PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI St. 126 (7620) TRST, petek, 5. junija 1970 STRAHOTNO OPUSTOŠENJE NEDELJSKEGA POTRESA V PERUJU URADNO SPOROČILO: 50 TISOČ MRTVIH GOVORI PA SE ŽE O SKORAJ 100 TISOČ Samo v Yungayju je obležalo pod ogromnim usadom zemlje in skalovja 17.000 ljudi Popolnoma uničene ceste onemogočajo pomoč prizadetemu prebivalstvu v Andih LIMA, 4. — Strahotna katastrofa, ki je prizadela cela podaja Peruja, je presunila ves svet. Danes so v Limi uradno ^Poročili, da je potres, ki je preteklo nedeljo povzročil toliko ®joveških žrtev in gorja prizadel še druge kraje v severnem Peruju. Po vesteh iz Lime je katastrofa povzročila že najmanj 50.000 mrtvih. V Limi so objavili vest, da je bilo uničeno pristaniško mesto Samanco na obali Tihega oceana pri Chimbotu, da so bile na istem področju uničene tudi vasi Pacha, Am-“sr in Sihuas. Dnevnik «Correo» v Limi je danes objavil članek pod naslovom: «50.000». Iz Madrida pa je prišla vest,, so v perujskih krogih špan-prestolnice, ki imajo v teh dneh tesne stike z uradnimi kro-St v Limi, povedali, da je velika katastrofa zahtevala skoraj 100 tisoč smrtnih žrtev. Po vesteh iz Lime je preteklo hoč nov potres porušil na že Uničenih področjih še taste hiše, ® so bile v nedeljo poškodo-vane. Potresni sunek je bil sicer »Jo kratek, toda dovolj močan, Ca je lahko dokončal nedeljsko ^Pustošenje. Včerajšnji potresni sunek so zajezili tudi v Limi, kjer je prestrašeno prebivalstvo bežalo na u-“ce v strahu, da se lahko ponovi ocCeljska katastrofa. Po dosedanjih v®steh pa še ni znano, ali je potres Povzročil škodo tudi v glavnem me stu Peruja. . Položaj na prizadetih področjih I® še vedno nejasen. Nihče še ne Ve točno oceniti, koliko žrtev je Pravzaprav povzročil nedeljski po-tr®s, čeprav se govori, kot smo omenili, o 50.000 in celo že o sšoraj 100.000 mrtvih. Skoraj vsi Prizadeti kraji so ostali odrezani ®C sveta zaradi ogromnih usadov, kt jih je povzročil potres in ki so sPprli ali porušili dohodne ceste in P°ti. Poleg tega pa mraz in lakota “Stezata preživelo prebivalstvo, kakemu grozijo epidemije, hkrati pa ji poplave rek, ki so jim veliki J^beljski usadi zajezili pot v do-V Yungayju se je 2500 predelih prebivalcev zateklo na po-jališče, ki je ostalo nepoškodovano. Sedaj jim grozijo vode reke “®J*ta, ki stalno naraščajo. Reko je Hiezil ogromen zemeljski usad, ki "Popolnoma opustošil mesto. Sedaj nevarnost, da bo reka popla-še tiste vasi, ki jih potres ni “Pičil. Zelo resno postaja zdravstveno JNe prebivalstva. V Yungayju je ?0®ljski usad pokopal 17.000 lju-Nekatera trupla odnaša voda jo Santa proti morju. Ostala trupla pa bo nemogoče odkopati, ker ležijo pod debelo plastjo zemlje in skalovja. Perujska vlada si prizadeva, da bi na vse načine pomagala preživelemu prebivalstvu. Trenutno je določila 20 milijonov dolarjev za pomoč in obnovo, hkrati pa je začela prihajati pomoč iz tujine. V Limo že prihajajo letala z zdravili, hrano, šotori in drugo opremo. Kljub temu je perujska vlada zaprosila ustanovo FAO naj čimprej pošlje žito. Prebivalstvo je lačno in premraženo ter potrebuje takojšnjo pomoč. V mestu Chimbote je vlada ustanovila glavno središče za pomoč prizadetim krajem. Sem je prišlo tudi mnogo vojnih ladij, ki so v pristanišču začele vkrcavati in spravljati na varno na tisoče ranjenih prebivalcev. Predstavnik predsedstva vlade je danes potrdil vest, da je bil epicenter potresa v Yungyaju in da je popolnoma spremenil zemljepisno obliko celotnega področja. Po dosedanjih vesteh je ostalo brez strehe okrog 600.000 ljudi. Iz Lime poroča,jo, da mnogi od njih umirajo od lakote in mraza. Največjo pomoč potrebujejo Indijanci iz gorskih krajev, kjer je zelo mraz in se nimajo kam zateči. Ti ljudje živijo na obronkih visokih gora na višini do 3600 metrov. Prve skupine reševalcev so sporočile, da ne morejo naprej, ker so ceste dobesedno izginile. Vladni funkcinar-ji so izjavili, da bo treba v prihodnjih dneh vložiti vse napore za obnovitev cest, da bo mogoče doseči prizadeto prebivalstvo ki mu pomagati. Dopisnik Reuterja, ki je obiskal pristanišče Chimbote, je sporočil, da je ostalo na tem področju na stotine tisočev ljudi brez strehe in da je bilo 80 odstotkov hiš v predmestju hudo poškodovanih. Ljudje se iz strahu nočejo vrniti v poškodovane zgradbe. Na tem področju od svojih predstavnikov v Limi sporočilo, naj čimprej pošlje pomoč. Kot poročajo iz Ume, skupina italijanskih bivših alpinistov, ki je prišla v Peru, da pomaga prebivalstvu, ki je preživelo nedeljsko katastrofo, ni mogla doseči prizadetih krajev zaradi uničenih cest in poti. Razgovor med sindikati in ministrom za šolstvo RIM, 4. — V prvih jutranjih urah so se končala pogajanja med ministrom Misasijem in sindikati šolnikov, ki so trajala nepretrgoma od 18. ure včeraj. Tako sindikalne organizacije, kot minister za šolstvo Misasi so izjavili, da so bila pogajanja stvarna in da je bil narejen korak naprej glede nekaterih bistvenih vprašanj. Pogovorili so se, da bodo z zakonskim dekre- tom rešili položaj šolnikov, ki so izven organika, ostanejo pa še nekatera odprta vprašanja, pri čemer je potreben tudi pristanek zakladnega ministrstva. Imenovana dva nova ministra RIM, 4. — Predsednik republike Saragat je danes na predlog predsednika vlade Rumorja podpisal dekret, s katerim je sprejel ostavko dosedanjega ministra za PTT Mal-fattija, ki je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora evropske skupnosti. Na njegovo mesto je za novega ministra PTT imenoval senatorja Bosca, ki je bil dosedanji minister brez Listnice. S posebnim dekretom je bil imenovan za ministra brez listnice Carlo Russo. Oba ministra sta danes prisegla predsedniku republike. S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Soglasno odobrena protestna resolucija o vprašanjih šolstva Resolucija je bila odposlana predsedniku republike in predsednikom senata; poslanske zbornice in vlade Izvršni odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na svoji seji 29. maja soglasno izglasoval sledečo resolucijo, ki je bila odposlana predsedniku republike, predsednikom senata, poslanske zbornice in vlade, prosvetnemu ministru ter v vednost šolskemu skrbniku v Trstu in nekaterim poslancem: »Upoštevajoč, a) da so po mnogih letih še vedno nerešena največja in najbolj pereča vprašanja, ki se nanašajo na pravni in ekonomski položaj slovenskih šolnikov ter na dokončno ureditev šol s slovenskim učnim jezikom in da se to dogaja kljub obstoječim mednarodnim obveznostim ter kljub neštetim obljubam s strani vladnih in šolskih oblasti, pa čeprav so se zavzeli za rešitev teh vprašanj tudi vidni parlamentarci vladnih strank in opozicije; b) da je bil pred časom zavrnjen celo odlok predsednika republike, ki bi končno vsaj delno priznal slovenskim šolnikom na srednjih šolah njihove pravice ter jim omogočil, da bi dosegli s prehodnimi predpisi, ki so bili vključeni v tem odloku, priznanje usposobljenostnih izpitov, ki so jih že dosegli za poučevanje na šolah z italijanskim vlada nepopisen strah pred novimi potresnimi sunki. Iz Lime poročajo, da sta dve skupini čeških in japonskih alpinistov, ki ju je katastrofa zajela na Andih po radiu sporočili, da sta se zatekli v neko jamo na uničenem področju. Nič pa se še ne ve že teden dni o skupini novozelandskih alpinistov, ki je bila na istem področju. Tudi v Italiji so začeli zbirati pomoč za prizadete Perujce. Iz Rima poročajo, da bodo jutri odposlali z letali v Peru prvo pomoč italijanske vlade in Rdečega križa. Letala bodo odpeljala 600 kg zdravil. Druga zdravila bodo letala odpeljala iz Rima v Peru v nedeljo. Vlada je v stalnem stiku z veleposlaništvom v Limi, ki ima nalogo, da takoj sporoči, kaj prizadeto prebivalstvo najbolj potrebuje. Italijanska sekcija mednarodne organizacije za pomoč nerazvitim deželam v Milanu je sporočila, da je dobila niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfnTniliiiiMiiiiiiiiifiiliiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimnimTilvimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuH ZA NEDELJSKE VOLITVE V DEŽELNE, POKRAJINSKE IN OBČINSKE SVETE Danes se zakljuii buina volilna kampanja z zadnjimi volilnimi zborovanji strank Včerajšnji govori Pajette, De Martina, Tanassija, La Malfe in Malagodija - CGIL o poročilu Carlija učnim jezikom: in da bi ta odlok uredil tudi pravilnik za pridobitev novih habilitacij za poučevanje na slovenskih šolah ter bi tako dovolil slovenskim šolnikom, da bi bili deležni ugodnosti, ki jih določata zakona z dne 25. julija 1966 štev. 603 (Bellisario) in z dne 2. aprila 1968 štev. 468; UGOTAVLJAMO z ogorčenjem, da ponovno niso bile izpolnjene obljube, ki so si jih vladne oblasti svečano prevzele. Tako se namreč glasi brzojavka, ki jo je lanskega junija tedanji prosvetni minister Ferrari Aggradi naslovil sindikatu slovenske šole: »Sindikat slovenske šole -Ul. Fabio Filzi 8 - Trst Na zahteve učnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom sporoča, da so bila dana navodila RIM, 4. — Danes je bil predzadnji dan volilne kampanje, ki se bo uradno zaključila jutri, v petek, ko bo zadnji dan govorov in bučnih oblik kampanje. Nato pride sobota, ko je v veljavi tradicionalno volilno premirje in končno nedelja in ponedeljek, ko se bodo vršile upravne volitve. Danes so imele vse stranke pomembnejša volilna zborovanja in to po večini v Milanu kot nekaki «drugi prestolnici« Italije, medtem ko bodo osrednja zaključna volilna zborovanja po večini jutri v Rimu. V Milanu je bil danes predsednik vlade Rumor, za KPI je govoril Pa-jetta, za PSU Tanassi itd. V Rimu pa je govoril na zaključnem zborovanju PSI Martino, ki je dejal, da se Je PSI obvezala, da ba-sodelovala tudi po volitvah v vladi, ker hoče izkoristiti prihodnje mesece za energično akcijo reform. PSI ni pripravljena voditi drugačne politike in ni pripravljena pristati na dolga zavlačevanja in na napol izpolnjene obljube. Socialisti niso pristali, da vstopijo v kakršno koli vlado, temveč v vlado, ki bo zagotovila izvajanje re- .. ......................................m................ NIKONOV TELEVIZIJSKI GOVOR 0 POLOŽAJU Nfl AZIJSKEM JUGOVZHODU Intervencija v Kambodži «velik uspeh» Sef Bele hiše grozil Hanoju z energičnimi ukrepi* - Odločne reakcije Severnega Vietnama in ZRV - Kamboški partizani zavzeli vas samo 15 km od Phnom Penha t ^ASHINGTON, 4. — Ameriški predsednik Richard Nixon je zadovoljen nad potekom vojaških operacij v Kambodži: vSvojem sinočnjem televizijskem govoru, posvečenem izključ-2? Položaju v Indokini, je izjavil, da je bala ameriško - saj-intervencija «velik uspeh» ter da so ZDA že dosegle vse ki so si jih bile zastavile. k; vsem svojem precej dolgem je šef Bele hiše skušal Cikati, da je intervencija negi^ Pravilnega, ki bo pripomo- tk|k izboljšanju položaja v In-h**ht ter omogočila velikemu VjVilu ameriških vojakov, da se domov. Nixon je povedal, kjje 43.000 sajgonskih in 31.000 tjj fiških vojakov, ki je interveni-v Kambodži, našlo veliko koli-orožja in drugega vojaškega lokala, istočasno pa utrpelo ze-L ^jhne zgube. Nixon je tudi vi®j’ da so v operacijah ubili 9.145 rejvov Severnega Vietnama ah tej • 1.916 pa ujeli. S tem je to-iL predsednik pokazal, da slepo kphe poročilom ameriškega vola , 8a poveljstva v Sajgonu, ki izrablja, pri štetju »sovražnih* te v> dokaj svojevrsten način, kot ^Poudarja v zadnjih dneh sam tljhški tisk. iv l?.°p je še enkrat ponovil, da l* *a akcija v Kambodži potreb-lili, . r je delovanje »komunistični^ s'i pomenilo nevarnost za ame 'ke vojake v Južnem Vietnamu J® izvedbo programa o umiku lil ^UA. Predvsem pa je predsed-t«, Poudaril, da bi ZDA, ko ne bi w!ra'° na «sovražno ofenzivo*, Tvete na ugledu, ki ga uživajo C^riške sile — je potrdil šef It V n i c"*,.. nmnlrnilo 17 w hiše — se bodo umaknile iz kj.Podže ob predvidenem roku 30. Wa> tudi po tem datumu pa se ^jj nadaljevale ameriške letalske , »vsakič, ko bo to potrebna V**čito ameriških sil v Vietna-h , Nixon ni piav nič zaskrbljen. sajgonske čete ostale v V°°dži tudi po ameriškem »umiti »Glavni cilj južnovietnamske je dejal - ostaja varnost 'fe Vietnama. Njeno nadalj-0vanje v Kambodži bo od Si °d ako;j sovražnika.* Zdi se JC da ZDA ne pritiskajo več na V« ’ bi umaknil svoje vojake Acn° z ameriškimi. »tik0n Pa je Nixon zapel bomba-alavospev zadržanju sajgon skih enot na kambostth tleh (kljub temu, da je znano, da se kamboško prebivalstvo boji bolj sajgonskih vojakov kot pa partizanov). »Učinkovitost, spretnost in pogum — je dejal predsednik ZDA — s katerim so se te čete bojevale, je presegel vsa naša pričakovanja*. Tudi morala sajgonskih čet in zaupanje vase sta po besedah Richarda Nixona znatno narasli, kar naj bi dokazovalo, da «je naš program vaet-namizacije na tem, da uspe*. Seveda niso manjkale tudi običajne bolj ali manj prikrite grožnje Severnemu Vietnamu: »Če bi sever-novietnamski odgovor na naš program umika čet in na našo ponudbo pogajanj bil zaostritev njihovih napadov, bom jaz sprožil, kot sem že dokazal s svojim sklepom izpred petih tednov (intervencija v Kambodži - op. ur.), vse energične in učinkovite ukrepe, ki bi jih tovrsten položaj zahteval.* Radio Hanoj je takoj odgovoril Nixonu in ironiziral nad trditvijo, da je bila operacija v Kambodži uspešna. »V resnici - je dejal poročevalec sevemovietnamskega radia — so doživele čete ameriškega agresorja in južnovietnamskih plačancev hude poraze s strani kani-boškega ljudstva in oboroženih sil narodne osvoboditve*. Radm Hanoj je poročal tudi. da je bilo v bojih J Kambodži ubitih ali ranjenih 2.000 Američanov. Ostro so reagirali na Nixonova izvajanja tudi delegati Severnega Vietnama in južnovietnamske revolucionarne vlade, ki so se danes v Parizu udeležili 69. seje štiristran-skih pogajanj za Vietnam. Po njihovem mnenju je govor ameriškega predsednika dokaz, »da hočejo ZDA nadaljevati in razširiti vojno v Indokini v iskanju popolne vojaške zmage*. Hanojski delegat pa je med drugim izjavil, da ne bodo Nixono-ve grožnje preprečile južnovietnam-skemu ljudstvu, da se bo še naprej boril za svobodo in neodvisnost. V ZDA' na različne načine oce- njujejo Nixonov govor, nekateri z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je predsednik ponovno obvezal, da do 30. junija umakne čete iz Kambodže, drugi pa, predvsem pacifisti in mladina, ne skrivajo razočaranja zaradi dejstva, da ni šef Bele hiše napovedal nobenih bistvenih novosti v svoji azijski politiki. Sicer pa ni včerajšnji govor ublažil odpora, ki vlada v širokem delu ameriškega javnega mnenja proti Nixonovi vojni v Indokini. Tako je v New Yorku 43 Nobelovih nagrajencev podpisalo poslanico predsedniku, ki ga pozivajo, naj napravi konec ameriški udeležbi v vojni na azijskem Jugovzhodu. Med podpisniki poslanice so Hans Bethe, Carl Cori, Gobind Khorana, Linus Pauling, Chen Yang in drugi. Tudi v senatu vedno bolj prevladujejo težnje, da je treba Nixonu pustiti čim manj proste roke v odločanju o poteku vojne v Indokini. Tako so senatorji, ki nadaljujejo razpravo o zakonskem osnutku o blokiranju finančnih sredstev za vzdrževanje vojakov v Kambodži, odbili včeraj spremlnjevalni predlog republikanskega senatorja Roberta Dola, po katerem bd morala vsaka nameravana omejitev odpasti, če bi predsednik ugotovil, da je tudli en sam Američan vojni u-jetnik v Kambodži. Po predlogu, ki so ga odbili s 54 glasovi proti 36, bi Nixon v tem primeru smel uporabljati vsa sredstva, vštevši novo oboroženo intervencijo, da bi osvobodil ameriške vojake. Vojaški položaj v Indokini Je medtem še vedno Izredno napet, medtem ko je zelo živahno delovanje osvobodilnih sil tako v Južnem Vietnamu kot v Kambodži. Enote FNO so v Južnem Vietnamu napadle preteklo noč 71 ameriških in sajgonskih postojank ter ubile 21 vojakov, ranile pa Jih 97. V bližini meje z Laosom so partizanske enote napadle v torek dve važni sajgonski oporišči. Ameriško letalstvo, ki Je prihitelo na pomoč oblegancem, Je po pomoti bombardiralo neke druge baze ter ubilo 50 Safgoncev. 119 salgonsklh vojakov je bilo pri tem ranjenih. Največje usoehe pa so beležile osvobodilne sile v Kambodži, kjer so z bliskovito akcijo danes zjutraj zavzeile vas Setbo, komaj pet-nast kilometrov daleč od prestolnice Phnom Penha. Ob napadu na tamkajšnjo vojašnico so se vladne čete generala Lom Note razbežale. Partizani močno pritiskajo tudi na važno mesto Kompang Thom, 120 kilometrov od Phnom Penha, kjer so še vedno v teku ostri boji tudi v sami notranjosti mesta. Zaskrbljujoče vesti prihajajo iz Vientlaneja, kjer je laoški vladni predsednik Suvana Puma izjavil, da ZDA pripravljajo novo vojaško silo za boj proti komunistom. Po izjavah princa bodo ti oddelki pod poveljstvom laoške vojske, vadili in opremili pa jih bodo ameriški «svetovalci». Na koncu naj omenimo, da je sajgonski podpredsednik Cao Ky dopotoval danes v Phnom Penh, kjer se bo z generalom Lon No lom pogovarjal o izboljšanju odnosov med Južnim Vietnamom in Kambodžo ter o položaju vietnamske manjšine v Kambodži. form In so pristali na vladno sodelovanje, ko so druge stranke pristale na te zahteve. Rezultati so očitni: volitve v deželne svete, am-nistija za zadnje sindikalne dogodke, statut delavcev in pričetek razgovora s sindikati o najbolj perečih vprašanjih. De Martino je dejal, da so umetne polemike, ko se socialistom očita frontdzem, češ da sedaj ni v razgovoru vprašanje sodelovanja KPI na vladi temveč čim širšega pristanka na ukrepe, ki jih zahtevajo široke ljudske množice. Pajetta Je v Milanu ostro polemiziral s postopkom, kako se je vršila preiskava o pokolu, do katerega je prišlo pred šestimi meseci. Pajetta je ugotovil, da način preiskave in stvari, ki so do sedaj prišle na dan, dokazujejo, da obstaja resno politično vprašanje, saj obstajajo v državnem aparatu pro-vokacdjiskd centri, ki so se vgnez-dili na vseh ravneh državne uprave. Do sedaj se je ugotovilo, da je milanski kvestor nudil neresnično verzijo dogodkov o tako nazva-nem samomoru Pinellija in da niso odstranili iz službe nobenega agenta, ki je pri tem sodeloval in ki Je najmanj zaradi nemarnosti dopustil, da je Pinelli umri. Edino bombo, ki je ostala so eksplodirali, tako kot bi hoteli odstraniti vsako sled, ki naj bi privedla do odkritja zločincev. Pravijo, da so pet mesecev skrivaM pred sodnikom ime policijskega agenta, ki se je izdajal za anarhista in ki naj bi tedne prej vedel za priprave na atentat. Pajetta nadaljuje, da je minister za notranje zadeve ostal na svojem mestu, kot je ostal mi lanski kvestor in da je prišlo samo do ostrega pritiska na tisk, da se stvar prepusti pozabi. Predsednik vlade Rumor je danes v Milanu ugotovil, da je vlada prevzela vse dolžnosti v sedanjem razvoju Italije in da Je prišlo do e-nergičoe obnovitve ustavne politike, do preosnove institucij ter do splošne demokratične utrditve. Rumor je Izrazil prepričanje, da bodo voldvol 7. junija dali demokratični odgovor in da bodo okrepili vrste levega centra. Tanassi se je na volilnem shodu v Milanu pohvalil, da je njih za- sluga, da je prišlo do tega, da je KD ponovno pričela govoriti o .(jezu proti komunistom« in da se sedaj nekateri že sramujejo govoric o «razgovoru», o ((premostitvi leve ga centra«, o »ustavnem paktu« s čimer so skrivali svoje težnje po sodelovanju s KPI. La Malfa pa je v Turinu ugotovil, da se bo vlada lahko obdržala samo tako, da se ne bo izpreme-nilo razmerje sil med strankami levega centra z izjemo republikancev, ki lahko prejmejo več glasov, ne da bi se zaradi tega notranje ravnotežje porušilo. Malagodi je za PLI v Rimu dejal, da je treba razbiti izsiljevanje KPI, ki pritiska na levi center preko PSI in demokristjanske levice. Nasilna odgovori, ki jih ponujajo vaditelji MSI ne služijo ničemur. Sindikalni organizaciji CGIL in CISL sta ostro reagirali na poročilo guvernerja Banca dTt&lia Carli ja. V poročilu CGIL je rečeno, da igra Banca dTtalia vlogo pritiska na vlado in se oporeka veljavnost poročila, CISL pa obžaluje, da je do poročila prišlo na tak način, da se ga sedaj izkorišča med volilno kampanjo. •iiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiiimiiirNuiinitiiimiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiii ODGOVOR POZIVU GENERALNE SKUPŠČINE OZN Stališče SFRJ do vprašanja utrditve mednarodne varnosti Na jubilejnem zasedanju OZN bi morali potrdili načela aktivne in miroljubne koeksistence (Od našega dopisnika) NEW YORK, 4. — Demokratizacija mednarodnih odnosov in krepitev vloge svetovne organizacije sta medsebojno povezana in bistvena pogoja za graditev stabilnega sistema mednarodne varnosti. Rešitev perečih mednarodnih vprašanj je edino mogoča ob enakopravni udeležbi in prispevku vseh držav. Svetovna organizacija je najugodnejše telo za skupno akcijo, katere smo ter je utrditev miru in varnosti na svetu. To se med drugim ugotavlja v odgovoru jugoslovanske vlade na lanskoletni poziv generalne skupščine OZN vladam, da obveste generalnega tajnika U Tanta o svojih pogledih in predlogih glede krepitve mednarodne varnosti. Na ta poziv je doslej odgovorilo 31 držav članic svetovne organizacije. Jugoslovanska vlada v svojem odgovoru nadalje ugotavlja, da je krepitev mednarodne varnosti odvisna Hed svojim uradnim obiskom v Jugoslaviji se je predsednik madžarske vlade Jenii Fock (na desni) sestal tudi s predsednikom Titom predvsem od doslednega izvajanja načel svetovne organizacije in da se kršitev teh načel ne more opravičiti z nikakršnimi ideološkimi, po litičnimi ali gospodarskimi razlogi. Jugoslovanska vlada prav tako u-gotavlja, da se nadaljuje praksa uporabe sile in raznih pritiskov v mednarodnih odnosih in da so napadalne akcije proti neodvisnim državam usmerjene na povečanje o-zemlja oziroma na donrnacijo na svetu. Razširitev vojaških žarišč krize v jugovzhodni Aziji, na Bližnjem vzhodu in na jugu Afrike so samo neposredne posledice take politike. Jugoslovanska vlada sodi, da bi svetovna organizacija morala na bodočem jubilejnem zasedanju posvetiti veliko pozornost bistvenim vprašanjem krepitve mednarodne varnosti. Prvi korak v tej smeri bi bil sprejem dokumenta, v katerem bi se ponovno (»trdila o-snovna načela in okviri za nadaljnjo akcijo svetovne organizacije na tem področju. V dokumentu bi nadalje morali potrditi potrebo spoštovanja načela listine OZN s strani vseh držav in opozoriti na mednarodna vprašanja, katerih rešitev bi prispevala k utrditvi mednarodne varnosti. Da bi svetovna organizacija lahko učinkoviteje delovala na področju ohranitve miru in mednarodne varnosti, bi jubilejno zasedanje po mišljenju Jugoslovanske vlade moralo sprejeti deklaracijo o načelih aktivne in miroljubne koeksistence, napraviti korake za sprejem Ljudske republike Kitajske v svetovno organizacijo, za rešitev vprašanj članstva razdeljenih držav ter za krepitev vloge generalne skupščine in varnostnega sveta ter za napredek sodelovanja med tema dvema važnima organoma svetovne organizacije. Na koncu jugoslovanska vlada pripominja, da je krepitev mednarodne varnosti tesno povezana z rešitvijo vprašanja razorožitve, razvoja in dekolonizacije in da bi močnejša usmeritev mednarodne skupščine za rešitev vprašanj držav v razvoju prispevale k utrditvi miru in varnosti na svetu. B. Božič za razpis posebnega rezerviranega natečaja po čl. 12 zakona z dne 19. julija 1961, štev. 1012 za nezasedene stolice na dan 31. decembra 1968. Izdana so bila tudi navodila, da bi bil hitro objavljen pravilnik za Pojasnilo čitateljem in naročnikom Kot je znano, je bilo redno in nemoteno izhajanje dnevnega tiska v vsej Italiji v preteklem mesecu maju zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev, zaposlenih v tiskarnah dnevnikov, kar dvakrat po več dni prekinjeno. Zaradi tega ni mogel izhajati redno niti naš dnevnik, in sicer 5 dni: od torka 19. maja do vključno 22. maja, nato pa še en dan v nedeljo 31. maja. Toda pogajanja med sindikalno organizacijo in predstavniki založništev dnevnega tiska še vedno niso zaključena. In zaradi tega se stavkovno gibanje nadaljuje, kot smo že predvčerajšnjim sporočili. Danes pa moramo naročnike in vse čita-telje obvestiti, da je tržaška sindikalna organizacija napovedala za danes ponovno enodnevno stavko v Trstu. Zato Primorski Dnevnik jutri ne bo izšel. Pač pa bo PRIHODNJA ŠTEVILKA IZŠLA V NEDELJO 7. JUNIJA NA OBIČAJNIH 8 STRANEH. Vse kaže, da se bo pred zaključkom pogajanj stavka v tem mesecu morda še ponovila. Zato je naša uprava dala vsem raznašalcem dnevnika u-strezna navodila, naj vsem naročnikom vzroke prekinitve rednega izhajanja pojasnijo in hkrati tudi sporočijo, da se bodo po letošnjem končanem »stavkovnem valu* pri obračunu naročnine, upoštevale vse številke, ki niso izšle ter se bo za ustrezno vsoto naročnina zmanjšala, kot je bilo to storjeno ob podobnih prekinitvah že v prejšnjih letih. Uredništvo in uprava PD dosego usposobljenosti za izvrševanje učnega poklica na srednjih šolah s slovenskim jezikom. Besedilo tega pravilnika bo določila posebna komisija še ta mesec. Čim bo opravljen prvi rok usposobljenostnih izpitov, bosta takoj uveljavljena zakona z dne 25. julija 1966 štev. 603 in 2. aprila 1968 štev. 468, katerih ugodnosti bodo deležni tako tisti, ki bodo dosegli usposobljenost na tem roku kakor v smislu prehodnega predpisa v tem pravilniku tudi tisti, ki so že dosegli usposobljenost za isto skupino predmetov na šolah z italijanskim učnim jezikom. 1. r. Ferrari Aggradi* Enako se glasi tudi dopis štev. 200/2433 T 168, ki ga je predsedstvo vlade poslalo republiškemu predsedstvu v aprilu lanskega leta: «Generalnemu tajništvu predsednika republike Rim Sklicujoč se na prejšnje dopise o istem predmetu in nazadnje še na gori omenjeno pismo tega generalnega tajništva, sporočamo prepis dopisa štev. 1132 z dne 14. t.m. prosvetnega ministrstva: «To ministrstvo išče zaradi zahtev sindikatov slovenske šole najprimernejši način, kako bi čimprej rešilo razna vprašanja omenjenih manjšinskih šol. V pričakovanju, da bomo čimprej poročali temu Predsedstvu o stanju raznih vprašanj, sporočamo, že sedaj, da je posebna komisija pripravila osnutek pravilnika za usposobljenostne izpite za srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Komisija bo pregledala nekatere pripombe pristojnih oblasti in nato sestavila dokončni osnutek. Vsekakor bomo naknadno sporočili podrobnosti o celotnem položaju šole s slovenskim jezikom Načelnik kabineta* Zaradi zgoraj navedenih razlogov PROTESTIRA sindikat z ogorčenjem proti tej novi in mnogo hujši diskriminaciji, ki se pridružuje, že mnogim prejšnjim na škodo slovenskim šolnikom na srednjih šolah: OPOZARJA da taka dejanja škodujejo ugledu italijanske demokracje; in če pristojne oblasti ne bodo izpolnile sprejetih obveznosti; VABI osnovnošolske učitelje, naj se ne udeležijo konferenc za izbiro knjig: profesorje na srednjih šolah, naj se ne udeležijo ocenjevalnih sej niti konferenc za določitev oznak in u-spehov: vse šolnike, učitelje in profesorje, naj se udeležijo protestne stavke 10. junija 1.1. in podprejo protestno manifestacijo sindikata v Rimu.* Za Odbor Tajnik (prof. Franc Škerlj) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21,8, najnižja 14,6, ob 19. url 20 stopinj, zračni tlak 1017,1 stanoviten, veter 10 kim/h vzhodnik, vlaga 60 odst., nebo 2/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes PEitK, 5. junija KERDO Sonce vzide ob 5.i7 in zatone ob 20.49 — Dolžina dneva 15.32 — kuna vzide ob 5.45 in zatone ob 22.43 Jutri, SOBOTA, 6. junija MILUTIN Kako bomo volili v okoliških občinah Včeraj smo objavili članek o tem, kako bomo volili za pokrajinski svet. To velja pač za vso pokrajino, in sicer za vseh šest občin. Poleg tega pa bodo po skoraj šestih letih obnovili občinske svete v petih okoliških občinah, ki so bili izvoljeni 22. in 23. novembra 1961. Tudi za občinske volitve je zelo važno in bistvenega pomena za slo vensko narodno manjšino, da bodo volilni izidi takšni, da se uveljavijo Slovenci ter težnja pa splošnem napredku ter da se zavre težnia po raznarodovanju avtohtonega slovenskega prebivalstva. Zato bi moralo biti geslo teh volitev za nas. da ostanejo občine oziroma, da se povrnejo v slovenske roke in da ne prevladajo pri tem nazadnjaške sile. To bi bilo toliko bolj žalostno sedaj, ko se po vsej državi krepijo sile, ki poganjajo naprej socialni napredek, kar je v interesu o-gromne večine vseh slovenskih ljudi spričo njihovega socialnega iz vora in položaja. Upoštevajoč to načelo in merilo, poglejmo kakšne so perspektive za njuno uresničenje po posameznih občinah, pri čemer je pač še najbolj zanesljiva metoda, upoštevanje volilnih izidov zadnjih upravnih volitev leta 1964. Seveda pa je tudi ta metoda v našem primeru precej pomanjkljiva, ker se je v vseh občinah, posebno pa v nabrežin-ski. število prebivalstva, in s tem volivcev, iz dobro znanih razlogov umetno zvišalo, kajti nihče ne bi ugovarjal, če bi šlo za naravni pri-fmstek. Poglejmo nabrežinsko. to je najbolj ogroženo občino Sedaj jo u-pravljajo stranke leve sredine KD, PSI, PSU (PSDI) in LSS, ki imajo skupno 13 svetovalcev, medtem ko je v opoziciji Lista demokratične enotnosti s 6 svetovalci in PLI z enim. Na podlagi rezultatov prejšnjih volitev bi se lahko sestavila večina naprednih strank, ki odločno zagovarjajo pravice Slovencev, ter LSS (11 svetovalcev, od katerih 6 KPI-PSIUP, 2 socialista in 3 svetovalci LSS). Res je sicer, da je sedaj na čelu občine še slovenski župan, toda po svoječasnem dogovoru bi ga bil moral v drugi polovici trajanja te občinske uprave zamenjati demokristjanski podžupan, do česar ni prišto najbrž iz taktičnih razlogov in občasne politične kombinacije. Kot pa smo dejali, je število volivcev v tej občini nenaravno naraslo od leta 1964 kar za 666, kar bi utegnilo okrepiti stranke, ki niso ne napredne ne slovenske. Vprašanje pri tem je, kako so ti novi volivci usmerjeni, pa tudi, kako bo na rezultate omenjenih strank vplivalo dejstvo, da nastopata letos v Nabrežini dve stranki več, to je republikanci in misovci (novi fašisti), kar pomeni drobljenje glasov v desničarskem taboru in lahko vzbuja upanje, da bi se omenjena perspektiva o vrnitvi občine v napredne in slovenske roke utegnila uresničiti, kolikor se seveda številčnih kombinacij tiče, saj ne moremo napovedati naprej stališč vseh strank, ki bi prišle v poštev za to perspektivo oziroma kombinacijo. Ravno zato je usoda te občine res odvisna do tega, ali se bodo volivci globoko zavedli pomena okrepitve naprednih sil, kajti pri tem res ne smejo prevladati morebitna neracionalna čustva ali strankarski predsodki. Sosed nabrežinske občine je zgo-niška. Tu se je število volivcev zvišalo le za 53 (v glavnem priseljencev), in tekmujeta med seboj le dve listi: lista LSS in «občinska lista* z znakom srpa in kladiva. Na prejšnjih volitvah je prejela *Demokratična lista» (v glavnem komunisti in socialisti) 357 glasov. LSS pa 238. Ker velja za to občino večinski sistem, je imela prva lista 12 svetovalcev, druga pa 3. Razlika med obema listama je znašala 119 glasov, toda pri tem je treba upoštevati, da je takrat kandidirala tudi Krščanska demokracija, ki je prejela 61 glasov, kar zmanjša torej razliko na 58 glasov. Upoštevati je še treba, da bo sedaj 53 novih volivcev in da socialisti tokrat DREVI SE KONCA VOLILNA KAMPANJA Zahteva po socialnih reformah skupna vsem naprednim gibanjem Volilna zborovanja PSI, KPI, LSS, PSIUP in KD - Drevi bo govoril za socialiste osrednji voditelj Tristano Codignola Volilna kampanja se danes za ključi in jutri bodo imeli volivci dovolj časa za premislek, oziroma, da volilno propagando «preba-vijo», kar pa veljala le za njihov manjši del, ker večina se jih je odločila že mnogo prej po svo-j:h nazorih in nagnenjih. Najbolj važno zaključno zborovanje bo imela drevi PSI, saj bo govoril na njem osrednji voditelj Codignola. Za socialiste sta včeraj govorila v Gabrovcu, Zgoniku, Repniču, Sa-ležu in Samatorci Volk in Pečenko. Poudarila sta važnost glasu, odda nega socalistični stranki v tamkajšnjem volilnem okrožju, saj se s tem omogoči povečanje števila ne nastopajo na volitvah niti ... ... - , . ■, _____ *•» > drrigo mpre.no efupino ’2T. niti samt. Zato bi bilo pac zelo zmotno, če bi se zgodilo (kot se ponekod šušlja), da bi določeni volivci oddali bele glasovnice. Glasujejo naj za «Občinsko listo*. Tudi v mali repentabrski občini se je število volivcev povečalo n teh šestih letih za 43. To občino je doslej upravljala LSS, ki je prejela samo dva glasova več kot Demokratična lista, to je 161 nasproti 159. Razporeditev političnih sil se v tej občini ni spremenila, saj nastopajo komunisti in socialisti enotno in je lista le malce spremenila svoj naziv iz «demokratične* v « napredno*. V dolinski občini nastopa na vo-litveh pet list kot zadnjič, in sicer PSI, KPI-PSIUP (Občinska e-votna lista). LSS, KD in PSDI. Občinska enotna lista je imela doslej 10 svetovalcev, socialisti 2, LSS 5 in KD 3, socialdemokrati pa nobenega. Kar se glasov tiče, pa so prejeli PSI 446, Dem. lista 1542, LSS 773, KD 469 in PSDI (PSU) 138. V tej občini je število volilnih upravičencev v zadnjih 6 letih naraslo za 388. V občinski upravi sta sodelovali Občinska enotna lista in PSI, ki sta imeli skupno 12 od 20 svetovalcev, torej precej trdno večino. Tudi zato je bilo kaj čudno slišati na volilnih zborovanjih ugibanja o možnih drugačnih volilnih kombinacijah, kajti eno so tudi določene morebitno upravičene kritike o postranskih zadevah, drugo pa pobožne želje, kajti za večino volivcev je pač odločilnega pomena o-snovna pot ob upoštevanju nuje, da ostane občina v slovenskih in hkrati naprednih rokah, saj ni tam niti nobene druge alternative. Končno še Milje, kjer se je število volivcev zvišalo le za 282 enot. Na prejšnjih volitvah je dobila KPI skoraj polovico glasov in polovico svetovalskih mest, PSI pa 395 in enega svetovalca. Občino sta upravljali koalicija KPI-PSI z 21 svetovalci od skupnih 40. Zadnjič so bili izvoljeni na listi KPI (Frausin) trije Slovenci, in sicer Ferluga, Viola in Škerjanc, ki tokrat zopet kandidirajo na njej. Na listi PSI pa kandidira Slovence Vatovec. V tej občini nastopa 6 strank kot zadnjič. jinskem svetu. Polemizirala sta s Slovensko skupnostjo posebno zaradi njenih očitkov, da socialisti ne zastopajo slovenskih interesov. V zgoniški občini sta pojasnila volivcem, zakaj socialisti ne sodelujejo v «občinski listi* s komunist’', češ da se niso ravnali po spora zumu glede podžupana. Na koncu sta poudarila, da je glas za socialistično stranko glas za napredek delavstva in za uresničenja zahtev slovenske narodne manjšine, kajti če bc imeli socialisti večjo moč, bi se vse socialne in narodnostne ševale. Na Trgu Sv. Jakoba sta govorila za socialiste Aurelia Gruber Benco in Tullio Mayer. Govornica je rekla, da se je po 10 letih vnovič vkljucla v politično dejavnost, ker je položaj sedaj zelo resen. PST da ie namreč jeziček na tehtnici, od katerega je odvisna rešitev republike in demokracije v Italiji. Rekla je, da je treba prebroditi politiko blokov in uresničiti socialistično stvarnost. Okrepiti je treba socialistično stranko tudi zato, da se prepreči okrepitev desnice in da se uresničijo razne reforme. Tullio Mayer je dejal, da prekinitev sodelovanja s KD zaradi njenega izsiljevanja še ne pomeni dokončnega preloma. Do tega pa u-tegne priti po 7. juniju, če bodo druge stranke leve sredine vztrajala na svojem negativnem stali šču. Končno je polemiz:ral tudi z drugimi strankami in Slovensko skupnostjo. Vittorio Vidali, ki je govoril za KPI na Garibaldijevem trgu, je dejal, da so vladne stranke, zlasti pa KD in PSU uravnale vso svojo volilno kampanjo tako, da bi širile med ljudmi strah, pri čemer so prikrivale z divjo antikomunistič-no kampanjo svoje protiljudske namere in protidemokratične težnje. zahteve hitreje uresničevale in re- MniHiHiMMiiimiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiniiiiiiimniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiniiii OBMEJNI PREHODI NA TRŽAŠKEM SEKTORJU V maju potovalo čez mejo nad 5 in pol milijona oseb V lanskem maju osebni promet ni dosegel 5 milijonov prehodov Ta dirka proti desni odkriva pu stolovske nravi tistih, ki so pripravljeni spremeniti našo državo v drugo Grčijo ali Španijo na podlagi načrtov ameriškega imperializma. Senator Vidali je zatem odločno zahteval, da se enkrat za vselej pomete z ostanki fašizma in očitno je, da niso vgnezdeni le v MSI. Izvesti je treba čistko v državni birokraciji ;n sodstvu ter v tistih gospodarskih, političnih in vojaških krogih, ki na razne načine dopuščajo, podpirajo in celo spodbujajo nagibanje na desno v Italiji. Za komuniste ne gre za nov boj. Gre le za nadaljevanje osvobodilnega boja in kakor tedaj je tudi sedaj KPI os, na katero se opirajo vse sile, ki se bojujejo za svobodo, napredek in demokracijo. Skupna slovenska lista je imela včeraj volilna zborovanja po mestu in okolici. Govorili so: Legiša, Štoka, Harej, Kocjančič, Metlika, Brezigar in Terčon. Vsi so razčlenjevali volilni program Skupne slovenske liste za pokrajinski svet ter za okoliške občine. Odbili so tudi vse napade, ki so se prav te dni koncentrirali na Skupno slovensko listo. Govorniki so poudarili, da Slovenska skupna lista dela za skupnost med vsemi zamejskimi Slovenci in da je proti vsakim razprtijam, prepirom in napadom, ker vse to Čez mejne prehode na Tržaškem je v preteklem maju potovalo nad 5 milijonov in pol potnikov in turistov: s potnim listom jih je prešlo mejo 3.072.454, z obmejnim dokumentom pa 2.431.500. V istem mesecu lanskega leta je promet na meji dosegel nekaj nad 4,8 milijona ljudi. Med potniki v mednarodnem prometu so italijanski državljani v 157.952, Lipica 128.691, Prečnik 42 tisoč 410 in Opčine 6.401 potnik. Otroško igrišče na Reški cesti Danes bodo odprli novo igrišče, ki ga je zgradila občina na Reški nesti. igrišče, ki ima vstop med 1.181.707 prehodov. Med tujimi dr- ; nu [n 1300 kv. m. Na 350 kv. žavljani so kakor vedno prevlado-: metrih so urejeni cvetlični nasadi, vali Jugoslovani, ki so jih našteli gugalnice, drsalna ploščad, tobo- 922.055, številni so bili tudi Avstrij ci (74.002) in zah. Nemci (70.345), z manjšim številom prehodov pa so sledili Francozi (15.624), Angleži (15.518), Američani (10.484), Švicarji (10.110), Grki (8.287) itd. Kar zadeva maloobmejni promet pa so na prehodih v maju našteli 1.745.167 italijanskih in 686.333 jugoslovanskih državljanov, čez posamezne prehode pa je šlo naslednje število obmejnih prebivalcev: Škofije 752.177, Ferneče 676.313, Pesek 198.355, Milje 285.670, Plavje gan, peščeni bazen, gugalnice na tehtnico in druge naprave pa zavzemajo 250 kv. m. Za večjo varnost otrok je igrišče ograjeno. Opremljeno je tudi s številnimi klopmi in vodometom, v jeseni pa bodo ob klopeh zasadili še drevesa, da bo igrišče čim boli prijetno nm 11 m ,1 milil imiiiniiiimimHHiinHiiiiii minulimi Minuli m miltiiiniiiiiniinniiiiii m nnniiiimimnnimuim minil RAZGOVOR Z ŽUPANOM TOV. JOSIPOM GUŠTINOM Važnejši uspehi in bodoče naloge napredne zgoniške občinske uprave Včeraj smo obiskali zgoniškega župana Josipa Guština, ki ponovno kandidira in je nosilec liste KPI za občinske volitve, da bi nam odgovoril na dve vprašanji. Vprašanje: «Zdaj smo tik pred upravnimi volitvami in se je zaključila mandatna doba vašega občinskega sveta, ki je bil izvoljen jeseni leta 1964. Želeli bi, da bi nam kaj povedal o delovanju dosedanje občinske uprave, o težavah in uspehih v tej dobi upravljanja vaše občine.* Odgovor: «Takoj ob začetku smo morali zavihati rokave in smo se resno lotili dela, ker je bila prenovljena segtava občinskega sveta predvsem z novimi in mladimi silami. Kot župan, še bolj pa kot bivši partizan in sin padlega borca, štejem med najbolj pomembne uspene postavitev občinskega spomenika padlim za osvoboditev. Naša občina je bila glede tega med prvimi v državi in sploh prva v naši pokrajini. To je bila dolgoletna in največja želja prebivalstva naše občine ,ki je mnogo prispevala v narodnoosvobodilni borbi. Lep spomenik, ki stoji tu pred županstvom, priča o naši borbi za osvoboditev in nas spominja, da ostanemo zvesti idealom, za katere so padli naši občani. To je prišlo do izraza tudi na proslavah obletnic osvoboditve. Na gospodarskem področju bi o-menil predvsem začetek organiza cije vsakoletne občinske razstave domačih vin, ki je že postala tradicionalna. Prav vinske razstave so odločilno pripomogle, da se je dokončno rešil problem prodaje vina naših kmetovalcev in da se je znatno izboljšalo vinogradništvo naši občini, hkrati pa so pomemben dejavnik pri razvijanju turizma in poznavanju naših krajev. Naša občina ima zelo obsežno cestno omrežje, ki zahteva precejšnja sredstva in skrbi Nekatere ce ste smo asfaltirali, druge pa ob- novili in popravili. Za redno vdr-ževanje občinskih cest smo sprejeli v službo dva cestarja, vendar občina ne more biti kos vsem potrebam s svojimi omejenimi finančnimi sredstvi. Razširili in modernizirali smo po vseh vaseh javno razsvetljavo, vsa dela, ki so bila že odobrena, pa niso še dokončana zaradi birokratskega zavlačevanja s strani osrednjih oblasti. Namestili smo tudi centralno kurjavo v šolah v Saležu in Zgoniku ter otroškem vrtcu v Zgoniku, zagotovljena pa so že finančna sredstva za centralno kurjavo vrtca v Gabrovcu in na županstvu. Lahko bi na štel še marsikaj, ne morem pa mi mo dvojezičnih napisov in smerokazov, ki smo jih postavili po vsej občini, ter doslednega uvajanja dvojezičnosti v vseh občinskih u-pravnih aktih * Vprašanje: «Katera so še druga važna vprašanja vaše občine?*. Odgovor: «Brezdvomno je zelo občuteno pomanjkanje primerne dvorane za kulturno prosvetne in športne dejavnosti, kajti v občini imamo pomembni športni društvi in prosvetno društvo, ki nimajo še u-streznih prostorov, katere bi s pridom uporabljali tudi za razna pre- davanja, prireditve itd. Ceste bodo še naprej osrednji problem, s katerim se bo morala ubadati prihodnja občinska uprava, ob zaključku pa želim poudariti, da bo morala naša občinska uprava, kot uprave sosedinih občin, polagati veliko skrb za zaščito našega Krasa, njegovih naravnih in zgodovinskih značilnosti, ter imeti pri tem pred očmi predvsem usodo naših ljudi.* Obisk predstavnikov avstrijskih industrij Na trgovinski zbornici je bilo včeraj napovedano srečanje med za stopniki tržaških gospodarskih krogov in javnih uprav ter predstavniki avstrijskih državnih industrij. Na srečanju so ministrski svetovalec dr. Zimmermann in njegovi sodelavci načeli vrsto problemov, ki se nanašajo na sodelovanje avstrijskih poslovnih krogov z našim pristaniščem ter naglasili potrebo po boljših zvezah med Trstom na eni ter Španijo in Portugalsko na drugi strani. Avstrijci menijo, da bi se medsebojno sodelovanje v prihodnje lahko razvilo tudi na relacijah Trst - Združene države, pred vsem kar zadeva vzhodno obalo ZDA. Avstrijci so izrazili predstavnikom pristaniške ustanove, krajevne uprave državnih železnic in tržaških špediterjev svoje priznanje spričo njihovih vidnih prizadevanj za izboljšanje storitev tržaškega emporija. Orjaški ponton cUrsus* je včeraj prevzel v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku, kamor so ga predhodno pripeljali iz Tovarne strojev pri Sv. Andreju, glavni parovnjak za 137 tisoč tonsko ladjo «Lily Prima*. ki so jo preteklo soboto splavili v tržiškem obratu eltalcantieri*. Parovnjak, ki je težak 170 ton, meri 5,5 m v širino in 7 m v dolžino ter je visok 10,5 metra. Volilna zborovanja KPI: Ob 10. uri Ul. S. Cilino (Ju-riSevdč), 11. Ul. Donatello (Juriše-rič), 12. Tovorna strojev (Cuffaro), 10. Ul. Roma v Miljah (Domacbel), 11. Milje (Donadel), 18. bar Šport v Skednju (Cuffaro), 18. Trg Goldoni (Rossetti, Costa), 19. SkoOiiet (CaJalbria) ,19.30 naselje San Ser-gio (Tonel), 20.30 Nabrežina (Skerk in Rossetti), 20.30 Ul. Docce (Sair-toiri), 21. Trg Mairconi v Miljah (Vidah). 21. Zgonik (Stoka in Godnič), 21. Dolina (Colld in Spetič), 21. Trebče (Lovriha in Juriševič). PSI: Ob 21. uri Trg Goldoni (poslanec Tristano Codignola, Gduri-cin in Pečenko), 19. Ribiško naselje v Miljah (Temin), 20. Nabrežina (Voiik, Caldd. Colja, Marta Gruber), 20.15 Dolina (Pečenko). 20.15 Sv. Sobota - Domus Čiriča (Vittorio Lovero in Franco Love-to) SSL: Ob 10. Trg Ponterosso, 10.30 Trg Perugino, 10.30 Skedenj, 11. Sv. Jaikob, 11.30 Campore, 12. Trg O-berdan, 12.30 Sv. Barbara, 17. Trebče, 17. Opčine, 17.30 Repentabor, 17.30 Padriče, 18. Col, 18. Gropada, 18.30 Komtovel, 18.30 Bazovica, 19. Salež, 19 Katinara, 19.30 Zgonik, 19.30 Boršt, 20. Sempolaj, 20. Ric-manje. 20.30 štivan, 20.30 Mačkov-lje, 21. Mavhinie, 21. Domjo. 21.30 Devin 21.30 Boljunec. 21.45 Nabrežina, 21.45 Dolina PSIUP: Ob 10. uri pred glavno ribarnico (Polil), od 10.30 do 12. na raznih krajih v Miljah (Marto-ne in S. Laurenti), 11.45 Borzni t.rg (Braida), od 18. do 19.30 v Lo-nieriu, Podlonjerju in na Katinairi (Jercoe in Mervi) 20. Garibaldijev tre (Martone). KD: Trg Goldoni (Belci in Za- netil). Boljunec (Colom In Gerll), Milje (Bologna in Pontini), Devin (Višini in Parenttn) SEJA DEŽELNEGA ODBORA Zakonski osnutek o bolniških gradnjah Deželna odbor je, na predlog od- škoduje razvoju slovenstva v za- bomika za zdravstvo Devetaka, meicHni Glede nmurama bodoče Ispre1el OSTlutek zakona O fimamsi- mejstvu. Glede programa Doaoce ranju bolnišnic v Furlaniji- pokrajinske uprave pa bo zastopnik I julijski krajini. Gre v bistvu za Clriirvvto eloT-onelro lvc-frs /J ol O 1 mori « _ - ! * - _ 1 -- * - - J . Stopper je v Hamburgu včeraj odprl deželno razstavo o obrtništvu Včeraj zjutraj, ob 11. uri. je deželni odbornik za industrijo Stop-ier odpri v Hamburgu razstavo de-:solnega obrtništva Furlami.ie-Julijske krajine. V svojem pozdravnem govoru je Stopper poudaril misel, da je naša dežela stična točka političnih in gospodarskih ureditev v Evropi in da mora s tem v zveza uvel javljati svojo gospodarsko vlogo. Poudaril .le nato vlogo obrtnikov, ki |ih je skupaj 25 tisoč. Stopper je še poudaril, da je razstava v Hamburgu še posebno važna, ker predstavlja razvoj gospodarskih odnosov med Nemčijo in Italijo, oziroma med hamburškim «landom» in avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Popoldne se je Stopper sestal z ministrom za gospodarska vprašanja hamburškega «lamda», senatorjem Kernom, zvečer pa je bil gost krožka za stike med Italijo in Nemalo. V prejšnjih dneh .te odbornik Stopper, ki se že dalj časa mudi v Nemčiji, obiskal tudi koncentracijska taborišča v Wiitoendorfu in Bergen - Bedsnu. Skupne slovenske liste delal med drugim na tem, da izpolni tržaška pokrajina vse obveznosti, ki so jih stranke leve sredine in Slovenska skupnost prevzele do priznanja javnopravnega značaja Slovenskemu gledališču. V ostalem pa naj pokrajinska uprava, so poudarili govorniki, tesneje sodeluje z vsemi pristojnimi organi in zagotovi razvoj in specializacijo kmetijstva v tržaški pokrajini. Kandidati na listi Slovenske skupne liste so obravnavali nadalje globlje probleme, ki zadevajo slovensko narodno skupnost, predvsem dvojezične napise v tržaški pokrajini, večjo skrb odgovornih oblasti za slovensko šolo, uporabo slovenščine v odnosu s slovenskim prebivalstvom ter zaščito splošnih narodnih pravic slovenske zamejske skupnosti. ZA PSIUP so včeraj govorili Jer-cog, Mervi, Laurenti, Martone, Chersovanijeva in Scalabrin, član osrednjega vodstva stranke. Scalabrin je med drugim dejal, da morajo biti volitve 7. junija dokončna obsodba vlade leve sredine, ki je prav te dni rezko zavrnila enotne zahteve delavcev po nujnih reformah. Govoreč o perspektivah delavskega gibanja, je Scalabrin dejal, da se PSIUP bije za novo politično enotnost delavskega razreda, ki naj se porodi na bazi m katere cilj naj bo razredna alternativa v naši državi. Za KD je včeraj med drugimi govoril župan Spaccini skupaj z načelnikom občinske svetovalske skupine KD Rinaldiiem. Zupan je rekel, da daje KD pred jalovimi polemikami prednost jasnim programom in stvarnim rezultatom, kot so okrepitev tovarne Stabilimenti Mec-canici Triestini, usposobljenostni tečaji za mlade tehnike, ki jih bodo zaposlili v tovarni Grandi Motori ter izredno nakazilo 300 milijonov lir pristanišču. Sindikalna zveza CISL je izdala poročilo, v katerem očita CG1L, da se ni držala sporazuma, s katerim so se vsi trije sindikati obvezali, da ne bodo njihovi voditelji posegali v volilno kampanjo. Takšno ravnanje lahko le škoduje sindikalni enotnosti in jo zakasni. razširitev in delno spremembo deželnega zakona o bolniških gradnjah, ki je bil sprejet še pred petimi leti. Nori zakonski osnutek, če bo sprejet, predvideva eno milijardo lir dotacije v sklad za finansiranje dvajsetletnega plačevanja obresti za najem posoja v zvezi z bolniškimi gradnjami. Prejšnji zakon ie namreč predvideval dvojni način poseganja v sistem bolniških gradenj. Polovično je dežela prispevala kar denar za gradnjo, za drugo polovico oa je dežela dopustila možnost naje-mania posebnih posojil, in oddvoji-la za kritje stroškov za odplačevanje obresti, ustrezna finančna sredstva. Po mnentu odbornika za zdravstvo Devetega pa je prva oblika, to te prispevek za gradnio v po- Partizani in aktivisti NOB: spomnite se Cerknega ! lorični višini, naletela na negodo vanje pri upravah botaišnice. Id bi raje videle kritje obresti na posojila, ki bi jih same vračale. Od tod novi zakonski osnutek ki predvideva celotno kritje obresti na daljši rok (20 let), v višini 5 odstotkov na posojeni kapital. Milijarda lir za plačevanje obresti zagotavlja torej bolniške gradnje za skupnih 20 milijard lir v letih od 1970 do 1989. Deželni odbor je tudi sprejel načrt odbornika za šolstvo Giusta o razdelitvi prispevka 3 milijard in pol, ki bo izplačan v letnih obrokih v naslednjih 35 letih, za gradnjo šol in otroških vrtcev, predvsem v Spilimbergu, Tolmeču in drugih manjših trgih v Furlanih. Ostale vesli iz tržaške kronike berile na 6. strani • Ravnateljstvo združenih bolnišnic sporoča, da zaradi volilnih operacij v bolnišnici v nedeljo, 7. t.m. ne bodo dovoljeni obiski bolnikov. Obiski bodo zato anticdpirani na soboto. 6 t. m. od 14. do 15. ure. OBVESTILO • Sejmarji obveščajo Nabrežince in prebivalce okoliških vasi, da bo semenj vsak prvi torek v mesecu. Semenj bo tudi če je na torek prašnik. V PRISOTNOSTI PREDSTAVNIKOV OBLASTI V Žavljah začela delovati tovarna likerjev Baker Tovarna je bila prej v Rojanu . Zmogljivost no. ve tovarne znaša 2 milijona steklenic na leto V prisotnosti nekaterih predstavnikov javnega življenja, med katerimi sta bila tudi župan inž. Spaccini in generalni vladni komisar dr. Cappellini, so včeraj dopoldne v Žavljah slovesno spustili v obratovanje novo tovarno za izdelovanje likerjev in sirupov Baker. Industrija je bila, kakor znano, poprej v Rojanu, gradnja norih obratov pa je trajala leto dni. Družba Baker, ki ima glavnico 300 milijonov lir, je zavzela v industrijski coni 8.000 kv. m zemlje ter postavila na njej 4.500 kv. m pokritih obratov za proizvodnjo, embaliranje in spravljanje destilatov, sirupov in I kerjev, Zmogljivost nove tovarne znaša 2,000.000 steklenic na leto, ter je štirikrat večja kakor zmogljivost starega obrata v Rojanu. Pri Baker ju je zaposlenih okoli 50 ljudi. Del proizvodnje je vsako leto namenjen izvozu na razna tuja tržišča. Jutri v Ljubljani mednarodni lesni sejem Jutri dopoldne bodo na Gospo darskem razstavišču v Ljubljani odprli 9. mednarodni lesni sejem Sejem, ki je ena izmed najpomembnejših prireditev na ljubljanskem razstavišču, bo odprt do nedelje 14. junija. Lepa zaključna produkcija gojencev GM Sinoči je bila v mali dvorani Kulturnega doma II. zaključna produkcija gojencev - solistov šole Glasbene matice v Trstu. Mladi gojenci so s svojim zrelim muziciranjem navdušili še precej številno občinstvo. Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora bomo o tej lepi prireditvi poročali v nedeljski številki našega dnevnika. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Slovenec - Boršt prlredj v dneh 14. In 15. junija letos proslavo 70-letnlce svojega delovanja. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. Junija 1970 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa Je 9 oseb. UMRLI SO: 65-letna Annunziata Gnezda por, Hofer, 48-letni Sergio Canarutto, 70-letnt Carlo Pečar, 66-letna Renee Fortun at vd. Orlando, 77-letml Ferruceio Leri, 80-letna Flora Perentin por. UJcigral, 73Jetna Simeona Strgacic vd. Scorllni, 67-let-ni Krmi g lo Rosin, 73-letna Lulgta Be-rentin vd. Boneta. Dramski oder p.d. »Ivan Cankar* • Sv. Jakob ■ Trst DANES, 5, t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. «1. Cankar*, Ul. Montecchi 6, VI. nadstr. premiera PARTIZANSKI MITING v dveh delih Po avtentičnih besedilih tekst napisala: P. Bibič — M. Belina Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: V. Lavrenčič, O. Cuk, J. Kufersin, S. Sancin, S. Verč. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL priredi v soboto, 6. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva Prosek - Kontovel na Proseku nastop gojencev šole Glasbene matice Spored obsega skladbe za klavir, violino, trobento, harmoniko, kitaro in mali harmonikarski ansambel. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KLUB vabi vse svoje člane na II. redni občni zbor ld bo v torek, 9. junija 1370 ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: Poročilo predsednika Poročilo blagajnika Poročilo nadzornega odbora Diskusija Volitve Razno Vabilo velja tudi za osrednje prosvetne in kulturne u-stanove .prosvetna društva in tisk. Prosimo za številno udeležbo in točnost. ODBOR Skupna vaja vseh mešanih in moških zborov ob spremljavi godbe na pihala bo v torek, 9. junija ob 21. uri v PROSVETNEM DOMU na Opčinah. Slovenska prosvetna zveza PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU Vabi k predavanju Cortina, biser Dolomitov ki bo v torek, 9. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Predavanje Selme Miche-iuzzi bodo spremljali krasni barvni diapozitivi. Vabljeni! Vstop prost I DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) AU’Atalanu, Istrska ulica 7. Al Ga-leno. Ul. S. Clltiio 36 (Sv. Ivan). De Leltenburg, Trg S. Glovannl 5. Miz-zan, Trg Venezla 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.31 do l.3t) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Dl Gret ta Ul. Bonomea 93. Godina AllTgea, Ul. Glnnasttca 6. G. Papo, Ul. Fellu-ga 46 (Sv. Alojz). LOTERIJA BARI 1 11 52 77 70 CAGLIAR1 74 87 12 34 40 FIRENCE 2 44 43 57 22 GENOVA 7 14 8 18 83 MILAN 73 30 21 68 55 NEAPELJ 3 88 52 33 9 PALERMO 12 30 59 «1 37 RIM 81 80 57 62 22 TURIN 39 37 31 10 86 BENETKE 17 39 2 37 80 ENALOTTO 12 1 1 2 X 12 2 1 2 1 Kvote: 12 točit — nihče, 11 točk — 482.000 Ur, 10 točk — 33.000 lir Prihodnji natečaj Enalotto bo 9. junija. OBVESTILO Udeležence izlete 7. junija v Dolenske TopUce obveščamo, da bo po legalni uri zbirno mesto ob 5.45 uri pred sod-nijsko palačo, ob 8. uri točno odhod preko Opčin čez blok pri Fernetičih. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V počastitev 23. obletnice obnovitve slovenske šole priredi MLADINSKA REVIJA GALEB RAZSTAVO otroških risb, osnutkov, tipkopisov, ilustracij in prikaz kako nastane revija. Otvoritev razstave bo jutri, 6. junija ob 17. uri v foyer)u "oailkana v Kulturnem domu. ~ _ v Razstava bo, razen nedelje, odprta vsaik dan od 9. d® 13. ure. __ A __ Mladinska revija GALEB priredi v soboto, 13. junija ob 17. uri v istih prostorih zaključno svečanost podelitve nagrad učenkam, ld so iKDBr gale na nagradnem natečaju za osnutek platnice JuMOT* številke GALEBA. Gledaljšča VERDI Ob 200-letniid smrti Istrskega skladatelja Giuseppa Tartinija bo v soboto, 6. t.m. ob 21. uri v gledanj Verdi spominski koncert komora« orkestra iz Padove, ki ga vodi ‘ gent Claudio Srimone in ki bojk-paj z zborom «Gli Amiol della P0*" ‘ nia» iz Rima po vodstvom Piera C ■ valija in s sodelovanjem solistov Pj ‘ ra Tosoja (violina) ter Giorgia z ‘ gnonija (flavta) izvajal nekaj Taru' nijevih skladb. Program bo otvorila skladba serere* za pet glasov, nakar bo ' kester Izvajal sonato v g-duru koncert v f-duru za violino in g°u* ' V drugem delu bodo izvajalci P dali koncert v g-duru za flavto godala ter koncert v d-duru z* v. lino, 2 roga, 2 trobenti, tolkala godala, za zaključek pa kompoz*“f «Salve Regina* za 4 glasove in zD” (zadnja Tartinijeva skladba). . ^ Pri blagajni gledališča Verdi nadaljuje prodaja vstopnic. Razstave V umetnostni galeriji eLoža* v i0 pru, Titov trg 4 Je od 14. ma)^■ 10. Junija razstava del Vena jj. Otvoritev razstave bo danes ob J url. Umik vsak dan od 9. do 13- 'u “ no-V nedeljo r od 16, do 19. t poldne zaprto, ||(f Na Združenju Italijanskih n£1 Furlanije - Julijske krajine V b Pollonio 5 razstavlja od 27. ®"rj. do 7. Junija Jolanda Rosini. tev razstave danes ob 18. url. V dvoranici Avtonomne ske in turistične ustanove v SesU IZ " je razstava del sebrvih zbirk Pabla Picassa Dnin zbirk. . t V umetnostni galeriji «Bar , ju- Ulici Rossetti 8 bo od 6. do nija razstavljal slikar Alberto trii. Otvoritev razstave bo v ob 18. uri. .j Od srede zivečer je v gal*1^. st* Tribbio« v Ulici Piccardi 68, va del znanega madžarskega nika Arnolda Grossa, ki je morda t, boljši madžarski grafik in den naj bolj znanih evropskih * $ kov. Doslej je Gross razstavil*' v vrsti prestolnic in velikih zasluži zato galerija, v kateri Gross gostuje, vso pohvalo, omogočila Trstu, da si ogleda ^ tega likovnika. Grossova razsta ^ odprta od 20. t.m. vsak delovm ^ od 11. do 13. in od 17.30 do o praznikih pa od 11. do 13. ” Razna obvestila Starše In učitelje obveščamo, da so v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. Fran. čiška na ogled in za naročilo slike združenega otroškega pevskega zbo. ra, ki Je učinkovito zaključil jubilej, no prireditev osnovnih šol ob 25 ob letnici obnovitve. KASTA obvešča, da Je zaradi pri-reditev v Kulturnem domu seja prenesena na petek, 5. t.m. ob 20.30. OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE SOLE Sindikat slovenske šole v Trstu vabi vse člane (učitelje In profesorje) na sindikalno zborovanje, ki bo danes, 5 junija ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Gep-pa 9- Na dnevnem redu bodo zelo važna vprašanja, zato priporoča točno in polnoštevilno udeležbo. TKB Banca dl credlto dl Trleste VČERAJŠNJI ODKUPNI TEČAJI Ameriški dolar 625 Kanadski dolar 590 Brit. štarlinp 1500 Švlc. frank 145 Franc, frank 110 Balg. frank 12,10 Hol. florlnt 172 Nemška marka 172 Avat. šiling 24,20 Jug. dinar (vel.) 45 Jug. dinar (mali) 47 ZAVOD VAŠEGA ZAUPANJA Tržaška kreditna banka S.p.A. Nazionale 16.00 «Quanto costa 'r^\, re*. Betsi Belle, Bruno Cor*wit’ Eden 16.30 »Dossier prostitutke: TechnJcolor, Prepovedano pod 18. letom, pe|t( Fenice 16.00 #Quarta P*ret*’!'in| p"11 Lawford. Prepovedano mlad' 18. letom. ju« Grattacielo — Danes zaprto. ob 16.00 «1 cannibali*. Brltt in Pierre Clementl. Prrt’°„ieoPr mladini pod 14. letom. Techn (it. Excelsior 16,00 «L’unlco S^000 „ P’ tl*. Elisabeth Taylor, VVarre atty. Tejiys>' Rltz 16,00 »Bruclatelo vlvo*. * Ojor valas, Arlene Dahi. Techn ^p-Filodrammatico 16.30 «La Sat C* ponese*. M. Jasuda, S. 'r lorscope. Prepovedano mla° 18, letom ada"; Alabarda 16.30 «1 peccatl dl ^tcrf' Bovary». Edvvige Fenecb. L 11 color. Prepovedano mladih! letom. Aurora 16.30 «0 cangacelro*-Millian. Technicolor. piulj Crlstailo lš 30 «L'uccello da‘ prep0v dt crlstailo*. Technicolor dano mladini pod 14 let0 je lel Capitol 16.00 »Aliče ncl PareCtii'i: meraviglie*. VV. Disney. ior Sledijo slikanice. .fl| j’l[£ Moderno 16.30 «Stanlio e G' iiKatu' slstibile copia* sledi]0h,,nla%V Impero 16.00 «Un uomo cm ,| d» vallo*. Richard Harris. Za g ,1 r Vittorio Venelo 16.00 «CandX ^ pazzo mondo*. Evva Au« Brando, Richard Burton, dano mladini pod 18. c»rt*j. Ideale 16.00 «11 castello “ jje5> George Peppard, Orson Stevens. Technicolor. Abbazia 16.00 «Uno dopo Richard Harrlson, ParntJnole^ ? ie W«stern. TVchnicolor. mladini pod 14. letom. Astra 16.00 «Justlne °ywe£Lrtl*.IpO venture della virtiis. ** wer, Jack Palance. mladini pod 18. letom. Darovi in prispevki jjr * Pepca Stoka daruje 10°° JaSko matico. SOŽALJE pLi- Športno društvo Bref! do prizadeti družini ffjV globoko sožalje ob 1'ZlfaJ " Kuzmiča In njegovega s jana. SOCIALISTI IN VLOGA POKRAJINE Razgovor s tov. Lucijanom Volkom kandidatom PSI za pokrajinski svet 1 it , f :<• t g # j«1'! vrt 27 »V »»■ ■ ni ?v ■ d*: se V eclT il£ * e V pr^v ■ c*^. reli* 11 »Is r ^ ,fK> Za izvolitev novega pokrajinskega Sveta kandidira na listi PSI v okrožju Devin - Nabrežina tudi Lucijan Volk, kmečki sindikalist. Volilno okrožje obsega poleg devinsko-nabrežinske občine tudi zgonrško in Jspentabrsko občino, Križ, Prosek, Sontovel in del Barkovelj. Te dni smo tov. Lucijana Volka obiskali na domu, izmenjali z njim blisli o sedanjih volitvah in mu postavili nekaj vprašanj, na katera k rade volje odgovoril. Pogovor s« je večkrat pretrgal, ker je po-Hostoma zvonil telefon. Vpr.: tKer dobro poznaš zlasti probleme našega podeželja in kandidiraš v izrecno podeželskem volil-oem okrožju, bi radi vedeli za tvo-ie mnenje glede možnosti posegov oore pokrajinske uprave. Odg.: «Pokrajinske uprave bodo morale imeti novo in pomembnejšo vlogo ter večje možnosti posegov Upoštevajoč ravno zgodovinski kvalitetni skok za demokratizacijo javnega življenja, ki prihaja te dni do “faza z deželno ureditvijo. V tem okviru morajo dežele dati pokrajinam pooblastila in potrebna sredstva za čimvečje približanje javne Oprave ljudskim težnjam in pozebam. Pokra,i;na mora posredovati navzgor potrebe in upravičena Pričakovanja prebivalstva svojega Področja, podpirati gospodarske, sojine in kulturne dejavnosti, sodelovati z občinami in drugim.5 predstavniškimi telesi, zlasti s sindikalnimi organizacijami ,da se usklaja-W in uveljavijo pobude ter predlogi. ki iz njih izhajajo. Prav zaradi tega, in to bi boki še posebej poudariti, smo sofisti odločno proti vsaki taki pokrajinski upravi, kateri^ bi vsak Jas visela nad glavo grožnja prc-‘ektumega komisarja. Smo za sporazum s podporo vseh resnično demokratičnih in naprednih sil, ki “odo predstavljene v pokrajinskem svetu, o takem programu, kr se P0 moral uresničevati odgovorno in dfez demagogije, z dolgoročnim Padrtom, postopno, toda v določe-W|i rokih.* ^pr.: tTo je vodilno - upravno Politično načelo PSI za pokrajinske plitve. Pri nas imamo avtonomno deželo, ki je pokrajini že dala neka-*a pooblastila. Kaj misliš o tem katere so glavne točke progra-Pm PSI, fci se neposredno in vn-?fedno tičejo Slovencev na Trža-5W» i tJdp.; «Tu se povrnemo na bistveno vprašanje našega gledanja na Pokrajino. Dežela je sicer že od-,t°Dila nekatere pristojnosti pokra-toda še to malo ni moglo priti ?° izraza zaradi ponavljajočih se komisarskih uprav. Naj navedem amo zavlačevanje pristopa v kon-jdrnij za upravo Slovenskega gledišča v Trstu, kar je precej škodovalo tej naši največji kulturni jstanovi in sploh vsej naši na-skupnosti. Zaradi komisarskih se niso pravilno upravljala Pooblastila glede turističnih cest, ta-,o da prizadeti lastniki niso še „] ,'li odškodnine za zemljišča — ž‘el pr'mer ceste na Vejno. Zavla ovala se je sploh rešitev raznih tjJManj, za katera je pristojna Pokrajina. fgfvogram PSI zajema predloge za Juvanje raznih gospodarskih, so-(jjhih in kulturnih vprašanj, ki se bi./1? vse pokrajine in njenega pre-yValstva. Se posebej pa vsebuje ob-fj?o za največjo odprtost do spec.5-j, Jih vprašanj slovenske narodne ij opoosti. Tudi v novi pokrajinski ^ravi se bodo izvoljeni predstavil5 • L/'Sl zavzemali za konkretno re ta^nje teh vprašanj, za uveljavi-harodnostnih pravic Slovencev šegi pokrajine za razvoj kmetijstva in zadružništva, za strokovno izobrazbo mladine, za razvoj turizma, za urecVtev vprašanja lova, dobave vode za potrebe kmetijstva, za valorizacijo in učinkovito za ščito Krasa. Pri tem bo delovanje pokrajine moralo sloneti na tesnem sodelovanju z občinami in z organizacijam.', ki resnično zastopajo interese našega kmeta in podeželskega preoi-valstva. V tem smislu se bo razvijalo delovanje izvoljenih socialističnih predstavnikov v pokrajinskem sve tu, seveda v stalnem stiku s prebivalstvom.* je krenil lani. Gledano skozi takšno stališče so sedanje volitve tudi za našo narodno skupnost izrednega pomena, zakaj nihče se bolj kot ravno mi ne zaveda tega, kako važen ie in ureditev medsebojnega spoštovanja. Pokrajinska uprava se bo morala na nov način lotiti reševanja problema odnosov med mestom in podeželjem. Do sedaj se je namreč na to gledalo v funkciji mesta, to je preveč enostransko. Tudi na pokrajini bodo morale vsekakor priti do izraza potrebe in pričakovanja našega podeželja, se pravi ljudi, ki tam živijo in delajo. Socialisti si bodo prizadevali, da se bo izdelal večletni program za uveljavitev u-pravne in finančne neodvisnosti pokrajine, za javna dela, bolnišnice, šole, ceste, športne objekte itd. V ta okvir spadajo tudi pobude in po- VČERAJ POPOLDNE SESTANEK NA PREFEKTURI Predlogi Finmeecaniche za spremembo proizvodnje v Nuova San Giorgio Izdelani so na temelju preučitve tržišča Sindikati jih sedaj preučujejo Pokrajinska tajništva sindikalnih 1 ve tržišča ter zbranih tehničnih po organizacij goriške pokrajine injdatkov. član notranje komisije Nuova San Giorgio so se včeraj pogovarjali s prefektom o razvoju podjetja ter možnosti zaposlovanja delovne sil progo, ki jih bo privedla pre-treh zelo utrudljivih vzpetin na jdO m visoko Marmolado, kjer so S lani kolesarji spuntali zaradi vejte strmine in zelo nizke tempere ter snega. 17. ETAPA: 1 Franco Bitossi, ki je prevozil 165 km dolgo pot od Jesola do Arta Terme v 4.36’57” s po-. prečno hitrostjo 35,747 km/h ?• Van Den Bossche 4” zaost. “• Bergamo , Godefroot • Rejbroeck , Van Vlierberghe .• Bancelli 8' Sgarbozza Swerts n' Farisato ' Faolini Odbor SŠI obvešča slovenska tepiejska športna društva, da tetnerava tudi letos organizi-poletne izpopolnjevalne te-za odbojko In nogomet v *t®vinju. Tečaji bodo (po mož-”®sti ločeno za moške in žen-s‘e) predvidoma v drugi polo-'1c> julija ali v prvi polovici J^SUsta. Prednost bodo imeli "Jlajši igralci. Vsak tečaj bo ?®ial približno 10 dni. Odbor vabi društva, ki bi rada ™*lala svoje člane na tečaj, teJ sestavijo poimenske sezna-Jj® svojih kandidatov za tečaj !Jr jih prineso na sestanek, ki °. v kratkem sklican, da bi *®interesirani dobili na njem ** potrebna pojasnila. NA SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU DOSLEJ BREZ VEČJIH PRESENEČENJ \ Naslednje kolo bo na sporedu v soboto CIUDAD MEXICO, 4. — Prvo I magala Salvador. Bolj kot ta tek-kolo osmine finala svetovnega no- raa pa je zbudilo pozornost sreča- gometnega prvenstva se je zaključilo brez bistvenih presenečenj. V prvi skupini je Belgija (z večjo lahkoto kot je pričakovala) pre- SKUPNA LESTVICA: 1. Eddy Merckx 76.4’31” 2. Ritter 2’41” zaost 3. -Gimondi 2’52” 4. Van Den Bossche 4'59” 5. Zilioli 5*08” 6. Adomi 5’43” 7. Dancelli 5’46” 8. Petterson G. 6’49” 9. Lasa M. M. 7’36" 10. Vianelli 8'40” 11. Bitossi 13’12” 12. Maggioni 1317” 13. Poggiali 13’29” 14. Balmamion 14'53” I FSTVIfA ZA GORSKO NAGRADO: 1. Van Den Bossche 230 točk 2. Zilioli 190 3. Merckx 130 4. Dancelli 60 5. M. M. Usa 50 6. Gimondi, Ritter, Adomi 40 OB 25-LETNICI OSVOBODITVE V ponedeljek prvo kolo odbojkarskega turnirja SPZ Nastopalo bo 7 ženskih in 9 moških ekip V ponedeljek se bo začel odbojkarski turnir, ki ga prireja Slovenska prosveta v Trstu in Gorici ob 25-letnici osvoboditve. Kot smo že poročali vlada za to prireditev veliko zanimanje, saj se je zani prijavilo kar 16 moških in ženskih šesterk. Turnir bo dokaj obširen, sai bo trajal kar dva tedna, odigrali pa ga bodo na skoraj vseh odbojkarskih igriščih, ki jih ima jo naša društva in sicer v Bazovici, Trebčah, Doh-ni, Zgoniku, Padričab, Nabrežini in v Trstu na stadionu «1. maj». Ženski del turnirja je v prvi stopnji razdeljen v dve skupini, moški pa na tri. Dekleta bodo odigrala finalni del tekmovanja 13. m 18. junija, fantje pa 17. junija. Vsa. srečanja bodo odigraj na dva osvojena seta, le finalna tekma bo na tri psvojeng nige. . * » Umik tekem turnirja je naslednji: ŽENSKE PONEDELJEK, 8. JUNIJA: V BAZOVICI OB 20.00 Breg — Gaja Dom — Bor Gaja — Bor SREDA, 10. JUNIJA: V TREBČAH OB 20.30 Zarja — Primorec Sokol — Zarja Sokol — Primorec PETEK, 12. JUNIJA: V DOLINI OB 20.00 Dom — Gaja Breg — Dom Bor — Breg MOŠKI TOREK, 9. JUNIJA: V PADRI-ČAH OB 20.00 Bor A — Gaja Gaja — Sovodnje Sovodnje — Bor A ČETRTEK, 11. JUNIJA: V ZGONIKU OB 20.00 Kras — Bor B Juventina — Kras Bor B — Juventina PONEDELJEK, 15. JUNIJA: V NABREŽINI OB 20.00 Polet — Breg Breg — Mladost Mladost — Polet Bor zaključuje nje med Mehiko in SZ. Mnenja o tej tekmi, ki se je končala brez gola, so si dokaj nasprotujoča. Po mnenju drugih naj bi remi predstavljal uspeh za Mehikance (glede na ugled nasprotnika), za druge pomeni delitev točk skoraj zmago SZ, glede na to, da so Sovjeti igrali proti domačinom v njihovem domačem visokogorskem ambiontu. Vsekakor sta Mehika in SZ — kljub trenutni prednosti Belgije — še ved- PRVA SKUPINA IZIDA Belgija — Salvador Mehika — SZ Belgija 110 0 3 Mehika 1 0 I 0 ( SZ 1 0 1 0 ( Salvador 1 0 0 1 ( DRUGA SKUPINA IZIDA Urugvaj — Izrael Italija — Švedska Urugvaj 110 0! Italija 110 0 1 Švedska 1 0 0 1 ( Izrael 10011 TRETJA SKUPINA IZIDA Brazilija — ČSSR Anglija — Romunija Brazilija 110 0- Anglija 110 0 1 Romunija 110 0 1 ČSSR 10 11] ČETRTA SKUPINA IZIDA Z. Nemčija — Maroko Peru — Bolgarija Z. Nemčija 110 0! Peru 11001 Bolgarija 10 0 11 Maroko 10 0 1 3:0 0:0 0 0 0 3 2:0 1:0 0 2 4:1 1:0 1 2 2:1 3:2 1 2 2 2 3 0 2 0 črpala svoje telesne energije je povsem odpovedala. Maroko, katerega trenira Jugoslovan Zoran Vi-dinič, je opravil v zadnjih sezonah izreden napredek in je povzročil Nemcem precej preglavic preden je položil orožje. Kljub temu pa bi predstavljala kakršnakoli njegova zmaga v preostali osmini finala veliko presenečenje. Naslednja srečanja osmine finala svetovnega prvenstva bodo na sporedu v soboto, 6. junija. Tedaj bodo odigrali te tekme: 1. skupina SZ — Belgija 2. skupina Urugvaj — Italija 3. skupina Romunija — češkoslovaška 4. skupina Peru — Maroko. Preostale tekme drugega kola pa bodo na vrsti dan kasneje, v ne del jo. NA PRVENSTVU FRANCIJE Franulovič v finalu PARIZ, 4. — Jugoslovan Željko Franulovič se je danes uvrstil v finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije. V polfinalnem srečanju je odpravil Američana Ri-cheyja v petih setih ob koncu zelo razburljivega srečanja. Rezultat v korist Jugoslovana je 6:4, 4:6, 1:6, 7:5, 7:5. V finalu se bo srečal s Čehoslovakom Kodešom, ki je v polfinalu prav tako v petih setih premagal Francoza Govena 2:6, 6:2, 5:7, 6:2, 6:3. Štiri tekme Breja Brežani bodo imeli naporen zaključek tedna. Kar štiri njihove ekipe bodo stopile v ten treh dneh na igrišče. Danes ob 20. uri bo v Dolini moška promocijska odbojkarska tekma Breg — Gaja. Jutri bo ob 17. uri v Ul. Flavia medobčinska nogometna tekma mladinskih iger Breg B — Aurisina B, nato pa še Breg A Aurisina A. V nedeljo pa bo ob 9. uri zjutraj v Pa-dričah ženska promocijska odbojkarska tekma Breg — Gaja. liliiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiniiimiiitiiiitiiiiiiiliiliiiiiimiHiHmmiiummimiiiiiiiiiiiiiliiitiuitiiiimiiiiiiiiHiti OB PROSTOVOLJNEM DELU DOMAČE MLADINE Nogometno igrišče v Bazovici dokončano NA TEKMOVANJU V UUBUANl Atletinje iz Nove Gorice med najboljšimi v Sloveniji Na nedeljskem tekmovanju v Ljubljana za atletski pokal Slovenije, so se atleti AK Nova Gorica odrezali res odlično. Predvsem p? je treba pohvalita dekleta, ki so se na ekipni lestvici uvrstila na odlično četrto mesto, medtem ko se bila fantje sedmi. Nekateri tekmovalci so se zelo dobro uvrstili tudi kot posamezniki in stcer takole: MOŠKI: 100 m: 8. Cotič 11”4 troskok: 2. Blažič 13,86 m hoja 5 km: 3. Čelik 52'18”8 ŽENSKE 100 m ovire: 3. Bon 16”4 4. x 100 m: 1. Gorica 50”6 daljina: 3. Hočevar 5,19 m 5. Pelhan 5,06 m 8. Klinkon 4,94 m 100 m: 1. Hočevar 12”3 8. Maraž 13” 4x6 m: 1. Gorica 30”1 višina: 7. Bon 145 cm 8 Klinkon 140 cm krogla: 6. Kutin 10,29 m 9. Flego 29,58 m Ekipno moški: 1. Kladivar Celje 524 točk 7. Gorica 40,5 točke Ekipno ženske: 1. ŽAK Maribor 260,5 točke 4. Gorica 122,5 točke. 2. Zagreb 77 točk 3. Hrastnik 50 točk R. K. NOGOMET svojo sezono V nedeljo popolcfne bo na Opčinah zaključna proslava Borove košarkarske sekcije. Nastopili bouo vsi košarkarji, razen igraicev minita-sketa, ki bodo zaključili svcjo sezono s turnirjem 21. tega meseca. Nedeljski spored na Opčinah bo naslednji: Ob 17. uri tekma med naraščajniki «LEVI»: Sandi Harej, Mauro Fran-oia, Pavel Barrazzutti, Mauro Ko-smina, Aleš Žetko, Danijel Žerjal, Robert Milič, Marko Oblak, Sergij Kukanja, Joris Tul, Sergij Savarin. «ORLI»: Boris Colja, Vukotič Mi-lorad, Leonard Koren, Robert Klobas, Marjan Nadhšek, Edi Košuta, Stojan Sancin, Valter Vatovec, Pa vel Bertok, Sandi Pertot, Klavdij Radetič. Ti igralci naj se zberejo ob 16. uri na Trgu Oberdan. « * • Ob 18. uri tekma med mladinci «BELI»: Livijo Pertot, Danijel Zavadlal, Mladen Šare, Valter Hrvatič, Martin Kralj, Adam Kapič. «PLAVI»: Renato Štokelj, Ivo Sosič, Sandi Pertot, Mladen Škerlj, Andrej Daneu, Drago Bogateč, Lucijan Derganc. * • • Ob 19. uri tekma med člani cALL STARS»: Aleksander Sirk, Sergej Tavčar, Rajmund Kralj, Branko Lakovič, Adrijan Zavadlal, Stojan Kafol. ooooo«o,.ovC)' ooocooooooc<^oo<>ooooo<>ocoooooocc>c<>xx>©oo<>o<^^ iii trni! Frelih V DEŽELI Izhajajočega sonca Popotni vtisi iz Japonske 10. - najbolj popularna revijska gledališča sodi gledališče 'M Gegijo. Zgrajeno je bilo leta 1937 in v njej izvajajo it dnevno tako Imenovane Schochdku revije z eno in plesno predstavo, v drugem delu programa pa pred-\ki, Ulm. Razkošne revije naj lepših japonskih plesalk pri-CJaJ° domačine in zlasti še tujce v ogromno dvorano z Pet tisoč sedeži, ki je vselej polno zasedena Shinjuku parku je četrt neštetih kinematografov. Iz-C živahna zlasti ob večernih In nočnih urah je Gledališka V v predelu Asakusa. Razen kinematografov je precej prstnih gledališč, največ šmirantskih, ki z vsemogočimi C,1« kičem kričavo razglašajo pred vhodi kaj vse bodo «atrakthmega» videli in slišali. Največja atrakc Ja turiste, ki je zares ogleda vredna so tradicionainl V/ Kejs v restavraciji Matsubaya v Yoshiwariu. Hiša, ki J N moderno zgrajena z vsemi tehničnimi izpopolnitvami, Vf zahteva današnji turizem, služi kar najboljšemu po-^ Itostov. Notranjost je razdeljena v več oddelkov, ki za sebe kot staro japonsko gledališče. Notranjo opre-j Polnjuje več objektov Iz Edo dobe, kot se je, kot nam znano, svoječasno Imenovalo današnjo mesU) Tokio. Kot takrat, leseni okviri ali vrata zastrti s papirnato svilo, prekrasne stare slike in pa težka zavesa, ki se imenuje doncho, pričarajo atmosfero tedanje dobe. V takšnem okolju prikazujejo Oiran kurtazane, ki so v nekdanjih fevdalnih časih zabavale goste z glasbo, petjem in plesi v razkošnih, z zlatom pretkanimi kimonih, vsaj bežen edinstven vpogled v staro Japonsko. Oiran Je bila namreč neke vrste kurtizana in popularna oseba, ki je v času civilizacije Eda zabavala goste. Oiran poklic danes ne obstaja več, ker gejše že več kot eno stoletje zabavajo goste samo še z odra v obliki showa. Eksotična predstava prikazuje kurtizano Oiran s svojim spremstvom, kako so sprejemali v starih časih svoje goste in jih zabavali. Nato dvomi norec Hokan zapleše kot takrat in zabava občinstvo. Reminiscenca na stari Edo je zanimiva za vsakogar, ki se zanima za zgodovino starih šeg in navad v Japonski v kateri so svoječasno igrale gejše važno vlogo v družabnem in političnem življenju. Zlasti bučno nočno življenje je v barvito živahni in precej razvpiti veselični četrti Yoshiwara. Razvrat in prostitucijo, ki sta se po vojni razmahnili do neomajnih razsežnosti zlasti v času ameriške zasedbe, je prizadel vladni odlok iz leta 1958, ki prepoveduje prostitucijo v Japonski. Seveda odlok podobno, kot v drugih državah, ni zavrl tajne prostitucije, ki je Je zdaj še več kot prej, seve v obliki hostes, nekakšnih modemih gejš v nočnih lokalih v najmodernejših mini toaletah ali v še vedno privlačnih tradicionalnih eksotičnih kimonih. Glavno zabaviščno življenje pa teče v najrazkošnejših nočnih lokalih kabarejev Minato, Queen Bee, Mikado, Golden Gessekai, Imperial ali v klubih Golden Getsusehai, Golden Akasaka, Nichigeld z izbranimi artističnimi programi raznih plesnih, pevskih in akrobatskih ansamblov. Glavni poudarek je seve na erotičnosti lepih razgoličenih deklet s posebnimi programi toples plesalk in striptizerk z vsega sveta. Kot posredujejo Evropejcu eksotiko temnopolte afriške in pošev-nooke azijske lepotice, tako so Japoncem eksotične črnke kot belke. Redki so programi s samo domačimi umetniki. Mednarodni artistični programi so sicer bolj pestri in bogati za domačine, dočim so za tujce, ki pridejo iz drugih kontinentov bolj zanimive točke v katerih nastopajo predvsem japonski artisti in plesalke tudi iz drugih azijskih držav. Prostori nočnih zabavišč so izredno razkošni in zunaj in znotraj bogato opremljeni in eksotično okrašeni. Seveda se zbira v njih največ smetana japonskega družabnega življenja, kot so diplomati, umetniki in poslovni ljudje In pa tujci, ki se žele zabavati in doživeti tokijsko noč v eksotičnem japonskem okolju. Na odriščih teh lokalov nastopajo zares samo prvovrstni artisti in lepotice, obsijani z ostro bleščavo raznobarvnih reflektorjev ob spremljavi modemih jazz orkestrov. Medtem v dvorani prigrizujejo gostje japonske in druge mednarodne specialitete, ki jih bodisi v družbi mičnih Japonskih hostes ali brez njih zalivajo z vsemogočimi pijačami z vsega sveta od francoskega šampanjca, ameriškega piva in ruske vodke pa do japonskega sakeja. Lepši in mikavnejši pa so mi bili manjši lokali, ki se stiskajo v stranskih ulicah ob razkošni Ginzi. Na zunaj okrašeni z raznobarvnimi lampijoni, vabijo goste v svoje čiste in zelo miniaturne lokale z originalno japonsko opremo. Nekatera krase tipično japonsko zelenje, potočki in vodometi, druga »pet originalne japonske tapisarije ali grafike. Lokale odlikuje poosebljena Japonska čistoča In prijetno vzdušje nevsiljive razsvetljave z okraspimi svetilkami ali lampijoni. Ustrežljivi strežaji ali strežajke v kimonih, kot nekakšne gajše, ki so gostu prej v zabavo kot za strežbo, postrežejo gosta s priznano japonsko uslužnostjo in ljubeznivostjo. Semkaj zahajajo mlajši zaljubljenci, ki si žele mirnih kotičkov in posamezniki, iščoč intimnih doživetij. Noči v Tokiu nudijo raznovrstno zabavo, ki se Je pi poprečni domačin le redko privošči, že od nekdaj slovlj« JTponci kot skromen narod, ki so zadovoljni z majhnim stvarmi. V gospodarskem in industrijskem nacionalnem na predku pa niso tako skromni kot v zasebnem življenju. Ja ponska se je po hudem razdejanju v sedanji vojni v raz me roma kratkem času že tako opomogla, da je postala tretji največja industrijska sila na svetu. Danes grade Japonc največje ladje in so prvi v ladjedelništvu na svetu. Tud avtomobilska industrija s svojimi novejšimi avtomobili va bolj prodira v svet. Japonci se vozijo v najhitrejših vlakil na svetu in grade drzno speljane ceste, izdelujejo najboljši fotoaparate, filmske kamere, daljnoglede in najmanjše transi storje. Pred sto leti niso imeli še nobene univerze, dane: ni najti nepismenega v državi. Japonski narod je s same zatajevanjem izoblikoval samosvojo družbeno normo, ki j je v svoji skromnosti skupnost vse In več od dobrin posa meznika. Tej svojstveni morali, v kateri se zrcalita skromnos in disciplina, podrejajo vse svoje življenje. V podkrepitev izredne discipliniranosti, ki Jo Japonc Izvajajo tudi na cestah, naj navedem dogodek, ki sem gi doživel ob priložnosti protiameriških demonstracij, ki so JU priredili študentje in meščani v zahtevi, po vrnitvi Okinave Pestro okinčani z zastavami, transparenti in napisi na oble kah in pokrivalih, Je povorka nekaj sto demonstrantov ži vahno skandirala v sprevodu naj Američani vrnejo Japonsk Okinavo. V trenutku, ko se je povorka pomikala po cesti je rdeča luč na semaforju zaprla cestni prehod. Sprevot se je v trenutku zaustavil, dočim je del sprevoda, ki je še ol pravem času prekoračil križišče, počakal na drivgl stran ceste. Seveda, med čakanjem skandiranje In klicanje paro ni prenehalo. Sele, ko se je prižgala zelena luč, se je čaka joči drugi del sprevoda spet priključil sprednjemu delu. (Nadaljevanje sledi) V POREČAH PRI CELOVCU SREČANJE ČASNIKARJEV TREH SOSEDNIH DEŽEL Podpisan sporazum o medsebojnem sodelovanju in naporih za širše obveščanje javnosti o Koroški, Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini CELOVEC, 4. — V Porečah pri Celovcu na Vrbskem jezeru se je s sprejemom v Park Hotelu, katerega sta se udeležila tudd italijanski in jugoslovanski konzul v Celovcu ter predstavniki krajevnih oblasti, zaključilo Štiridnevno zasedanje časnikarjev Korožke, Slovenije in Furlanije-Juiijske krajine. To je bilo četrto letno zasedanje časnikarjev treh sosednih dežel, na katerem so razpravljali o medsebojnem sodelovanju ter zlasti o pomoči pri obveščanju javnosti o položaju in dogodkih na Koroškem, v Sloveniji in Furlani ji-Juli j ski krajini. Glavni del zasedanja je bil v ponedeljek popoldne v konferenčni dvorani Park Hotela, ko so predsedniki treh delegacij, predsednik koroških časnikarjev Primosch, slovenskih časnikarjev Pogačnik in časnikarjev Furlanije-Juiijske krajine Sold poročali o delovanju treh časnikarskih združenj od lanskega zasedanja v Trstu do danes. Nato se je razvila obširna razprava o predlogu predsednika koroških časnikarjev Primoscha o ustanovitvi skupnega predsedstva in tajništva treh časnikarskih organizacij, ki naj bi skrbeli za povezavo med •»sndkarji treh sosednih dežel ter o medsebojnem sodelovanju. Sklenjeno je bilo, da bo sestavljeno predsedstvo iz šestih članov in ožje tajništvo iz treh članov. Predsedstvo in tajništvo bosta imeli sedež Izmenično v Ljubljani, Trstu ali Celovcu, se pravi v tistem mestu, ki bo med letom priredilo zasedanje Predstavnik zavoda za socialno zavarovanje italijanskih časnikarjev (INPGI) v Trstu časnikar Gior-gio Milossevich je poročal o zamisli zavoda za sklenitev sporazuma z zavodoma za socialno zavarovanje v Avstriji in Jugoslaviji za zdravstveno oskrbo časnikarjev Italije, Jugoslavije in Avstrije. Zamisel je bila sprejeta s precejšnem zanimanjem. Zato je bila ob zaključku zasedanja sprejeta resolucija, ki poziva zavod za socialno zavarovanje italijanskih časnikarjev, naj nadaljuje s to pobudo in naj se na osnovi že obstoječih mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju med tremi državami uredi tudi vprašanje bolniške oskrbe časnikarjev, treh držav, ki se poslovno nahajajo v eni ali drugi državi in potrebujejo zdravniško pomoč. Prav tako je bil ob zaključku zasedanja podpisan protokol o vsestranskem sodelovanju med časnikarji Koroške, Slovenije in Furlani jeJulijske krajine. Kot smo v prejšnjdi dneh že poročali, je časnikarje sprejel v Celovcu deželni glavar Sima, ki je med drugim poudaril, da so postali vse pogostejši in plodnejši delovni dogodki v okviru prijateljskega sodelovanja med tremi sosednimi deželami, h katerim sodi tud' srečanje časnikarjev, vzgled miroljubnega sožitja med narodi. Deželni glavar je še dejal, da naj postane nadaljnje utrjevanje medsebojnih vezi skupna naloga tudi za prihodnje In da je treba \v tem smislu utrditi mir in prijateljsko sodelovanje za dobrobit vseh delovnih ljudi v tem skupnem prostoru. Predsedniku Simi sta se za- hvalila za sprejem in za njegove tople in prisrčne besede v imenu časnikarjev Furlanije-Juiijske krajine Danilo Soli in v imenu slovenskih časnikarjev Milan Pogačnik. Časnikarja iz Furlanije-Juiijske krajine in Slovenije so bili med svojim obiskom na Koroškem deležni izredne pozornosti in gostoljubnosti koroških kolegov. Med ostalim so jih Korošci popeljali na ogled rudnika magnezita in naprav za njegovo predelavo v Radenthei-nu in tovarne furnirjev In vezanih plošč «Funder» v St. Veitu. Med tema obiskoma so imeli gostje priložnost da so si ogledali tudi prelepo deželo Koroško z Osojskim jezerom. Prihodnje srečanje časnikarjev treh sosednih dežel bo v Sloveniji. Volitve v pokrajinski svet in svete okoliških občin Spomenik na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, ki so ga postavili v spomin prekomorcem, borcem TV. armade JA in drugim borcem in domačinom. Pri spomeniku bo jutri, 6. junija množično zborovanje borcev, ki so sodelovali v bojih na tem območju. V notranjosti spomenika je grobnica, v kateri so posmrtni ostanki 284 borcev, ki so padli v zadnjih bojih . ........................................................................................................m 31. MAJA V YVERDONU Srečanje in končna resolucija furlanskih izseljenskih organizacij Društva zahtevajo od ministrskega in deželnega sveta, da priznata obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini in pravico do šol Napeto predvolilno — sili bolje rečeno «predreferendumsko» — ozračje v Švici je v zadnjih predvolilnih dneh prevzelo vse. V psihozi, ki jo je Schvvarzenbach s svojim ksenofobskim predlogom sprožil in jo še trdno podpira in jači, so vsi ostali problemi stopili nekako v o-zadje, ali vsaj javnost ne sledi vsem tistim dogodkom, ki bi zaslužili več pozornosti in bi jo gotovo tudi imeli, ko bi ne bilo glasovanja pred vrati. Na srečanju emigrantov, ki je bil v Luzemi 25. in 26. aprila je potekalo delo na dveh nivojih. Poleg rednega zasedanja, poročil in diskusij, so posebej delale tudi komisije, ki so si prevzele nalogo, da globlje preštudirajo položaj in različne probleme ter o njih kasneje poročajo. Vsaka komisija je bila sestavljena iz predstavnikov navzočih organizacij. Te komisije so sedaj izdale svoja podrobna poročila, ki so vsa v perspektivi novega zakona za emigracijo z dne 20. marca oziroma v perspektivi, da bi bil Schwarzenbachov predlog sprejet. Vendar bomo o teh poročilih poročali enkrat kasneje, omenili bi sedaj le sklepe komisije za Furlanijo - Julijsko krajino, ali bolje bi se omejili samo na delo te komisije. Že takrat je komisija sklenila, da se bo ponovno srečala in to v čim krajšem času. Nekaj dni prej je deželni svet odobril zakon o u-stanovitvi deželne konzulte za izseljenstvo in o socialnem skrbstvu za izseljence in njihove družinske člane. Delo komisije je bilo torej usmerjeno v dopolnitev nekaterih pomanjkljivosti zakona samega in pa v običajno povezovanje posameznih organizacij in koordinacije njih dela. Rimska vlada je 15. ma- ja zavrnila deželni zakon, sicer z nekoliko oporekljivo opredelitvijo. Društvo slovenskih izseljencev iz Benečije, ALEF, PAL FRIUL in nekateri Fogolars Furlan so tedaj organizirali ponovno srečanje 31. maja v Yverdonu. Na drfevnem redu so bile štiri točke: zavrnjeni ja-kon št. 114 (deželni); eventuelno drugo srečanje furlanskih emigranta skih organizacij; koordinacija dela istih; možnost investicij IRI v deželi Furlaniji. Ob zaključku srečanja so organizacije sprejele končno resolucijo, katere kopijo so poslale predsedniku republike Saragatu, predsedniku ministrskega sveta Rumorju, predsedniku IRI Petrilliju, predsedniku dežele Berzaotiju, raznim političnim voditeljem in raznim časopisom. Z resolucijo organizacije protestirajo zaradi nesprejetja zakona št. 114 in zahtevajo, da deželni odbor ponovno predloži zakon v isti obliki; poleg tega pozivajo vse deželne emigrantske organizacije, naj podprejo ali celo zahtevajo to zopetno predstavitev zakona. Nadalje organizacije pozivajo italijansko vlado, naj posreduje konkretnejšo u-deležbo podjetja lRI v industrijskem in gospodarskem napredku dežele, da bi postopoma in dokončno odstranili pojav emigracije. Organizacije želijo, da bi se vse izseljenske organizacije iz dežele Furlanije - Julijske krajine zedinile glede ciljev in bi vzporedno delovale. Združenje furlanskih organizacij v Švici obvezuje končno ministrski svet in deželni svet, naj prizna obstoj slovenske manjšine v videmski pokrajini in naj se uveljavijo vsi državni in deželni zakoni, ki so za tako zahtevo potrebni. Dežela bi morala v tej zvezi tudi poskrbeti, da bi bil končno rešen problem šolanja in to od šol, ki so potrebne za profesionalno oblikovanje pa do univerz, upoštevajoč seveda zahteve Vidma. Združenje se obvezuje, da bo za to zahtevo sprožilo sodelovanje vseh furlanskih emigrantov v Švici. Ob koncu zasedanja •so organizacije še sklenile, da organizirajo ponovno srečanje furlanskih organizacij v Švici in sprožijo poziv, katerega edini cilj sta konec izseljenstva in preporod ter ponoven razmah Furlanije. ŽENEVA, 4. - Zurichški dnevnik «.Blick» poroča danes o umoru •Izletnega italijanskega delavca Romea Bedinija. Bedini se je sinoči ostro skregal s 54-letnim švicarskim delavcem Walterjem Freuchli-com. Začela sta se prerekati zaradi Schwarzenbachovega »protituj-skega* predloga, in skorajšnjega glasovanja. Začela sta se psovati, ko je Freuhlich povlekel 'z žepa pištolo in ustrelil v italijanskega delavca. Priskočila je Freuhlicho-va hčerka in razorožila očeta. Med zasliševanjem je Freuhlich izjavil polciji, da ni nameraval ubiti Bedinija, temveč da ga je hotel samo ustrahovati in prisiliti, da bi zapustil Švico. Donava porušila nasipe DUNAJ, 4. — Reka Donava je preteklo noč porušila nekatere na sipe na romunskih tleh pri Jiu-Be-chetu, Bachet - Babuleniju in Zim-nicea - Nastureluju. Voda je poplavila njive, vojaki in prebivalci pa skušajo obnovit’ jezove in nasipe, da bi zavarovali industrijski center pri Galatiju. Vsa pristanišča ob Donavi je zopet zalila voda. Prvih deset knjig (Nadaljevanje s 4. strani) a.....iiiimiiiiiiinniiiiiininkiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiimiiiiiiuiiliilliiiiii....■■■■■■■H..............................................................................imiiiiiiii......................................................... VČERAJ PRED PRIZIVNIM SODIŠČEM 3 leta in 4 mesece zapora moškem zaradi izsiljevanja m ponareditve Porotniki so ga oprostili obtožbe tatvine m mu odpustili enoletno zaporno in celotno denarno kazen Z razsodbo, ki obsoja 44-letnega Salvatora Gaetanija na 3 leta in 4 mesece zapora ter 250 tisoč lir denarne kazni, -se je včeraj v veliki dvorani porotnega sodišča zaključil proces proti moškemu, ob- siljevanja 4 leta zapora in 250 tisoč lir denarne kazni, za obtožbo tatvine 6 mesecev zapora in 50 tisoč lir denarne kazni in končno za obtožbo ponareditve dokumentov 4 mesece zapora. Javni tožilec je toženemu grožnje z nožem, izsilje-1 nadalje zahteval, naj se za vse pre- krške, ki zadevajo globo, izvaja na podlagi dekreta predsednika republike amnestija ter odpustitev enoletne zaporne kazni. Gaetanijev branilec odv. Pasco-li iz Gorice pa se je za svojega klienta boril za najširše oprostitve. Kratek ugovor tožilca dr. Tavel-le, ki je dejal, da je nedopustno in smešno priznanje olajševalnih o-koliščin za odškodnino, kot je zahteval branilec, nakar se je sodni zbor porotnega sodišča umaknil na posvet. Kot že rečeno so porotniki obsodili Gaetanija zaradi obtožbe izsiljevanja in ponareditve na 3 leta in 4 mesece zapora ter 250 tisoč lir denarne kazni, zaradi pomanjkanja dokazov pa so ga oprostili obtožbe tatvine. Porotni sodniki so nadalje odredili za Gaetanija petletno prepoved opravljanja javnih služb, izvedbo amnestije za prekrške, ki zadevajo samo globo in končno odpustitev enoletne zaporne in celotne denarne kazni. nmicmmigmu udeležba Jugoslovanska podjetja na letošnjem velesejmu Jugoslovanski dan na velesejmu bo 15. junija Med 15 tujimi deželami, ki bodo letos uradno sodelovale na XXII. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki se bo pričel čez dva tedna, to je 14. junija 1970, bo Jugoslavija ponovno zasedla pomembno mesto. Podjetja iz sosedne republike bodo namreč prisotna v palači narodov, kjer bo kolektivna razstava,'v lesnem paviljonu in v gastronomskem parku. Za letošnjo prireditev so se prijavila naslednja podjetja: Ferimport (Zagreb), Slovenija sadje (Ljubljana), Koteks — Tobus (Ljubljana), Dom import-export (Ljubljana), Medex import-export (Ljubljana), Modna hiša (Ljubljana), Prehrana import-export ljana), Mercator (Ljubljana), Tomos (Koper), Agraria (Koper), Adriacommerce (Koper), Jadran import-export (Sežana), Tekstilna tovarna (Prebold), Industrija «Galant» (Šentvid ( Ljubljani), Slovenija šport (Ljubljana). Založniška podjetja: Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Založba «Obzorja», Založba «Lipa», Pomurska založba, Zavod «Borec», (Ljub- Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Tehnična založba Slovenije, Mohorjeva družba, Uradni list. Partizanska knjiga. Intercommerce (Umag), Jugoriba import-export (Zagreb), Kemikalija (Zagreb), Kombinat Bel je ((Mece-Darda), Vajda import-export (Zagreb), Istravino export (Reka), Opče trgovačko poduzeče (Zagreb), Voče import-export (Zagreb), Gavrilovič (Petrinja), Brodokomerce (Reka), Slovenijales (Ljubljana), Exportdrvo (Zagreb), Jugodrvo (Beograd), Toko (Domžale). Letošnjo kolektivno razstavo jugoslovanskih izdelkov in proizvodov bo pripravila Gospodarska zbornica SR Slovenije iz Ljubljane. Jugoslovanski dan na sejmu bo 15. junija. in »im 14 m****,-********* ********** 14440004040004400444004444044 •444404000004004044000400044* •O00444*040*0»*00O 004444000* ------ 2 DOLJAK Gluaapp« 2 BEVILACOUA Vlncanio ,>444*00? 00 p. >gi*> **»* 00 000*0 00*0 •4440440444444040400044004440 »0044000000440000^40044444000 •4404*00000444444044*0**04*-'-* ■ ) 04 0*004 0 0*00400 000 4400 00 40 sss: ttt . . . 0044000{ ......... L000000000000*000400*000000+0 mo*44404OO000440t*4+O00O44040* »0000400000044000000000044040 •00440000440000040004*04004*0 At km tetajig > 0 0 0 0 0 0 0 000000 04t* 0 000004 0 0 00' m.»40 0 000000*004*0.0000004040040, »0000000004004000000400400000! Š0000000040000000400040400000! »00000040000000000000000/pr * ssssš; m 0 " •' 00440040040 00000444040 Deželni odbornik za zdravstvo te obiskal včeraj goriAko bolnišnico, kjer so v teku dela za dograditev ln razširitev nove lekarniške sekcije. Ta dela .je finansirala dežela s prispevkom 143 milijonov za samo gradnjo in 5 mUilonov za obresti na posodile. 3 GUŠTIN Orl« 3 BIZJAK Dommleo 4 GUŠTIN Uoanio 4 COLJA Paolo 5 GUŠTIN Emllio S GUŠTIN Albine 6 GUŠTIN Milano S GUŠTIN Duaan m 7 HROVATIČ Milom 7 KRIŽMAN Milom vanja denarja, ponareditve vozniških dokumentov in drugih manjših prekrškov. Sodni zbor porotnega sodišča (preds. Corsi, tož. Tavella, pris. sodnik Ligabue, zapis. Stripoli in 6-članska porota) je vstopil v sodno dvorano nekaj po 9.30, ko je podčastnik agentov javne varnosti Venier iz Tržiča na zahtevo predsednika sodišča prinesel iz Gorice nož, kjer je bil shranjen in s katerim naj bi bil obtoženec grozil svojemu tožitelju Di Leni. Di Lena je potem, ko si je malce boljše ogledal rezilo, spoznal nož za tistega, ki ga je Gaetani imel v notranjem žepu suknjiča in na izrecno predsednikovo prošnjo v nekaj kretnjah prikazal sodnemu zboru, kako si je Gaetani odpel suknjič, pokazal žep, iz katerega je molel ročaj noža in mu zagrozil one znane besede. Sledil je govor javnega tožilca dr. Tavelle, ki je zahteval za Gae tani ja sledeče kazni: za obtožijo iz- UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6. H., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulic« 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPI&VA: TRST - Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 • UL SV FRANČIŠKA Št. 20 - Telefon 37-M8 mesečno 950 lir - vnaDrei četrtletna 2 700 Ur polletna 5 200 Ur, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 dm (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 st^ lni* jev) Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1.. telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni ba^dv Ljubljani - 501 3-270/1 - »GLASI: Cena: Za vsak mnširini enega stolna: trgovski 150 ffaiančno-upraviri 250. osmrtnice 150 Ur - MaU oglasi 50 Ur beseda - Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italaje pn «Soaetž PubbUcitž ItaUana>. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, ^ najbolj značilnih del. Od vsakega umetnika pa je predstavljenih po osemdeset del. Zgoščena karakteristika dela, zadosten prikaz življenja, pa dovolj obširna slikovna predstavitev, vse to daje tej izdaji prikupni videz in koristen značaj. In res, naši umetnostni strokovnjaki dajejo izdaji pohvalne ocene. Menijo sicer, da spremno besedilo italijanskih avtorjev za poprečnega ljubitelja umetnosti ni najlažje, da je morda prej težko kot lahko umljivo, da pa je vendar primerno, čeprav bi bil lahko spremni tekst dosegljivejši. Toda poglavitno je, da daje vendar dovolj izčrpen pregled življenja in dela in pa da imajo knjige bogat slikovni material. V prvi seriji desetih knjig zbirke BISERI UMETNOSTI so predstavljeni Tizian, Modighani, angleški slikar 18. stoletja Gainsborough, ameriški slikar Paul Jackson Pol-lock, pa slavni Renoir, nizozemski slikar, iz prve polovice našega stoletja Mondrian. Predstavljen je. Rembrandt in poleg njega španski sodobni slikar Miro, impresionist Degas in Michelangelo kot kipar. Deset mojstrov, en kipar in devet slikarjev, vseh časov, vseh narodnosti. Težko bi našli kako zakonitost izbora, pestrost oziroma raznoterost je njega poglavitna odlika. Dopolnitev izbora pa pričakujemo v nadaljnjih knjigah prihodnje serije. Za zaključek samo še misel: podobne priročne monografije naj bi predstavile tudi domače slikarje. Toda kdo se bo teh izdaj lotil? Založbe pa naj vsaj mislijo na to. Uspeh bo skoraj gotovo zagotovljen. HONG KONG, 4. — Kitajske o-blasti so danes mobilizirale nad 200.000 prebivalcev v pokrajini Kivangtung, da bi zgradili nasipe in jezove, kajti zaradi močnega deževja temu predelu grozijo obširne poplave. Metereološki urad; napovedujejo še deževja in prebivalstvo pripravlja na tisoče vreč peska, da bi se v primeru nenadne nevarnosti lahko takoj zavarovalo. Prihodnjo nedeljo in naslednji ponedeljek bodo v tržaški pokrajini volitve za obnovitev pokrajinskega odbora in občinskih odborov okoliških občan v Nabrežini, Dolini, Zgoniku, na Repentabru in v Miljah. To pomeni, da bodo volivca tržaške občine volili samo svetovalce pokrajinskega odbora, volivci ostalih občan področja pa poleg teh še svoje predstavnike v občinskih svetih. Zaradi tega bodo volivci v tržaški občini, ko bodo stopili na volišče in predložili predsedniku volilno potrdilo prejeli samo eno glasovnico (rumene barve), ki se nanaša na volitve v tržaški pokrajinski svet. Volivci okoliških občin pa bodo prejeli dve glasovnici, ki se razlikujeta po barvi. Prva, rumena, se nanaša na volitve v pokrajinski svet, druga pa (sivkastomodra) na volitve posameznih občinskih svetov. Rumena glasovnica, ki zadeva volitve pokrajinskega sveta, ne more delati preglavic volivcem. Po svojih volilnih znakih je e-notna za vso tržaško pokrajino ter vsebuje 10 volilnih znakov od znaka KPI do zadnjega, ki se nanaša na Skupno slovensko listo. Upoštevati pa moramo, da je tržaška pokrajina razdeljena, glede pokrajinskih volitev, na 24 okrožij in da v vsakem okrožju nastopa po en sam kandidat liste določene politične skupine. Ime in priimek tega kandidata sta natisnjena na glasovnici poleg znaka liste. To pomeni, da volivec, ko prekriža volilni znak politične stranke, glasuje avtomatično tudi za njenega kandidata v tistem volilnem okrožju. Pri volitvah v pokrajinski svet ne pridejo torej v poštev preferenčni glasovi. Drugače je z volitvami v okoliške občinske svete. Tu imamo dve skupini: v prvi so občine Nabrežina, Dolina in Milje; v drugi pa občini Zgonik in Re-pentabor. V teh zadnjih dveh velja večinski volilni sistem, ki dodeljuje večinski listi 12 svetovalskih mest, manjšinski pa tri. Pri teh dveh pridejo v poštev preferenčni glasovi samo za listo, ki bo ostala v manjšini in sicer samo trije. Glede volitev v občinske svete v Nabrežini, Dolini in Miljah moramo še pripomniti, da volivca lahko samo prekrižajo volilni znak liste svoje stranke ali pa poleg tega tudi napišejo štiri preferenčna imena kandidatov, ki bi jih hoteli izvoliti. Glasovnica ima poleg volilnega znaka tudi štiri vrste, kamor se lahko vpišejo imena izbranih kandidatov. Ko govorimo o imenih kandidatov, moramo opomniti volivce, da lahko vpišejo svoj preferenčni glas ne samo z imenom kandidata, temveč tudi samo z označbo zaporednf številke, pod katero je vpisan na kandidatni listi, ki je izobešena v prostorih volišča. Končno naj še pripomnimo, da se morajo volivci strogo držati navodil predsednika volišča glede formalnosti. Vsak volivec naj skrbi, da ne poškoduje ali onesnaži glasovnice na kakršen koli način, keT bi bil sicer njegov glas neveljaven. DOLINSKA OBČINA •—-*«> -4 0 0 00 c • 0 0 000 r »*• 00O000P *0 0 004 000000 00*» »000*0000'■ 0*0 • 0 0000000000000000*0 4..0000»*44 4* **>£*£££*• »E ttttiii Jiiiii iillliililill 4 0 0 0 0 000 0 0 00 **00 0» m - 0 t K 0 4 0 0 ■a -i 4^0~* »0 0000004*00 00044000*0000000**0 v;:;:::;:::;:::;;; *i(i*s*o**00*::s:::: tooooooooooooSooooooooooootoo* • •0O000000»0<*000000000004000*00 -■»0000000000 00000 000 000 0 0 000 00 0 »040OO004000000004000040000000 k0004*000000000440444000000^00 »0*0****000*040400000000040400 I, 00*0000000040000000000000'. . „.•0 0 0 00**0**0**00*440 0 004000 00 0 1*00*400r00***04*0000**0400000 TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET Kjjijsjsjjjjjiisjijšiii »s:??«««;;?::;«:«: hm I ISPHMi JU iiiiiliiliigiliii!! ipililšlsii :ssjss:sssssssj;s;;ss::: SSJSJSSSSSSSSŽSSSSJSJSJS NABREZINSKA OBČINA PO********* e. 0 0 400000440000000 0' 40444 0 0 00 4 0 o40004000* 40 0 4 * 0; »00044004000000400000000000000 m~l00*0*.'0004yl*i»0S>>->40004000004')0 ^*0* ******* O*.' 00**0 00000000 0* O »000000,iti****?0*000 04 000000000 » 0400 040*0,-000 0**0 00 00,1000 0000. *“*"'^*........ 0*0 .........it** ,■4040400*0* 04400000440 -mmr™ i fiiiiisillli! j ,c.s^e S«js$s;k«sksssssssss::sss ijMSSissijisšsji » »• O «> 0440 e 4 0 4 0 00,0 + ,-,- f*> »! »' ■ »00040000400 0 t .'.04*0 000 04-.-4, 0 44-'0 0 t' 00 40 «•■ A' - r • O »40 -> - • • » $ Hi * A 0 * 4 £ 2 Ji- 4 0'0 4 4 0 S $ 00 i » 0 0 4 0fi 4 0 0 0 0 0 0 O 0 4 0 4 0 4 0 00 0 0 * -KKjssjJjrs::::;;: r:;..::.::::::;:;::.::.;.. 0*0000000*,'0000000 0 .0004 ZCONIŠKA OBČINA .v. Comune di S GO N ICO Občina ZGONIK ELj&IONI COMU N ALI - ANNO 1970 ^.V-0 OBČINSKE ffOLITVE - LETO 1»70 CONBIOL1IRI* C O M U N A LI DA ElEGGERE N. 15 ŠTEVILO OBČINSKIH SVETOVALCEV. KI NAJ SE UVOUJO: IS AVVERTENZA: CImcuh •1*11070 h* diritto di votaro por un numoro matiimo di 12 candidat! OPOZORILO: Vitk volivec Uhko odit svoj tl ti kveljemn u 12 ktoiiJtiou MILJSKA OBČINA m m □ 1 REBULA Vladimiro 2 CARLI Giuttpp« 3 EMILI 8«rffio 4 GRUDEN GiuMpp« 5 GRUDEN SREČKO 6 MILIC Mario 7 SARDO Bruno 8 SEDMAK Folico 9 ŠKRK luigl 10 ŠTOLFA Fortunato 11 ŽIGON Miroalao 12 ŽIVEC Toodoro 1 GUŠTIN Giuaepp« 2 FURLAN Antonio 3 FURLAN Franceaco 4 GODINI Giovanni 5 GRUDEN Mario 6 HROVATIN Albino 7 KRAU Albino 11 FEGAN Carlo 12 ZOLI Francaaco REPENTA3RSKA OBČINA Comuna dl MONRUPINO Občina REPENTABOR KEZIONI COMUNALI - ANNO 1970 f OBČINSKE VOLITVE - LETO 1870 CON8IOUEM COMUNALI DA ELEGGERE N. 1R Število občinskih svetovalcev, ki naj se izvolijo.■ v AVVERTENZA: CImcutt oiottoro ho diritto di votoro por un numoro mastimo dl II candidott OPOZORILO: Vttk volivec Uhko odit tvoj »Iti kvetjemu u 12 kttdidttov m □ 1 GUBTIN Micini« R KUTIN Giovanni • MILIC Carl« 10 MILIC Luigl 11 RKABAR Ctrl« ,12 RKABAR Romano k-’ n 1 BAI8S Egldio 8 METELCO Glovanna In PURIC 0 MOŽINA Rado« 10 ŠKABAR Giovanni JL 11 ŠKABAR Miroalao 12 ŠKABAR SUvMtro