URN_NBN_SI_DOC-NTKEDFW4

O LEVERKUSENSKI SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI KNJIŽNICI Štefa n Vevar I. UVOD O dkar sta L jubljana in L everkusen pobrateni m esti, je prišlo med m estom a do več izm enjav na izobraževalnem in kulturnem področju. Jeseni 1981 sem imel priložnost potovati v Leverkusen na štirinajstdnevni obisk kot predstavnik ljubljanskih splošnoizo­ braževalnih knjižnic in se podrobno seznaniti z leverkusensko sploš- noizobraževalko ali javno knjižnico, kot tem u pravijo Nemci, ter si skušal u stv ariti tudi nekaj splošnih vtisov o nem škem splošno­ izobraževalnem knjižničarstvu. To ne bo podrobno poročilo o delo­ vanju nekega sistem a, m arveč mi je šlo ob prikazovanju njegovih osnovnih značilnosti bolj za to, da potegnem nekaj paralel med leverkusenskim in ljubljanskim splošnoizobraževalnim knjižničnim Prostorom in sistem om. Za uvod naj še dodam , da leverkusenska splošnoizobraževalna knjižnica za nem ške razm ere ni vzorčna knjiž­ nica v pravem pom enu besede. Če bi ljubljanski knjižničarji lahko izbrali med knjižnicam i v Zvezni republiki Nemčiji, n ajbrž ne bi izbrali ravno leverkusenske, to pa seveda še ne pom eni, da se slo­ venski knjižničar tam nim a česa naučiti. Za naše razm ere je nam reč tam kajšnja knjižnica še zm eraj hudo vzorčna. G re sk ratk a za po­ doben delovni proces, kakršnem u smo priča v Ljubljani, seveda pa sta sam a delovna tehnologija in organizacija dela na precej višji stopnji. II. LEVERKUSENSKI KNJIŽN IČN I SISTEM Leverkusenski knjižnični sistem sestavljajo osrednja knjižnica v centru m esta, 9 izposojevališč in tako im enovane posebne oblike dela: potujoča knjižnica, upravna knjižnica, bolnišnična knjižnica, dolska knjižnica in m edioteka. Celoten sistem lahko označimo kot