FRANC KRIŽNAR LOVRO HAFNER (1883-1963) - SLOVENSKI GLASBENIK (organist in skladatelj)1 Uvod Ime Lovra Hafnerja je prvič omenjeno v Slovenskem biografskem leksikonu,2 nanj pa tudi kasneje niso pozabili predvsem številni Ločani: dr. Tine Debeljak (st.) ga omenja v svojih »Kulturnih delavcih loškega okraja v preteklosti in sedanjosti«3 pa tudi drugi - Stanko Trobina v »Slovenskih cerkvenih skladateljih«,* France Planina ga omenja ob 10-letniei smrti,0 dr. Roman Savnik ga omenja in uvršča med »Pomembne Ločane in njih bližnje sosede«;6 obšla pa je Lovra Hafnerja kasneje celotna slovenska in tudi nekdanja jugoslovanska glasbena leksika: Cvetkova Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem (v treh knjigah, DZS, Ljubljana 1958-60), Andreis- Cvetko-Djurič-Kleinov, Historijski razvoj muzičke kulture u Jugoslaviji (v treh knjigah, Naučna knjiga, Zagreb 1962-66), Cvetkova Stoletja slovenske glasbe (CZ, Ljubljana, 1964), Muzička enciklopedija (v treh knjigah, Jugosla- venski leksikografski zavod, Zagreb 1971-77), Leksikon jugoslavenske mu- zike (v dveh knjigah, Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984) in Leksikon CZ- Glasbeniki (CZ, Ljubljana 1992). K osvetlitvi Hafnerjevega življenja in dela je tako pričujoča razprava ob 110-letnici glasbenikovega rojstva in 30-letnici smrti morda prvo večje (mini)monograf- sko delo. Pa še to je zgrajeno na le delno dostopnih arhivskih' in drugih8 virih, ki se v popolnosti niso nikjer ohranili. V nadaljevanju te razprave se bomo v glavnem sklicevali na razpoložljivo arhivsko in drugo (dostopno) pisno gradivo, v določeni distanci pa upoštevali tudi informatorje,9 ki so od vsega začetka pa do konca pisanja tega dela spodbudno vplivali na avtorja, da je bilo delo sploh začeto in potem tudi (do)končano. Hafnerjevo življenje - poskus orisa Lovro Hafner s krstnim imenom Lo/v/renz je bil rojen11 in krščen v Škofji Loki - župniji Stara Loka, v Binklju št. 4 - pri Martancu. Oče Franc Hafner (1849-1910), morda tudi organist, zagotovo pa pevec na domačem starološkem koru sv. Jurija in mati Elizabeta (rojena Pokorn, 1843-1917) sta imela na Martančevem domu12 v družini in zakonu štiri otroke - same fante, ki so se rodili skoraj vsako leto zaporedoma: Franc (1879-1915), Jože/f/ (1881-?), Jurij (1882-?)13 in najmlajši med njimi - zadnji Lovro, rojen 10. avgusta 1883.14 »Osnovne nauke v glasbi in poduk klavirske igre je Lovro Hafner (s)prejemal od starološkega organista Janka Hafnerja (morda enega od Lovrovih bližnjih ali daljnjih sorodnikov?). Po dovršenipetrazredni13 ljudski 103 Hafnerjeva rojstna hiša - Martančev dom v Binklju 4, poleti 1969 med podiranjem. (Foto Franc Pokom, iz arhiva Franca Hafnerja) šoli v Škofji Loki113 je bil sprejet v takratno glasbeno Orglarsko šolo v Ljubljani,1' katere ravnatelj in profesor je bil komponist Anton Foerster. Pri njem se je učil nauka o harmoniji, kontrapunkta in kompozicije. Ko je absolviral19 to šolo, je služboval kot organist, učil in vodil pevske zbore v prosvetnih društvih. Ker pa so bili življenjski pogoji v tej službi zelo skromni, je zaprosil za državno službo in bil nameščen (?) za učitelja petja in glasbe na gimnaziji (danes osnovni šoli, op. avt.), privatno pa je poučeval še klavir in solopetje.. .«19 Tako je bil torej Lovro Hafner dve šolski leti, kolikor je trajala takratna ljubljanska Orglarska šola, v letih 1899/1990 in 1900/01 učenec te šole.20 V teh letih (1899-1901) naj bi21 Lovro Hafner že orglal v Sostrem pri Ljubljani. Po tem, od spomladi 1901 do marca 1904 (ali morda celo do konca leta 1904, morda celo do začetka leta 1905?)22 naj bi bil L. Hafner organist na Breznici (na Gorenjskem), kar naj bi bilo njegovo prvo (uradno) službeno mesto organista. V tem času (ok. 1901-1906) enkrat naj bi Hafner odslužil tudi nekaj več kot dveletni obvezni vojaški rok, za kar pa ni nikakršnih dokazov,23 kajti veliko kasneje (1915) je bil potem zaradi vnovičnega zdravstvenega pregleda24 spoznan »za nesposobnega za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti, zato se ga je oprostilo nadaljnje črnovojne dolžnosti.« Kot je bila že za takratno orgelsko službovanje značilna nenehna negotovost, se je tudi Hafner nenehno selil. Tako naj bi bil od 1905 dalje spet organist pri sv. /Š/Martinu, današnjem Stražišču pri Kranju. To vsekakor potrjuje tudi opravilni zapisnik tajništva škofjeloške Narodne čitalnice za leto 1906,25 ki navaja v času od 6. januarja 1906 do 27. februarja 1906, da so (6. 1. 1906) poslali »pismo gospodu L. Hafnerju, organistu v Šmart/i/nu pri Kranju, ako prevzame igranje na klavirju pri plesnih vajah.« Lovro Hafner je Narodni čitalnici (10. 1. 1906) odgovoril, »... da bo sodeloval na teh plesnih vajah, proti plačilu 6 k(ron) na večer.« In v zadnjem pismu (27. 2. 1906) je Narodna čitalnica v Škofji Loki Lovru Hafnerju »odpovedala, vsled slabe udeležbe pri plesnih vajah.«26 Leta 1906 naj bi bil Lovro Hafner vpisan v poročni knjigi ž. c. sv. Janeza (Krstnika) v Preski pri Medvodah27 in se 2. septembra tam prvič poročil in Fotokopija rojstne (matične) knjige župnije Stara Loka (original hrani Matični urad Oddelka za notranje zadeve SO Skofja Loka), zap. št. 54 - Lovro Hafner 104 sicer z Alojzijo (nepravilno Terezijo)28 Bergant29 (1884-1921).3U Tedaj naj bi bil Lovro Hafner že organist v bližnji Sori, ter tam (Sora št. 1) tudi stanoval.31 V Preski pa naj bi se Lovro Hafner nastanil ter se hkrati tudi organistovsko v službenem pomenu te besede ustalil »šele« od 1907/08 dalje. Največja domneva v tej smeri velja za 18. februar 1908. Medtem se je tudi samo enkrat še udeležil cerkvenoglasbenega poučnega tečaja v okviru Cecilijinega društva ljubljanske škofije: 1. do 4. septembra 1908. Z oktobrom istega leta ga že spet srečamo kot organista v ž. c. sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano, kjer naj bi ostal do leta 1913. V tem času naj bi v Šentvidu št. 5 tudi stanoval. Potem pa naj bi se z jesenjo istega leta skoraj za vse življenje preselil v Presko pri Medvodah. V tem prvem Hafnerjevem zakonu z Alojzijo Bergant so se jima rodile štiri hčere: Ivana, Gabriela, Ana in Marija.34 V letih 1908-13 naj bi bil Lovro Hafner vodja tamburašev in pevskega odseka »Orel«, pevovodja čitalnice »Blaž Potočnik« in član odbora istega društva, član gasilskega društva, vse v Šentvidu nad Ljubljano; ima dober cerkveni zbor, piše članke v CG in je (od leta 1909 dalje) blagajnik podpornega društva slovenskih organistov. Iz tega časa izhaja tudi prvi Hafnerjev skladateljski uspeh, kajti v samozaložbi je (1909) izšla »Kitica narodnih pesmi«. Čeprav je omenjene pesmi le harmoniziral pa to le prvič pomeni, da se je Hafner kot skladatelj izkazal na posvetnem ustvarjalnem področju. Od septembra (?) 1913 pa se je ustalil v Preski pri Medvodah. Ob orglanju in skladanju pa lahko po prvi svetovni vojni (od 1919 dalje) Lovra Hafnerja najdemo še na mestu vodje tamburašev Krekove mladine. Leta 1921, točno na svoj 37. rojstni dan (13. 7. 1921)35 mu je v Preski umrla njegova prva žena Alojzija Bergant36 in Hafner se je 31. julija 1921 na Bledu (blejski grad)37 vdrugič poročil, tokrat s Franico (Frančiško) Čufar (2. 4. 1881-22. 2. 1967).38 Morda iz tega vzroka izvira Hafnerjevo naprezanje v delih zunaj glasbenega orglarskega poklica, delo zunaj cerkve. Od poletja 1928 do marca 1929 ni igral kot organist v Preski. V ta čas sovpade tudi eno od poročil o zadržanju organista Lovra Hafnerja. Tako poroča takratni župnik gospod Valentin Oblak (13. 4. 1934), da je »... prekinil službo g. Lovru Hafnerju, zaradi njegovega oblastnega in samovoljnega obnašanja v cerkvi in se mu zahvalil za večletno brezplačno orglanje.. .* Iz istega leta (10. 6. 1934) pa izhaja še ena od zahval istega župnika »... popoldne istega dne blagoslov slike Marije Pomočnice in Hafnerjeve kapelice na polju pod 'Polico'. Blagoslovil je sliko in kapelico.«4 Po letu 1934, ko so se omenjene težave verjetno nadaljevale, je Lovro Hafner na svojem domu v Preski nadaljeval s trgovino, saj je ta bila tam že Hafnerjev drugi dom v Preski pri Medvodah (Preska cesta 35). Foto F. Križnar 105 Lovro Hafner v krogu svoje družine okrog leta 1916 (foto Atelier »Viktor« Ljubljana): Hafner stoji zadaj; od leve sede Alojzija (prva Hafner jeva žena, roj. Bergant) in hčere Jelica, Marija in Ivica; spredaj stoji Anica prej.42 Po še enem od (nepreverjenih in nedokazljivih) virov je bil tudi pek.4'! Kljub temu pa je Hafner ostal zvest privrženec tako orglanja kakor tudi drugih sosedskih opravil in prijatelj s cerkvijo in njenimi »pastirji božjimi«, ki so službovali v Preski. Če se Hafner pred drugo svetovno vojno politično ni udejstvoval, saj mu je bila osnovni življenjski smoter le glasba, pa sam navaja,44 da je »prve dni obstoja OF vstopil v njene vrste in vseskozi z njo sodeloval kot aktivist... Tudi po osvoboditvi je bil član krajevnega odbora OF in referent za obnovo...« S tem v zvezi je medvoški odbor Zveze združenj borcev NOV Slovenije izdal tudi potrdilo, iz katerega je razvidno Hafnerjevo aktivno partizansko delo v času druge svetovne vojne (1941-1945).4o Iz njega je razvidno Hafnerjevo ilegalno (partizansko) ime Jurij. Tudi po zadnji vojni (po 1945) je prvi »navdušeno pozdravil osvobodilno vojsko in pozneje na množičnih proslavah nastopal kot govornik. Kot glasbenik skladatelj pa je prirejal partizanske pesmi, zbral in podučeval (je) moški in mešani pevski partizanski zbor. Bil je vseskozi požrtvovalen aktivist za svobodo domovine.« Tako še ena od povojnih kronik ž. c. sv. Janeza (Krstnika) v Preski potrjuje to tezo: »... Nastanil se je (župnik V. Oblak) 26. maja 1945 pri organistu Hafnerju.. .«46 Po drugi svetovni vojni pa Hafner ni več orglal samo v Preski, ampak občasno ob raznih slavjih tudi v drugih župnijah. Po drugi svetovni vojni (po 7. juliju 1945 in zagotovo še 19. decembra 1946) je ostal kot glasbeni učitelj na takratni petrazredni osnovni šoli v Preski.4' To delo pa se je Hafnerju na podlagi razrešnice Okrajnega 10 Ljubljana-okolica z 31. decem brom 1946 izteklo.48 Zato si je takoj začel iskati novo službo.49 Dobil jo je s še enim imenovanjem Ministra za prosveto30 kot učitelj petja-pripravnik (!) X. položajne skupine na nižji gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano s 5. aprilom 1947; kljub svojim zdaj že skoraj 64. letom starosti, pa verjetno v 106 pomanjkanju zadostnega števila delovnih let za morebitno polno pokojninsko dobo. Ob nenadni smrti župnika Valentina Oblaka so ( 21. 9. 1951) »... poklicali cerkovnika in organista Hafnerja.«01 Lovru Hafnerju je bil v okviru prizadevanja pokojninske dobe z odločbo Sveta za kulturo in prosvetos2 priznan status (slovenskega) umetnika-skla- datelja in mu je tako bila priznana 50-letna ustvarjalna doba v času od 1. januarja 1907 do 1. januarja 1957 kot čas umetniškega dela izven delovnega razmerja z vsemi pravicami (ter dolžnostmi) iz tega statusa. Iz tega je potem sledilo nekaj drugih odločb, ki so vse po vrsti Hafnerju praviloma povečevale in zviševale pokojninske razrede v zasluženem organistovskem, učiteljskem, obrtniškem (trgovskem in pekovskem) ter skladateljskem pokoju (do V. razreda).03 Hafner je bil v tem času (po 1956) aktiven tudi v krajevnem odboru SZDL in RK Slovenije.54 i/ni alentin ifnerja.«01 izadevanj a 50-letn t nostmi) . p vrsti islužene , učiteljskem, 3m) ter skladateljske pokoju (do . 956 Otroški pevski zbor. ki ga je vodil organist Lovro Hafner, na Vidov dan 28. junija 1929 pred križem, ki je stal za župniščem na kri žišču na Čeren pri Preski. Lovro Hafner sedi v sredini, v naročju drži kasnejšo pevko Da nico Filipič. (inf. A. Mrak, dodatno prim. Z. Bahor, Do zadnjega diha - spomini na župnika Valentina Oblaka, str. 84) Lovro Hafner v družinskem krogu, od leve Frančiška (druga žena roj. Čufar), Hafner drži v naročju vnukinjo Marijo (roj. Meško, poro čeno Bizjan), na desni sedi učiteljica Anna Schiendl v Preski pri Medvodah, kjer je foto grafija okrog poletja 1943 tudi nastala. 107 Opozorilna tabla za Hafnerjevo - Plečnikovo kapelico v Preski pri Medvodah - na Bacov- niku (Foto F. Križnar) Hafnerjev rokopis - avtobiografija, ki je na stala okrog leta 1953 (zapuščina Staneta Lum- barja v NUK - GZ) Hafnerjeva - Plečnikova kapelica na Bacov- niku v Preski pri Medvodah (Foto F. Križnar) 108 Lovro Hafner v družbi z bratrancem, učenja kom - astronomom Janezom Hafnerjem, Jam- nikom iz Stare Loke (prve iz leve), slikano 5. julija 1956 na Jesenicah Malo pred 80-letnico rojstva, torej že kar v letih, je Lovro Hafner 10. junija 1963 umrl na svojem domu v Preski št. 27 (danes Medvode, Preska c. 35).55 Pokopali so ga čez dva dni, v sredo, 12. junija na bližnje preško pokopališče, kjer počiva skupaj s svojo družino. Temeljni podatki - bibliografski pregled kompozicij Lovra Hafnerja V pričujočem popisu Hafnerjevih del se v glavnem naslanjamo na vsega tri hranišča skladateljevih del: Hafnerjev dom v Preski (Preska c. 35, Medvode),56 kor ž. c. sv. Janeza (Krstnika) v Preski in privatni arhiv Mihaela Gabra.D8 Skladatelj Lovro Hafner pa je kdaj pa kdaj tudi sam popisal svoja dela, vendar nikoli popolno ali dokončno, le fragmentarno.59 Prav zato dopuščamo v tem primeru določeno distanco do cit. Temeljnih Hafnerjevo darilo - posvetilo p.c. sv. Lovrenca v Breznici nad Zmincem 109 podatkov..., ker je ta pregled prvi in prav gotovo ne dokončni. Vanj so uvrščena tako Hafnerjeva dela, ki so izšla v tisku, pa tudi njegovi rokopisi. pri sestavljanju te Bibliografije... je upoštevana ustaljena mednarodna univerzalna decimalna klasifikacija.60 Sproti so opuščene tiste glasbene oblike, kompozicijske zvrsti, ki se v Hafnerjevem opusu sploh ne pojavijo, na primer: opera, kantata, koncert, simfonija, sonata,... itd. Prav tako so v tem popisu (vseh) Hafnerjevih del zajeti le tisti podatki, ki so znani in nedvoumni ob vpogledu v skladateljev opus in v razpoložljivo zapuščino. Ta vsekakor ni popolna in je v glavnem raztresena na različnih naslovih, zato je vsekakor treba dopustiti še določene raziskovalne in popisovalčeve dvome tako v pogledu celotne Hafnerjeve biografije kakor tudi bibliografije. Tako naj pričujoča Bibliografija... glasbenika Lovra Hafnerja pomeni le avtorjev torzo in ne nekaj dokončnega in dokončanega. Hafnerjev bibliografski pregled kompozicij je narejen po abecednem zaporedju naslovov (zborov) skladb. I. POSVETNA DELA A. Komorna dela a) Samospevi 1. Moj grob (bes. M. Elizabeta), rkp.-fragment (?), samospev za srednji glas in klavir in tisk (?). 2. Ne jokaj za samospev in klavir (bes. M. Elizabeta), posv. materin skemu dnevu, samozaložba (?). 3. Slavček moj (bes. Aleks. Alabijev), rkp. (?). 4. /S/tvoja skrivnost (bes. M. Elizabeta), za (visoki) glas in klavir, rkp.(?). 5. Tvoja skrivnost, samospev za visoki glas in klavir (bes. M. Elizabeta), Samozaložba, 20/3-1994. b) Violina in klavir 1. Kje je svetli dan, rkp. 2. Večerna pesem, rkp. 3. Lepa naša domovina, rkp. (?), nedokončano (?) delo-fragment v rkp. B. Solistična dela a) Klavir 1. Dober večer (Andante), rkp. (?), nedokončano (?) delo-fragment v rkp. 2. Na Gorenjskem je fletno, rkp. (?). C. Zbori a) S spremljavo 1. Eno- in dvoglasni spevi 1. Tika-taka (bes. Cvetko Zagorski), za (en) glas s spremljavo, rkp. komp. 15/1-1959. 110 2. Ženski zbori 1. Na tujih tleh, rkp. komp. 21/10-1911 (?), razmnoženo s šapirogra- fom (?). b) Brez spremljave (a cappella) 1. Mešani zbori 1. Kanglica (bes. O. Župančič), rkp. komp. 20/3-1958 (prim. Osem mešanih zborov...). 2. Kitica narodnih pesmi, tisk. Tiskarna Katoliške tiskarne v Ljubljani 1949, harm. L. Hafner. 3. Kaj ti je deklica, rkp. komp. 2/9-1958 (prim. Osem mešanih zborov...). 4. Kje je svetli dan?, rkp. (?). 5. Kosa (bes. A. Aškerc), rkp. komp. 19/8-1958 (prim. Osem mešanih zborov...). 6. Na nebu zvezde sevajo (Narodna), prir. L. Hafner, razmnoženo na opalografu (?). 7. Naši Majdi (bes. A. Zakrajšček), rkp. komp. 4/2-1939. 8. Osem mešanih zborov: - Uspavanka (bes. M. Kunčič), rkp. (?), - Vetrček moj, rkp. (?), - Roži/-a/ (bes. A. Medved), rkp. komp. 23/10-1911, - Kanglica, rkp. komp. 23/10-1941 (?) ali 8/5-1959 (?), - Kaj ti je deklica, - Kosa, - Nagajivka, rkp. komp. 22/5-1959, - Uspavanka, rkp. komp. 5/6-1959. 9. Pastirček pase čredico (Narodna iz Središča pri Ptuju), harm. L. Hafner, 3/12-1954, rkp. (dvo- ali večglasno). 10. Slovo, rkp. komp. 26/6-1913. 11. Spomini (bes. A. Bore), rkp. komp. 12/10-1958 ( dvo- ali štiriglasno), posv. Anici (Bore): »Spomini za spomin! v Preski, 12. X. 1958« (pripis L. Hafner). 12. Tika-taka, rkp. komp. 10/2-1959. 13. V dolinici..., rkp. (?). 14. Žabe, rkp. komp. 22/5-1959 in 27/2-1963. 2. Moški zbori 1. Ajda cvete (bes. J. Lovrenčič), rkp. (?), tisk-ciklostil posv. »Odličnemu moškemu zboru v Novem mestu« (pripis L. Hafner). 2. Beneška (bes. dr. J. Lovrenčič), rkp. komp. 22/12-1956; posv. »Odlič nemu vokalnemu kvartetu »Fantje na vasi« (prip. L. Hafner). 3. Človek glej, tisk-cikl. (?). 4. Dekle je prala srajčki dve (?). 5. Deklica ti si jokala, rkp. (?). 6. Doma, tisk (?). 7. Domača hiša (?). 111 8. Domotožje, rkp. komp. 30/4-1956. 9. Fantje pojo (Dva moška zbora), »zložil in PZ 'Grafika' poklonil L. Hafner (1940):« - Roži (bes. A. Medved), - Večerna pesem (bes. Utva). 10. »Fantje pojo«, 1. zvezek, 10 moških zborov, Samozaložba, Preska 26/11-1942 (prva in druga izdaja): - Krist je vstal (bes. Utva), - Jur/i/jeva (bes. Utva), - Rožice (bes. Utva), - Murček (bes. F. Bevk; + rkp., ?), - Kaj kleplje (bes. Utva), - Polžek (bes. F. Bevk; + rkp., ?), - Tiho je legel mrak (bes. Utva), - Pastirji poslušajo zvonove (bes. F. Bevk), - Hižica draga domača (bes. Medjimursko narečje fratra Polikarpa Kosa O.M.C.) in rkp. (?), posv. »Fantom na vasi,« - Mamici v spomin (bes. M. Kunčič). 11. »Fantje pojo«, 2. zvezek, 7 moških zborov, Samozaložba, Preska (?): - Lep je srebrni pas (bes. S. Sardenko), rkp.-fragment, posv. »svojim rojakom-pevcem«, - Deklica ti si jokala, - Mrazek (bes. M. Kunčič) in rkp. (?), - Uspavanka (bes. M. Kunčič), - Tiho polje (bes. G. Strniša), - Jesen (bes. B. Gorenjski), poki. Kvartetu »Fantje na vasi« (prip. L. Hafner) in rkp. (?), - Romanca (bes. L. Pres) in rkp. (?). 12. »Fantje pojo«, 3. zvezek, (8) moških zborov, Samozaložba, Preska 1939: - Zvenela roža (bes. M. Brenčičeva) in rkp. (?), - Tudi jaz ... (bes. A. Medved) in rkp. (?), - Siromak (bes. M. Brenčičeva), - Ne jokaj (bes. M. Elizabeta), - Žalostna pesem (bes. A. Zakrajšek), - Pod cipreso (bes. A. Medved), - Mrtvaški zvon (bes. A. Medved), - Moj grob (bes. M. Elizabeta). 13. Gospa sveta, napev neznanega skladatelja prir. L. Hafner, rkp. (?). 14. Jamnica, rkp. komp. 1932. 15. Jaz bi rad rudečih rož, rkp. (?). 16. Jesen (bes. B. Gorenjski), rkp. (?). 17. Kaj kleplje (bes. Utva), rkp. (?), posv. »Fantom na vasi« (prim. Dva moška zbora...). 18. Kaj ti je deklica (bes. narodno), rkp. komp. 12/1-1955. 19. Kajžica (bes. narodno), rkp. komp. 6/9-1954. 20. Kanglica (bes. O. Župančič), ciklostil (?), komp. v Preski 31/8-1950. 21. Klopotci, ?. 22. Kosa (bes. A. Aškerc), rkp. (?), 2-krat. 23. Lastovki v slovo, rkp. komp. 23/10-1951. 112 24. Moja ljubav (bes. A. Medved), »zložil in gospodu Cvetku Zagorskemu poklonil L. Hafner«, rkp. komp. 8/9-1957. 25. Osamljeno doni zvonček (?). 26. Pet pesmi, 1. zvezek, tisk-ciklostil (?): - Samo en cvet (besv T. Kajuh), - Kanglica (bes. O. Župančič), komp. v Preski, 31/8-1950, - Večerna pesem (bes. Utva), - Pastirji poslušajo zvonove (bes. F. Bevk), - Kaj kleplje (bes. Utva). 27. Pred Martinovim (bes. M. Jarc), rkp. komp. 18/9-1960. 28. Prijatelju v spomin tisk-ciklostil (?). 29. Rad bi bil (bes. C. Zagorski), posv. »Opernemu oktetu«, rkp. komp. 23/1-1959. 30. Roža (bes. S. Jenko), rkp. komp. 18/4-1950. 31. Roži (-e; bes. A. Medved), rkp. (?). 32. Samo en cvet (bes. T. Kajuh). 33. Slanica, rkp. (?). 34. Sonce rumeno (bes. S. Jenko), rkp. komp. 23/3-1960. 35. Sredi zelenega polja, rkp. (?) in ciklostil, posv. Vokalnemu kvintetu »Ljubljana«. 36. Studenčku (bes. I. Erzin), rkp. (?). 37. Šest (Sedem ?) pesmi za moški zbor, 3. zvezek, rkp. (?). 38. Tam na vrtni gredi (bes. I. Ocvirk), rkp. (?). 39. Tika-taka (bes. C. Zagorski), rkp. komp. 17/1-1959, posv. Moškemu opernemu oktetu. 40. Tudi jaz (bes. A. Medved), rkp. komp. 8/5-1939, posv. Kvartetu »Fantje na vasi«. 41. Uspavanka (bes. M. Kunčič), rkp. (?, iz Dveh moških zborov...). 42. Uspavanka (za moški kvartet), rkp. (?). 43. Vetrček moj, rkp. (?). 44. V mraku (bes. Utva), rkp. (?). 45. Zvonček (?). 46. Žrtvam, tisk-ciklostil (?). 47. Žunica (narodni-prleški motiv), hram. L. Hafner, tisk-ciklostil posv. Mihi Gabru (10/4-1954). 3. Ženski zbori 1. Kaj kleplje ..., »Ženskemu vokalnemu kvintetu poki. L. Hafner«, rkp. (?). 2. Vetrček moj (=Domotožje), tisk-ciklostil, komp. 24/5-1950. 4. Mladinski (in otroški) zbori 1. Ježek, ježek, gozdni dedek (bes. E. Ulaga), rkp. (?). 2. Polžek (bes. F. Bevk), rkp. (?). 3. Rad bi bil čebela, rkp. (?). 4. Uspavanka (=Na&ajivka), rkp. komp. 3/10-1956. 5. Večer (bes. O. Župančič), rkp. (?). 113 D. Brez znane zasedbe 1. Pesem koroških Slovencev, rkp. komp. 21/9-1945. 2. Piskrovezec (kuplet), rkp. (?). 3. Pojdimo spat, rkp. (?). 4. Slovenec sem, rkp. komp. 29/9-1945. 5. Slovo od lastovke, ciklostil (?). 6. Talcem. 7. Uspavanka (?). 8. V noči, tisk-ciklostil, komp. 28/10-1911. 9. Zvonček (rusko narodno besedilo), rkp. (?). II. CERKVENA DELA A. Komorna dela a) Glas, violina, orgle ali klavir 1. Božična noč (=Ave moj Jezus), rkp. (?), za visoki glas in orgle. 2. Božična noč, rkp. komp. 15/12-1958, posv. »častitemu gospodu žup niku za milosti polne praznike!«. 3. Božična noč, rkp. za dve violini, (violon)čelo, glas in orgle. 4. Dva (božična) samospeva s klavirjem (in violino): - Sveti večer (za klavir, /srednji/ glas in gosli), - Božična noč (bes. M. Kunčič; za visoki glas in klavir). Samozaložba, Preska 1938. 5. Meditacija (č. g. župniku v spomin), rkp. komp. 1/7-1959 za violino in orgle. 6. Moj grob... (bes. M. Elizabeta) za bas in orgle, rkp. (?). 7. Moj grob (bes. M. Elizabeta) za srednji glas in klavir, Samozaložba (?). 8. Zdrava Marija za visoki glas in orgle, prir. po n. n. skladatelju, rkp. (?), v A- in As-duru. B. Zbori a) S spremljavo 1. Pevski solisti, zbor in orkester 1. Blažena noč za dva glasova in orgle, rkp. komp. na dan Sv. Cecilije, 1954. 2. Bogu hvala, 15 cerkvenih zborov za dvoglasni in mešani zbor, (deloma) z orglami, tisk - Samozaložba, Preska 1941: a) Dve pesmi na čast Gospodovemu trpljenju: - Pri stebru bičanja (bes. M. Elizabeta), - Ljubezen križa (bes. M. Elizabeta), b) Devet pesmi v Slavo Marije: - Devici Mariji po angelu pozdravljeni (bes. P. Krizostom), rkp. (?), - Brezmadežni (bes. G. Mali) in rkp. (?), - Kraljica angelska (bes. ljudsko) in rkp. (?), - Glej, o Marija (bes. Pelikan) in rkp. komp. 11/12-1940, - Slavite Marijo (bes. G. Mali) in rkp. (?), 114 - Kraljica angelska (bes. ljudsko) in rkp. (?), - Brezmadežna (bes. G. Mali) in rkp. (?), - Ti o Marija (bes. ljudsko) in rkp. (?), - Zdrava Marija (bes. S. Stanič) in rkp. (?), c) Štiri pesmi v čast svetnikom božjim: - Sveti Jožef (bes. J. Langerholc), - Sveti Lovrenc (bes. brat Gervazij); 10/8—1938 poklonil »za god svo jemu svetemu krstnemu patronu mučencu Lavrenciju, zložil in poklonil: Hafner = Martancev Lovro iz Binklja. Preska -10. VIII. 1938; - Sveti Frančišek (bes. P. Krizostom) in rkp. (?), - Sveta Elizabeta (bes. P. Krizostom) in rkp. (?). 3. Hvalnica (Psalm 150), za mešani in moški zbor, za bariton šolo in orgle, rkp. Vič-Ljubljana, 1/3-1954; za proslavo posvetitve ž.c. v Preski dne 13/10-1957 ponižno poklonil L. Hafner, (rkp). 4. Vse z Jezusom, dvoglasno prir. L. Hafner, rkp. (?). 2. Mešani zbori in orgle 1. Hvalnica (150. psalm) za mešani zbor in orgle, rkp. komp. v Preski, 21/11-1957. b) Brez spremljave (= a cappella) 1. Mešani zbori 1. Brezmadežni, rkp. komp. 14/3-1959. 2. Brezmadežni, rkp. komp. 24/3-1959 na bes. V. Beleta. 3. Devici od angela pozdravljeni (bes. P. Krizostom), tisk-ciklostil, Preska, 25/3-1958 (pripis na enem od izvodov) »Tebi v slovo in čast presveta Gospa moja Mati-Kraljica mojega srca«. 4. Do Marije, rkp. (?). 5. Jaz sem vstajenje in življenje - Šest mešanih zborov za rajne, rkp. in tisk (?), Odobril Škofijski ordinariat v Ljubljani dne 26/6-1960, štev. 1710: - Jaz sem vstajenje, - Verujem da moj odrešenik živi..., - (?), " - Verujem, - Gospod daj jim ... - Gospod po mojem delu me ne sodi. 6. (Sveti) Križev pot (bes. M. Elizabeta S. O. Urš.) za mešani zbor 4-glasno - za ljudsko petje eno- in dvoglasno, tisk-ciklostil (z odobrenjem Škofijskega ordinariata v Ljubljani, dne 13/12-1934, št. 4521). 7. Mati svetih bolečin (bes. M. Elizabeta) za šolo, zbor in orgle. Tisk (?). 8. Moj bog je moje vse, rkp. komp. 20/1-1958. 9. Na križu razpet..., rkp. komp. 18/3-1955. 10. Sveti Janez Krstnik, rkp. (?). 11. Šest Marijinih pesmi za mešani in moški zbor, tisk-samozaložba 1950: - Vsa lepa si Marija, - Ljubljena moja gospa (bes. G. Mali), 115 - Pozdrav brezmadežni (bes. G. Mali), - Mati svetih bolečin (bes. M. Elizabeta), - Posvetilna pesem brezmadežnemu Marijinemu srcu ( bes. M. Eliza beta), - Gospa Sveta (bes. in napev neznan), za moški zbor prir. L. Hafner. 12. V zakramentu vse sladkosti, 12 starih ljudskih napevov za eno- ali večglasno petje, zbral in uredil L. Hafner, rkp. (?), Škofijsko odobrenje z dne 21/3-1955, št. 760. 13. Za verne duše, rkp. komp. 13/7-1959. 14. Žar vse lepote ( = brezmadežni), rkp. (?). 2. Moški zbori 1. Beati mortui - Tri nagrobnice za moški zbor: - Življenje je kratko, - Tiho šepeče..., - Lahko noč, tisk-ciklostil (?). 2. Blagor jim, 10 nagrobnic za moški zbor, Samozaložba, Preska 1936 (natis odobril Škof. ordinariat v Ljubljani, 23. sept. 1936, št. 4682): - Blagor mu, - Človek glej, - Jamica tiha, - Gospod daj jim večni pokoj, - Verujem (pripis avtorja-rkp.-»antifona«), - Verujem da moj odrešenik živi (pripis..., »responzorij«), - Jaz sem vstajenje (pripis: »antifona«), - Ne spominjaj se gospod (...: »responzorij«), - O, gospod vsem vernim, - Gospod po mojem delu me ne sodi (...: »responzorij«). 3. Blagor mu, tisk (?). 4. Brezmadežni (bes. G. Mali), rkp. (?). 5. Devici od angela pozdravljeni (bes. P. Krizostom), tisk (?). 6. Dve nagrobnici, tisk 1933: - Blagor mu, - Jaz sem vstajenje. 7. Dve nagrobnici, tisk (?): - Blagor jim, - O, gospod. 8. Dve božični zvezdici za 2-glasni moški zbor (?), bes. dr. M. Opeka, posv. castitemu gospodu župniku M. Bartolu, za Božič 1954 poklanja L. Hafner, rkp. (?). 9. Dve prošnji za verne duše, zložil in spomin na Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja posvetil: L. Hafner, 1934. 10. Gospa sveta (bes. in napev neznan), tisk: prim. Šest Marijinih pesmi za mešani in moški zbor, Samozaložba 1950. 11. Prijatelju v spomin, tisk (?). 12. Tri nagrobnice za moški zbor zložil in velikemu spominu Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja za obletnico smrti posvetil L. Hafner (z odobrenjem Škofijskega ordinariata v Ljubljani, 25/9-1935, št. 4017), tisk (?). 116 3. Ženski zbori 1. Krist je vstal, rkp. (?). 4. Mladinski (in otroški) zbori 1. Šest Marijinih in tri božične pesmi za mladinsko ali ljudsko petje, tisk - Samozaložba 1955: - Lučke gorijo (bes. G. Mali), - Brezmadežni (bes. G. Mali), - Slavite Marijo (bes. G. Mali), - Kraljica angelska (bes. G. Mali), - Ti o Marija, - Sto tisoč pozdravov (bes. M. Elizabeta); - Božična (bes. Dr. M. Opeka), - Blažena noč (bes. M. Elizabeta), - Pastirček pase čredico (bes. narodno iz Središča pri Ptuju). C. Brez znane zasedbe 1. Ave Marija (za 25. marec), rkp. komp. 1/2-1936 za mešani zbor (rkp. prečrtan!). 2. Dominica resurrectionis, Psalm, moški (?), rkp. (?). 3. Gospa sveta!, rkp. (?). III. SPISI 1. Glasba, tisk (?). 2. Gojimo koral! (v.: CG, 37/1914, št. 10, str. 118-19). 3. Kaj je glasba!, tipkopis (?), 2-krat (1. 16/1-1954; 2. ?). 4. Koncert v Škofji Loki (tisk, ?). 5. Naša narodna pesem, tipkopis (?). 6. Moja skromna glasbena dela, rkp. 13/3-1959. 7. Nekaj misli k anketi o cerkveni glasbi (v.: CG, 52/1929, št. 9-10, str. 131-32). 8. Pesnik Anton Medved ..., tipkopis (?). 9. Seznam orgelskih skladb, rkp. (?). 10. Več pozornosti in skrbi za cerkvene pevske zbore in orgle (v.: CG, 53/1930, št. 1-2, str. 14-16). 11. Zboljšajmo povsod cerkveno glasbo (v.: CG, 36/1913, št. 3, str. 24-25). IV. OCENE - KRITIKE 1. O božičnicah, za samospev, mešani zbor in orgl(j)e, zložil P. Hugolin Sattner in božjem Detetu poklonil, Ljubljana 1924 (?). 2. O hvalnice nebeški gospe, dvoglasne pesmi s harmonijem ali klavirjem (Silvina Sardenka) Stanka Premrla, Ljubljana 1921 (1927), ?. 3. O kraljici miru - Treh Marijinih pesmih za sol/i/ in mešani zbor, P. Hugolina Sattnerja, Ljubljana 1928 (?). 117 4. O šestih blagoslovnih pesmih za mešani in ženski zbor in /o/ Štirih himnah za praznik presvetlega rešnjega telesa za mešane zbore Martina Železnika, Ljubljana 1927 (?). 5. O štirih Marijinih pesmih, zložil J. Deschermeier, Ljubljana 1924. V sklepu bibliografskega pregleda skladb Lovra Hafnerja dobimo v okviru dosedanjih ugotovitev njegov naslednji opus: Posvetna dela: 128 del, od tega komorna dela - 8 (samospevi - 5 in dela za violino in klavir - 3); solistična dela - 2 (za klavir-solo); zbori - 109 (s spremljavo — 2: eno- in 2-glasni spevi - 1; ženski zbor - 1. Brez spremljave = a cappella - 107: mešani zbori - 21, moški zbori - 79, ženski zbori - 2, mladinski in otroški zbori - 5); brez znane zasedbe - 9 del; cerkvena dela: 104 dela, od tega komorna dela - 9 (za glas, violino, orgle ali klavir); zbori - 92 (s spremljavo - 19: pevski solisti, zbor in ... - 18, mešani zbor in orgle- 1. Brez spremljave = a cappella - 73: mešani zbori - 35, moški zbori - 28, ženski zbor - 1, mladinski in otroški zbori - 9); brez znane zasedbe - 3 dela; spisi - 11 del; ocene - kritike - 5 del, skupaj torej 250 doslej ugotovljenih del v rokopisih in tiskih. Med ta dela so uvrščene tudi priredbe (Hafnerjeva sicer neizvirna dela), prav tako pa pri prenekaterem od navedenih del še vedno ostaja raziskovalni dvom o (ne)ugotovljivem avtorstvu Lovra Hafnerja kot možnem skladatelju določene skladbe v navedeni bibliografiji. Nekateri posebni in poudarjeni dvomi ostajajo še posebej v zborovskih delih in zbirkah, saj se marsikateri naslov-besedilo-bibliografska enota-opus ponovi na eno in isto temo (naslov), vendar za drugačno zasedbo-zbor. Tudi v nekaterih (zborov skih) zbirkah se kdaj pa kdaj kateri od navedenih zborov ponovi, kar je razvidno iz celotnega popisa razpoložljivih rokopisov in tiskov Hafnerjevega glasbenega opusa. Pod črto vseh teh ugotovitev in predhodnega popisa skladateljevih skladb pa lahko ugotovimo, da je Hafnerjev opus na posvetnem (128 del) in duhovnem (104 dela) področju nekako izenačen; spisi in ocene-kritike pa se v glavnem dotikajo cerkvene glasbe, čeprav Hafner v njih ne obide občeglas- benih tem. Vse te ugotovitve pa vsekakor veljajo le v kvantitativnem smislu. Fragmenti iz podobe človeka in glasbenika »Vsi Martanci so bili pevci. Poleg Lolvlr/enz/a tudi oba njegova brata Franc in Janez ter seveda sestra Uršik/a,61 pa tudi ostalo Hafnerjevo sorodstvo — vseh pet Javornikovih, vsi so bili cerkveni pevci.. .«62 Še izza organistovske službe pa izvira spet drugačen podatek o L. Hafnerju: «... Nič čudno, če je (župnik) kdaj potožil nad organistom (L. Hafner), ki je bil čudaški človek (šlo je za odnose med župnikom Valentinom Oblakom in organistom L. Hafnerjem v ž. c. sv. Janeza Krstnika (Preska pri Medvodah). V cerkvi je hotel Hafner gospodovati, župnik pa se mu ni pustil, (L. Hafner) je uvajal razne 'pobožnosti', ne da bi župnik to dovolil...«63 Lovro Hafner pa se je rad vračal v Škof jo Loko. Poleti, ko je cvetela ajda, je vsakič povedal, da »tako lepih polj, kot so v Loki ajdova, ni nikjer drugje...«. Kljub temu v Stari Loki ni nikoli orglal. Pevcem na koru sv. Jurija v Stari Loki pa je dal na voljo tudi svoje tiskane note, kjer so jih še za njegovega življenja tudi 118 Skladateljev rokopis duhovnega samospeva za visoki glas in orgle Zdrava Marija (kompo- nirano neznano kdaj) radi peli. To niti niso bili pretežki cerkveni zbori... Hkrati pa je bil Lovro Hafner tudi družinski človek. Tudi Lojzki (Alojziji) Čadež (roj. Hafner) je pripovedoval o svojih otrocih... Bil pa je L. Hafner tudi »farizej«,64 do konca 119 Fragment Hafnerjevega pisma Stanetu Lum- barju, vodji »Fantov na vasi«, z dne 29. ja nuarja 1947 je bil predan Bogu, veren, pretirano veren, morda je bil v tem celo cerkveni (pravilno verski, op. pisca-avt.!) fanatik.65 Čudno, da se je oženil, ker je bil tako »farški«.66 Nekaj časa je obstajala celo hipoteza, da je bil Lovro Hafner morda umetniški vodja moškega vokalnega kvarteta »Fantje na vasi«. Vendar ni bilo tako, kar še dodatno potrjuje vpogled v arhivsko zapuščino »Fantov na vasi«, oziroma njihovega vodje inž. Staneta Lumbarja,6' in pa ena zadnjih razprav o tem slovenskem glasbenem (vokalnem) fenomenu. Je pa res, da je bil Lovro Hafner vseskozi v tesnem stiku s tem ansamblom. Pogosto jim je pošiljal različne skladbe, si z njimi dopisoval, z inž. Stanetom Lumbarjem tudi zasebno. V zapuščini »Fantov na vasi«69 se tako nahaja tudi eden Hafnerjevih seznamov del - skladb (od dveh, poleg Hafnerjevega še seznam del slovenskega skladatelja Danila Bučarja) in kar sedem Hafnerjevih pisem.'0 Torej: Lovro Hafner umetniški vodja »Fantov na vasi« nikoli ni bil, bil pa je neke vrste njihov »dvorni« komponist,'1 vesten spremljevalec, organizator marsikaterega koncerta »Fantov na vasi«, pa tudi spodbuden, naklonjen in pozitiven kritik.'2 Analiza skladateljevega profanega in liturgičnega opusa Znano je, da Hafner ob končani ljubljanski Orglarski šoli ni imel za seboj nobene prave kompozicijske šole. Kljub temu pa kaže Hafnerjeva (nepopolna) zapuščina na kar nekaj naslovih, in v tej analizi bomo upoštevali tako razpoložljive rokopise, kot tiske na posvetnem - profanem in liturgič- nem - cerkvenem-duhovnem področju, da njegov celotni opus v ničemer ni nevreden. Že samo prešteti opus daje slutiti, da je oboje idejno povsem različno obarvanih področij Hafner negoval vseskozi enakovredno in nekako vzporedno. Zaradi pomanjkanja ali celo popolne odsotnosti znanja kompo zicijske obrti, saj je v 2-letni Orglarski šoli kot stranske predmete poslušal in absolviral le še »nauk o harmoniji, kontrapunkt in kompozicijo" in mu je bil v vsem tem učitelj slovenski skladatelj, pianist in organist češkega rodu Anton Foerster'3 (1837-1926), je bila Hafnerjeva primarna ustvarjalna kvaliteta glasbena nadarjenost ter pridnost in delavnost. Morda je bila prav nadarjenost tista skladateljeva in organistova vrlina, ki ga je kot ustvarjalca in poustvarjalca ter glasbenega učitelja tudi in predvsem na ustvarjalnem - kompozicijskem glasbenem področju vseskozi obdržala na piedestalu slovenske glasbe. Zavedati se namreč moramo, da je Hafner v prvi polovici 20. stoletja živel v hudi kompozicijski konkurenci razcveta slovenske (Kogoj, Osterc...) in evropske glasbene srenje, da je bil to čas popolne profesional nosti tako slovenske kot evropske glasbe. Kljub bujnemu razcvetu slovenske moderne s kar najbolj ekspresionistično usmerjenimi slovenskimi skladatelji, velika večina jih je že skoraj po pravilu akademsko (kompozicijsko) izobra ženih ob v celoti razvitem profesionalnem slovenskem glasbenem šolstvu, pa je vzporedno z vsem tem še vedno živela na Slovenskem v času Hafnerjevega življenja in ustvarjalnosti tako različnost vseh smeri pozne romantike kot tudi glasba ustvarjalnih »naivcev«. Brez dvoma smemo Hafnerja šteti tako med prve kot med druge. Tudi sam Hafner je v svoji avtobiografiji (1953) napisal, da se je »... poleg tega udejstvoval še sklada- teljsko in izdal v javnosti 68 skladb za moške in mešane zbore, za solopetje 120 in klavir. Več skladb pa je ostalo še v rokopisih - neobjavljenih...; (Hafnerju) je bila glasba v življenju svitla pot, vodilo in smoter, od njih se mu bo težko ločiti...« Kljub trdni zakoreninjenosti v cerkvenem opusu, glede na svojo izšolanost in opravljanje organistovske službe je sodil h katoliški ideologiji, Kaj kleplje, še eden najpopularnejših Hafner jevih moških zborov (a cappella), izšel v zbirki »Fantje pojo«, tudi zanj niso znani podatki o nastanku 121 Hižica draga domača, najpopularnejši Hafner jev moški zbor (a cappella), izšel v zbirki desetih moških zborov »Fantje pojo« med leti 1938 in 1942 (komponirano neznano kdaj, verjetno pred letom 1942) Tisk enega od popularnih Hafnerjevih moških zborov (a cappela) Doma (znana nista ne datum nastanka ne natisa te skladbe) pa je bil v kompozicijskem opusu vsestranski. Čeprav je svoje skladbe pogosto imenoval »uboge stvarce«, »uboga moja revščina«, pa je uglasbil tudi poezijo številnih slovenskih poetov, poklicnih literatov, pa tudi prijate ljev in znancev, bežnih življenjskih sopotnikov in tudi povsem neznanih literatov-naivcev: Antona Aškerca, Franceta Bevka, Anice Bore, Marije Benčičeve, Ivana Erzina, Mihaele Jarc, Simona Jenka, Toneta Kajuha, Mirka Kunčiča, Jožeta Lovrenčiča, Antona Medveda, Ivana Ocvirka, Ladislava Presa, Gustava Strniše, Utve - Ljudmile Prunkove, Cvetka Zagorskega, Albina Zakrajščka in Otona Župančiča. Še več, Hafner je zlasti še za svoj posvetni glasbeni opus potencialne izvajalce naravnost spodbujal k izvajanju svojih del (na primer moški pevski kvartet »Fantje na vasi«). 5 Od muzikoloških analiz smo za predstavitev Hafnerjevega kompozicij skega opusa na posvetnem področju izbrali tri njegove najbolj popularne moške zbore (a cappella): Doma, Hižica draga, domača in Kaj kleplje (Na vasi). Prvo od teh - Doma76 je Hafner komponiral neznano kdaj in verjetno na lastno (ljudsko?) besedilo. Delo krasi strogi štiriglasni stavek v popularni A-durovi tonaliteti: v vsega osem taktov obsegajoči melodiji za tri kitice besedila (kitična pesem!) se tu pa tam pojavi modulacija v bližnje in oddaljene tonalitete, vseskozi pa v glavnem prevladuje svetli A-dur (mala 2-delna pesemska oblika): oblika: 3/4 tonaliteta: A-dur: a (4) b (4) : Ljudsko obarvanemu besedilu na začetne verze »Navzgor se širi rožma rin, navzdol se nagelj vije...« sledi predpisani tempo »v ljudskem tonu«. Harmonizacije so preproste in sestavljene izključno iz durovih kvintakordov in njih obratov (sekstakordi in kvartsekstakordi); tu pa tam se pojavijo le menjalni toni, v tem še najbolj izstopa predzadnji takt, kjer se zaporedoma pojavijo: disharmonija (f-a-c2 dis2), zgoraj zvečane sekunde (zv 2) k durovem kvintakordu (D|; f-a-c^-dis2 kot obrat zmanjšano (zmanjšanega) septakorda (zm=zmzm 7), nakar se harmonija odvije v postopu v zadnjem taktu do razvezanega dominantnega=toničnega kvintakorda (Dom.=T f; a-cis^e1) in menjalni toni iz tega akorda v nadaljevanju omenjene harmonije. Tempo v 3/4-taktovskem načinu valčkovega ritma vseskozi prevladuje in je podrejen besedilu. Melodija teče v zgornjem glasu - 1. tenorju, preostali trije (2. tenor ter 1. in 2. bas) glasovi pa v fundiranem basu krepko spremljajo in sledijo 122 zgornjemu glasu. Melodija je v homofoni podpori vseh treh glasov tudi taka - homofona. Hiž/š/ica draga domača" je morda najbolj popularen moški zbor iz celotnega Hafnerjevega posvetnega glasbenega opusa. Tudi ta je bil od vsega začetka namenjen štirim moškim pevskim glasovom a cappella (brez sprem ljave). Skladatelj ga je komponiral pred letom 1942. Tega leta je kot 9. - predzadnja pesem izšla v Hafnerjevi zbirki Desetih zborov - »Fantje pojo«. Avtor jo je komponiral na medjimursko narečno besedilo fratra Polikarpa Kosa, O.M.C. v narodnem tonu. Tudi v tem primeru gre za domoljubno - občečloveško pesem, spet v A-durovi tonaliteti, 16 taktov dolgo melodijo v 2/4-taktovskem načinu. Teh 16 taktov melodije v strogem štiriglasnem vokalnem stavku je komponiranih za tri kitice besedila (kitična pesem): oblika: 2/4 tonaliteta: A-dur: a (8) b(8) Harmonije so tudi tukaj še bolj asketsko obravnavane kot v prejšnjem zboru (Doma), saj se v nobenem od navedenih štirih glasov ne pojavi predznak, ki bi napovedoval kromatične spremembe A-durove tonalitete. Oblikovno je ta zbor mala dvodelna pesemska oblika in je tudi v tem pogledu adekvatna uporabljenemu besedilu. Skokov tudi v tej melodiji ni, ta se v vseh štirih glasovih moškega zbora ponovno suče postopoma, kot večina Hafnerjevih melodij v celotnem skladateljevem opusu, v malih intervalih. Značilni so še protipostopi glasov, kar samo še utrjuje Hafnerjevo privrženost strogemu kontrapunktičnemu stavku. Ritmično je vseh 16 aktov tega zbora za podčrtavanje menjalnih tonov trikrat prikazano v šestnajstinkah, drugače pa prevladujejo četrtinske ritmične vrednosti kot osnovna menzura tega dvodelnega taktovskega načina in še osminke kot prva poddelitev dobe. Barvno je zbor Hižica... ponovno namenjen štiriglasnemu moškemu (a cappella) zboru - stavku (2 tenorja in 2 basa). Lovro Hafner je ostal v enakih izraznih (vsebinskih) in oblikovnih mejah v še enem najbolj popularnih zborov Kaj kleplje'8 na besedilo pesnice Utve.79 Tudi ta je izšel v isti zbirki »Fantje pojo« kot njena peta pesem-zbor. V tem zboru je vsled razgibanega, morda celo metrično neurejenega besedila, oziroma njegovega metruma Kaj kleplje na vasi jekleno koso...« ali pa kar je še bolj verjetno, da je skladatelj v dvanajstih zaporednih uporabah triol ujel glasbeni ritem »klepanja kose«. Ta se še najbolj izpričuje v onomatopej- skem oglašanju besedila s triolami. Hafner je ta moški vokalni kvartet-zbor posvetil »Fantom na vasi«. Za že omenjeno besedilo je uporabil mešani - 2/4 in 3/4-taktovski način in sedaj skomponiral že vsega 27 taktov glasbe. V teh taktih še vedno najdemo marsikatero glasbeno misel ponovljeno, največja značilnost celotne skladbe pa so že omenjene triole kot res neke vrste skladateljeva posebnost v primerjavi s celotnim skladateljevim opusom; morda tudi kot rariteta v slovenski glasbi nasploh. oblika: 2/4+3/4 a (8 + 4 = 12) f m (3) tonaliteta: a-mol: b (12) koda (2) Melodično je napev preprost, pa zaradi povezave besedila in izbranih triol dovolj učinkovit. V harmonskem pogledu pa skladatelj še naprej ostaja 123 zvest vsej preprostosti, kljub izbrani a-molovi tonaliteti pa se v svetlih prebliskih besedila pojavijo tudi durovi kvintakordi in njihovi obrati (6 in S). Tudi v tej skladbi ni nikakršne kromatike. V obsegu za vse štiri pevske glasove je skladatelj spet tradicionalen. Oblikovno pa prvič enkrat malce razgiban, seveda še vedno v okviru (razširjene) male pesemske oblike z vmesno medigro ter poigro — kodo. Tudi v cerkvenem-duhovnem-liturgičnem opusu Lovra Hafnerja se ponavljajo kratke preproste glasbene oblike. Skladatelj ne tu in ne tam ne pozna niti daljših niti cikličnih glasbenih oblik, da o večjih instrumentalnih, vokalnih ali vokalno instrumentalnih delih sploh ne govorimo. Prevladujejo zbori, čeprav se je v tem ali onem fragmentu dotaknil tudi komornoglasbenih in solističnih glasbenih del za različne zasedbe. Slej ko prej pa zaman iščemo večje ciklične glasbene oblike. V tem pogledu je celotni Hafnerjev opus tako na posvetnem kot tudi na cerkvenem področju zreduciran na kratkosapne glasbene oblike (pesemske oblike). Se predno pa si skladateljev opus ogledamo tudi na tem, duhovnem glasbenem področju, si oglejmo eno od ocen cikla Desetih nagrobnic Blagor jim za moški zbor a cappella v Hafnerjevi samozaložbi (Preska 1936), ki jo je napisal neznani ocenjevalec- kritik skladateljevih del: «... Hafner je še obogatil naš repertorij nagrobnic. Poleg (Davorina) Jenkove nagrobnice Blagor mu je ta pesem ena izmed najlepših, kar so jih zložili na to ganljivo Cegnarjevo besedilo naši skladatelji. V priprostem slogu, kakor je tiha jama - grob priprosta in v melodi(j)oznem, brez vsakega nepotrebnega lepotičja zložena skladba, se bo na mah priljubila in prilagodila vsakemu zboru, brez najmanjših težkoč in ovir, in bo postala ljudska. Saj je zložena v narodno-pobožnem tonu, kak(o)ršnega naš narod ljubi in poje; saj je njemu namenjena. S to lepo nagrobnico bodo naši pevski JffagarmH... 124 zbori na praznik Vseh svetnikov in ob pogrebnih prilikah položili lep venec, spleten iz rož naših livad in poljan na grob naših mrtvih znancev in prijateljev in vzbudili do njih ljubezen in spoštovanje. Skladbo vsem zborom toplo priporočamo... Blagor jim je naslov desetim nagrobnicam, katere je za moški zbor zložil Lovro Hafner,... Besedilo, ki je po večini vzeto iz pogrebnega slovenskega obrednika, je sama globoka molitev. Vse skladbe (razen prve, katera je zložena v narodnem tonu) imajo resen in slovesen značaj. Prav lepo se spaja figuralni stavek s koralnim, kar da skladbam prav slovesno in cerkveno obliko, kakršna mora biti ob takih resnih prilikah. Moški zbori, praznik vseh svetnikov se bliža, pojte te nove nagrobnice, ki so v resnici prava molitev vernim dušam!...« Sicer pa vseh deset nagrobnic predstavlja neke vrste cikel, ki seveda v glasbenem pogledu ni kdo ve kako povezan. Povezuje ga besedilo, še posebej pa od vseh desetih nagrobnic izstopa prva pesem Blagor mu.80 Ta se je potem še enkrat posebej pojavila v tisku (?) kot samostojno Hafnerjevo zborovsko delo na liturgičnem področju. Kljub temu da Hafner v celotni zbirki ni nikjer navedel avtorja (-jev) besedil (-a), gre, kot je razvidno iz objavljene ocene, za besedilo Fran(c)a Cegnarja, dovolj znanega v glasbene namene uporablje nega slovenskega poeta. Tudi v tej prvi pesmi cikla Desetih nagrobnic - Blagor jim - »Blagor mu« gre za kitično pesem, saj je Hafner tudi v tem primeru za tri kitice besedila skomponiral vsega le 19 taktov glasbe. To je neke vrste aperiodizacija glasbenega teksta, saj je le-ta v podobnih kontek stih komponiran v sodem številu taktov (4, 8, 16, 32 itd.). Ker pa ima tudi nabožni zbor Blagor mu vmesno (šolo) basovsko figuro (vstavljeno kar trikrat: 7., 10. in 15. takt) mu ta korak kot izjemo tudi spregledamo. Če pa zbor pogledamo z vidika besedila: »Blagor mu, ki se spočije v črni zemlji; v Bogu spi lepše so(l)nce...«, razvidimo neke vrste prosto - nevezano besedilo. Kljub temu je Hafner skozi celo skladbo obdržal enak - konstanten taktovski način ter ga nekajkrat podaljšal z uporabo korone. Skladba se giblje v strogem štiriglasnem glasbenem stavku, glasovi se gibljejo v standar dnih višinah in nižinah, ritmično pa je razgibana najdlje do osminke. Tonalno je skladba vseskozi grajena v B-durovi (in g-molovi) tonaliteti, harmonsko pa je njena govorica zgrajena na akordih glavnih stopenj osnovne tonalitete, oblikovno pa (mala) dvodelna pesemska oblika z enotaktnim uvodom in podaljšano periodo v b-delu: oblika: C tonaliteta: B-dur (g-mol); uvod (1) a (8) b (8 + 2 = 10) V duhu te uvodne pobožnosti se cikel Desetih nagrobnic nadaljuje. Že naslovi vseh nadaljnjih pesmi pa to vsaj napovedujejo: (2) Človek glej, (3) Jamica tiha, (4) Gospod, daj jim večni pokoj, (5) Verujem, (6) Verujem, da moj odrešenik živi, (7) Jaz sem vstajenje, (8) Ne spominjaj se gospod, (9) O, gospod, vsem vernim in (10) Gospod po mojem delu me ne sodi. V tiskani verziji iz Hafnerjeve zapuščine na koru sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah so pripisani dodatki v skladateljevem rokopisu (?), kii vanjE dovoljujejo tezo izvedbe celotnega cikla v slogu starokrščanskega izmenje- mja antifone81 (5. in 7. zbor) in responzorija (6., 8. in 10. zbor). 125 Sklep - pomen Tako v posvetnem kot v duhovnem delu ustvarjenega opusa Lovra Hafnerja prevladujejo dela za zbore, vokalna dela brez spremljave (a cappella) in s spremljavo. V skladateljevem opusu jih je nekaj več kot 200, več (109) na posvetnem kot pa na duhovnem (92) področju. Tudi na komornoglasbenem in solističnem področju je razmerje podobno: 10 posvet nih in 9 cerkvenih del. Tu je potem še 12 neugotovljenih del, 11 spisov in 5 ocen — kritik; spisov in ocen je največ takih, ki se dotikajo in obravnavajo cerkveno glasbo. Hafner torej beleži 130 glasbenih del profanega značaja in 104 dela liturgične vsebine. Kljub relativno visokim številkam pa ob dejstvu, da je bil šolani organist, v tem opusu pogrešamo številna orgelska dela. Orgle kot spremljevalni instrument se sicer pojavljajo v skladateljevem cerkvenem vokalnoinstrumentalnem opusu. Njih vloga v tem nikoli ni izpostavljena, razpoložljiva registracija pa dopušča še drugačno razlago. Morda pa je bil Hafner le in samo organist, kompozicijski opus pa, ki ga želimo predvsem izpostaviti kot skladateljevo ustvarjalno zapuščino, ostaja v drugotnem-sekundarnem, terciarnem,... pomenu? O tem priča tudi muzi- kološka analiza Hafnerjevega posvetnega in duhovnega opusa. Vsi parametri, pomembni za to analizo in razlago ter oceno zlasti pa za poskus tega prvega (ne)dokončnega orisa Hafnerjevega dela, ostajajo na obrobju posebnih zapažanj in ugotovitev: melodika, ritmika, harmonija, oblika in barva (instrumentacija, orkestracija) so elementi, ki smo jih v merjenju skladate ljevega ustvarjalnega fragmenta lahko zaznali kot najenostavnejše prijeme nasploh. Lovro Hafner na enem od svojih zadnjih obi skov v Škofji Loki (sedi spredaj na vrtnem stolu), okrog 1960-61 na dvorišču ene svojih nečakinj Marije Zrimšek (roj. Javornik) na Koširjevi cesti 11: zadaj stojijo od leve Elica Javornik in Marija Zrimšek (roj. Javornik) - skladateljevi nečakinji in Dimitrij Zrimšek - skladateljev pranečak. (Iz arhiva dr. D. Zrim- ška) 126 Še najmanj smo v Hafnerjevi bibliografiji izmerili njegov organistovski in pedagoški (poustvarjalni) opus. Tega Hafnerjevega dela je bilo vsekakor največ, vendar je zaradi akutnega pomanjkanja dokaznih pisnih virov še najbolj nejasen in še ta, kolikor smo ga navedli v Hafnerjevi biografiji, zgrajen na domnevah. Bil pa je Lovro Hafner v tem vsekakor dovolj dejaven; poleg tega pa ne smemo zanemariti Hafnerjeve pisane besede; ta v nekaterih primerih že meji na glasbeno esejistiko (spisi) in kritiko (ocene). Slednja je sicer velikokrat preveč poročevalska, da bi Hafnerja lahko povsem upravi čeno imenovali glasbenega kritika. Stilno Hafnerja uvrščamo med (pozne) glasbene romantike, kljub temu da se v tej trditvi povsem odgovorno zavedamo, da Lovro Hafner ni imel za seboj nobene kompozicijske šole in da ga med (pozne) romantike uvrščamo zgolj na podlagi njegovega celotnega glasbenega (ustvarjalnega) opusa. In tako je ta v kompozicijsko-obrtnem pogledu tudi nastal bolj kot rezultat skladateljskih naprezanj naivca-samouka in ne akademsko izobraženega in kompozicijsko obrtno izšolanega ustvarjalca. V tem se je Hafner kot večina podobnih slovenskih umetnikov tudi z drugih umetnostnih področij, ne le v glasbi, skušal čimbolj približati izvirnosti, enostavnosti in vnesti v svoje delo čim več pristno slovenskih motivov. Lovro Hafner prav gotovo ni bil velik slovenski, kaj šele evropski skladatelj; po tem ga zaradi navedenih upravičenih dejstev niti ne moremo Nagrobnik Hafnerjevih na pokopališču župne cerkve sv. Janeza Krstnika v Preski pri Me dvodah, zadnja postaja glasbenika (organista in skladatelja) Lovra Hafnerja. (Foto F. Križ- nar) meriti. Bil pa je vsekakor eden številnih slovenskih glasbenih sopotnikov, ki bodo ostali tako v zavesti Ločanov kot širšega - ljubljanskega in slovenskega glasbenega prostora. Bil je vreden glasbeni ustvarjalni sopotnik - tako v posvetni kot tudi v cerkveni glasbi. Večini njegovega vokalnega opusa so pri sprejemu največkrat botrovala narodno obarvana besedila in v tem - narodnem duhu, zvenijo tudi Hafnerjeva melodija, ritem, harmonija, oblika in barva. Bil pa je Lovro Hafner vsekakor sposoben organist, pisec, učitelj in še kaj (zunaj glasbe). Opombe 1 Napisano v spomin na Hafnerjevo 110-letnico rojstva (roj. 10. 8. 1883) in 30-letnico smrti (u. 10. 6. 1963). 2 Prim. Slovenski biografski leksikon (SBL), 1. knj. (Abraham-Lužar), Ljub ljana 1925-32, str. 289: »Hafner Lovro, glasbenik, r. 10. avg. 1883 v Stari Loki, je 127 dovršil orglarsko šolo v Ljubljani 1901 in kot organist služboval na Breznici, v Št. Vidu nad Lj. in sedaj (1932) v Preski. Zložil je nekaj cerkvenih in svetnih skladb. Izmed cerkvenih je objavlj. 'Naši materi' v CG 1907 in pozneje v Premrlovi zbirki '40 Marijinih pesmi, nabranih iz prilog CG'. Harmoniziral in izdal je 'Kitico narodnih pesmi' za mešani zbor. Nekaj cerkvenih in svetnih zborov ima v rokopisu, oziroma hektografirane in so se peli pri društvenih prireditvah. Pisal je glasbene članke v CG, Bogoljuba in Slovenca.« 3 Prim. Škofja Loka in njen okraj, Škofja Loka 1936, str. 65: »... Prav tako se glasbeno udejstvuje domačin Lovro Hafner (1883), zdaj organist v Preski, kije izdal 'Kitico narodnih pesmi'...« 4 Prim. Založba Obzorja, Maribor 1972, str. 124: »... L. Hafner se je rodil 1883. L v Stari Loki. Po dovršeni orglarski šoli je služboval na Breznici, v Šentvidu nad Ljubljano in v Preski. Pozneje je bil tudi trgovec. Zložil je precej cerkvenih pesmi, kot 'Sv. križev pot' za mešani zbor, 'Dve prošnji za verne duše', 'Naši materi' za mešani zbor in '10 nagrobnic' za mešani zbor. Pisal je razne članke o cerkveni glasbi. Bil je jzvest Foersterjev učenec« 5 Prim. Planina F., Obletnice in jubileji (v.: LR, 20/1973, str. 328): »Hafner Lovro, skladatelj iz Stare Loke, umrl 10. 6. 1963.« 6 Prim. LR, 21/1974, str. 79-93: »Po orglarski šoli (v Ljubljani) je bil organist v raznih krajih in nazadnje v Preski pri Medvodah. Pisal je glasbene članke, zlagal svetne in cerkvene pesmi in izdal 'Kitico narodnih pesmi', ki so jih mnogo peli na raznih društvenih prireditvah. « ' Prim. mapo Lovro Hafner v NUK-GZ, delno zapuščino na naslovu v Medvo dah, Preska c. 35 (nekdaj Preska, op. pisca - avt.!) - na Hafnerjevem večinoma »bivanjskem« domu, posredovala skladiteljeva vnukinja po materini strani Marija Bizjan (roj. Meško), Horjul, Horjul 183, ter fragmenti tiskanega in rokopisnega gradiva na koru ž. c. sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah, posredoval organist ing. Janez Šušteršič, Medvode, Seničica 3, in na koru ž. c. sv. Štefana v Sori - posredoval organist istotam in eden Hafnerjevih učencev, Miha Gaber, Medvode, Dol 12; Čisto nazadnje že v dokončni fazi izdelave omenjene razprave pa mi je prišlo v roke še dodatno izvirno arhivsko (biografsko in bibliografsko) gradivo, ki se je našlo na Hafnerjevem domu v Preski (v maju 1993). Posredoval mi ga je daljni Hafnerjev sorodnik (po ženini strani - mož skladateljeve vnukinje Sonje Bertoncelj, roj. Meško - Janko Bertoncelj, ml. iz Škofje Loke, Godešič 78; op. avt.!). 8 Prim. (Neurejeno) Zapuščino »Fantov na vasi« - ing. Staneta Lumbarja v NUK-GZ; Vrčon R., Fantje na vasi - ljudski pevci, mag. delo, tipkopis, Oddelek za etnologijo ljubljanske Filozofske fakultete, Ljubljana 1992; diskoteka RTV Slovenija - Radio Slovenija za glasbene posnetke Hafnerjevega (posvetnega) glasbenega opusa. 9 Dr. Dimitrij Zrimšek, Škofja Loka, Koširjeva 11, ki me je prvi opozoril na Hafnerjevo navzočnost v glasbenem svetu in mi ljubeznivo odstopil nekaj Hafner jevih fotografij ter tudi sam izdelal »Rodovnik družine Zrimšek«, istotam, od 1600 dalje, 19. 2. 1983; Andrej Mrak, tudi eden Hafnerjevih popisovalcev in raziskovalcev, Ljubljana-Šentvid, Stanežiče 58; Alojzija Čadež (roj. Hafner) - Lovrova nečakinja, Škofja Loka, Podlubnik 144; ing. Franc Hafner - Lovrov pranečak, Škofja Loka, Binkelj 33. Marsikaj pa so mi posredovali še župnik ž. c. sv. Janeza Krstnika v Medvodah- Preski, gospod Zdravko Bahor in župnik ž. c. sv. Štefana v Sori (Medvode) gospod Lojze Zaplotnik. 10 Zaradi akutnega pomanjkanja in verjetno docela odsotne Hafnerjeve bio- 128 grafske in bibliografske zapuščine v vsem in na enem mestu, si je avtor (F. Križnar) dovolil ta pripis! 11 Prim. Hafnerjevo rkp. avtobiografijo v zapuščini ing. Staneta Lumbarja, glej v mapi »Fantov na vasi« v NUK-GZ. 12 Hiše—domačije danes ni več. Po izjavi ing. Franca Hafnerja, naj bi bila (poleti) 1969 rojstna hiša Lovra Hafnerja-Martančev dom v Binklju, porušena, na njenem mestu pa danes stoji novogradnja. V Binklju (tudi Vinkelj, večkrat nepra vilno zapisano v različnih izvirnih Hafnerjevih biografskih listinah), št. 4. 13 Prim rodovnik družine Zrimšek (avtor dr. D. Zrimšek). 14 Prim. orig. roj., poročno in mrliško knjigo župnije Stara Loka, hrani SO Škofja Loka - Matični urad, pod zap. št. 54 za leto 1883 (fotokopijo istega hrani avtor F. Križnar!) in orig. izpisek iz rojstne matične knjige SO Škofja Loka - Oddelek za notranje zadeve, št. 102/93 z dne 21. 1. 1993 iste podatke navaja tudi rojstni in krstni list (izdan 13. 7. 1894, izdala Dekanijska župnija sv. Jurija v Stari Loki; prim. arhiv L. Hafnerja v Preski), kjer sta navedena še podatka, da je bil oče Franc Hafner posestnik, mati Elizabeta, njegova žena, roj. Pokorn, oba pa katoliča na). 15 Ta šola naj bi bila le 4-razredna (prim. Šolsko naznanilo za Lovrenca Hafnerja, za učenca IV. razreda četverorazredne deške ljudske šole v Škofji Loki, izdano 12. 7. 1894). To sicer še vedno daje možnosti, da je Hafner po uspešno opravljenem 4. razredu (škofje)loške ljudske šole obiskoval še njen »bližnji višji (5.) razred« kot stoji v istem dokazilu. Od predmetov, ki so zanimivi za nadaljnje poklicno glasbeno šolanje L. Hafnerja, so zanimive naslednje ocene (za 4. razred): nravnost: popolnoma primerna pridnost: dovoljna veroznanstvo: dobro slovenski j.: prav dobro nemški jezik: dobro pisanje: zadostno petje: prav dobro (prim. arhiv L. Hafnerja v Preski). Tudi Obiskovalno spričevalo potrjuje prejšnjo op. (15) in to trditev. To daje vedeti, da je Lovro Hafner obiskoval »Četverorazredno ljudsko šolo v Škofji Loki« (prim. izkaz št. 124, izdan 12. 7. 1894 v Škofji Loki; prim. arhiv, ib.) v času od 19. septembra 1890 do 12. julija 1894. Opisne ocene v tem dokumentu se v glavnem ujemajo s prejšnjimi, dodana je še ocena »hoja v šolo - prav pridna«. (»To spričevalo pa se daje temu učencu (L. Hafnerju) v ta namen, da se oglaša za sprejem v srednje šole«). 17 V ta namen si je Lovro Hafner še dodatno pridobil Domovinski list (izdan 24. 9. 1898, pod zap. št. 19) v županstvu Stara Loka in je takrat naveden kot učenec (prim. arhiv, ib.). 18 Prim. (Prepis) Spričevala št. 3 z dne 12. julija 1900, ki so ga podpisasli za vodstvo Cecilijanskega društva, pod katerega okrilje je takratna ljubljanska Orglar- ska šola sodila: prof. Jan Gnjezda (kot predsednik), dr. Andrej Karlin (kot tajnik) ter za vodstvo Orglarske šole: prof. Anton Foerster in (pater) Angelik Hribar. Lovro Hafner je to dvoletno šolo »prav redno obiskoval, se vzorno obnašal ter naučil: liturgike in zgodovine cerkvene glasbe - hvalno nauka o harmoniji in generalbasu - dobro nauka o kontrapunktu, imitaciji in fugi - dobro 129 igre na orglah iz not - hvalno preludovanja brez pripravljanja - dobro modulovanja brez pripravljanja - dobro koralnega petja — hvalno figuralnega petja - hvalno dirigiranja - hvalno igre na glasoviru - hvalno torej je sposoben za orglarsko službo.« (prim. arhiv, ib.). 19 Prim. L. Hafner, rkp. avtobiografija, ib. 20 Prim. ta podatek vsaj še za 23. 1. 1899 (n. n. pisni podatek); prim. Trobina S., ib., str. 124. 21 Domneva Andreja Mraka. ;2 Ib- 23 Razen zaznambe le-tega v Doslužnici (prim. arhiv, ib.). 24 Prim. Doslužnico (ib.), 15. april 1915. 25 Prim. ZAL, Oddelek v Škofji Loki, fondi Narodne čitalnice v Škofji Loki 1862-1924. 26 Ib. 27 Kar ni mogoče podkrepiti s pisnimi dokazili iste ž. c. (teh knjig, razen Kronike, ni več); tudi poročni list (izdan pod zap. št. 105, 6. 9. 1906 v Župnem uradu v Preski; prim. arhiv, ib.) v nemščini to potrjuje. Ta navaja, da sta se L. Hafner - organist iz Sore št. 1 (!) in Alojzija Bergant iz Preske št. 22 poročila 2. septembra 1906 in da ju je v Preski poročil tedanji župnik Janez Brencelj. 28 Nepravilna domneva Andreja Mraka. 29 Tega podatka tudi ni v gradivu, prim. op. 14, se pa ujema z Mrakovo domnevo in kar je hkrati potrjeno s podatki na Hafnerjevem nagrobniku je pa domneva povsem opravičena, saj se v Hafnerjevi zapuščini v Preski nahaja »rojstni in krstni list« za Alojzijo Bergant, zakonito hčer branjevca Janeza Berganta in njegove žene Marije Grebec iz Zgornje Senice št. 14, krščene v ž. c. sv. Janeza Evangelista v Retečah, 15. junija 1884. Izdal Duhovnijski urad sv. Janeza Evange lista v Retečah, s podpisom župnika Stanislava Šranca, 29. 6. 1886. Tudi vse to navedeno drži, saj je cit. župnik v Retečah takrat nedvoumno bil (prim. 100 let šole v Retečah, 1893-1993, izdala OŠ Reteče, maj 1993, str. 4). 30 Prim. nagrobnik Hafnerjevih na pokopališču ž. c. sv. Janeza Krstnika v Preski (Medvode). 31 Potrjena domneva Andreja Mraka (prim. Hafnerjev poročni list, op. 27). 32 Prim. Izkaznico, ki so jo podpisali dr. Josip Mantuani, dr. Franc Kimovec, Anton Foerster, Stanko Premrl, dr. Anton Karlin,... Učna tvarina, ki je navedena v cit. Izkaznici, pa navaja obravnavo korala (zgodovinski razvoj, teoretične podlage in praktično izvajanje), figuralno petje (izobrazba glasu in praktične vaje), klavir (praktični migljeji za učitelje in učence), orgle (sestava orgel in praksa igranja) in liturgična pravila (prim. arhiv Lovra Hafnerja v Preski). Prim. domnevo A. Mraka. 34 Prim. nepopoln seznam v Hafnerjevem arhivu (ib). 35 Prim. nagrobnik Hafnerjevih, ib. 36 Ib. in gradivo v op. 14; prim. še dodatno (pisno) uradno potrdilo ž. u. v Preski z dne 22. 1. 1923 v Hafnerjevem arhivu (ib.). 37 Prim. uradno potrdilo - prepis Žup. urada v Preski z dne 25. 4. 1947 (potrdila Državna nižja gimnazija v Ljubljani - Št. Vidu; prim. ib.). 38 Prim. op. 14 in ib. 130 39 Prim. Hafnerjevo Izpričevalo o preizkušnji za pomagalca, ki mu daje izpit o opravljeni 3-letni rokodelski (?) šoli (prim. ib., izdala Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Šk. Loki, 13. 11. 1927). Tako je domnevni podatek Andreja Mraka (2. 9. 1906 v Preski ali Sori pri Medvodah) s tem demantiran, ovržen in le-to lahko velja le za prvo Hafnerjevo poroko - ženitev. 40 Prim. župnijsko Kroniko v Preski, ž. c. sv. Janeza Krstnika. 41 Ib. 42 Izjava Alojzije (Lojzke) Čadež (roj. Hafner) avtorju, 23. 2. 1993 v Škofji Loki. 43 Izjava Andreja Mraka in potrdilo županstva medvoške občine z dne 24. 5. 1927, ki navaja, da je »g. L. Hafner delal kot pekovski pomočnik pri svoji tašči, Mariji Bergant do konca onega dne v letu 1907, ko je imenovana izvrševala obrt« (prim. Hafnerjev arhiv, ib.). Ta podatek o Hafnerjevi pekovski obrti se potem ponovi še enkrat, ko 19. julija 1931 Kraljevo-srezko načelstvo v Ljubljani (št. 926/4) izda Hafnerju Odlok obrtno policijske odobritve »za preureditev sedanje stanovanjske sobe in kuhinje v obrato valnici za peko domačega kruha... g. L. Hafnerju, peku, trgovcu in posestniku v Preski 22.« (prim. Hafnerjev arhiv, ib.). 44 Prim. Vprašalna pola z dne 19. 12. 1946 (ib.). 450 Prim. ib., z dne 21. 10. 1959. 46 Prim. Do zadnjega diha (Spomini na župnika Valentina Oblaka, zbral Zdravko Bahor, Župnijski urad Preska 1991, str. 19. 47 Prim. Vprašalno polo, ib. 48 Prim. akt Odseka za prosveto št. P. I. št. 2 z dne 2. 1. 1947 (ib.). 49 Prim. zdravniško potrdilo dr. Joška Arka v Šentvidu nad Ljubljano z dne 27. 3. 1947 (ib.). 50 Prim. prepis akta št. 74/1. z dne 8. 4. 1947 (ib.). 51 Bohor Z., ib., str. 34. 52 Prim. Odločbo št. IV-1522/l-57-Meu z dne 6. 12. 1957 (prim. Hafnerjev arhiv, ib.). 53 Prim. Odločbe: - št. P-45666 z dne 23. 1. 1958 Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani; - št. P-45666 z dne 27. 3. 1958 Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani; - št. 45666 z dne 7. 7. 1961 Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Ljubljana (vse v arhivu L. Hafnerja, ib.). 54 Prim. članski izkaznici RK s potrjeno in plačano članarino za leti 1956 in 1957 ter SZDL z dne 10.10. 1959 s potrdilom o plačani članarini za leto 1960 (ib.). 55 Prim. listine v op. 14 in osmrtnico v Delu, 12. 6. 1963: »Pogreb bo v sredo, 12. junija 1963.« s6 Avtorju ga je posredovala skladateljeva vnukinja gospa Marija Bizjan (roj. Meško), Horjul, Horjul 183. 57 Avtorju ga je posredoval sedanji organist na istem koru, gospod Jože Šušteršič, Medvode, Seničica 3. 58 Organist v ž. c. sv. Štefana v Sori pri Medvodah (Medvode, Dol 12). 59 Prim. skladateljev arhiv (Medvode, Preska c. 35); ta navaja »le 29 zaporedno oštevilčenih posvetnih (vokalnih) del-zborov«, kar kaže na neke vrste 'vmesni' in časovno neugotovljivi popis skladatelja L. Hafnerja (op. pisca-avtorja! ). 60 Prim. Dezimel-Klassifikation Deutsche Gesamt-ausgabe, 7. Lieferung, 131 Beuth-Vertieb GmbH, Berlin 1948, W 15 und Kreifeld-Uerdingen, 1291-96 in Univerzalna decimalna klasifikacija, slovenska skrajšana izdaja, FID 404, CTK, Ljubljana 1967, str. 129-130. 61 Nekatera od navedenih imen si v primerjavi z Rodovnikom... (dr. D. Zrimšek) nasprotujejo (?). 62 Izjava A. Čadež, ib. 63 Prim. Do zadnjega diha, ib., str. 32. 64 Verski svetohlinec, hinavec (prim. Verbinc F., Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1968, str. 204). 5 Prim. še dodatno Do zadnjega diha. ib., str. 46-48 (Hafnerjeva pisma). 66 Izjava A. Čadež, ib. 67 Prim. NUK-GZ. 68 Prim. Vrčon R., ib. 69 Prim. NUK-GZ. 70 V rkp. ali tipk., datiranih v času 1954-59. 71 Prim. tudi seznam arhivskih posnetkov »Fantov na vasi« v Radiu Slovenija (čez 40 pesmi Lovra Hafnerja!). 72 Prim. pismo Lovra Hafnerja ing. Stanetu Lumbarju (prim. arhiv »Fantov na vasi«, NUK-GZ), datirano z 29. januar 1947. 73 Prim. Hafnerjevo rkp. avtobiografijo v zapuščini »Fantov na vasi« (NUK- GZ). 74 Ib. 75 Prim. korespondenco L. Hafnerja s »Fanti na vasi« (NUK-GZ), še posebej pa v zvezi s tem pismo, z dne 29. 1. 1947 z ing. Stanetom Lumbarjem (ib.). 76 Prim. tisk (-e, ?) tega zbora v Hafnerjevi zapuščini v Preski. 77 Prim. Prvi zvezek Desetih moških zborov »Fantje pojo«, Samozaložba (?), s Hafnerjevim rkp. pripisom: »v Preski 27. 1. 1938«. 78 Ib. 79 Utva je psevdonim za pesnico Ljudmilo Prunk (prim. NUK- Bibliografija). 80 Prim. Hafner L., Deset nagrobnic - »Blagor jim« za moški zbor, Samozaložba, Preska 1936. 81 Izmenjajoče se petje dveh zborov (iz stare židovske obredne glasbe in antične tradicije; prim. Leksikon-Glasba, CZ, Ljubljana 1984, str.17). 82 V Gregorijanskem koralu oznaka za izmenjajoče se petje med enim ali več solisti in zborom (kot nasprotje antifonalnemu petju; prim. ib., str. 229). Seznam kratic avt. bes. C. CG cikl. cit. CTK CZ e. g. D Dom. avtor besedilo cesta Cerkveni glasbenik ciklostil citiran Centralna tehniška knjižnica (v Ljubljani Cankarjeva založba (v Ljubljani) častiti gospod durov dominantni 132 dr. DZS FID g- GZ harm. ib. ing. IO k. knj. komp. L. 1. Lj. LR mag. NOV n.n. NUK OF ok. op. orig. OŠ oz. p. c. pisc. poki. posv. prim. prip. prir. prof. PZ RK rkp. roj. RTV SO st. str. sv. SZDL škof. št.(ev) T tipk. tisk. doktor Državna založba Slovenije (v Ljubljani) (franc.) Federation Internationale de Documentation (= Mednarodna bi bliotekarska organizacija) gospod Glasbena zbirka (NUK v Ljubljani) harmoniziral ibidem (lat. ibidem), prav tam, na istem mestu, istotam inženir Izvrš(il)ni odbor krona knjiga komponiral Lovro (Hafner) leto Ljubljana Loški razgledi magister Narodnoosvobodilna vojna (vojska) neznani Narodna in univerzitetna knjižnica (v Ljubljani) Osvobodilna fronta okoli, okrog (10) opomba original osnovna šola oziroma podružnična cerkev pisec poklonil posvečen primerjaj pripis priredil profesor pevski zbor Rdeči križ rokopis rojen Radiotelevizija Skupščina občine starejši stran sveti Socialistična zveza delovnega ljudstva škofijski številka tonika tipkopis tiskano 133 u. umrl V. Valentin (Oblak) v. vidi, glej ZAL Zgodovinski arhiv Ljubljana zap. zaporedni zv. zvečan ž. c. župnijska cerkev ž. u. župnijski urad Viri in literatura Andreis-Cvetko-Djurič-Klein, Historijski razvoj muzičke kulture u Jugoslaviji, tri knjige, Naučna knjiga, Zagreb 1962-66. - (uredil Bahor Zdravko), Do zadnjega diha (Spomini na župnika Valentina Oblaka), Župnijski urad Preska 1991 (tudi informator). - Bizjan Marija (roj. Meško), Horjul, Horjul 183 (informator). - Cvetko D., Stoletja slovenske glasbe, CZ, Ljubljana 1964. - isti, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, tri knjige, DZS, Ljubljana 1958-60. - Čadež Alojzija (Lojzka, roj. Hafner), Škofja Loka, Podlubnik 144 (informator). - Debeljak T. (st.), Kulturni delavci loškega okraja v preteklosti in sedanjosti (v.: Škofja Loka in njen okraj, Škofja Loka 1936). - Delo, 12. 6. 1963. - Dezimal-Klassifikation Deutsche Gesamt-ausgabe,7. Lieferung, Beuth-Vertrieb GmbH, Berlin 1948 W 15 und Krei- feld-Uerdingen. - »Fantje na vasi«, zapuščina ing. Staneta Lumbarja v NUK-GZ. - Gaber Mihael, privatni arhiv, Medvode, Dol 12 (in informator). - Hafnerjeva zapuščina na koru sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah (delno). - Hafnerjeva zapuščina v Preski pri Medvodah, Medvode, Preska c. 35 (delno). - Hafner Franc, Škofja Loka, Binkelj 33 (informator). - Hafner L., Blagor jim - 10 nagrobnic, Samozaložba, Preska 1936. - isti, Fantje pojo - 10 moških zborov, 1. zvezek, Samozaložba (Preska 1938). - isti (mapa) v NUK-GZ. - Izpisek iz rojstne matične knjige SO Škofja Loka - Oddelek za notranje zadeve, št. 102/93 z dne 21. 1. 1993 (hrani avtor). - Leksikon CZ - Glasbeniki, CZ, Ljubljana 1992. - Leksikon jugoslavenske muzike, dve knjigi, Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, Zagreb 1984. -Mrak Andrej, Ljubljana-Šentvid, Stanežiče 58 (informator). - Muzička enciklopedija, tri knjige, Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb 1971-77. - Planina F., Obletnice in jubileji (v.: LR, 20/1973, str. 328). - Rojstna in poročna knjiga ter knjiga umrlih župnije Stara Loka (orig. hrani Matični urad - Oddelek za notranje zadeve SO Škofja Loka). - RTV Slovenija, diskoteka, Ljubljana. - Savnik R., Pomembni Ločani in njih bližnji sosedje (v.: LR, 21/1974, str. 79-93). - Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga (Abraham-Lužar), Ljubljana 1925-32. - Šušteršič Jože, Medvode, Seničica 3 (informator). -Trobina S., Slovenski cerkveni skladatelji, Založba Obzorja, Maribor 1972. - Vrčon R., »Fantje na vasi - ljudski pevci«, mag. delo - tipkopis, Oddelek za etnologijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1992. - Univerzalna decimalna klasifikacija, slovenska skrajšana izdaja, FID 404, CTK, Ljubljana 1967. - Verbinc F., Slovar tujk, CZ, Ljubljana 1968. - ZAL, Oddelek v Škofji Loki (fondi Narodne čitalnice v Škofji Loki 1862-1924). - Zaplotnik Lojze, župnik ž. c. sv. Štefana v Sori pri Medvodah, Sora 25 (informator). - Zrimšek Dimitrij, Rodovnik družine Zrimšek od 1600 dalje, Škofja Loka 19. 2. 1983, hrani avtor na naslovu: Škofja Loka, Koširjeva c. 11 (tudi informator). - Župnijska kronika ž. c. sv. Janeza Krstnika v Preski pri Medvodah, hrani Župnijski urad istotam. 134 Zusammenfassung LOVRO HAFNER (1883-1963) - DER SLOWENISCHE MUSIKER, ORGANIST UND KOMPONIST Der slovvenische Musiker, Organist und Komponist Lovro Hafner wurde am 10. August 1883 in Binkelj, in der Pfarre Stara Loka bei Škofja Loka geboren. Nach der Volksschule in Škofja Loka besuchte und beendete er in den Jahren 1889-1901 die Orgelschule in Ljubljana, wo sein Lehrer der damalige SchuUeiter Anton Foerster war. Nach dem SchulabschluB betatigte sich Lovro Hafner als Organist in verschiedenen Orten Sloweniens: in Stražišče bei Kranj, Breznica in (jberkrain, Sora, Šentvid bei Ljubljana, Preska, Ljubljana-Vič. Den GroBteil seines Lebens verbrachte er in Preska bei Medvode, wo er sein fast samtliches Kompositionsopus schuf, und wo er am 10. Juni 1963 starb. Der Komponist Lovro Hafner gehort der slowenischen Spatromantik an. Er komponierte mehr als 200 weltliche und kirchliche Werke, darunter vorwiegend Chore, Vokahverke mit Begleitung (Orgel) und ohne Begleitung (a cappella), davon 107 Mannerchore. Obvvohl sich Lovro Hafner beruflich mit dem Orgelspiel beschaftigte, obvvohl er Dirigent, Chorleiter und Musiklehrer zahlreichen Kirchenchoren war, war sein kunstlerisches Schaffen auf dem welt- lichen Musikgebiet (128) umfangreicher als auf dem kirchlichen (104). Auch auf demgebiet der Kammermusik und Sologesange ist das Verhaltnis ahnlich. Er schuf 10 weltliche und 9 kirchliche Musikwerke. Hafners Opus wurde in Druckschriften und im Selbstverlag veroften- tlicht, manche seine Musikstiicke sind Handschriften geblieben. Er schrieb 11 Musikschriften und 5 Rezensionen. In Hafners Opus gibt es jedoch keine solistischen Orgelkompositionen. Unzureichende Dokumente iiber Lovro Hafner verhindern, den Musiker endgiiltig in Raum und Zeit einzureihen. Anhand der musikologischen Analvsen einiger Werke (von den weltlichen sind das Mannerchonverke - a cappella »Doma«, »Hižica draga domača« und »Kaj kleplje«, von den kirchlichen Mannerchonverk - a cappella »Blagor mu«, getextet von Franc Cegnar) bleibt Hafners Kompositionssatz in allen analvtischen Parametern einfach und volkstumlich. Derart sind Melodie, Rhvthmus, Harmonie, Forum und Farbe. Da sich der Komponist in meisten Fallen auf volkstumliche oder volkstumlich gevvordene Literaturtexte stiitzte, tragt sein Kompositions satz solche spatromantische Elemente. 135