Kako se Spodnji Štajar pripravlja za Pruse. Kar pridigujejo prusaške knjižice, ki ae zadnji čaa spravljajo v avstrijako ljudatvo, ravno iato zasledujejo že mnogo let prusaški časniki, katerih je pri nas najti v vsakem kotu. Namen in vsebina sta knjižicam, kakor časnikom iata; one kakor ti delajo na to, da bi mi prišli pod prusko »pikelhaubo«. Le način postnpanja je nekoliko različen, ker ae mora v knjižici namcn v kratkem času pojasniti, s knjižico čitatelj za namen nakrat ogreli, dočim ima čaanik čitatelja dolgo dobo v rokah, dejatvujoč na njega dan na dan, teden za tednom, leto za letom. Valed tega lahko časnik svoj pravi končni namen prikriva, ter ga čitatelju še le pokaže takrat, kadar je ta zanj tako rekoč dozorel, to se pravi, kadar se je v evojih mialih in nazorih toliko izpremenil, da so za peklenako aeme tla pripravljena. Časnik si čitatelja za svoj narnen torej vzgoji; on se mu vedno bliža v ovčji obleki, ter mu spusti svojega strupa vsakokrat le neznatno kapljico v kri; čitatelj tega ne outi, ali čez daljšo dobo vendar lahko spozna, da je postal človek drugih mialij; toda on aedaj avojih novih nazorov več ne pnpusti, marveč je z vso mofijo brani ter ima za edino prave, ker je aodnik o sebi on aam, ki se je v smialu navih nazorov izpremenil. Slab <"-a-!nik je torej mnogo nevarnejši in hujši od alabe knj ge, ker je u-peh močnejsi in gotov, aamo da ga človek r^dno čtta. Čaanikar lahko reče, da si upa dušo vaacega dobiti v oblast, kedor njegov časnik delj časa redno čita. Veliki mogunški škcif Viljem Emanuel baron Ketteler je baje nekoč izuatil te le be.sede: »Ko bi av. Pavel živel v naši dobi, bil bi urednik kakega čaanika«. In bistroumni cesar Napoleon je imenoval časnik »Der Rheinische Mercur«, ki ga je izdajal slavni Jožei Gorres, peto velevlast evropako. Tolika je torej moč časnikov, dobrih kakor slabih. Kateri časniki pa troaijo prusaški strup po Spodnjem Štajarju? »Grazer Tagblatt«, »Tagespoat«, »Deubche Wacht«, »Marburger Zeitung«; ti so najnavadnejsi; poleg njih utegne ae še kje najti »Ostdeutsche Bundschau«, »Neue Freie Preaae« i. dr. Poglejmo si lak časnik! V prvem, tako zvanem političnem delu pnporoča in hvali vsikdar to, kar je Pruaom v korist, nam Avstrijcem in torej tudi Slovencem v škodo, v pogubo, n. pr. pruake naredbe, obstrukcijo in drugo ter pobija to, kar je nam v korist, Prusom pa bi utegnilo škodovati; skratka hvala ali graja ravna se le po tem, ali dotiena stvar naše prusake edini arčni želji, združiti se s pruskimi Nemci, spravi za korak bliže ali ne. V poročilili zavzemajo najodličniša mesta delovanje in račun »Nemškega šulvereina« in »Siidmarke«, shodi in govori prusaških Nemcev, veselice prusaških društev, kar ae vse opisuje z najlepšimi, najmilejšimi in najnedolžnišimi besedami; ravno tako biatrim očesom pa se zasledujejo skodi alovenskih kmečkih bralnih društev, poročila naše >Družbe av. Mohorja«, veaelice, prirejene v prid naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, ki pa se polivajo s tako smrdečo gnojnico surovostij in lažij, da se pošten človek zgraža. Celo navadne vaakdanje novice ao zbrane namenom. Hudodelatva poročajo se le o Slovencih, uprizarjajo pa se tako živo in grozno, da čitatelja zona spreletava pred slovenskim ljudatvom; tudi se v takih slučajib imena pišejo v slovenskem pravopisu, i*:eš, taka divja poSast more le biti ^lovenec. Vsled tega pa tudi tujci, ki naših raztner in naa Slovencev ne poznajo, v resniei mialijo, da smo tolpa razbojnikov. Imena Slovencev, katerih se poštenemu ni treba sramovati, ali takih naših mož, ki daleč na okrog slujejo, ali ki so dosegli visoke službe, pa pišejo ti časniki, če le niso preznana, v nemškem pravopisu a črkami: gg, ck, sch, tsch. Slovenci, ki se neustrašeno potegujejo za čast in blaginjo avojega naroda, ae zasramujejo, nemškutarji in prusaki pa kujejo v zvezde. Pri tem pa nedosežno razumejo, človeku vzeti vso čast, ne da bi jim s aodiščem mogel priti do živega. Vsak teh časnikov prinaša ludi daljSe povesti; v njih se slikajo pruaki kraji čudovilo lepo, osebe, če so pruakega rodu ali mišljenja, polne vzornih laatnostij, posle hudodelnikov, krvoloenikov in rovarjev opravljajo le Slovani; nemške šege, nemški običaji so čudovito lepi, slovenaki ostudni; skratka vse, kar je nemško, }e plemenito, izobraženo, divno lep<>, kar/ je slovanako, pa podlo, surovo, gnusno in grdo. Sploh je vaaka beaeda v naših prusaških časnikih, od prve do zadnje, piaana v namen, Avstrijo popruaiti, zraven lega pa izrodek tako divje strasti, tako peklenske zlobnosti in tolikega napuha, da se s tem ne da primerjati nič, kar se je doalej na svetu pisalo. Samo ob aebi ae razume, da so ti časniki ravno tako sovražni tudi naši katoliški veri; toda o tem drugokrat. Če primerjamo s temi časniki našega »Slov. Gospodarja«, moramo si pač reči, da srao pravi otroci. Kaj avetujemo ? Kar je po našem prepričanju dobro in alovenskemu Ijudatvu koristno. K čemu vzpodbujamo ? Ljubiti katoliško vero, avatrijsko in slovenako domovino in našega presvitlega cesarja. Da se branimo, kedo nam more to zameriti? Ali nisrao to storiti dolžni? Mirno vestjo smemo reči, da ae branimo a poštenimi, dovoljenimi aredatvi, in sicer za stvar, ki je Bogu dopadljiva. Sovražniki nam Slovencem nimajo nič očitati, rai samim sebi pač: da je v našem namenu premalo jaanosti in v dejanju premalo odločnosti. Ge je časnik za Napoleona, torej pred 90 leti bil tolikega pomena, koliko večjega je danes, ko zajenia, | sme se reči, večji del izobraženega človeStva svojo dušno hrano iz njega. Ne le da ima vsak stan svoj časnik, ampak ne bo ga najti človeka, ki bi jeden- ali drugokrat ne čital časnika, da ne govorimo o teh, ki ga čitajo redno. Za našo dobo velja, da je čiovek takšen, kakoršen je 6aanik, katerega 6ita. In glejte, v kljub temu, da je nam Slovencem živo treba, da izve vsak, na čem da amo, na katero atran se nam je treba braniti, na katero zanašati, da ne poginemo, pa je v nas vendar toliko aovražnih in tako malo naših domačih časnikov. Nimarao v mislih nemškutarjev, teh ne bomo apreobrnili, ampak ljudi, ki se štejejo k nam. Čita se po naših hišah »Tagespost« in druga taka roba, »Slov. Gospodarja«, »Siidsteirische Post« in drugih naših dobrih časnikov pa ni. Učitelji imajo pogosto »Tagespost«, »Marburger Zeitung«, ker ju dobivajo ali za nižjo eeno ali zastonj, in ti čaaniki se izposojujejo, kakor v stari dobi Sveto pismo. Glede na časnike nam je narodna dolžnost dvojna: 1. da sovražnih ne podpiramo, in 2. da domače naročujemo. Torei proč s sovražnimi časniki! Kdor tacega ima, naj ga puati. Zahtevajte pa tudi, da se po goatilnah na alovenski zemlji časniki, ki vaa zasramujejo, ki delujejo v našo pogubo, odpravijo. Pomislite, da s svojim denarjem množimo sovražniku moč, sebi pa kupujemo strup, ki ga sami uživamo. Ker pa je našemu narodu treba, da se v političnem poučuje, zato raora naše dobre čaanike čitati. Dandanea ae ima vsak, ki plačuje davek, za politiko brigati, ker voli poslanca, in poalanci so tiati, ki delajo zakone; brigati pa ae je za politiko še posebno nam Slovencem, ker naa sovražnik hoče pokončati. Naročujte torej naše dobre časnike in zahtevajte, da jih gostilničarji imajo. Ce vas jeden potrebnih krajcarjev ne zmore, združujte se! Zahajajte pridno v bralna društva, in kjer še takega ni, oanujte ga! Da pa razumete vse, kar čitate, svetujemo nujno, da si kupite knjižico, 102 stranij obširno, ki velja le 20 krajcarjev in vas uči o vsem, kar ae tiče državljanskih dolžnostij ter vam ob jednem pojaanuje, česar bi v časnikih ne utegnili razumeti. Knjižica se zove »Politični katekizem za Slovence«; spisal jo je pokojni blagi alovenski duhovnik in dušni oče monsignor Andrej Einapieler; dobiva se v tiskarni družbe sv. Mohorja v Gelovcu. Kjer je bralno društvo, bilo bi najbolje, da bi to knjižico nekdo, recimo goap. duhovmk, ali kdo drugi, ki je politično dovolj izobražen, v nekolikih zborovanjih z dru^tveniki predelal. Na koncu še nekaj. »Slov. Gospodarju« dohaja od dne do dne več dopisov iz raznih krajev. Veaelo znamenje; toda žal mu je, da ne raore vseh o pravem času prinašati, ker mu prostora zmanjkuje. Tudi bi rad sam včaaih še več kaj povedal, ali beseda mu mora ostati v grlu, ker bi bilo vkljub prilogam, ki jih prinaša, preveč. Zatorej bo od novega leta naprej izhajal v veči obliki in aioer pri stari ceni. Vsled tega smemo upati, da bo vsak zadovoljen, ki se bo na »Slov. Gospodarja« naročil. Prosimo torej v imenu dobre stvari že zdaj stare naročnike, da nam ostanejo zveati, in da nam vaak vsaj jednega novega naročnika pridobi. Mnogo ae da storiti, če ae za stvar briga. Jeden naših vrlih naročnikov je n. pr. v teku pol leta jih v jedni fari k 16 pridobil še 26. Na Geškem ima vsak kmet, vsak rokodelec, vsak hlapec svoj časnik, ki ga v proatih urah čita; zato pa ao Čehi tudi narod, ki mu v Avatriji nobeden ni koa; kolikor mož, toliko junakov. Vzgledavajmo se nad njimi! Slovenski narod mora priti do boIjSe bodočnoati! Še enkrat in atokrat kličemo: Naročajte si in berite le čaanike, ki se drže krepko gesla: »Vae za vero, dom, cesarja!