodo upoštevali rodi, le če ne boste vi preveč avtoritarni. Ribi od 21.2. do 20.3. V tem obdobju boste morali bolj paziti na svoje zdravje. Točno veste kaj potrebujete, o si ne vzomete dovolj foso. Preveč so vom pomembni drugi. Noj vos ne bo strah, da boste izgubili ljubezen drugih, če se boste pobrigali zose. Partnerja boste obupno potrebovali, bolj kot kadarkoli prej, zato boste do njega tudi zelo pozorni. Nikar ne dajte prednosti ljudem, ki vos samo izkoriščajo, ker bo zaradi tega vajin odnos trpel. Nadrejeni in nekateri sodelavci ne bodo izpolnili tega, br so vam obljubili. Ker boste težka skrili razočoronje, se zna zgoditi, do boste jokali. Ker vaše težave izvirajo iz vaše globine, morate najptej poku koti v svojo dušo. Veijemite v usodo, saj samo tisti, ki jih tepe usoda, morajo brati tole. Mi verjamemo vedeže-! valki, ki nam je napovedala kata-L strofo. Dobili smo njen račun. Bepo in Šlmen sta šla na Izlet v daljne kraje. Tja so ju popeljali z letalom sumljive letalske družbe. Let je potekal nemirno, škripanje materiala pa je dajalo vedeti, da je bil leteči stroj narejen že za časa pionirjev letenja. Ampak Bepota in Šimnato ni motilo. Njuna skrb je bila namenjena sopotnikom, ko so le-ti začeli skakati iz letala. "Bepo, kaj misliš, ali smo v nevarnosti, ali zakaj ljudje iščejo padala in skačejo iz letala?" vpraša Simen. "Ne verjamem, da je kaj posebnega narobe. Prej bi rekel, da je to povsem normalno. Pač ne gredo vsi potniki do končne postaje in takole izstopajo tisti, ki imajo opravkevteh krajih spodaj..." “Ampak, Bepo, ostala sva sama!" "Sva pač edina, ki na letališču izstopiva! Ne sitnari kar naprej, vidiš, da poskušam zaspati." "Bepo, Bepoll" "Kaj je?" "Pilot je tudi odšel s padalom skozi vratal" "Hm, to je pa res čudno. Počakajva še malo, da bova videla, kako se bo situacija odvijala naprej. Če bo tudi avtomatski pilot izskočil, potem je pa res nekaj narobe!" Zadrečka državljana preživela strmoglavljenje letala v Koala Luperjlh! Samo prisebnosti edinih dveh preostalih potnikov gre zahvala, da sta sl rešila življenji. Ko že nista vedela, kaj bi počela sama v letalu, se je eden od obeh spomnil in je padajočemu letalu izklopil motor. Reševalci so ju povsem brez poškodb rešili iz obstalega letala, letalo pa so spustili na nepoškodovana tla s helikoperji. V podjetju predelovalnih strojev za nameščanje uporabljenega papirja v arhive splošne birokracije državne nevarnosti imajo te dni veliko dela s premeščanjem kadrov. Vsi zaposleni ostajajo na istih delovnih mestih, le tablice z napisi o njihovi dejavnosti menjajo na vratih. Kjer se tablice ne dajo odlepiti od vrat, zamenjajo vrata. Če pa se vrata ne prilegajo novi pisarni, izpraznijo celo nadstropje, dokler se ne odločijo kako naprej. Zato je še posebej pomembno, da so vsi prisotni. Robert, šef uprave, ki vse to organizira, je vseeno odsoten. "Zakaj te tri dni ni bilo v službo?" ga vpraša kolega, ko se Robert le naslika v službo. "Gripa me je položila v posteljo." "Upam, da se nisi zavedno poslovil od nje." "Kako to misliš?" "Videl sem, da se je odpeljala s tvojim avtom. Takšni bi tudi jaz pustil, da me položi v posteljo..." Bivši politik, ki so mu pošle že vse ugodnosti glede preteklega mandata, si je iskal novo zaposlitev v gospodarstvu. V prošnji je med drugim zapisal, da je bil prej zaposlen v politiki in je leto dni po izteku mandata iskal primerno službo. Pokličejo ga na razgovor in mu ponudijo delo s poskusnim rokom rekoč: "Če se boste izkazali z delom, bomo pozabili na vašo preteklost..." Suhec In debeluška sta šla k zdravniku. Po pregledu zakonskega para se doktor obrne nanju z besedami: "Zdrava sta kot dren, lahko gresta." Suhec se malo obotavlja pri vratih, kar zdravnik opazi in vpraša: "Imate mogoče kakšen problem?" "Ja, pa ga imam res. Enega, ki muči oba." "Povejte." "Problem imava pri seksu..." "Aha." 'Veste, jaz sem tako bolj drobne postave..." "Pa res," ugotovi tudi zdravnik. "... žena je pa bolj, kako bi rekel..." "Večna grožnja za obstoj tehnice, mogoče?" pomaga doktor. "Sam ne bi mogel najti boljše razlage." "No, in?" "Pri seksu je ona rada zgoraj, potem pa jaz nič ne morem, zato mi očita, da sem za en nič.“ "Ja, shujšati bo treba!" na kratko ugotovi doktor. V tem se vmeša zaskrbljena suhčeva okroglolinka: "Pa mislite, da se mu tam spodaj ne bo poznalo, če bo preveč shujšal?" Izgubila sem inštruktorja za matematiko. Je čedne postave, prijazen, zaposlen in samski, če tole bereš, se mi javi. Ni nujno, da obvladaš matematiko. Operni pevec išče izgubljeni glas. Doktorju, ki bi mi ga našel, sledi bogata nagrada (večja od tiste, ki jo obljubljajo sosedi mojemu zdravniku, če me ne ozdravi). Marjan Dolžnik naj se mi javi. Našel sem njegovo listnico. Nekaterim položnicam je že potekel rok, tudi tisti za Savinjske novice. Če ne uporabljate svojega de-1 | lovnega mesta, pa tega nihče ne I opazi, pomeni, da tudi vaši nad- 1 rejeni nič ne delajo, ali pa ste vi i "Kaj bi rad postal, ko boš odrasel?" vpraša teta malega Mihca, ki že ves dan počiva od prehitrega jutranjega bujenja. "Direktor!" Mihec sploh ni v dvomih, teta pa ga preizkuša: "Ne bi bil raje šofer kot tvoj oče?" "Ne," odločno odkloni ponudbo, "direktor bom!" "Kaj pa, če bi bil trgovec kot tvoja mama?" Teti res ni jasno, odkod fantu fiksna ideja o bodočem poklicu. "Sem že rekel, direktor, to bom..." "Zakaj pa?" "Ker moja mama in moj oče delata za direktorja." No, Ivan Cankar, priznaj, kdo H je napisal domačo nalogo! "Tale pisava je povsem nečitljiva!" reče učiteljica in zmajuje z glavo nad opravičilom, ki ga je Tinetu napisal oče. 'Tinetov oče je zdravnik," pove njen sodelavec. "Ko sem lani učil Tineta, sem opravičila, ki jih je napisal njegov oče, nesel vedno v lekarno, da so mi jih tam prebrali. Saj veš, če preberejo recepte, bodo pa še to opravičilo, saj gre za istega doktorja." Rečeno - storjeno. Naslednjega dne pride učitelj do kolegice in jo vpraša: "Si bila v lekarni?" "Bila," pove in pokaže na vrečko polno majhnih škatel. "Prebrali so listek in mi dali ta zdravila." Spomladi se prlčno klopi v parkih polniti z upokojenci in če prisedete, lahko prisluhnete njihovim težavam. "Z leti je že tako," mi pove Ljubo, "da je težko spraviti ženo v posteljo..." "Zakaj?" ga vprašam, čeprav si že mislim svoje. "Pravi, da ji ni nič več zanimivo.“ "Mogoče bi jo moral malo razdražiti?" "Sajjol" "In, ni nič?” "O ja, je, toda razdraži se samo v kuhinji ali pa v stranišču kakšne restavracije, samo doma v postelji nikolil" i Prvi članek je bil objavljen po pomoti. V novice bi ga morali uvrstiti šele po dogodku. Se opravičuje jasnovidec Deladramos.____________ SESTAVIL METOD ROSC SAVINJSKE NOVICE DOMAČA OBUKA IMENA MATUA SREDSTVA ZA BLJUVANJE UBUSK1 PREDSEDNIK (MOAMERAL) RUDARSKO MESTO NA . JUGU ŠPANIJE BIVŠI DIRKAČ LAUDA STARA KITAJSKA UTEŽNA ENOTA BRKATA IEČNA rib; ZAPRT PROSTOR ZA KOKOŠI OČRT VRSTA RAZCVETJA ALKALOID VTOBAKU KDOR VERUJE V DUHOVE. ANIMAUST MOKI PODOBNA SNOV V KROMPIRJU SESTAVINA 3RBAOGOVEGA KATRANA JAP. MESTO NA KJUŠUJU SNOVI, KI DAJEJO PRIJETEN VONJ RASTLINA BIVŠI ČEŠKI SM. SKAKALEC (PAVEL) KOKOŠ. KI VALI JAJCA ŠIBA, PALICA ŽENSKE. KI OBIRAJO SADEŽE DRUŽINA, RODBINA SLOVENSKA IGRALKA (ALJA) OTOK V OTOČJU TUAMOTU GORA V BOSNI MED UMOM IN DRINO FRAN TRATNIK IND. MESTO V ARGENTINI IZRAELSKI ŠAHIST (LEONID) LIDIJA OSTERC VZDEVEK PIS. ANDREJA ŠUSTERJA REKA NA zah. Spande SAVINJSKE NOVICE SLOVENSKI DIRIGENT (UROŠ) RUSKO MESTO V POKRAJINI KARELIJI MESTO NA JU GU ARMENIJE NOŽ ZA BAKROTISK VRSTA SOLATE IME IGRALCA BOGARDA JUNAKINJA TAVČARJEVE VISOŠKE KRONIKE POTOPLJEN OTOK NA DONAVI PRI DJERDAPU STAR SLOVAN UMETNIK, KI UPODABLJA ŽIVA BITJA SPOJNA OBLAČILU CHARLES IVES RTV SEVERNI ŠPANIJI NOTRANJE IZLOČANJE REKA NA SEVERU TAJSKE, IZVIRNI KRAK V MENAMA NABREKLOST TKIVA OD UDARCA SAVINJSKE NOVICE / — IME In PRIIMEK: L NASLOV(ulica, kraj): 7 aaSouHtf tpatuSsaaa SM&aciHKB Škrlatica, kozolnjak, Al, Titani, polog, Rem, emisar, BO, teran, tarot, amok, nabodalo, limit,Tara-ba, Otorepec, Ra, Atkins, ibitol, Er, Niklas, MU, Orinoko, stena, drža, Anja, bil, Ranti, Cordoba, Anatolij, klub, zdravilo, Wasa. ■ffiaQKIQ AMMARINI: Kralj Zahodnih Gotov DRABOSNJAK: vzdevek pisatelja A. Šusterja INKRECIJA: Notranje izločanje KAFAN: Mesto na jugu Armenije KINOLIN: Sestavina premogovega katrana .TAGAVA: Mesto na japonskem otoku Kiušuiu OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 5. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline 2001: Hana Pirnat, Aškerčeva 28, Mozirje; Franc Frlcelj, Okonlna 41, Ljubno ob Savinji; Marija Vider, Solčava 30; Ana Vreš, Nove Loke 61, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic na Savinjski cesti 4 v Nazarjah. Čestitamol Rešeno križanko iz 6. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 23. marca 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE. Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 ZAVAROVANJE ŽIVAU ^ ■ zavarovanje živali za primer zdravljenja zavarovanje živali za primer pogina ekonomskega zakola in zakola v sili zavarovanje živali za primar izguba telata ali žrobeta zavarovanja govedi - konj na planinski paši zavarovanje prašičev pitancev (50% kritje stroškov zaščitnegs cepljenja) mil OGLASI IN MAU OGLASI Morda ste iskali prav to KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p. 03 5845-194. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. GOSTIŠČE TR0BEJFILAČ in SL0VAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, faks 839-14-59, Vransko, tel. 527-54-30. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/ 727-861, GSM 041/793-636. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst Tel. 03/572-04-06, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, mobitel 050-654-651. TAPETNIŠTVO Obnova oblazinjenega pohištva, stolov, kotov. Velika izbira blaga in usnja. Tel. 03/5835-341, GSM 041/411-218 - Banko, Rečica 17. OPRAVLJAMO STROJNA DELA gozdne vlake, izkope itd. Tel. 041/462417. AEROBIKA v športni dvorani Nazarje vsak ponedeljek in četrtek ob 20.00 uri. Prijave na tel. 041/985-032. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Šivalni stroji, gasilni aparati, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje, plinske naprave. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 83948-01. Telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Tel. 031/250-819. Prodam kravo in telico za zakol ali menjam za brejo. Tel. 58-354-30. Prodam R4, L 87, prevoženih 116000 km, cena 40.000 SIT. Tel. 031/311-544. Prodam dvoprostorni čebelnjak iz brun 220x320 cm in enoprostomi čebelnjak iz opaža 220x150 cm ter V Nazarjah oddam v najem poslovni prostor (28 m2). Tel. 041/340-900. Kupim hišo v Mozirju ali Nazarjah. Tel. 5833-127. nekaj opreme: panji AŽ, točilo, pital-niki... Tel. 03/5845-300. Pasjo uto prodam za simbolično ceno. Tel. 5834-084. Prodam videorekorderphilips, malo rabljen. Tel. 041/863-869. Kupim 100 kom strešne opeke 333 Kikinda. Tel. 041/944-159. Prodam GSM čuka, starega 1 leto -ugodno. Tel. 041/992-226. Jarkice, grahaste in rjave nesnice, mlade pred nesnostjo, prodamo v Šoštanju. Krajnc, tel. 03/5472-071. Kupim trobento krilovko (fligehorn) starejši. Tel. 041/265-036. Prodam obračalnik sip 220 in lahek traktorski plug (dvobrazdni). Tel. 5841-390. Prodam 60-basno klavirsko harmoniko za 50 DEM. Tel. 5835-281. Pet silažnih bal v Šentjanžu prodam. Tel. 041/529-273. Podarim psičko staro 10 tednov. Tel. 041/956-579- V Mozirju ali Nazarjah najamem stanovanje. Tel. 03/781-80-99. Prodam modem 56000 bps za vgradnjo - ugodno. Tel. 041/348-641. Telico sr, brejo 8 mesecev, in kravo sivko, prodam. Tel. 03/5841-848. Prodam sedežno garnituro. Tel. 584-30-91. Oddam psa nemškega ovčarja, dober čuvaj, star 6 let. Tel. 041/942-169- Prodam telico simentalko, staro 6 mesecev. Tel. 031/513-749. Ugodno prodam betonske cevi fi 30. Tel. 03/584-3240. Prodam štedilnik na trda goriva (s posodo za vodo) in vhodna vrata, zelo ugodno. Tel. 041/783431. Prodam računalnik 200 MHz + glasba, igre, programi za 60.000 sit. Tel. 031/243-576. Oddam urejen skladiščni prostor 35 m2 v Mozirju. Tel. 041/608-313. Dam v najem njivo v Bočni, 40 arov. Tel. 5831-812. Kupim teleta do 10 dni, prodam elio, 1.95 RL Tel 041/220-870. V najem vzamem stanovanje ali hišo na območju Mozirja, Nazarja ali Rečice. Tel. 031/859-731. Ugodno prodam otroški voziček dino. Tel. 03/5843-384, gsm 041/ 324390. Prodam okrogle silažne bale. Peter Presečnik, Bočna. Prodam sekolar z motorjem in žagne liste. Tel. 583-23-78. Prodam telico, sorte limuzin. Tel. 5845-372. Rabljene elektromotorje: 22 kw 2800 obratov, 9 kw 1400 obratov in Prodam seno. Tel. 5841-824. V najem oddam sobo z razgledom v naravo. Tel. 041/783-698. 1,1 kw 1400 obratov prodam. Tel. 041/686-579- 89.1 Mhz RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 313 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 GSM: 041/724-977 041/630-611 o-mall: lnfo@radlorap-polzela-sp.si E-IVIail:aIfabit@email.si 91 J"1IJ l*iKIÄIB INTERNET: www.alfabit.s5.com RAČUNALNIKI Savinjska cesta 1,3331 NAZARJE Pooblaščeni prodajalec PC PLUS, JAE, ISKRA, PCX, CHIP, GERICOM in APPLE-machintosh računalnikov ! Računalniki že od 120.000 SIT dalje ! STARO za NOVO ! Odkupujemo in prodajamo stare uporabne računalnike ! KLIČI : GSM (041) 394-620 (Branko) Tel./faks: (03) 583-51-56, 839-52-70(salon Nazarje) SERVIS NA VAŠEM DOMU I Ni vsak bit ALFAbit ! Vrtnih <±) trideja ram Mozirje, Praprotnikova 36, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 Velika izbira sadnih in parkovnih rastlin, semena primerna za biološko pridelavo, vrhunski substrati, specialna gnojila, cvetlični lonci in korita, sredstva za naravi prijazno varstvo rastlin... VRTNE MREŽE BEKAERT - V AKCIJI ! V naši trgovini samo najboljše za vaš vrt ter hišne ljubljence OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB TERMIK s.p. Ob Trnavi h Mozirje, tel.: 03 839 49 53, faks: 03 839 49 54 Potrebujete zaščito pred spomladanskim soncem? Rešitev je v naši optiki! Pestra je že ponudba letošnjih zaščitnih, sončnih in korekcijskih mirnim] Dostava brezplačna! Plačilo ob prevzemu! b) alu-krom 11.500 SIT c) aluminij 12.900 SIT (cene vsebujejo DDV) emkìsiìie ms m eee