: .Vi

S*
"I-'¿Vi '*

¡v®

VJf
PRIPRAVA CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE ... STR. 3
PRIDOBITEV ZNAKA SLOVENIA GREEN ... STR. 21
-t"- w> imhwi-^¡Tfcir*"'-" *Yru~f\\mMi 27. JURJEVANJE JE PRED VRATI ... STR. 26
IT/
NOVI IZZIVI ZA IVANA MEDVEDA ... STR. 27
B*afly5	.. -mišl '
P* RDEČA IN MODRA POTNICA NA ŠVEDSKO ... STR. 28
IP^/JiJ..»^" ^;-:.	,	■ .j.
^ ^ GLEDALIŠKA IGRA OČAK TRIGLAV ... STR. 30 POGOVOR S HITROSTNO DRSALKO URŠO ERJAVEC ... STR. 41
PLESNA PREDSTAVA MALI PRINC ... STR. 45 KK ZLATOROG V LIGI ZA PRVAKA ... STR. 47
NOVA BALVANSKA PLEZALNA STENA V RIMSKIH TOPLICAH ... STR. 50
h.

„ -Mi
(■nui Č-. r	■ "v"*
HMufl K ■ t '' ■* L-■v.
-	"SE®--
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica:
Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive
Uredniški odbor:
Nina Pader, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna uliea 2, 3270 Laško tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740
internet: www.lasko.si
e-naslov: bilten@lasko.si
Lektoriranje: Nika Košak
Oblikovanje in grafična priprava:
Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka
Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana
Naklada: 5.150 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici:
Plesalke plesnega oddelka Glasbene šole Laško-Radeče Foto: Andrej Gobee
Naslednja številka predvidoma izide 15. junija 2016.
Prispevke in oglase je treba oddati do 31. maja 2016 na e-naslov bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Frane Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov info@radioeelje.eom. Naslednja oddaja bo 9. maja 2016.
NOVI IZZIVI
V življenju se vedno srečujemo z novimi izzivi. Kljub temu, da se nemalokrat sprašujemo in tehtamo, ali jih sprejeti in kako se z njimi spopasti, si življenja brez njih ne moremo predstavljati. Izzivi nam odpirajo nove poglede na življenje in odkrivajo nova spoznanja o nas samih. Na vsaki poti, ki jo začnemo na novo, spoznavamo nove ljudi, odkrivamo nove priložnosti in s tem bogatimo naše izkušnje, naše življenje.
Pred vami je aprilska številka Laškega biltena, v kateri boste našli kar nekaj izzivov, s katerimi se srečujejo naši občani. Pa naj bo to na šolskem, športnem, poslovnem ali kakšnem drugem področju.
Zanimiv izziv je bila tokratna naslovnica našega glasila. Ko smo v uredništvo dobili fotografijo Andreja Gobca, mentorja fotografskega krožka na OŠ Primoža Trubarja Laško, smo bili navdušeni nad motivom plesalk v cvetočem parku. Da bi dekleta na naslovnici zažarela v pisanih barvah in se nam še bolj približala s svojimi plesnimi koreografijami, smo fotografiranje s skupnimi močmi izvedli še enkrat. Tako gre mladim plesalkam plesnega oddelka Glasbene šole Laško-Radeče pohvala in zahvala, da so se potrudile in nam pričarale barvito pomlad. Z veseljem jim namenjamo tudi našo zadnjo stran.
Posebna prelomnica v življenjskem popotovanju sta vsekakor pričetek in konec službene kariere. Za Gašperja Salobirja, ki ga bomo bolje spoznali v naslednji številki, se začenja nova pot na Območni izpostavi JSKD Laško. Na mestu koordinatorja izpostave je nasledil Ivana Medveda, ki se je upokojil. »Medo«, kakor ga kličejo prijatelji, ostaja zvest ljubiteljski kulturi tudi v jeseni življenja in s svojo pozitivno energijo že načrtuje nove kulturne dogodke. Tako kot njima želimo veliko uspehov tudi Mojci Leskovar, ki jo kot predsednico uprave Thermane, d. d., čakajo novi delovni izzivi.
Življenjska priložnost, ki jo bo 12. maja imela Manuello Brečko, je nedvomno izziv, o katerem sanja marsikateri glasbenik. Ponosni smo, da je bila razglednica za pesem Evrovizije posneta v Laškem, saj gre za enkratno priložnost promocije našega kraja in občine. Manuelli želimo, da čim bolje izkoristi vstopnico za Stockholm in se s svojo pesmijo »Blue and red« uvrsti na čim višje mesto.
Da se bo v novi vlogi dobro znašla, želimo tudi naši članici uredniškega odbora. Nika bo namreč 23. aprila postala Martinova življenjska sopotnica. Nevesti in ženinu želimo sproščen in nepozaben dan. Za popotnico pa naslednja misel: Ljubezen je partnerstvo dveh unikatnih oseb, ki znata drug iz drugega izvabiti najboljše in ki se zavedata, da sta vsak zase dobra, skupaj pa sta lahko še boljša.
Drage bralke, cenjeni bralci. Pogumno zakorakajte v pomlad in bodite odprti za nove izzive. Poslušajte svoje srce in počnite čim več reči, ob katerih vam zasijejo oči, srce zaigra in duša vzleti.
Tanja Grabrijan, odgovorna urednica
Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu upora proti okupatorju v soboto, 23. aprila 2016, ob 11.00, na šolsko igrišče v Zidanem Mostu.
Proslava bo posvečena 75. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Občina laško

Organizatorji: Občina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, STIK Laško
2
bUSJ
občinska uprava
OBČINA LAŠKO
CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE LAŠKO
Občina Laško je pričela izvajati projekt Celostna prometna strategija Občine Laško (v nadaljevanju CPS). Operacijo bo delno financirala Evropska unija, saj so bila Občini Laško odobrena evropska ko-hezijska sredstva iz Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostna os št. 4: Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja, prednostna naložba št. 4.4: Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitve -nimi prilagoditvenimi ukrepi, pri čemer je specifični cilj razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje kakovosti zraka v mestih.
CPS bo sodobno oblikovan dokument, ki upošteva in nadgrajuje obstoječe strateške dokumente mesta in regije ter nadgrajuje trenutne načrto-valske prakse, ki so bile osredotočene predvsem na gradnjo cest, mostov, parkirišč, železnic ...
Gre za nov način razmišljanja in načrtovanja, ki pomeni korak k bolj celostnemu in trajnostnemu načrtovanju prometa v občini.
Razlog za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Laško izhaja iz potreb po:
•	izboljšanju življenjskega prostora v mestu Laško;
•	povečanju prometne varnosti;
•	izboljšanju povezanosti s širšim zaledjem;
•	zmanjšanju onesnaženosti zraka s škodljivimi plini;
•	zmanjšanju hrupa, ki ga povzročajo motorna vozi-
la;
prispevku k uporabi trajnostnih mobilnih sredstev;
zmanjšanju zasebnih izdatkov za prevoz potnikov - ljudje v občinah s strategijo potrošijo manj denarja za potovanja do določenega cilja; zmanjšanju izgubljenega časa zaradi prometnih zastojev; dvigu kazalcev zdravja - zaradi zmanjšanja onesnaženosti zraka in večjih možnosti za aktivno potovanje; povečanju dostopnosti za vse prebivalce, vključno s starejšimi in mlajšimi ljudmi ter tistimi s funkcionalnimi težavami;
učinkovitejšemu izpolnjevanju zakonskih obveznosti in reševanju težav z onesnaževanjem zraka; boljšem dostopu do sredstev Evropske unije;
izboljšanju upravljanja prometnega sistema, kar pomeni znižanje stroškov vzdrževanja in razvoja infrastrukture; smotrnejši porabi občinskega proračuna;
povečanju turistične atraktivnosti občine Laško in Savinjske regije; povečanju osveščenosti k uporabi traj-nostnih mobilnih sredstev;
• povečanju varnosti oseb s posebnimi potrebami .
Kot prikazuje spodnja slika, oblikovanje in začetek izvajanja strategije traja leto dni in obsega enajst sklopov dejavnosti.
CPS mora potrditi in sprejeti občinski svet Občine Laško. S sprejetjem CPS naj bi se začel dolgoročni proces celostnega in trajnostnega načrtovanja prometa, kar bo imelo pozitivne učinke na prometno varnost, na okolje in zdravje, vplivalo bo na potovalne navade prebivalcev občine, izboljšala se bo učinkovitost izrabe obstoječih zmogljivosti, izboljšali se bodo mobilnost, dostopnost, turistična atraktivnost, povezanost med kraji in kakovost bivanja.
CPS mora biti izdelana skladno s smernicami za pripravo CPS (vir: Trajno-stna mobilnost za uspešno prihodnost, Smernice za pripravo Celostne prometne strategije, Ljubljana: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012). Zato je Občina Laško v mesecu marcu objavila javno naročilo za izdelavo Celostne prometne strategije Občine Laško z vsemi potrebnimi spremljevalnimi aktivnostmi.
Mag. Andrej Flis
občinska uprava
Portal SPV_
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je v letu 2016 objavila nov spletni portal SPV - spletni portal občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (www. avp-spv.si). Portal je v osnovi namenjen za boljšo, lažjo in ažurnejšo ko-
ordinacijo, obveščanje in spremljanje aktivnosti občinskih SPV. Uporabniki portala lahko dostopajo do informacij o delovanju posameznih aktivnih SPV po Sloveniji, do aktualnih preventivnih akcij, do različnih gradiv in spotov, do primerov dobre prakse, do kontaktov SPV in do koristnih informacij ter obvestil javne agencije.
Zanimiva je tudi aplikacija z nazivom Statistika po občinah (http://ne-srece.avp-rs.si/). Spletna aplikacija je namenjena pregledovanju podatkov o prometnih nesrečah na področju Republike Slovenije v obdobju od 1994 do zadnje posodobitve baze podatkov.
Jasna Kermelj
Problematika parkiranja pred Pošto Laško_
S sprejetjem Odloka o varnosti v cestnem prometu v naseljih Občine Laško (Ur. l . RS, št. 107/2015) so nadzor nad plačevanjem parkirnine na javnih parkirnih površinah v občini Laško začeli izvajati občinski redarji. Zaradi tega se tudi ostali nadzor nad spoštovanjem cestno prometnih predpisov v ožjem delu centra občine izvaja še pogosteje. Posledično redarji ugotavljajo kršitve predpisov, ki jih kršijo vozniki v primerih nepravilnega parkiranja.
Zato bi izpostavili eno zelo problematično točko v centru, in sicer cestni odsek od Trubarjevega nabrežja do Pošte Laško. Na tem odseku poteka dvosmerni promet z vozili in peš promet po pločniku, odsek pa se zaključi v križišču s Trubarjevo ulico, kjer je tudi prehod za pešce. Ker je cestni odsek v neposredni bližini osnovne šole, se na tem odseku nahajajo tako šolarji kot tudi ostali pešci in vozniki.
Problem, ki bi ga bilo treba izpostaviti pa je, da na tem odseku, verjetno zaradi opravkov na Pošti Laško, vsakodnevno v določenih intervalih veliko število nevestnih voznikov še vedno parkira svoja vozila na cesti (tudi v neposredni bližini prehoda za pešce in križišča). S tem početjem, pa četudi gre samo za kratkotrajne postanke, ovirajo potek prometa oz. nemalokrat ogrožajo ostale udeležence v cestnem prometu. Zaradi teh dejstev občinski redarji pogosto nadzirajo ta odsek, kršitelje oglo-bijo, vendar se stanje ne izboljšuje, kot bi si želeli, saj vozniki še
V"
vedno pogosto parkirajo svoja vozila na omenjeni cesti. Zato pozivamo vse voznike, koristnike poštnih storitev na Pošti Laško, da v primeru opravkov ustrezno poskrbijo za svoja vozila in jih ne puščajo na cesti, saj s takšnim početjem ogrožajo ostale udeležence cestnega prometa.
Matej Založnik, Medobčinski inšpektorat
Modernizacija železniške proge Celje-Zidani Most_
V zadnjem času potekajo intenzivne aktivnosti načrtovanja predvidenih ureditev, ki se bodo izvajale v sklopu modernizacije proge in ostalih pripadajočih železniških in cestnih objektov.
Modernizacija sodi k navezovanju na »TEN« evropsko infrastrukturno omrežje ter posodobitvi V. in X. panevropskega prometnega koridorja. Vsa načrtovana dela bodo osnova za dosego večjih hitrosti, nosilnosti in večje varnosti. Naročnik projekta je Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Zaprla se bodo nivojska križanja na Trubarjevi ulici v Laškem, na Marija Gradcu pri teniških igriščih in pri Peklar ter v Rimskih Toplicah.
4
Na celotni progi se bodo vgrajevale nove tirnice in betonski pragovi, kretnice bodo ogrevane.
Na železniški postaji v Laškem se bo zgradil podhod za pešce in kolesarje ter dostop potnikov na peron z dvigali. Star in dotrajan objekt skladišča bo porušen, namesto njega pa se bo uredilo parkirišče za 29 vozil in dve parkirni mesti za invalide. Na nasprotni strani bo parkirišče za 43 osebnih vozil in dve parkirišči za invalide. Ohranil se bo prehod za čas intervencij zaradi visokih voda in za čas prireditve Pivo in cvetje. Samo poslopje se bo preuredilo z avtomatskim javljanjem požara, protivlomnim sistemom, izvedle pa se bodo tudi notranje preureditve, ki jih pogojuje modernizacija proge.
Zaradi ukinitve obstoječih prehodov na območju Laškega se bo v Marija Grad-
cu zgradil nov cestni podvoz pod progo, dva mostova na Lahomnici, most čez Savinjo s pripadajočimi cestnimi navezavami in dostop do Radobelj.
V Rimskih Toplicah se bo prav tako zgradil izven nivojski podhod za potnike, ki bo vodil od postajnega poslopja do perona med tiroma. Nad peronom in stopniščem bo nadstrešek. V sklopu železniške postaje se bo uredilo 27 parkirnih mest in dve parkirni mesti za potrebe invalidov. Obnovili se bodo prepusti in nekateri oporni zidovi, na določenih mestih pa se bodo uredili novi. Ker se bo ukinil nivojski prehod železniška proga-cesta, bo treba zgraditi še določene navezovalne ceste na obstoječo cestno omrežje lokalnega in državnega pomena na območju Globokega.
Luka Picej
občinski svet
OBČINSKI SVET LAŠKO
V marcu so svetniki zasedali dvakrat
11. seja Občinskega sveta Laško je bila 2. marca.
Občinski svet je na prvi letošnji seji sprejel Okvirni program dela Občinskega sveta Laško in rokovnika za leto 2016 z realizacijo programa dela Občinskega sveta Laško za leto 2015.
Svetniki so sprejeli Sklep o oddaji parkirnih površin v Občini Laško in Sklep o odvozu nepravilno parkiranih vozil v Občini Laško.
Sprejet je bil Odlok o turističnem vodenju v Občini Laško, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti turističnega vodenja, program turističnega vodenja, register turističnih vodnikov turističnega območja Občine Laško, nadzor nad izvajanjem odloka in kazenske določbe.
Sprejeti so bili tudi prenovljeni pravilniki na področju družbenih dejavnosti, ki določajo pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje ter razdelitev sredstev iz občinskega proračuna:
-	Pravilnik o sofinanciranju programov na področju socialno--humanitarnih dejavnosti v Občini Laško,
-	Pravilnik o sofinanciranju programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Laško in
-	Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Laško.
Občinska uprava je pripravila
Sklep o ugotovitvah in aktivnostih za zmanjšanje poplavne ogroženosti Občine Laško, s katerim občinski svet poziva Vlado RS in ostale pristojne (Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcijo RS za vode), da aktivirajo ustrezne aktivnosti in mehanizme, da v svojih strateških in operativnih dokumentih še v letu 2016 prioritetno obravnavajo povod-
je območja reke Savinje in v njih zavzamejo stališče po takojšnji realizaciji protipoplavnih ukrepov v občini Laško. Občinski svet tudi zahteva, da se zagotovi ustrezen in stabilen proračunski vir v rebalansu proračuna 2016 in v nadaljnjih proračunskih obdobjih kot osnovo za financiranje učinkovitejšega upravljanja vodotokov in izgradnjo protipoplavnih ukrepov na območju reke Savinje.
Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bila potrjena naslednja imenovanja:
-	v Svet zavoda Vrtec Laško: Aleš Razboršek, Marjan Holcer in Marija Zupanc,
-	v Svet zavoda OŠ Primoža Trubarja: Damjan Kovač, Vesna Vodišek Razboršek in Darinka Grešak,
-	v Nadzorni svet Komunale Laško: Marjan Kozmus, Matjaž Štor, Matjaž Centrih in Matjaž Pikl.
Občinski svetniki so zasedali tudi 30. marca.
Obravnavana so bila zaključna poročila za leto 2015 Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec, uredniškega odbora Laškega biltena, Območne izpostave Laško Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Centra za socialno delo Laško, Zdravstvenega doma Laško, Glasbene šole Laško - Radeče, Vrtca Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, OŠ Primoža Trubarja Laško, Knjižnice Laško, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Laško, STIK-a Laško ter društva Raznolikost podeželja in lokalne akcijske skupine Raznolikost podeželja.
Poročilo za preteklo leto je podala še Komunala Laško, ki je predstavila tudi gospodarski načrt za leto 2016.
Občinski svet je potrdil Zaključni račun Občine Laško za leto 2015 in Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2016 - I. dopolnitev.
Sprejet je bil tudi Sklep o soglasju k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Laško, s katerim se bodo s 1. 5. 2016 znižale cene, kar je posledica zaposli-
tve delavke preko javnih del in same organizacije dela. Tako bo efektivna ura za uporabnika znašala 3,50 EUR (prej 3,52 EUR), za opravljene storitve v nedeljo ali v nočnem času bo cena 4,89 EUR (prej 6,20 EUR), za storitve na dan državnega praznika ali dela prostega dne pa 5,24 EUR (prej 6,80 EUR).
Zaradi spremenjenih okoliščin poslovnega značaja pri Pivovarni Laško, d. d., ki so posledica lastniških sprememb pivovarne, je občina kot koncendent s strani pivovarne kot koncesionarja konec januarja prejela pobudo za sporazumno razvezo koncesijske pogodbe za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo. Izvajanje te službe bo prevzel Režijski obrat Občine Laško. Občinski svet je tako sprejel Odlok o prenehanju veljavnosti Odloka o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Laško in Odlok o spremembah Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Laško. Občina Laško bo za izvajanje nekaterih nalog gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo z izvajalsko pogodbo prenesla na JP Komunalo Laško, d. o. o.
Občinski svetniki so v Svet zavoda OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice kot predstavnike ustanovitelja imenovali Janka Cesarja, Miho Gartnerja in Janka Rodeta, v Svet območne izpostave JSKD pa Jožeta Raj ha, Ivana Medveda in Štefanijo Pavčnik.
Kot je bila praksa že preteklosti, so se svetniki odločili, da bodo vsako leto do konca mandata novembrsko sejnino namenili v dobrodelne namene, in sicer osnovnima šolama Primoža Trubarja Laško in Antona Aškerca Rimske Toplice za akcijo »Podari malico«.
Naslednja seja občinskega sveta bo predvidoma 25. maja.
Gradiva za seje občinskega sveta in posnetki sej so dostopni na občinski spletni strani www.lasko.si. Prav tako so na občinski spletni strani objavljeni vsi sprejeti občinski predpisi.
Tanja Grabrijan
poslanska pisarna
Spoštovani,
meja med državno in lokalno politiko je le navidezna. Da mora aktualna vlada v prvi vrsti skrbeti za probleme države, ne pa lokalnih skupnosti je zmotno, predvsem pa škodljivo prepričanje.
Pri svojem poslanskem delu sem se tej zmotni in škodljivi logiki vedno upiral. Menim, da prav politiki, poslanci ali ministri, ki prihajamo iz občin, ki niso blizu Ljubljane in iz katerih dnevno ne prihajajo zveneče novice o katastrofalnih razmerah, nosimo še toliko večjo odgovornost. Odgovornost utrjevati vedenje, da so vsi problemi vseh lokalnih skupnosti v prvi vrsti problemi države. Ti problemi lahko v primeru pravočasnega in hitrega reševanja dvignejo lokalno skupnost in državo na pot razvoja.
Kot vsaka ima tudi občina Laško svoje specifike, prednosti in slabosti. Vsakodnevna srečanja z ljudmi me utrjujejo v
prepričanju, da problemi občine Laško ne potrebujejo obljub, temveč dejanja. Po najboljših močeh si skupaj s poslanskimi kolegi preko sodelovanja z različnimi ministrstvi ter lokalno skupnostjo prizadevamo preskakovati ovire, ki so bremenile ali bremenijo življenja naših občank in občanov. Ko pogledam nazaj, vidim, da se je občina kljub preprekam uspešno soočila z nemalo problemi, nekaj teh pa že predolgo čaka pred vrati pristojnih ministrstev. Celostno urejanje protipoplavne varnosti na porečju reke Savinje od Zidanega Mostu do Laškega tako tudi dandanes ostaja nerešena prioriteta občine Laško. Čakati na stanje, da bo občina zaradi poplav spet v televizijskem fokusu, je neodgovorna pasivnost pristojnih organov države, ki se ji bomo še naprej zopersta-vljali.
Protipoplavna zaščita v Laškem ne more in ne sme biti več projekt, ki se ga je doslej reševalo le po delih, zato si bom še naprej prizadeval, da se okrepi dialog z ministrstvom za okolje in prostor ter njegovimi pristojnimi službami. Občina potrebuje celosten načrt urejanja proti-poplavne zaščite, skupaj z opredeljenimi viri financiranja.
Dobro sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi pri črpanju evropskih sredstev vidim kot vezivo in priložnost za uspešen razvoj lokalnih skupnosti. Občina Laško premore mnogo razvojnega potenciala, ki ga moramo prav na področju turizma še naprej prepoznavati in uresničevati. Kljub drugačni lastniški strukturi občina ostaja eno prepoznavnejših pivo-varskih središč v Sloveniji. Pivovarstvo v Laškem že desetletja ni več le dejavnost, temveč zaščitni znak in tradicija teh krajev. Vzporedno tej tradiciji pa je občina prepoznala in uspešno uresničuje možnost razvoja zdraviliškega in termalnega turizma. Podpora razvoju turizma pa nas ne sme uspavati v prizadevanjih za realizacijo projektov, povezanih z nadgradnjo prometne infrastrukture (most čez Savinjo v Rimskih Toplicah). Naša prva prioriteta, ne glede, ali delujemo na lokalni ali državni ravni, ali prihajamo iz te ali one politične opcije, morajo ostati ljudje. To nas zavezuje k še večji podpori tistim projektom, ki krepijo in širijo dejavnosti v pomoč in podporo našim občankam in občanom, predvsem na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
Vaš Matjaž Han
SMC
stranka
modernega
centra
Spoštovane sokrajanke in sokrajani,
v dneh, ko nastaja ta prispevek, je v poslanski skupini SMC glavna tema, kako zagotoviti sredstva za vzdrževanje in obnovo cest, pa tudi za nove investicije v infrastrukturo. Na to temo prejemam največ pobud in vprašanj, pisem in telefonskih klicev in temu je posvečen dobršen del mojih naporov v poslanski vlogi.
Ko sem pred dobrim letom in pol nastopila svoj mandat, sem se najprej srečala s stanjem izgradnje državne kolesarske povezave, ki je skozi občino Laško še ni. Tu moram posebej izpostaviti, da je občina vse obveznosti, dogovorjene z državo, pripravila kvalitetno in pravočasno, potem pa se je seveda zatikalo pri sredstvih in posledično podpisu pogodb in nadaljevanju izgradnje. Po nekaj sestankih in usklajevanjih z ministrstvom se je projekt pričel ponovno premikati naprej in veselim se že napredka. Menim, da je pešpot in kolesarska povezava na tako nevarni cesti, kot je cesta proti Celju, za varnost vseh udeležencev seveda nujna.
Druga kritična točka je vsekakor most čez Savinjo v Rimskih Toplicah. Ta je star in dotrajan, del že nekaj let celo nevaren
za pešce, kar je država v preteklosti »enostavno rešila« s postavitvijo prometnega znaka, s čimer sem takoj ob nastopu mandata seznanila tudi pristojnega ministra. Občina in župan se že nekaj časa trudita za izgradnjo novega mostu. Lani jeseni smo (o tem sem takrat že pisala) uspeli doseči dogovor z ministrstvom, da se sredstva za pripravo prostorskih aktov zagotovijo in da se pristopi k vsem potrebnim aktivnostim za izgradnjo mostu. Ker pa se to ne bo zgodilo čez noč, so na ministrstvu obljubili tudi potrebna osnovna vzdrževalna dela na obstoječem mostu, ki naj bi se izvršila ravno v teh dneh.
In če sem prej omenjala povezavo med Laškim in Celjem, lahko z veseljem zapišem tudi to, da imam zagotovilo direkcije, da se bo še letos uredilo obe avtobusni postajališči v Košnici, vključno z izvedbo prehoda za pešce. Glede na to, da to cesto občani Laškega dnevno uporabljamo in glede na to, kako nevarno je to križišče in kaj vse se je na tem odseku v preteklosti zgodilo, sem vesela in upam, da bo na tak način varnost tam večja. V nadaljevanju si želim tudi izgradnje pločnika od Ko-šnice do Tremerij. Bom videla, kaj se da tukaj narediti.
Zavedam se, da je predvsem tisti del cest in mostov, katerih vzdrževanje je
naloga države, v resnično slabem stanju. Soočamo se s posledicami večletnega zmanjševanja sredstev v te namene. In ker se poslanci SMC zavedamo, kako akutno je stanje, smo zahtevali dogovor znotraj vlade, da se, ne glede na stanje proračuna, do potrebnih sredstev v nekem časovnem obdobju vseeno pride. Zato je bil zadnji teden marca na vladi sprejet dogovor, da se dodatna sredstva zagotovijo iz integralnega proračuna. V letošnjem letu naj bi ta znašala približno 10 mio EUR in se postopno povečevala do leta 2018, ko bi lahko v ta namen zagotovili 80 mio EUR. To pa je, po mojem mnenju, že številka, s katero lahko stanje izboljšamo in v poslanski skupini bomo bdeli nad uresničevanjem tega dogovora. Sama pa se bom trudila, da bo dobršen del tega prišel tudi v našo občino.
Želim vam čim manj nevšečnosti na naših cestah!
Janja Sluga, poslanka SMC v Državnem zboru
6
UPRAVNA ENOTA/DAVČNA PISARNA/KRAJEVNE SKUPNOSTI
republika slovenija upravna enota laško
Poziv nosilcem kmetijskih gospodarstev k ureditvi GERK-ov_
Nosilce kmetijskih gospodarstev obveščamo, da je treba najpozneje en dan pred oddajo zbirne vloge (rok za oddajo do vključno 6. 5. 2016) ustrezno urediti GERK--e na upravni enoti.
Svoje GERK-e lahko pregledate na spletnem javnem pregledovalniku grafičnih podatkov RKG na povezavi http://rkg.gov.si/GERK/. Dostop do vaših podatkov je mogoč z vpisom vaše KMG-MID številke.
V primeru neusklajenih podatkov vas v izogib nepotrebnemu čakanju vljudno prosimo, da se za uskladitev predhodno naročite na tel. št. 733 88 16 (Anica Le-skošek).
Anica Leskošek
Obveščamo vas, da bo Finančna pisarna Laško, na lokaciji Mestna ulica 2, 3270 Laško, v mesecu aprilu 2016 poslovala
vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure.
Zavezanci lahko vse informacije v zvezi z izpolnjevanjem svojih davčnih obveznosti dobijo tudi na sedežu Finančnega urada Celje, Aškerčeva ulica 12, 3000 Celje in na spletni strani www.fu.gov.si. Kontaktni podatki Finančnega urada Celje - telefon: 03 422 33 00, telefaks: 03 422 38 90 in e--pošta: ce.fu@gov.si.
KS REČICA
V	spomladanskem času smo že dodobra postorili prva zunanja dela in tako smo skupaj z društvi, posamezniki, člani PGD Rečica in podjetjem JP Komunala Laško izvedli vsakoletno čistilno akcijo v soboto, 9. aprila 2016. Očistili smo glavna križišča javnih poti in lokalnih cest, pobrali odpadke ob cestah, ki jih nekdo redno meče skozi svoje avtomobilsko okno ali jih odvrže utrujen kolesar, ki premaguje zadnje metre do končnega cilja. Krajani so imeli možnost odložiti kosovne odpadke v ta namen postavljene zabojnike, 2. aprila pa je Komunala Laško izvedla akcijo zbiranja nevarnih odpadkov na našem območju.
V	Sindikalnem domu smo izvedli določena obnovitvena dela - obnovili smo strop, pobelili stene, položili ploščice, uredili centralno ogrevanje in zamenjali stavbno pohištvo.
Lastniki traktorjev so dvakrat imeli možnost opravljanja tehničnih pregledov
traktorjev. Podjetje Telekom Slovenije počasi dograjuje oz. dokončuje izgradnjo optičnega omrežja. Moramo se zavedati, da smo v naši krajevni skupnosti edini s takšnim omrežjem, ki je zgrajeno skoraj na celotnem omrežju. Zato se omenjenemu podjetju za njihov trud in razvoj pri sodobnem optičnem omrežju iskreno zahvaljujemo.
Strošek zimske službe za sezono 2015/16 je znašal 3.152 EUR. V to ceno so vključeni vsi stroški izvajalcev in posipne-ga materiala. Deloma bomo obnovili trenutno nekategorizirano javno pot Jeran-Zavrate, saj je zaradi zime v zgornjem delu postala popolnoma neprevozna. Izvedli smo javno naročilo za izbor izvajalca rednega vzdrževanja javnih poti za leto 2016 - izbran je bil Darko Trbovc, s. p.
Vsem uporabnikom pokopaliških storitev na pokopališču v Rečici se opravičujemo zaradi nekoliko daljšega obdobja zagotovitve vode za zalivanje rož in čiščenje spomenikov, saj je nekdo v zimskem času odtujil ves vodovodni material, kot so priključki, pipa itd.
V društvih so bili izvedeni občni zbori, ki smo se jih v velikem številu udeležili in s kratko besedo ponesli trenutno dogajanje v naši skupnosti. Za veliko presenečenje in predvsem z izredno lepo pesmijo so nas ponovno razveselili fantje, ki se podpisujejo z imenom Rečiški kvartet s prijatelji. Želimo si, da bo njihovo ubrano petje ter zvok harmonike in kitar še dolgo odmeval in razveseljeval.
Kmalu bomo praznovali praznik 1.
maj, zato vas vljudno vabimo na prireditve:
-	16. april ob 15. uri - Bar Brunarica, tradicionalna prireditev Jabček party;
-	23. april ob 15. uri - Planinski dom na Šmohorju, tradicionalna postavitev mlaja (fantje, prostora za pomoč je dovolj, pričakujemo vas);
-	30. april od 17. ure dalje pisan program pred kresovanjem ob 21. uri na športnem igrišču Huda Jama;
-	1. maj ob 11. uri - tradicionalno srečanje na Šmohorju. V kulturnem programu bodo nastopili godbeniki Laške pihalne godbe, pevka Viktorija, zbrane bo nagovoril župan Občine Laško Franc Zdolšek, osrednji govornik pa bo predsednik RS Borut Pahor; za otroke bomo pripravili posebno presenečenje, za zabavo bo poskrbel ansambel Simona Gajška, za dobro počutje pa Helena Perko, s. p., s pomočniki;
-	14. maj ob 19. uri - Sindikalni dom, Lipa Rečica, letni koncert.
Kar nekaj se bo dogajalo - bodi del tega tudi ti in do naslednjič SREČNO!
Matjaž Pikl, predsednik KS Rečica
7
krajevne skupnosti
KS SEDRRZ
Marčevsko praznovanje
V soboto, 12. 3. 2016, smo v Sedražu spet pripravili marčevsko praznovanje ob dnevu žena in dnevu mučenikov. Planirani veseli večer z obiskom prleškega etnološkega društva je odpadel zaradi smrti glavnega akterja, zato smo staknili glave in ponovno pripravili bogat kulturni program. Za ogrevanje so poskrbeli godbeniki, za čustvovanje šolarji, pevci pa so nam pričarali celo morje in sonce.
da nas je zajelo pravo praznično vzdušje, njihova članica Jožica Škorja pa nam je prisrčno povezala začetek s koncem.
Da niso manjkale praznične mize in veseli muzikanti, je pomagala tudi občina Laško, saj smo na razpisu uspeli z vlogo za sofinanciranje prireditve.
Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri organizaciji, vsem nastopajočim in vsem obiskovalcem. Upam, da ste vsi, tako kot jaz, odločeni ponoviti praznovanje!
J. Miša Alešovec, predsednica KS Sedraž
Butara velikanka_
Za butaro, kakršno so si zamislili in tudi naredili v Sedražu, ni treba veliko - ali pač, kakor kdo vzame. Butara, dolga 16 metrov, je bila izdelana v treh dneh. Zagotovo je ne bi bilo brez članov in članic mešanega pevskega zbora Triangel, pa pridnih rok številnih ljudi dobre volje, ki so zelenje nabrali, izdelovali cvetlice, pletli, se družili in butaro tudi pripeljali. Več kot eno pošteno traktorsko prikolico so porabili gradiva! Vsem pridnim, družinam in posameznikom gre velika zahvala za sodelovanje. Po maši na cvetno nedeljo so podelili tudi simbolične nagrade za največjo butaro, najbolj izvirno butaro in za najmlajšega, ki je prinesel butaro. Nagrade so si tako prislužili Špela Klopčič (najbolj izvirna butara), Tian Brezovšek Zajec (največja butara) in Ana Cvetkovič kot najmlajša udeleženka.
Za piko na i so k nam v goste prišli člani folklorne skupine Kulturnega društva Anton Tanc Marija Gradec in poskrbeli,
B. H.
KS MARIJA GRADEC
Po četrt stoletja največji pušl'c spet na Trojnem_
Letos smo vaščani Trojnega po 25 letih znova obudili običaj naših staršev. Na tiho nedeljo smo se kljub zelo slabemu in mrzlemu vremenu odpravili nabirat dišečo travo ali šmarni-ce, kot ji pravimo mi. Nabiranja smo se udeležili vsi, tako stari kot mladi, in to kar na Ojstrem, kjer vsako leto najdemo največ cvetja za naš pušl'c. Nabirali smo vse, od resja do zajčkov,
šmarnic in drena. Nabrano cvetje smo shranili do naslednje sobote, ko smo se spet zbrali v velikem številu pri Novakovih. Tekom tedna so še drugi vaščani in »bivši« vaščani prinesli pušpan, bršljan in narcise, za palico pa so poskrbeli fantje. Oblikovali so jo iz smreke in jo za teden dni dali v kozolec, da se je osušila. Nato je napočila prijetna, sončna sobota, dan, ko smo izdelali ta prečudovit 12-metrski pušl'c. Dan pa je bil poseben tudi zaradi našega druženja, ki se je zavleklo pozno v popoldne. Naše pridne roke so bile tudi tokrat nagrajene z obloženo mizo in dobro kapljico. Naslednje jutro je sedem najstarejših otrok v spremstvu staršev odneslo pušl'c v cerkev sv. Martina v Laško, najmlajši pa so se peljali, a seveda ne praznih rok, saj smo tudi njim izdelali manjše pušl'ce. Pot do tja jih ni prav nič utrudila, saj so to storili z največjim veseljem in ponosom, da so lahko bili del tega običaja. Za to, da hoja ne bi bila preveč naporna, so poskrbeli pri Špančevih, Breških in nazadnje pri Klezinih v domači vasi. Najbolj od vsega pa smo bili veseli, ko nas je kaplan Klemen v cerkvi pohvalil in smo bili deležni velikega aplavza. Če se kdo želi prepričati, da je pušl'c res vreden ogleda, ga lahko vidi postavljenega sredi vasi.
Saša Klezin
8
krajevne skupnosti
KS VRH
Materinski praznik v gasilskem domu na Vrhu_
Na sončno sobotno popoldne, na god Jožefa delavca in na dan, ko so v Planici navduševali naši orli, smo se zbrali na naši tradicionalni prireditvi »Pozdrav materam in pomladi«. Učenci in učiteljice so skupaj z domačim kulturnim društvom oblikovali zares čudovit program, vreden ogleda. Na prireditvi ni manjkalo glasbe, petja in plesa z lutkami, ki so jih učenci izdelali sami. Učenci so odigrali igro, katere vsebina je bila avtorsko delo. Zgodba z zapleti in potekom je bila plod njihove domišljije. Utrinki iz šole je bil filmček, ki je bil predstavljen s pomočjo sodobne tehnologije v svetli in prenovljeni dvorani. Še enkrat najlepša hvala občini, lokalni skupnosti in vsem, ki ste zaslužni za to, da imamo čudovit prostor za nastope, srečanja, prireditve in še kaj. Bilo je zares čudovito in z velikim veseljem vas bomo pričakovali ob naslednjem nastopu, tudi če nimate šoloobveznih otrok - da se sprostimo, poklepetamo, družimo in da s svojo prisotnostjo nagradimo vse nastopajoče.
Družba iz Velikih Grahovš že sedmo leto zapored izdelala butaro velikanko
Spomladanska čistilna akcija na Vrhu_
Tudi letos je bilo v soboto, 2. aprila 2016, na območju KS Vrh organizirano spomladansko čiščenje ob cestah in obcestnih jarkih. Zbirališče je bilo pri gasilskem domu, kjer smo po skupnem fotografiranju dobili vrečke, malico in se dogovorili o poteku akcije. Odstranjevali smo odpadke v okolici gasilskega doma, šole in ob cestah, ki vodijo v različne zaselke naše KS.
Prav je, da se vsi trudimo in prispevamo svoj delež k čisti in urejeni okolici. Z ločevanjem in zbiranjem odpadkov bomo naredili veliko dobrega za naš planet.
Marija Kotar, PŠ Vrh nad Laškim
Naše druženje je pognalo korenine že več kot desetletje nazaj. Skozi leta je raslo, se utrjevalo in tako danes šteje že osem družin. Združuje nas tesno prijateljstvo, veselje do petja in smeha. Večkrat se dobimo ob kavi, poklepetamo, nasmejimo in tudi kakšno zapojemo - tako nam čas na vasi mine hitreje. Ker so takšna druženja na vaseh v današnjih časih vse bolj redka, smo na naše še toliko bolj ponosni.
In prav na enem izmed nedeljskih druženj se nam je porodila ideja, da bi skupaj spletli butaro, ne tisto malo, ampak višjo, potem pa bi jo odnesli do cerkve na blagoslov. In tako se je začel zdaj že pravi običaj pletenja butare, ki je vsako leto višja in razkošnejša. Letos je to naša sedma in tudi najvišja butara, visoka 13,6 metra in narejena iz okoli 10 vrst zelenja. Tako kot vsako leto smo se tudi letos zbrali v soboto pred cvetno nedeljo, vsak od nas pa je prinesel zelenje, ki ga ima doma. Z veliko truda in dobre volje je nastala čudovita butara, ki smo jo nato okrasili še z narcisami in barvnimi trakovi. Naslednje jutro smo jo odpeljali pred cerkev svetega Lenarta na Vrhu nad Laškim na blagoslov, nato pa smo jo postavili sredi vasi v Velikih Grahovšah. Temu je sledilo prijetno druženje.
Nadejamo se, da bo tudi v prihodnjih letih naša butara še višja in lepša, vezi med prijatelji in sosedi pa še močnejše.
Urška Požlep, foto: Uroš Planko
9
krajevne skupnosti
KS LAŠKO
Sanacija bankine
Glede na to, da je bilo minulo zimo relativno malo padavin, smo nedavno tega v naselju Debro (nekdanje Gavge) uspeli sanirati bankino na krajevni cesti. Na odseku od Polanca do Senice se je lani bankina v dolžini približno 50 metrov dobesedno vdrla in tako ogrozila asfaltno prevleko. Vremenske razmere so nam
dopuščale, da smo sanacijo omenjenega odseka uspeli dokončati praktično sredi zime. Za nekoga je to morda majhen poseg, za krajane, ki se vozijo po tej cesti, pa je sanacija pomembna.
Zaščitne ograje na krajevnih cestah
Tokratni prispevek sem namenil predvsem zaščitnim ograjam. Na področju naše krajevne skupnosti je večina cest speljana po hribovitem terenu. Tako so nekateri odseki precej nevarni oz. izpostavljeni. Zato skušamo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Občini Laško nevarne odseke zaščititi z zato primernimi ograjami. Tu nam precej pomaga Aljaž Krpič, za kar smo mu zelo hvaležni. Kar nekaj uspehov na tem področju že imamo, vendar je potreb še precej. Ker nam je bilo vreme v minulih dveh mesecih dokaj naklonjeno, smo lahko postavili za-
ščitne ograje na cestnem odseku od križišča svetinske ceste do Požina v naselju Brstnik, od Peganca do Baakovih (prav tako v naselju Brstnik) in od križišča pri Lipšekovi kapeli do Dušaka v Rifengoz-du. Vse te omenjene ograje predstavljajo velik pomen za varnost na naših cestah. Želim in upam, da bomo tudi v bodoče tako uspešni.
Martin Kokotec, KS Laško
KS SENTRUPERT
V Mali Brezi že petdesetič prireditev za članice in krajanke_
Pri Strelskem društvu »Celjska četa« v Mali Brezi se je v prvih mesecih letošnjega leta zvrstilo že kar nekaj omembe vrednih dogodkov. Na kulturnem področju smo najprej pričeli z veselim pustovanjem. Tudi letos so se nekateri člani oblekli v maškare in najprej odhiteli v Laško, kjer je potekala pustna povorka, proti večeru pa je sledil ponovni zbor maškar in zabava v strelskem domu. Tudi letos ni manjkalo izvirnosti in dobre volje, zato se je ob zaključku predstavitve komisija za ocenjevanje posvetila maskam, da smo najbolj izvirnim lahko podarili simbolične nagrade, nato pa se je rajanje nadaljevalo še pozno v noč.
se člani ob dnevu žena spomnili članic in krajank zaselka Mala Breza. Ker je bil tokratni dogodek obarvan z okroglo obletnico, je prav, da omenimo in se zahvalimo glavnim oblikovalcem tovrstnega kulturnega dogodka. V prvi vrsti so to Vili Videc, Helena Videc, Darja Videc in še nekateri, ki so oblikovali strelsko družino skozi daljše obdobje. Običajno je tako, da omenjeni najprej poskrbijo za pripravo programa, potem pa v njem tudi sami nastopajo in zabavajo prisotne. Tokratni program je bil raznolik in v njem je sodelovalo veliko nastopajočih. Začeli smo s folklorno točko naših mlajših članov in članic, ga nadaljevali z recitacijami in glasbo, manjkala pa nista niti otroška igra in skeč ter igranje domačega ansambla. Vse skupaj je dobro, predvsem pa zabavno povezoval Rok Planko. Po kulturnem programu je sledila pogostitev in veselo druženje še nekaj uric.
Z naslednjim dogodkom smo počastili vsa dekleta in žene ob dnevu žena in materinskem dnevu. Naše članice in člani smo tokrat petdesetič zapovrstjo zanje pripravili pester kulturni program. Še ko je bil strelski dom malo večja, lesena baraka, so
Ob obeležitvi dneva žena in materinskega dneva je bila v prostorih strelskega doma postavljena še razstava izdelkov ročnih spretnosti naših članic. V društvu, ki sliši na ime Vrtnica, se skrivajo čudoviti izdelki, ki čez celo leto nastajajo na skupnih delavnicah. Vsi izdelki so vredni občudovanja in pohvale.
Matic Marot
10
krajevne skupnosti
KS RIMSKE TOPLICE
Na novo asfaltiran odsek JP Lokavec-Kristanc_
6. aprila smo v KS Rimske Toplice slovesno predali namenu težko pričakovani na novo asfaltirani cestni odsek Lokavec-Kristanc. Za uspešno izveden projekt se zahvaljujemo vsem izvajalcem, ki so nam pomagali pri njegovi uresničitvi. Hvala Francu Kokotcu, Martinu Požinu in podjetju Asfalt Kovač, d. o. o. Posebna zahvala gre tudi županu Francu Zdolšku in Občini Laško.
Ob tej priložnosti so nam zapeli pevci iz Šmiklavža, za kar se jim prav tako lepo zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi krajanom za lepo pogostitev.
Mojca Kristane
KS JURKLOSTER
V Jurkloštru »dogaja«_
Nekdo je zapisal: »Ni dovolj, da zremo v stopnice pred sabo, moramo zakorakati po stopnicah.« Tega načela smo se držali tudi Kloštrčani in kulturno ter veselo in razgibano zakorakali v malo bolj zgodnjo in že kar pravo pomlad.
Obeležili smo slovenski kulturni praznik, ki je potekal v kulturni dvorani kar-tuzijske pristave na njegov predvečer. Že po tradiciji ga obeležimo domačini, ki se ljubiteljsko ukvarjamo s kulturo. Tako sta Tadej Pušnik in Hermina Palčnik prebirala svoje pesmi, prisluhnili smo pevcem domačega pevskega zbora, Blaž je hu-
domušno prebral prav tako hudomušno Prešernovo pesem, zaplesali pa so seveda tudi otroci folklorne skupine pod vodstvom marljive mentorice Darje Horjak. H kulturnemu utripu so doprinesli tudi
najmlajši iz vrtca z Mileno Cesar, Jasmi-no Perc in Jakom Hlišem. Veseli smo bili, da smo lahko v okviru kulturnega praznika postavili tudi slikarska stojala, na katerih je nekaj slik iz svoje zbirke razstavila domačinka Metka Zupanc.
Metka Zupanc ni le ljubiteljska slikarka, ampak tudi »mala popotnica«. Tako nam je 5. marca v kulturni dvorani kar-tuzijske pristave pripravila potopisno predavanje z naslovom Od Miamia do Chicaga in s slikovitim prikazom udeležencem predavanja približala 20 zveznih ameriških držav. Za popestritev je s svojo kitaro dodobra poskrbel Florjan Ajdnik. Predavanje je potekalo v sklopu Knjižnice Laško - Jurklošter.
Ker pa je marec mesec praznovanj, tudi proslavo poimenujemo »Marca praznujemo«. Z njo se zahvalimo našim mamam, očetom, starim staršem in voščimo vsem dekletom in fantom. V ta namen se pridno pripravijo otroci iz vrtca in šole Jurklošter, ki nas niso le razveselili s svojimi pesmicami in deklamacijami, ampak tudi iskreno nasmejali s kratkimi skeči. V sklopu Kulturnega društva Prežihov Vo-ranc sta nas do solz nasmejala Gašper in
Janez v vlogi Honze in Fonze, ki sta se zaradi slabega sluha zares nerodno sporazumevala. Blaž in Primož sta v vlogi dveh neizkušenih fantov, ki sta dokaj nerodna pri povabilu dekleta na zmenek, predstavljala Društvo mladih Jurklošter. Zapeli so tudi pevci domačega pevskega zbora in Fanje z vseh hribov. Po proslavi je bilo organizirano tudi druženje, ki je še dodatno popestrilo dogajanje. Za pomoč pri pogostitvi se iskreno zahvaljujemo Občini Laško in Krajevni skupnosti Jurklošter.
Ker pa je zima čas, ko se običajno manj gibamo, smo se odločili, da se organizirano razgibamo. Prisluhnil nam je David Hladin, ki dodobra pozna zabavno vadbo z mešanico borilnih veščin in aerobike. Tako se vsak petek ob 19. uri v telovadnici POŠ Jurklošter pod Davidovim vodstvom odvija KICKBOX AEROBIC, od koder nikakor ne odideš nerazgiban in slabe volje.
Mislim, da sem naslov, da v Jurkloštru »dogaja«, upravičila. Res nam ni dolg čas in kot bi rekla Darja Gajšek: »Luštno je.«
Hermina Palčnik
11
komunala
KOMUNALA s^ LAŠKO
ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE IZVEN MEJA AGLOMERACIJ
Kot smo pisali že v prejšnjem Laškem biltenu, je z 31. 12. 2015 pričela veljati nova Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15), ki je prinesla kar nekaj sprememb, predvsem glede rokov za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
-	Iz leta 2015 na 2021, če gre za aglomeracijo > 500 PE in < 2000 PE, oz.
-	iz leta 2017 na 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo < 500 PE.
1. Pri opremljenosti območij izven meja aglomeracij mora lastnik objekta za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu zagotoviti:
-	Odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje.
-	Omogočiti čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi (v nadaljevanju MKČN) z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, tako da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti čiščenja.
-	Čiščenje komunalne odpadne vode v tipski MKČN, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.
-	Ne glede na prejšnji alineji lahko lastnik objekta, ki nima pogojev priključitve na javno kanalizacijo, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SISIT EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote na nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo ...
2.	Prilagoditev obstoječih objektov:
-	Lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali je bil v uporabi pred tem dnem oz. je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
-	Ne glede na prejšnji odstavek pa v primeru, ko se komunalna odpadna voda odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oz. obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, mora lastnik objekta za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021.
-	Lastnik obstoječega objekta mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe, JP Komunala Laško, najpozneje v 15 dneh po prejemu poziva.
-	Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje.
3.	Obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve so prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe najmanj enkrat na tri leta, če je objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico.
4.	Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe hraniti:
-	dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici;
-	podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata.
5. Javno podjetje Komunala Laško, d. o. o, mora kot izvajalec javne službe v skladu z 10. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. l. RS, št. 98/15) zagotoviti prevzem blata iz greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v časovnih presledkih, vendar najmanj enkrat na tri leta.
-	Izjema so registrirana kmetijska gospodarstva, ki lahko blato iz svojih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE uporabljajo kot gnojilo v kmetijstvu. Vsi tisti, ki imajo registrirano kmetijsko gospodarstvo, so dolžni na poziv v roku predložiti izvajalcu gospodarske javne službe (Komunali Laško) vsa ustrezna dokazila in potrdila, ki dokazujejo, da gre za kmetijsko gospodarstvo.
-	Komunala Laško bo storitev pričela aktivno izvajati po sprejetju elaborata na občinskem svetu. Praznjenje pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav bomo pričeli izvajali po abecedi v krajevnih skupnostih, začeli bomo na območju KS Laško in KS Marija Gradec. V kolikor bo šlo za intervencijo, bomo tam spraznili prioritetno, ne glede na plan.
-	Gospodinjstva bodo to storitev plačevala sukcesivno, in sicer vsak mesec 0,391 €/m3 porabljene pitne vode oz. količine po uredbi in 1,074 €/mesec za vodovodni priključek DN 20 mm (3/4 cole). Plačilo voda-rine ostane enako kot prej.
-	Vse lastnike bomo predhodno po pošti obvestili o predvidenem terminu praznjenja.
Kontaktna številka za vse dodatne informacije: 031 617 035.
Bojana Mastnak
PORABA PITNE VODE NA PODEŽELJU
V obdobju prenosa oskrbe s pitno vodo iz koncesije na javno službo je prav, da se spregovori tudi o problematiki, ki je specifična za območje občine Laško. Imamo namreč slabo vključenost uporabnikov v sistem javne vodooskrbe na podeželju. Delež gospodinjstev, ki uporabljajo samo lastne vodne vire, za katere so pridobili vodna dovoljenja, je visok, s tem pa so visoki tudi prispevki za pavšal-
12
MljčM i
komunala
ni obračun okoljske dajatve. Prav tako je v občini Laško na podeželju veliko uporabnikov, ki poleg lastnih vodnih virov uporabljajo tudi vodo iz javnega vodovoda, ki jo merijo z vodomerom. Lastno vodo uporabljajo takrat, ko jo imajo dovolj na razpolago, javno vodo pa le izjemoma, po potrebi. Porabo javne vode plačujejo po števcu, omrežnino glede na profil vodovodnega priključka DN 20 mm, okoljsko dajatev pa glede na m3 porabljene javne vode. Praviloma okolj-ske dajatve za uporabo vode iz lastnih vodnih virov ne plačujejo. Poraba javne
vode je glede na vložena sredstva za izgradnjo javnih vodovodov premajhna, zato se postavlja vprašanje upravičenosti gradnje vodovodov na takšnih območjih, saj lahko uporabniki na opisan način kombinirajo porabo lastne in javne vode. Z izgradnjo javnega vodovoda bi morala občina zahtevati, da se vsi uporabniki na teh območjih obvezno priključijo na javni vodovod, lastne vodne vire pa morajo ukiniti oz. jih ne smejo uporabljati za potrebe gospodinjstev, v nobenem primeru pa ne tako, da bi se lahko javna in lastna voda v omrežju mešali. Smiselno bi bilo,
da se vsaj enkrat letno pri teh uporabnikih preveri poraba vode, vezana na osebe, ki stalno prebivajo na tem naslovu. V kolikor bi prišlo do občutno premajhne porabe vode iz javnega vodovoda, bi se lahko upoštevala tudi normirana poraba vode na osebo 4,5 m3 na mesec za plačilo okoljske dajatve kot predvideva zakonodaja. Poraba vode iz javnega vodovoda za napajanje živine bi morala biti merjena s svojim vodomerom, saj se zanjo ne plačuje okoljske dajatve.
Marjan Salobir
OB SVETOVNEM DNEVU VODA
Ob svetovnem dnevu voda, ki je potekal 22. marca, so po Sloveniji potekale aktivnosti, s katerimi so slovenska komunalna podjetja prikazala, koliko litrov vode se skriva v živilih in dobrinah, ki jih uporabljamo vsak dan, ter na tak način opozorila na to perečo problematiko.
Po podatkih mednarodne mreže Water Footprint Network vsak od nas porabi 5.000 litrov vode na dan, kar je enako velikosti manjšega bazena. Pri tem največ vode porabimo s potrošnjo živil in dobrin.
KOLIKO VODE ZARES PORABIMO?
V LHm .Ijji PiMltrnp flgrnnnw N^í&nq	Ig jr]i>>
1-nkLVuii'iu '-Misyj Iu4....... ri pdjtj H^f trp^t
«niLwi ju i!-Jyn!=i- j	ki t ptJfTiAu
Dotjnn
VIBTUALNA
VVlua'rirt VOOH ¡n L~í jI VÚCU3 Jt pOlBQtyWU £0 pfQi^VOtfrtyp f\ [JJ HÍI i i i^yO-Cc^u'. 11 íih- n||	FU «IKJÍUI
Viflk ud nas usaV dsn pofai ■■.
5.000 LITROV VODE
= vi* !■ kosi manjšega tia^ann
Danes imamo na zemlji enake količine vode, kot smo jo imeli pred tisočletji, vendar zaradi naraščanja svetovnega prebivalstva, prekomerne potrošnje in vse večjega onesnaževanja postajajo zaloge pitne vode vse bolj omejene. V večjem delu sveta tako uporabljamo več vode, kot se jo sploh lahko naravno obnovi.
Na to problematiko opozarja tudi OECD, ki v svojem poročilu ugotavlja, da se bo povpraševanje po vodi do leta 2050 povečalo za 55 odstotkov, posledično pa naj bi skoraj polovica svetovnega prebivalstva živela v pomanjkanju vode.
Ko govorimo o porabi vode, nas večina pomisli na vodo, ki jo porabimo za pitje, kuho, čiščenje in osebno higieno. V resnici pa le malokdo pomisli, da se ogromne količine vode porabijo tudi za pridelavo in proizvodnjo dobrin.
Poleg neposredno porabljene vode tako vsak dan porabimo še ogromne količine virtualne vode, kar skupaj predstavlja našo celotno porabo vode oz. naš vodni odtis.
Z nakupom sadja, zelenjave, mesa ali oblačil porabimo od nekaj sto do nekaj tisoč litrov vode. Tako vsak od nas porabi kar 5.000 litrov vode na dan.
Občane spodbujamo, naj se odločajo za izdelke in živila, za katere je bilo porabljene manj vode, kupujejo lokalno pridelana živila ter se ravnajo po načelu odgovorne potrošnje in kupujejo zgolj tisto, kar potrebujejo.
Slikovni in tekstovni material je povzet po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva.
Tomaž Novak, direktor
13
JAVNO PODJETJE KOMUNALA LAŠKO d.o.o.
Podšmihel 1e, SI-3270 Laško
T: +386 (0)3 734 44 00, F: +386 (0)3 734 44 20
TRR: SI566100 0001 2918 807, SI561910 0001 0269 250
ID št. za DDV: SI48279242, Mat. številka: 5255317
http://www.komunala-lasko.si, info@komunala-lasko.si
liilh^L
RAZPIS NRTEČRJR »UNIVERZALNI ZBIRALNIK« (OD 6. DO 9. RRZREDR)
Spoštovani, na osnovi dolgoletnega uspešnega sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi zavodi letos v sodelovanju z družbo za ravnanje z električno in elektronsko opremo ZEOS, d. o. o., razpisujemo natečaj »UNIVERZALNI ZBIRALNIK«. K sodelovanju na natečaju vabimo vse osnovne šole v občini Laško.
Doma pogosto ne vemo, kje začasno shraniti odpadne prenosne baterije in akumulatorje (OPBA). Ker smo prepričani, da ustvarjalnost mladih nima meja, vas vabimo k izdelovanju priročnega zbiralnika za začasno shranjevanje OPBA za potrebe gospodinjstva, šol in drugih ustanov v naši občini. Pri izdelavi uporabite svojo domišljijo in katerikoli odpadni material iz gospodinjstva.
Komisija v sestavi predstavnika osnovne šole, občine in komunale bo ocenila izdelke. Nagradili bomo tri najbolj inovativne in uporabne. Izdelek, ki bo dosegel najvišje število točk, bo postal univerzalni izdelek za zbiranje baterij v občini Laško. Razred, iz katerega bo učenec, bo po naročilu Komunale Laško izdelal univerzalne zbiralnike, ki jih bomo razdelili po ustanovah v naši občini. Razred bo nagrajen z donacijo v vrednosti 200 € za končni izlet.
Dodatne informacije o izdelovanju priročnega zbiralnika za začasno shranjevanje OPBA dobite pri Andreju Ilijevcu (T: 03 734 44 24, M: 041 769 668, E: andrej.i@komunala--lasko.si).
Za sodelovanje na natečaju »UNIVERZALNI ZBIRALNIK« se prijavite najpozneje do 18. aprila 2016. Prijavnico pošljite na: andrej.i@komunala-lasko.si.
IME IN PRIIMEK
RAZRED
OSNOVNA SOLA
DATUM PRIJAVE
MENTOR
PODPIS
Najboljših 15 zbiralnikov bo razstavljenih v Knjižnici Laško in Rimske Toplice.
Z VAMI IN ZA VAS ODGOVORNO DO OKOLJA
LRŠKR DRUŠTVA VRBIJO NA ČISTILNO IN OLEPŠEVALNO AKCIJO!
V naši občini deluje precejšnje število zelo aktivnih društev, ki s svojo dejavnostjo ustvarjamo življenje v našem mestu in občini. Pri svojem delu se srečujemo z raznimi težavami in problemi. Seveda nekateri problemi, ki so za neko društvo velika težava, za drugo sploh ne predstavljajo problema. Društvom z mlajšim članstvom so objave na Facebooku ali delo z računalnikom vsakdanja rutina, medtem ko lahko društvom s starejšim
Tudi letos bo za nami vse čisto! (Fotografija čistilne akcije v letu 2012)
članstvom to predstavlja previsoko oviro. Seveda pa mlajšim primanjkuje kakšna izkušnja pri organizaciji, dogovorih ... Poleg tega pri določenih projektih posameznim društvom zmanjka idej, denarja, članstva, ki bi izvajalo projekt, energije ali enostavno časa.
V marcu smo se ravno zato na pobudo Turističnega društva Laško srečali predstavniki nekaj laških društev, da na klepetu ugotovimo pripravljenost za skupno delovanje in sodelovanje pri izbranih projektih. Predsedniki društev smo idejo o skupnem delovanju in medsebojni pomoči pri delu ter projektih seveda podprli. K sodelovanju bomo že v tem mesecu povabili vsa društva, ki delujejo v naši občini, in ugotovili njihovo pripravljenost za povezano delovanje. Radi bi, da s sodelovanjem pri posameznih projektih uresničimo ideje, ki jih eno samo društvo ni sposobno izvesti, s pomočjo večih društev, predvsem članov teh društev, pa je uresničitev idej izvedljiva. Vsi projekti bodo usmerjeni k ureditvi naše občine, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, oživljanju mesta ter zagotavljanju prijetnega okolja za člane društev, prebivalcev Laškega in obiskovalcev našega mesta. Začeli bomo seveda z manjšimi projekti,
saj se zavedamo, da malenkosti ustvarjajo celoto, celota pa ni malenkost!
Prvi skupni projekt društev občine Laško bo čistilna in olepševalna akcija v Laškem, ki bo v soboto, 23. aprila 2016, popoldne. Čistilno akcijo društva organiziramo v sodelovanju s Komunalo Laško, Občino Laško in STIK-om. Očistili bomo širšo območje mesta Laško, zasadili kakšno gredico in posadili kakšno drevo. To bo tudi prvo srečanje članov društev, saj bomo po čistilni akciji na vrtu Savinje organizirali skupno druženje sodelujočih. Tako se bomo med sabo bolje spoznali in spletli vezi za nadaljnje delovanje.
Vabljeni na čistilno in olepševalno akcijo v soboto, 23. aprila 2016. Zberemo se na parkirišču Kulturnega centra Laško ob 14. uri. Čistili bomo širše območje mesta Laško. Zaključek čistilne akcije z druženjem sodelujočih bo na vrtu Savinje. Vabljeni vsi, ki bi radi pripomogli k lepšemu izgledu našega mesta.
Društva občine Laško
14
podeželje
URBANO ČEBELARJENJE V LAŠKEM
Zadnja leta se vse več čebeljih panjev pojavlja na zanje nekoč nenavadnih mestih, kot so na primer strehe in balkoni pomembnih mestnih zgradb večjih mest - Pariz, London, Ljubljana in še kje. Ta način čebelarjenja po mestnih središčih postaja vse bolj popularen tudi v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo tudi društvo Urbani čebelar, ki trenutno deluje v Ljubljani in ima mnogo simpatizerjev. Današnja mladež pozablja ali pa ni bila poučena, da ima mestno ali urbano čebelarstvo bogato zgodovino. Nekoč morda res niso nameščali čebel na strehe zgradb, so pa čebelnjaki krasili mnoge mestne parke in vrtove. Eden takšnih je prav gotovo Krašovčev čebelnjak v Laškem. Prejšnji lastnik, Evstahij Krašovec, ga je postavil v 50. letih prejšnjega stoletja, praktično v centru mesta, na vrtu pred svojo hišo. Čebelnjak je obdan s hišami in vrtovi, ohranil pa se je vse do danes, zato lahko govorimo, da se z urbanim čebelarstvom v Laškem srečujemo že skoraj 70 let. La-
stnica hiše in čebelnjaka je v letu 2015 postala Občina Laško, ki z velikim razumevanjem izpolnjuje željo sinov pokoj -nega očeta Evstahija, da se čebelnjak obnovi in nameni za potrebe izobraževanja mladih bodočih čebelarjev, ki pridobivajo prvo čebelarsko znanje v laški in okoliških šolah. Ob izdatni pomoči Komunale Laško in Občine Laško ter s pomočjo spretnih rok Stanka Seliča in Slavka Sajtla danes čebelnjak stoji na trdih temeljih, v prvotni obliki, popolnoma obnovljen na starem mestu. Čebelarsko društvo Laško mu bo prav kmalu vdahnilo novo življenje in mu v bodoče posvetilo vso skrb.
Laški čebelarji se srečujemo z raznimi izzivi, ki za nami puščajo sledi dobrih gospodarjev. To smo dolžni našim prednikom, ki so čebelarstvo v Laškem močno zaznamovali, prav tako pa tudi bodočim rodovom, na katere prenašamo znanje in dolgoletne izkušnje s področja poezije kmetijstva. Za doseganje zastavljenih ciljev mora biti sestavljena dobra ekipa po-
sameznikov, ki so pripravljeni v rezultat vložiti ne le svoj prosti čas, temveč tudi dobršen del samega sebe in svoje družine. Na tem mestu moram posebej izpostaviti tajnika našega društva, Jožeta Bla-gotinška, ki je na občnem zboru ČZS v začetku marca 2016 prejel najvišje priznanje v čebelarstvu, priznanje Antona Janše 1. stopnje. Priznanje podeljuje ČZS posameznikom za posebne zasluge pri razvoju čebelarstva. Joži, bravo! V zadnjem desetletju sva pri ČD Laško takšno priznanje prejela samo še Anton Krivec in moja malenkost.
Franci Šolar, Čebelarsko društvo Laško
HORTIKULTURNO DRUŠTVO LAŠKO
Hortikulturno društvo se je na pobudo STIK-a Laško v januarju odzvalo in pripravilo promocijski aranžma za letošnjo prireditev Pivo in cvetje, ki je bil predstavljen na sejmu Natour Alpe-Adria v Ljubljani.
V mesecu marcu smo naše člane povabili na dve zanimivi strokovni predavanji, kjer sta znanje in izkušnje podajala Jerneja Jošar (Zelenjavni vrt) in Matjaž Mastnak (Okrasne rastline na vrtu). Obe predavanji sta bili izvedeni pod okriljem Knjižnice Laško.
12. marca smo v društvu organizirali prvo letošnjo Zeleme-njavo, kjer so semena, sadike in tudi dobre misli dobile nove lastnike. Naslednja Zelemenjava, posvečena paradižnikom, bo 14. maja na domačiji Slapšak (Olešče 3), skupaj z brezplačno Per-makulturno delavnico. Več o tem boste lahko zasledili na naši Facebook strani, ki pokriva vse tekoče dogodke društva.
Letos smo skušali spet pričarati pomladno vzdušje na Aškerčevem trgu. Postavitev smo poimenovali »Pomladno velikonočna dekoracija« in je nadaljevanje lani zastavljenega projekta, ki bo po predvidenem planu (in odvisno od sredstev) vsako leto rasel.
Pomladna postavitev je namenjena domačinom kot razvedritev in polepšanje pomladnih praznikov ter seveda turistom, ki se poleg le-te množično fotografirajo in s tem promovirajo zanimivosti našega turističnega kraja. Za-snovna ideja je čarobni cvetoči park, kjer se za trenutek ustaviš, usedeš in pozabiš na vsakdanje skrbi. Poleg postavitve na Aškerčevem trgu smo izdelali tudi pomladne zajčke iz vej, jih obesili na vrata glavnih trgov in nekaj drugih stavb. Postavitev je bila deloma financirana s strani Občine Laško, za kar se lepo zahvaljujemo.
Metoda Benedek, foto: Boris Vrabec
15
LUBRDRRJI LAHKO UNIČIJO GOZDOVE
Naša dežela je bogata z gozdom. V evropskem merilu smo na tretjem mestu po gozdnatosti takoj za Švedsko in Finsko. Podatki Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz leta 2012 kažejo, da je gozdov v Sloveniji 1.184.526 ha, to pomeni, da kar 58,4 % naše dežele pokriva gozd.
V gospodarskem gozdu z bolj ali manj spremenjeno sestavo organskih vrst je okrnjena raznolikost in s tem tudi mehanska in biološka stabilnost. Gospodarski gozd pogosto pustošijo ujme in razni škodljivi organizmi. V iglastih gozdovih so to predvsem lubadarji.
Lubadarji so tipični prebivalci gozdov. Veliki so le nekaj milimetrov in pretežni del svojega življenja preživijo skriti pod lubjem ali v lesu gozdnega drevja. V normalnih letih, ko je njihovo število uravnoteženo z ekosistemom gozda, le pospešujejo izločanje hirajočega drevja iz gozdov. Kot drugotni škodljivci se na opešanih in po ujmah prizadetih drevesih, v neobeljenem posekanem lesu in v sečnih ostankih pogosto tako namnožijo, da pričnejo napadati tudi zdravo drevje in cele gozdove. V suhih in vročih letih ter ob blagih zimah se to rado zgodi, saj drevje v takih pogojih oslabi. Lubadarji lahko razvijejo celo tri rodove na leto.
Pri nas podlubniki najbolj ogrožajo smreko, ki so jo v preteklosti pospeševali tudi na zanjo najbolj neugodnih rastiščih. V naših gozdovih sta najbolj
pogosta predstavnika knaver ali veliki osmerozobi smrekov lubadar in šestero-zobi mali smrekov lubadar.
Redno pregledovanje v normalnih razmerah pomeni pregled gozdov vsaj enkrat v zimskem času, najbolje v februarju oz. po odmrznitvah, v pomladnem in poletnem času pa vsaj enkrat mesečno. Ob namnožitvah lubadarjev je v poletnem času pregledovanje treba zgostiti na dvakrat mesečno. Lastniki ne smejo biti pozorni le na že osuta (drevo nima več iglic) drevesa, ampak tudi na odpadanje še zelenih iglic z dreves in na čr-vino, ki se pojavi za skorjo na deblu in na koreničniku. O morebitnem odkritju žarišča (večje število napadenih dreves) lubadark morajo takoj obvestiti krajevno pristojnega revirnega gozdarja in se takoj lotiti sanitarnega poseka. Revirni gozdar ZGS evidentira lubadarke in lastniku napadenega gozda izda odločbo za sanitarno sečnjo lubadark (smreka, ki jo je napadel smrekov lubadar), v kateri se zapiše način sanacije in rok za izvedbo sanacije.
Najučinkovitejši varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev, je čim hi-
trejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča ter požig napadenih vrhačev in vej. Če posekanih lu-badark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in to lubje požgati. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadar-ja. Če veje in vrhači niso napadeni, se jih zloži v kupe, tako da tanjše veje prekrivajo razžagan vrhač in debelejše veje.
Lastnik ravna najbolje, če poseka vsa drevesa, ki jih je za posek označil revirni gozdar, pa tudi tista, ki so se pokazala kot lubadarke šele v času poseka. O dodatnih lubadarkah mora pred posekom obvestiti revirnega gozdarja.
Pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo lubadarke, ki so se že popolnoma osule, lubadarke s še zelenimi iglicami pa pusti v sestoju, češ da si bodo morda še opomogle. S takim ukrepanjem lastnik veliko izgubi. Razlika v ceni lesa lubadarke, s katere lubje še ne odpada, in že osute lubadarke znaša od 10 do 20 evrov na m3, lahko pa tudi več.
Huje je, da je lubadar z osutih dreves že odletel na druga drevesa. Lastnik ima v naslednjem tednu ali dveh še več osutih lubadark v sestoju.
Gozdove iglavcev je treba redno pregledovati in odkrivati morebitne posamične lubadarke.
Tudi tukaj velja, da je preventiva boljša od kurative. Lastnike smrekovih gozdov zato pozivamo, da redno pregledujejo svoje gozdove.
Drago Durasevič, KE Laško
10 LET DRUŠTVA KMEČKIH ŽENA ROSA
V četrtek, 31. marca 2016, smo imele članice društva srečanje v Gostišču Bezgovšek v Laškem. Če se vrnemo nazaj na naš začetek, je bila največja spodbuda in hkrati potreba po ustanovitvi društva leta 2006. Na začetku smo veliko časa namenile izbiri imena društva. Ker je naše kmečko delo povezano z naravo, smo želele, da to ponazarja tudi naše ime. Rosa osveži in poživi
naravo, osvežujoče in poživljajoče pa je za nas tudi naše povezovanje. Rosa med drugim poskrbi tudi za to, da se znamo odmakniti od dela - zvečer nas prežene s polja, zjutraj nam ne pusti prezgodaj začeti. Društvo Rosa naj bi pripomoglo tudi k temu, da našega življenja ne bo zajemalo samo delo, ampak da nam ga tudi poživi in mu da lesk.
Vloga predsednice je bila zaupana Marjanci Deželak, ki društvo uspešno vodi še danes. Članstvo v društvu je stabilno, rade sprejemamo mlade in tudi malo manj mlade - a še vedno mlade po srcu. Društvo tako povezuje kmetice s podeželja in tiste, ki čutijo pripadnost. Poleg pridobivanja novih znanj, druženja in spoznavanja naše lepe dežele z ekskurzijami ne pozabimo na naše praznike v mesecu marcu.
Na občnem zboru smo pregledale realiziran program dela v preteklem letu in sprejele plan dela za prihajajoče leto. Prisluhnile smo poročilom odborov in besedam gostov.
V sklopu zabavnega dela nas je s svojim skečem obiskala Jul-ka, manjkala pa ni niti torta ob 10. obletnici. Članice smo se po kosilu zavrtele še na plesišču in dan namenile prijetnemu druženju, ki bo ostal v lepem spominu.
Društvo Rosa
16
Lovska družina Jjrklošter
Linov	i ob 3273 jirkloaei
Območje Jurkloštra je razgiban svet, poln strmin in porasel z listnatimi gozdovi, ki nudijo idealne življenjske razmere tukajšnji divjadi. Že v preteklosti je bil Jurklošter s svojo okolico znan po divjih prašičih, danes je glavna divjad srnjad. Strmi, delno skalnati robovi nad dolino Gračnice nudijo zavetišče gamsu, od male divjadi pa je najbolj številčna lisica. Lovska družina Jurklošter je bila ustanovljena leta 1949 in danes upravlja z loviščem skupne površine 4803 ha ter se ponaša z lovsko kočo in zbiralnico divjačine.
Lovci smo tesno povezani z različnimi souporabniki prostora, zato nam je pomembno sodelovanje in medsebojno razumevanje vseh, ki so povezani z naravo. Sodelujemo z lastniki zemljišč pri odpravljanju škode, ki jo povzroča divjad. Poskušamo jo odpraviti ali omiliti z delom, pogosto pa jo nadomestimo tudi finančno. Smo tudi pobudniki in redni udeleženci čistilnih akcij, kosimo zapuščene travnike, nadzorujemo lovišča in v skladu s predpisano zakonodajo krmimo živali. Cilj Lovske družine Jurklošter je ohranitev vseh vrst divjadi, zato si prizadevamo
za izboljšanje življenjskega prostora živalskih in rastlinskih vrst z vsemi soupo-rabniki prostora. Tako je naše poslanstvo trajnostno upravljanje z divjadjo v pomenu razumne rabe le-te kot obnovljivega naravnega vira. Lovska družina Jurklošter je ponosna na dobro sodelovanje s krajevno skupnostjo in lastniki zemljišč.
Beseda starešine:
Člani Lovske družine Jurklošter že vrsto let sodelujemo z ostalimi uporabniki prostora, lastniki zemljišč in lovci iz drugih lovskih družin, tudi iz tujine. Zavedamo se, da le sodelovanje med vsemi naštetimi zagotavlja obstoj naše panoge, prinaša želene rezultate in zadovoljstvo. Marca letos je LD Jurklošter dobila nov upravni odbor, ki bo nadaljeval po začrtani poti in plemenitil tisto, kar je največ vredno: iskrene odnose in prijateljstvo. To bo zagotovilo, da bo izvajanje naše dejavnosti članstvu v veselje, lokalni skupnosti, na območju katere se razteza naše lovišče, pa v ponos.
Starešina LD Jurklošter Miroslav Lavrič
Na vabilo za letošnji zbor lovcev LD Jurklošter, ki je bil 4. marca v Lovski koči v Jurkloštru, so se odzvali mnogi vabljeni gostje: župan občine Laško Franc Zdol-šek, ki je pohvalil delo lovcev predvsem
podeželje
na področju sodelovanja s kmeti in ostalimi lastniki zemljišč, predstavnik Savinjsko kozjanske zveze lovskih družin Celje Vinko Blažinčič, predstavniki lovskih družin - Peter Kovač iz Laškega, Slavko Komlanc iz Loke, Miran Hernaus iz Šentjurja, Srečko Kranjc iz Zabu-kovja in predstavnik iz LD Handil, predstavnik PGD Jurklošter Bernard Bevc, predsednik sveta KS Jurklošter Franc Lesičar in predsednica Kulturnega društva Prežihov Voranc Jurklošter Magda Stopinšek. Vabljeni gostje so v svojih besedah najbolj pohvalili sodelovanje - z željo, da bi se le-to ohranjalo in krepilo. Čestitke gostov pa so bile namenjene tudi novo izvoljenemu vodstvu LD Jurklošter - starešini Miroslavu Lavriču in upravnemu odboru, ki ga sestavljajo Amir Boro-vac, Simon Kovač, Janez Kustura, Rihard Pušnik, Drago Pušnik, Gregor Koren, Milan Ožek in Marjan Deželak.
Dober pogled!
Urška Knez
IZ LOVSKE DRUŽINE LAŠKO
Ko zabrnijo kosilnice_
Košnja je opravilo, s katerim se ubadajo tisti, ki imajo okrog svoje hiše nekaj metrov travnate površine, še posebej pa si z njim dajo opraviti oni, ki se živijo z živinorejo ali katero drugo kmetijsko panogo. In ker je to opravilo tako pomembno, mu je odmerjena tudi zelo velika pozornost. Številni opozarjajo, da ima sodobna (strojna) košnja veliko negativnih učinkov na rastlinski in živalski svet. Še posebej zato, ker je zelo zgodnja, ravno v času, ko se izlegajo mladiči. Bolj kot ne edini argument zanjo je ekonomska korist, da kmet dobi s travnika čim več. Žene ga pač preživetje - primoran se je boriti za vsak cent zaslužka ...
Zgodnja košnja je tudi pri nas že nekaj let realnost in razlog, da na travnikih skoraj ni več talnih gnezdilcev. Večino njihovih gnezd in legel uničijo kosilnice in drugi kmetijski stroji. Skrben kmet (teh je na srečo več kot onih drugih) se na košnjo pripravi. Čas za košnjo je vedno zelo skopo odmerjen, kljub temu pa je koristno in primerno območje obhoditi. Pri takem obhodu je vznemirjenja toliko, da se živali umaknejo. Če naletimo na srninega mladička na travniku, pa nimamo »lovskih kvalifikacij«, se ga ne dotikamo in ga ne premikamo. Obvestimo kakega lovca in bo že vedel, kako in kaj. Navkljub dejstvu, da nam je tak mladiček takoj neznansko všeč in bi mu radi ponudili gostoljubje doma, se je treba zavedati, da je tudi prilaščanje divjih živali kaznivo.
Lovci tudi kmetom razlagajo, naj ne gnojijo in škropijo robov
travnikov in njiv, saj se tja divjad in druge živali rade zatečejo. Tudi ob vodotokih in jarkih je zelo priporočljivo, da je vsaj ena brežina zarasla in živali se bodo imele kam umakniti. Ko pa kmet začne kositi, je zelo pomembna smer košnje; v ravnini naj poteka od sredine travnika navzven, da se živali, če tam so, lahko umaknejo. In če se sredi te vihre znajde mladič, ga kosec lahko obkosi - okrog njega pusti visoko travo. Kadar se nesreča zgodi in je mladič žrtev, naj kmetje o teh žrtvah košnje (srnjadi, zajcev ...) obvestijo predstavnike lovskih družin - ti takšne izgube le zapišejo, nikakor pa se prijaviteljem ni treba bati kazni. Celo več, lovci jim bodo za takšne informacije zelo hvaležni.
Pes je pogost človekov spremljevalec; če je na vrvici ga še kar obvlada, posebna težava pa so psi brez nadzora. Če sta pes in njegov vodnik na sprehodu, se morata obnašati naravi prijazno, pes naj ne vznemirja divjadi in drugih živali. Še posebej je to pomembno v času, ko mladički prihajajo na svet. Takrat naj vodniki posebej pazijo, da so psi na vrvici in naj ne raziskujejo bregov potokov, grmovja in drugih skritih kotičkov, kjer bi utegnili biti mladiči. Če se živali vznemirijo, take skrite kotičke zapustijo, nazaj pa se nerade vračajo. Preganjana divjad (in druge živali) pogosto zaidejo na cesto, kjer pa se zanje zvečine konča tragično. Psi brez nadzora pokončajo veliko divjadi. Zakon o divjadi in lovu pa je strog in navaja, da je lastnik psa za nespoštovanje predpisov lahko kaznovan z visoko denarno kaznijo.
Veliko nesporazumov more rešiti pogovor in ta je vedno na mestu. Vsem nam, prebivalcem planeta Zemlja, je bila narava dana v varstvo, ne v last. Zato se moramo do nje vsi po vrsti obnašati bolj skrbno in odgovorno, kot smo se do zdaj, nespametnega obnašanja ne sme biti več, sicer nas bo narava udarila nazaj .
Boža H.
17
thermana
DRUŽBA THERMANA Z NOVO PREDSEDNICO UPRAVE
29. 3. 2016 se je sestal nadzorni svet družbe Thermana, d. d., kjer se je z mesta predsednika uprave poslovil mag. Andrej Bošnjak, s 1. aprilom pa je vodenje
družbe prevzela Mojca Leskovar, ki je v družbi zaposlena že od leta 1995. »V tem času je opravljala več vodstvenih funkcij, od avgusta 2013 pa je poleg vodenja programa kongresnega turizma odgovorna za vodenje in koordinacijo programov well-nessa, gostinstva, hotelirstva in trženja,« pojasnjuje Damjan Belič, predsednik nadzornega sveta družbe, in dodaja, da so se z dosedanjim predsednikom upra-
ve razšli sporazumno. »Gospod Bošnjak je svoje delo kriznega menedžerja opravil odlično. Pod njegovim vodstvom se je položaj v družbi stabiliziral, optimizirano pa je tudi poslovanje družbe, ki je sedaj v dobrem stanju in se lahko zopet posveča svoji primarni usmeritvi - medicini in turizmu,« še razlaga Belič.
N.K.
SPOMLADANSKA DOŽIVETJA V THERMANI LAŠKO
Mesec marec je v družbi dobrega počutja minil v znamenju številnih kongresnih in glasbenih dogodkov. Thermana je 9. in 10. marca že tretje leto zapored gostila Mednarodno konferenco RISK, enega zmed vodilnih dogodkov informacijske varnosti v jadranski regiji. Letošnje, v njeni 11-letni zgodovini največje konference, se je udeležilo rekordno število udeležencev in uglednih predavateljev.
Od glasbeno obarvanih dogodkov velja izpostaviti Revijo vrtčevskih pevskih zborov, ki smo jo v sodelovanju z JSKD OI Laško pripravili 17. marca. Tako otroci kot njihovi starši in ostali obiskovalci so preživeli prijeten in s pesmijo obarvan večer. V četrtek, 31. marca, smo pri nas gostili 2. dobrodelni koncert za Drugi dom v organizaciji društva Drugi dom. Na koncertu z dobrodelno noto so nastopili številni znani glasbeniki. Veselimo se, da bomo v ambientu Kongresnega centra Thermana Park Laško s skupnimi močmi pripravili še kakšen podoben dogodek.
Za zdravje polno pomlad smo v mesecu marcu za naše obiskovalce in goste pripravili cikel brezplačnih predavanj za dobro počutje. Kot prvemu smo prisluhnili našemu specialistu ajurvede. Dr. Ajith Chakrapani nas je popeljal v svet najstarejšega sistema medicine na svetu. V sklopu dveh predavanj nam je predstavil glavne smernice za zdravljenje, lajšanje in preprečevanje težav, povezanih s povišanim holesterolom, srčno-žilnimi boleznimi in revmatičnimi obolenji. Zaupal nam je marsikateri naravni recept za zdravljenje težav, povezanih s temi bolezenskimi stanji. Piko na i je ajur-vedskim predavanjem dodal praktični prikaz dihalnih vaj in joga položajev, ki jih je z udeleženci izvedel Thermanin joga mojster. Marčevski cikel smo zaključili s predavanjem na tematiko pilatesa. Priljubljeno športno vadbo in njen pozitiven
18
vpliv na vzpostavitev harmonije telesa in duha nam je predstavila Danica Pinter, Thermanina animatorka in inštrukto-rica pilatesa z mednarodno priznano licenco MK Studios iz Londona.
Vsebine v duhu zdravja in preventive so in še bodo predstavljale rdečo nit dogajanja tudi v mesecu aprilu. V četrtek, 7. aprila, smo ob svetovnem dnevu zdravja za naše goste in obiskovalce pripravili številne ugodnosti in pester program dogajanja v hotelu Zdravilišče Laško. Joga, dihanje pri gibanju, pohod, merjenje krvnega tlaka in sladkorja, testiranje sluha, preizkus hoje v parku so le nekatere od številnih aktivnosti, ki so se zvrstile čez dan. Pomena zdravja se pogosto zavemo šele, ko ga izgubimo, zato v Centru medicine Zdravilišča Laško pripravljamo posebne mesečne ponudbe. Vabljeni k ogledu aktualnih ponudb na www.thermana.si. Povabilo velja tudi v Vodomčkovo gledališče. Pravljični junaki Ku-kuc gledališča bodo v Thermani še naprej zabavali velike in male prijatelje gledališča. Nadaljnje datume predstav z vami delimo na koncu prispevka, več informacij pa vas čaka tudi na naši spletni strani ali na Facebook profilu Thermane Laško.
Mesec maj bo športen. Takoj po prvomajskih praznikih bo Laško namreč gostilo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide. Svetovno prvenstvo »Thermana Open« se bo odvijalo od 3. do 8. maja, ko bodo v Laško prišli tekmovalci iz več kot 50 držav. Vabljeni, da ta namiznoteniški utrip doži-vite tudi vi in si tekme, ki se bodo odvijale v dvorani Tri lilije, ogledate tudi sami. V sodelovanju s ŠD Slovenc bo Thermana 7. in 8. maja ponovno gostila tekaško in kolesarsko preizkušnjo. Vse športne navdušence vabimo, da se nam pridružijo na 3. Nočnem teku Laško in 6. Kolesarskem vzponu na Svetino.
V Thermani pa tudi vse bolj diši po poletju. Pestro poletno dogajanje bo obogatila Knjižnica na trati, ki jo pripravljamo v sodelovanju s Knjižnico Laško in STIK-om Laško. V poletnem času bo ob lepem vremenu zaživela pri Grajskih igralih.
THERMANA/TURISTIČNO DRUŠTVO/STIK
Podrobnosti vam izdamo v naslednji številki Laškega biltena. Že sedaj pa vabimo najmlajše, da se nam pridružijo ob prebiranju pravljic, na ustvarjalnih delavnicah in uživanju na trati.
Na koncu našega prispevka pa z vami delimo še zanimivost. Hotel Thermana Park Laško se je uvrstil med prvih šest nastanitvenih ponudnikov v Sloveniji, ki so nedavno prejeli certifikat Slovenia Green Accomodation. Certifikat v okviru Zelene sheme slovenskega turizma potrjuje zavezanost trajnostnemu razvoju ponudnikov nastanitev.
NAPOVEDUJEMO:
Sobota, 30. april, ob 18. uri v Gala dvorani hotela Thermana Park Laško: Predstava »VSI OTROCI SVETA«. Po predstavi sledi plesna animacija z ve-soljčkoma, kjer bomo prav vsi razgibali nožice na glasbo z vsega sveta!
Sobota, 7. maj: 3. NOČNI TEK LAŠKO (v sodelovanju s ŠD Slovenc; podrobnosti najdete na www.fatburn.si)
Nedelja, 8. maj: 6. KOLESARSKI VZPON NA SVETINO (v sodelovanju s ŠD Slovenc; podrobnosti najdete na www.fatburn.si)
Sobota, 4. junij, ob 10. uri pri Grajskih igralih (v primeru slabega vremena v hotelu Thermana Park): Predstava »VILA TABLETKA«
Podrobnosti in še več pestrega dogajanja najdete na spletni strani www.ther-mana.si.
Turistično društvo Laško vabi na brezplačno turistično vodenje po Laškem za prebivalce občine Laško. Dobimo se v četrtek, 21. aprila 2016, ob 17. uri na Aškerčevem trgu v Laškem. Vabljeni!
19
sMk
STIK - CENTER ZA ŠPORT.TURIZEM. INFORMIRANJE IN KULTURO 1_A$KO
Pustna povorka 2016_
Laško si je na pustno soboto, 6. februarja, nadelo šaljive barve in na ulice privabilo številne obiskovalce. Pustno praznovanje, ki se prične na pustno soboto in konča na pustni torek, je povezano z maskiranjem ter številnimi spremljajočimi šegami in navadami, ki družbeni red za nekaj časa obrnejo na glavo. Če so nekoč pust predstavljali vaški običaji, ga danes predvsem pustni sprevodi in plesi v maskah.
Ker pustni čas pomeni tudi obdobje izobilja in je zanj značilen rek, da je pust mastnih ust, so vse sodelujoče maske prejele krofe. Vsem sodelujočim se še enkrat zahvaljujemo za pripravljenost in pomoč pri izvedbi prireditve.
Tina Belej, foto: Jaka Teršek Muzikal MAMMA MIA!
Letošnje povorke so se udeležile naslednje skupine oz. maske: Orkester iz Šen-tlenarta z zajčki (KD Vrh nad Laškim), Dimnikarčki (POŠ Vrh nad Laškim), Hribovska pekarna (Strelsko društvo Celjska četa Mala Breza), Stoji, stoji tam Beli grad (KUD Anton Tanc Marija Gradec in Ljudski pevci Šentlenartčani), Pustni koši (KUD Šentrupert), Cigani (KD Ofirovci in koledniki iz Laškega), Divji zahod (KD Laška pihalna godba z ma-žoretno skupino), Sumoborci in Olafi iz Trobnega Dola (KD Trobni Dol). Povorke se je tako udeležilo devet skupin, skupno okoli 180 posameznikov.
Skupinam velja zahvala za njihovo sodelovanje in vse pohvale za izvirnost pri oblikovanju, pripravi in izdelavi mask. Prvo nagrado STIK-a Laško je prejela skupina Stoji, stoji tam Beli grad, drugo nagrado, ki jo je podelila Thermana Laško - celodnevno kopanje - je prejela skupina Sumoborcev, tretjo nagrado s strani Gostilne Bezgovšek - pice za celotno skupino - pa so prejeli Olafi iz Trobnega Dola. Nagrade za individualne maske so prispevale še Rimske terme in STIK Laško.
Povorka je ob 15.00 krenila po Pivo-varniški in Trubarjevi ulici, nadaljevala čez Orožnov trg in končala na Aškerčevem trgu, kjer je sledila predstavitev posameznih mask.
Dvorana Tri lilije je letos navdušila z muzikalom MAMMA MIA!, ki oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine ABBA in navdušuje gledalce širom Slovenije.
Romantično zgodbo, polno optimizma in življenjske energije, ki se odvija na grškem otoku, je na odru izvedla 41-članska zasedba: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Gola-všek, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak -Gojc, Marjan Bunič, Lea Bartha, Matjaž Kumelj in mnogi drugi.
Nastopajoči so nas cel večer navduševali z Abbinimi večnimi glasbenimi uspešnicami, publika pa jih je na koncu nagradila še s stoječimi ovacijami. Približno triurno predstavo si je ogledalo 1.400 obiskovalcev.
Tina Belej
Zaključek abonmajske sezone 2015/16_
Z mesecem aprilom v Kulturnem centru Laško zaključujemo z abonmajskimi
predstavami. V okviru Gledališkega abonmaja je gostovalo pet gledaliških predstav. Odlične komedije so poskrbele za večere polne smeha. Prav tako je oder Kulturnega centra Laško gostil pet naro-dno-zabavnih večerov v sklopu abonmaja Mavrica polk in valčkov, s katerimi nadaljujemo tudi v prihodnji sezoni, skupaj z voditeljem Francijem Podbrežnikom. Gostili pa smo tudi štiri žanrsko razno -like glasbene večer v okviru Glasbenega abonmaja.
Zaključil se je tudi abonmajski program za najmlajše in nekoliko starejše otroke. ABC abonmajček je vključeval sklop petih predstav, ki so namenjene otrokom različnih starostnih skupin. Program predstav je oblikovan posebej za vrtčevske otroke in osnovnošolske otroke posameznih triad in zajema raznolike žanrske predstave - od glasbenih, plesnih, gledaliških, lutkovnih ... V ABC abonmajček je vsako leto vključenih več kot 1.000 otrok, ki se na tak način spoznavajo z umetnostjo in kulturo.
Zgodba o čudežnem dečku in njegovih goslicah, ABC abonmajček.
Do začetka poletja vas v Kulturni center Laško vabimo na ogled revij in ostalih prireditev. Veselimo pa se že nove sezone z aktualnimi predstavami in gosti ter druženja z vami. Veseli bomo tudi vaših pobud in predlogov.
Tina Belej
Pestro dogajanje v Treh lilijah_
Pestro dogajanje v preteklih mesecih v »Lilijah« potrjuje, da je to večnamenska dvorana. Mesec februar in marec sta bila »pisana« s športom in kulturo. Del programa je bil zapolnjen s košarkarskim sporedom, ki je prinesel pet članskih tekem v domači ligi in mednarodni ligi Alpe Adria ter kar 16 tekem mlajših selekcij. Zaključil se je prvi del Lige Tele-mach, v kateri so domači košarkarji zasedli 2. mesto.
Imeli smo odlično obiskana koncerta in velik mednarodni turnir v karate-ju. V nedeljo, 21. februarja, smo lahko uživali ob pesmih skupine ABBA v mu-zikalu Mamma Mia!, na materinski dan,
20
25. marca, pa smo lahko uživali v večeru dalmatinskih napevov. Koncert je bil zelo dobro obiskan, saj je bilo v dvorani okoli 1.500 obiskovalcev. Z odra so nas zabavali klapa Bonaca, ki je praznovala 35 let delovanja, klapa Cambi in domača klapa 5.
pnega turizma, oblikovano kvalitetno in raznotero ponudbo doživetij za vse, tudi za osebe s posebnimi potrebami. Naraščajoče povpraševanje po tovrstnih vsebinah pa nas tudi v prihodnje zavezuje, da v medsebojnem sodelovanju in predanosti razvoju referenčnih prednosti destinacije sledimo odličnosti.
12. in 13. marca smo ponovno gostili KARATE 1 SVETOVNI POKAL, na katerem je sodelovalo več kot 450 tekmovalcev iz 40 držav. Turnir je organizirala Karate zveza Slovenije, ki ji je po enoletnem premoru ponovno uspelo pridobiti organizacijo tako velikega turnirja.
Iniciativa SOdelujem
Aleš Antauer
Koliko sem/si drugačen/na?_
Tematika letošnjega Kulturnega bazarja, tradicionalne vseslovenske prireditve, katere glavni namen je spoznavanje in promocija široke palete kakovostnih kulturno-umetniških vsebin ter spodbujanje povezovanja in sodelovanja akterjev na tem področju, je bila pismenost v vsej svoji raznoteri pojavnosti (jezikovni, glasbeni, likovni, digitalni ...). V okviru številnih predavanj, delavnic in strokovnih razprav, je Iniciativa SOdelujem, ki deluje na področju približevanja kulture raznolikim družbenim skupinam s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami, pod vodstvom Katrin Modic izvedla delavnico z naslovom Koliko sem/si drugačen/na? Udeleženci delavnice smo se seznanili z različnimi vidiki drugačnosti, kot sta senzorna in motorična oviranost, ter posledično drugačnim dojemanjem in možnostmi spoznavanja sveta z drugimi čutili. Delo je potekalo preko pogovora, kreativnega ustvarjanja likovnih del in razvijanja rokodelskih spretnosti.
Izkušnje z delavnice kažejo, da imamo v Laškem - sotočju dobrega, Evropski destinaciji odličnosti na področju dosto-
Marina Bezgovšek
Slavnostna podelitev znaka SLOVENin GREEN_
V začetku marca je v Centru kuli-narike in turizma KULT 316 v Ljubljani potekala podelitev znaka Slovenia Green trajnostnim slovenskim destinacijam in ponudnikom. V drugem letu izvajanja Zelene sheme slovenskega turizma je med zelene de-stinacije stopilo tudi Laško - sotočje dobrega z bronastim znakom.
Zelena shema slovenskega turizma Slovenia Green je celovito zasnovan sistem za pospeševanje razvoja trajno-stnega turizma v Sloveniji, namenjen pa je tako destinacijam kot tudi posameznim turističnim ponudnikom. Namen sheme je povečati konkurenčnost, kakovost in inovativnost slovenskega turizma ter omogočiti primerjavo z zelenimi destinacijami po vsem svetu.
Laško se je s prejetjem znaka Slovenia Green znašlo v družbi še osmih drugih slovenskih destinacij (Kamnik, Idrija, Rogla-Zreče, Žalec, Radlje ob Dravi, Cerkno, Celje in zelena prestolnica Ljubljana), ki jim znak
prinaša večjo prepoznavnost na domačem in tujih trgih.
Znotraj destinacije Laško - sotočje dobrega k zelenemu razvoju turizma prispeva tudi Thermana Laško, ki je že pred leti prejela okoljski znak EU Marjetica, na preteklih dnevih slovenskega turizma pa tudi znak Slovenia Green Accommodation. Zato pozivamo vse nastanitvene ponudnike, da se vključite v Zeleno shemo slovenskega turizma ter pridobite znak Slovenia Green Accommodation in nam pomagate pri soustvarjanju zelene destinacije Laško - sotočje dobrega!
Sabina Seme
Pomladni muzej
V	Muzeju Laško nadaljujemo s projektom predstavitve eksponatov, ki so shranjeni v naših depojih in si jih zaradi pomanjkanja razstavnih muzejskih prostorov, kljub njihovi vrednosti, obiskovalci ne morejo ogledati. Posebne majhne razstave, ki so stalnica našega muzeja že tretje leto, smo poimenovali Vitrina meseca. Do sedaj je bilo tako predstavljenih že 26 zanimivih razstavnih predmetov.
V	preteklem mesecu smo razstavili različne čutare. Čutara je steklenica za prenašanje pitne vode (pa tudi česa drugega). Uporabljajo jo pohodniki, taborniki, vojaki in delavci na terenu. Običajno je opremljena z naramnico ali trakom za pritrditev na pas, prevlečena s tkanino za zaščito steklenice in izolacijo vsebine. Primitivne čutare so bile nekoč narejene iz olesenelih plodov bučk, kasneje so jih delali iz usnja v obliki vrečk. Lepo okrašene so čutare, izrezljane iz lesa. Mlajše, steklene čutare, so bile ponavadi opletene z vrbjem. Kovinske čutare, v glavnem iz nerjavečega jekla ali aluminija, so pričeli izdelovati po letu 1900.
V mesecu izida te številke Laškega biltena pa si lahko ogledate različne predmete steklarske umetnosti. Od 16. do začetka 20. stoletja je steklarstvo prehodilo pot od neagrarne manufakturne do indu-
21
strijske panoge. Ob tem je bilo vseskozi navezano na naravnogeografske danosti: kremenčev pesek kot temeljno sestavino steklovine in listnato drevje za pepeli-ko. Nadaljnja obdelava stekla (poslikava, pozlata, brušenje) in prodaja izdelkov sta bili sprva povezani in prepuščeni potujočim posameznikom, v 19. st. pa že bolj združeni s proizvodnjo stekla. Najkakovostnejše steklo, beneški »cristallo«, so od sredine 13. st. izdelovali na beneškem otoku Murano. Tja so se preselili steklarji iz Benetk in Bizanca. Tehnika rezanja stekla, ki je bila v začetku 17. st. izumljena v Pragi, je dala oblikovanju stekla novo dimenzijo. V drugi polovici 17. st. sta tako beneško steklo izpodrinili trši stekli, primernejši za brušenje in graviranje: angleško svinčevo in češko kredno steklo. Od 16. st. so steklarsko znanje v naše kraje prinašali beneški steklarji z juga, od 17. st. pa je v vedno močnejših valovih ljudi pritekalo s severa in zahoda, iz čeških in nemških dežel. V 18. st. je želja po izrabi zapuščenih hribovskih gozdov vodila k ustanavljanju gozdnih glažut višje v hribih. V 19. st. so štajerske glažute po kakovosti prišle tik za češke. Stekleni izdelki so v širši okolici glažut postali splošno razširjeni in namenjeni vsakdanji uporabi. Hribovske glažute so se počasi preselile v doline in se preimenovale v steklarne (»Glasfabriken«).
V	mesecu aprilu pa se pričenja tudi redna in ustaljena razstavna dejavnost Muzeja Laško. Pričenjamo s tradicionalno fotografsko razstavo Laškega akademskega kluba, ki jo bomo/smo jo odprli 15. aprila. V naših prostorih bodo/so razstavljena dela, ki so prispela na natečaj z naslovom Vzor.
V	maju bomo pripravili razstavo, ki bo istočasno tudi pričetek novega razstavnega cikla Laški obrtniki in izumitelji, ki ga bomo nadaljevali v prihodnjih letih. Razstavo bomo odprli 6. maja, vi pa nas obiščite, da boste videli, koga bomo predstavili prvega.
Tomaž Majcen
Zvitorepec in njegova druščina v Laškem_
V	Razstavišču Kulturnega centra Laško so v mesecu aprilu gostovali junaki
stripov Prešernovega nagrajenca Miki-ja Mustra. Na številnih panojih so bili predstavljeni posamezni deli dogodivščin Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika. Ob odprtju razstave so se obiskovalcem utrnili spomini na mladost, preživeto ob prebiranju in doživljanju nenavadnih, smešnih in tudi poučnih zgodb, ki jih je Miki Muster ustvarjal z zavidljivo hitrostjo. Spomini so se ustavili tudi pri vsem poznanih reklamnih spotih in seveda Cik-cak zajčkih.
Prva ljubezen slovenskega Disneya, kakor so Mikija Mustra tudi imenovali, pa je bil vseeno risani film. Pri nas ta njegova umetniška dela bolj slabo poznamo, saj je večino risank ustvaril v času svojega dela v Nemčiji. Kako je sploh začutil željo po takšni ustvarjalnosti, je umetnik pojasnil v enem od številnih intervjujev, kjer pravi: »Ko smo se z Dolenjske preselili v Ljubljano, nas je oče peljal v kino Union. Kot predfilm je bila kratka risanka. Nekakšni vražički so poskakovali in to me je navdušilo, da sem rekel: »To je tisto!« Potem, mislim, da je bilo to 1938. leta, ko še nisem bi star trinajst let, so v Ljubljani vrteli celovečerni film Sneguljčica in sedem škratov. Bil sem zastrupljen. Sanjaril sem samo še o tem, da bi tudi jaz ustvarjal risane filme. Vsak košček papirja, vsi robovi šolskih zvezkov so bili porisani s škrati. Ampak potem je bilo to nemogoče, nihče mi ni znal nič povedati, nič pokazati, v Evropi ni bilo ne literature ne studia. Vedel sem samo to, kar je bilo tu in tam objavljeno v časopisu, da moraš, recimo, narisati toliko in toliko slik, da se potem premika, pa sem eksperimentiral. Deset let sem eksperimentiral, da sem prišel do tega, kako nastane animacija. Medtem ko sem risal Zvitorepca, sem delal te poskuse. Eno staro kamero smo predelali v kinoklubu, da si lahko delal posamezne slikice z njo, si pa moral zelo paziti. Ni bilo folij, ničesar ni bilo. Vedel sem samo, da moraš risati, in
sem risal na papir, poskusili smo in se je premaknilo. Takrat sem vedel, da sem na pravi poti in potem sem leta in leta eksperimentiral, dokler nisem videl, da ta stvar gre. In sem potem naredil reklamni film za televizijo. Prvih nekaj let po nastanku televizije pri nas ni bilo govora o risankah kot reklami. Reklamni filmi so bili samo reportaže iz tovarn, pogovori z direktorji. Potem sem pa naredil prvi risani filmček, 30-sekundni za ženske nogavice. Ko sem ga pokazal, so ga takoj kupili in tudi vrteli. Potem sem pa dobil naročila ne samo iz vse Slovenije, ampak tudi iz Hrvaške in Srbije. In sem bil do vratu notri.«
Razstava v Razstavišču Kulturnega centra je bila pripravljena skupaj s Sri-partnico Buch, kjer je izšel že deveti ponatis stripov Mikija Mustra.
Tomaž Majcen
Skupna predstavitev na sejmu Poroka v Celju_
Vsi, ki se pripravljajo na popoln poročni dan, so se lahko 11.-13. marca odpravili na 15. sejem Poroka v Celju, kjer se je kot poročna destinacija predstavilo tudi Laško - sotočje dobrega.
Na sejmu so se lahko pari seznanili z aktualnimi poročnimi trendi, kreacijami poročnih oblek, sejemskimi ugodnostmi ter idejami in nasveti za popoln poročni dan. Na skupnem razstavnem prostoru naše destinacije so že drugo leto zapored pod okriljem STIK-a Laško moči združili štirje ponudniki poročnih obredov in slavij: Aqua Roma, Grad Tabor - Pavus, Rimske terme in Thermana Laško. Laško so predstavljali kot destinacijo za sanjsko poroko v zelenem okolju, ki ponuja veliko raznolikih možnosti in kjer ustrežejo vsaki želji bodočega poročnega para.
Za dekoracijo je poskrbela Cvetličarna Marjetica, nevesta pa je bila oblečena v obleko poročnega salona Pronuptia iz Arclina pri Celju.
Sabina Seme
22
knjižnica

Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Laško je zaživela_
V prejšnji številki Laškega biltena smo kar precej prostora namenili začetkom Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) pri Knjižnici Laško. Od takrat smo bili na tem področju zelo aktivni._
Konec februarja smo s predstavitvenim predavanjem in vključitvijo v mrežo Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje novo UTŽO formalno ustanovili. Tega srečanja se je udeležilo blizu 80 obiskovalcev, na njem pa je rojakinja Alijana Šantej, vodja ljubljanske UTŽO, zbranim približala model, poslanstvo in oblike ter metode dela teh univerz.
V marcu so se naši študijski krožki po uvodnih srečanjih dokončno oblikovali in začeli z delom. Potekali bodo do konca maja oz. junija v obsegu cca 20 ur, sicer pa študijsko leto univerz traja od oktobra do maja. Trenutno imamo 6 različnih krožkov: domoznanskega pod vodstvom Metke Kovačič, glavne pobudnice naše UTŽO, s katero skupaj vodimo aktivnosti UTŽO; računalniškega pod vodstvom Gabrijele Pirš; popotniško-po-topisnega, ki ga strokovno vodi Alenka Klemen; dva krožka angleščine pod vodstvom prof. Lidije Šober in nemščine pod vodstvom Sonje Kotar. Skupno število udeležencev vseh krožkov je 75. Delo v vseh krožkih je resno, vendar živahno, prizadevnost starejših študentov pa velika, tako da bi se že zdaj v vsakem krožku lahko s čim pohvalili.
Zelo smo veseli, da so udeleženci UTŽO s takšnim entuziaz-mom sprejeli novo obliko dela ter da se ob resnem učenju razvijajo tudi kolegialni in prijateljski odnosi. Lahko pa tudi že rečem, da je knjižnica kot ustanova z dejavnostjo UTŽO pridobila novo pomembno dimenzijo. V našem prireditvenem prostoru je zdaj živahno praktično vsak dan.
Delovanje univerze zahteva precej strokovnega dela, ki je opravljeno neprofitno ali celo prostovoljno, vsa organizacijska dela pa opravlja knjižnica. V začetkih smo to zmogli s prizadevnostjo zaposlenih, naše nekdanje direktorice Metke Kovačič in še nekaterih, ki nam prostovoljno pomagajo. Prepričani pa smo, da bo kraj prepoznal, da UTŽO lahko veliko prispeva h kvaliteti življenja starejših in s tem posredno tudi mlajših generacij ter da bodo dani pogoji za njeno polno zaživetje.
Ob krožkih, ki potekajo, se že pripravljamo na dejavnosti v novem študijskem letu, ki se bo začelo jeseni. Spremljajte nas in se nam pridružite.
Matej Jazbinšek
Obiščite tudi vi »Mesto pod mestom« v Celju, ne bo vam žal
Lepega sredinega jutra smo se na železniški postaji zbrali člani popotniškega in domoznanskega krožka v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje z namenom, da obiščemo stalno razstavo Mesto pod mestom v Celju. Že sama skupna vožnja z vlakom nas je napolnila s posebnim čarom, saj smo obujali lepe spomine na dogodivščine iz naše mladosti, ko smo se vozili v šolo. Z nami je bila tudi turistična vodička Alenka Klemen, ki nam je na novo odkrila številna dejstva o Celju kot pomembnem mestu, ki se lahko, kar se zgodovine tiče, mirne duše postavi ob bok kakšnemu uglednemu evropskemu mestu. Bili smo presenečeni, kako malo vemo o mestu, v katerega redno zahajamo, in spet smo lahko ugotovili, da ne znamo primerno ceniti svoje domovine in njene zgodovine.
V Pokrajinskem muzeju, kjer se skriva Mesto pod mestom, je res kaj videti, saj je bila Celeia pomembno središče v rimskem imperiju. Obiskovalca navduši še originalna rimska cesta s pločniki in kanalizacijo, hiše in vile s sistemi centralnega ogrevanja ter številni detajli, tudi umetniški, ki pričajo o visoki kulturni ravni takratnega življenja. Navdušujeta tudi način in estetika prezentacije najdb oz. odkritij iz rimskega časa. Obiskali smo tudi razstavo o Celjanki, svetovni popotnici Almi Karlin. Moje vedenje o njej je bilo skromno, saj je »moja šola« »pozabila« na pomembne ljudi, kot so bili Rudolf Maister, Anton Martin Slomšek, Jože Plečnik in seveda tudi Alma Karlin. O naštetih v šoli nikdar nisem slišal ene same besede. Po tokratnem izletu pa sem tudi Almo Karlin vzel za svojo, našo. Po prvi razstavi nas je popeljala kustosinja Darja Pirkmajer, po drugi Barbara Tr-novec, zelo dobra poznavalka življenja in dela Alme Karlin, po mestu pa že prej omenjena Alenka Klemen. Vse so nas svojimi predstavitvami zelo navdušile.
Polni lepih vtisov smo se vrnili na železniško postajo v Celju. Naš izlet je bil čudovit in nepozaben. Spet smo postali bogatejši za še eno življenjsko izkušnjo.
Valentin Deželak
23
Literarna pomlad v naši knjižnici
Pomlad ponuja kar nekaj dni, ko se lahko književnosti še posebej poklonimo. To so datumi, ki jih tudi v knjižnici ne spregledamo: medtem ko so ob kulturnem prazniku v februarju na državni ravni podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo pisatelju Tonetu Partljiču, smo pri nas gostili pisatelja Andreja Capudra. Od 20. februarja, mednarodnega dne maternega jezika, do 21. marca, svetovnega dne poezije, je potekal t. i. Ve-ronikin mesec (na pobudo celjske Fit medie, vsakoletne organizatorke podeljevanja Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko minulega leta), v okviru katerega so se širom cele regije vrstili literarni dogodki z Veronikinimi nagrajenci. V Laškem nas je obiskal pesnik Josip Osti; ob njem pa je ta večer svoje pesmi brala tudi domačinka Mira Deželak Slatinek.
Mira Deželak Slatinek je ob koncu večera Josipu Ostiju poklonila svoje pesniške zbirke.
Komaj smo se poslovili od praznika poezije, že smo se spomnili na Andersenov dan, v aprilu pa kot vsako leto napovedujemo in pričakujemo še slovenske dneve knjige, vseslovensko Noč knjige in svetovni dan knjige. Osrednji dogodek teh »praznikov« bo zaključek Bralne značke za odrasle s pisateljem Andrejem Skubicem, trikratnim kresnikovim nagrajencem. Obenem razmišljamo že o novem priporočilnem seznamu za prihodnjo sezono in o predstavitvenem dogodku, pri čemer ste kot vsako leto povabljeni, da ga boste dopolnili s svojimi predlogi in bomo tako še naprej skupaj iskali poti do dobrih knjig!
Barbara Rančigaj
ba, in se soočili s pomembnimi razpotji. Razmišljali smo tudi o pogovorih - s pomembnimi osebami v naših življenjih, z delom, s svojim telesom, z družbo. S »stopnimi kamni« smo se zazrli v temeljne dogodke in si prisluhnili - kje smo, kam nas bo vodila pot ... Domov smo odhajali z občutkom silnega notranjega miru, z zapisi, ki jih bomo še večkrat prebrali, morda dopolnili ali si še kaj razjasnili.
Če bodo obveznosti g. Šinkovcu to dopuščale, bomo jeseni v knjižnici organizirali še eno začetno, vsekakor pa nadaljevalno dnevniško delavnico.
Gabrijela Pirš
Svet je kakor Ringaraja
Svet je kakor Ringaraja je zbirka fantastičnih pravljic Anje Štefan, pa tudi naslov naše razstave, posvečene 2. aprilu, mednarodnemu dnevu knjig za otroke. Ob tej priložnosti predstavljamo tudi pravljična druženja in sodelovanja z vrtci v občini prek projekta Predšolska bralna značka. Izdelke za razstavo so prispevali otroci skupin Veverice, Zajci in Metulji.
Gostimo tudi delček čudovite razstave otroških slik in risb »Bodi umetnik« - 9. Mednarodnega likovnega natečaja, v katerem so tudi letos sodelovali učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom.
Ali ste vedeli, da je William Shakespeare napisal 37 dramskih del in 154 sonetov? Da imamo v slovenščini šest različnih prevodov njegovega znamenitega Hamleta? In da je prvi slovenski prevod Hamleta nastal v Laškem l. 1865 izpod peresa Dragutina Šauperla, ki je v tem času kot kaplan služboval v našem kraju? Ob 400. obletnici Shakespearjeve smrti smo se poklonili njegovemu spominu z razstavo nekaterih njegovih del.
Tudi sobote so v knjižnici postale zelo živahne. Dogaja se vsako drugo soboto, in sicer jezikovne delavnice s Sonjo Kotar, namenjene otrokom od 5. do 7. leta. Prva je potekala v angleškem jeziku, druga pa v nemščini.
Tretje sobote so rezervirane za pravljico in ples s Špelo Medved. Te so živahne, razigrane in lepo obiskane. V marcu je plesna pravljica potekala v Knjižnici Rimske Toplice, se izkazala za izredno dobrodošlo in kar kliče po ponovitvi. Svet je kakor Ringaraja.
Martina Ajdnik
Delavnica Osebni dnevnik_
Ivan Cankar je zapisal: »Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi vsak človek povedal o svojem življenju vse, kar more, zato, da se razgleda sam po prostranih poljanah svoje duše.«
Ameriški psiholog Ira Progoff je razvil metodo, s katero lahko preko vodenega zapisovanja povežemo svoje življenjske izkušnje v smiselno celoto. V Sloveniji to obliko dnevniške delavnice že 20 let vodi p. Silvo Šinkovec, urednik revije Vzgoja. Ker smo slišali nekaj navdušenih pričevanj udeležencev delavnic, smo ga povabili tudi v laško knjižnico.
Prisotni smo preživeli res poglobljeno petkovo popoldne in sobotni dan. Vsak zase smo se po uvodnih razmišljanjih in vodeni meditaciji p. Silva Šinkovca umirili, se v tišini poglobili v čas spominjanja in ob prijetni glasbi zapisovali svojo življenjsko zgodbo. Najprej smo se ozrli po zadnjem obdobju, nato smo se na kratko »sprehodili« skozi celotno življenje, ki je odprta zgod-
V aprilu praznujemo slovenske dneve knjige_
Tudi letos se aktivno vključujemo v vseslovensko praznovanje dnevov knjige, povezano tudi s svetovnim dnem knjige 23. aprila.
Prvi dogodek ob tej priložnosti bo v Knjižnici Rimske Toplice, in sicer v četrtek, 21. aprila, ob 17. uri. Učenci OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice pod mentorstvom prof. Milene Suhodolčan in prof. Veronike Kovačič nam bodo z recitalom »Hodil po zemlji sem naši« predstavili izbor Aškerčeve poezije v počastitev 160-letnice pesnikovega rojstva. Nekaj uglasbenih Aškerčevih pesmi nam bodo zapeli pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora OŠ Antona Aškerca pod vodstvom prof. Alenke Štigl.
Praznovanje bomo zvečer istega dne nadaljevali v Knjižnici Laško ob 19. uri s pogovorom z lanskim kresnikovim nagrajencem Andrejem Skubicem.
24
i
f^lfr^r i
knjižnica/album laškega
Foto: Jože Suhadolnik
Vključili se bomo tudi v praznovanje Noči knjige, saj bodo v petek, 22. aprila, od 20.00 pa pozno v noč pri nas na obisku učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, ki jim pripravljamo zanimiv program.
Dragi bralci in bralke, uporabniki naše knjižnice, prijazno vabljeni, da se nam pridružite pri praznovanjih, posvečenih knjigi, in tudi sicer z dobrim branjem, do katerega vam bomo z veseljem pomagali.
Jerica Horjak
Razstava Podobe slovenske Štajerske_
Naša domoznanska zbirka se ponaša s tremi izdajami reprinta slovenj eštajer-skih topografsko-vedutnih albumov iz 17. in 19. stoletja, ki jih je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl iz Maribora.
Gre za knjige Litografirane podobe slovenj eštajerskih mest, trgov in dvorcev Josepha Franca Kaiserja (1999), To-pographia ducatus Stiriae Georga Mat-thausa Vischerja (2006), lani pa so izšle še Slovenj eštajerske vedute Carla Reicher-ta. Da bi ta dela, v katerih so upodobljeni tudi Laško, Rimske Toplice in Jurklošter, približali našim obiskovalcem, smo se odločili za gostovanje razstave, ki je bila sicer na ogled v Univerzitetni knjižnici Maribor ter Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Prikazali bomo nekaj izvirnih vedut, albumov in zemljevidov G. M. Vischerja, J. F. Kaiserja in C. Reicherta.
Na otvoritvi v začetku maja (točen datum bo objavljen še naknadno) bo poleg Premzla o vedutni dediščini spregovoril tudi umetnostni zgodovinar dr. Ivan Stopar, izjemen poznavalec slovenskih gradov in dvorcev.
Razstava bo na ogled v maju in juniju.
Gabrijela Pirš
Knjižnični vrt vabi
S pomladjo pridejo tudi daljši in toplejši dnevi, začenja se čas cvetenja in rasti, vedno več časa pa preživimo zunaj. Da se napisano in obisk knjižnice ne bi izključevala, smo že lani za vas, naši obiskovalci, uredili knjižnični vrt. Tudi letos je za zasaditve poskrbelo Hortikulturno društvo Laško, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Vas pa vabimo k branju in druženju v prijetnem ambientu, potrudili pa se bomo, da na našem vrtu pripravimo tudi kakšno zanimivo prireditev.
Foto: Boris Vrabec
ALBUM LAŠKEGA
Nekdanji laški nadžupnik in dekan Jože Horvat (19422009) pri prenovi ostrešja na zvoniku cerkve sv. Martina.
Nadžupnik in dekan Jože Horvat (1942-2009) je v Laškem deloval več kot 40 let. Ljudje so ga poznali po njegovi izredni zavzetosti za obnavljanje laške nadžupnijske cerkve sv. Martina, župnišča in podružnic. Bogata fototeka je polna dokumentarnih posnetkov stanja pred restavriranji in po njih.
O življenju in delu Jožefa Horvata_
Jožef Horvat je bil rojen 12. januarja 1942 v Mali Polani in krščen v župniji Velika Polana. Odločil se je za duhovniški poklic in 29. junija 1968 je v mariborski stolnici prejel mašni-ško posvečenje. Eno leto je bil duhovni pomočnik v župniji sv. Jakob v Slovenskih goricah, nato pa je štirideset let, do svoje smrti, deloval v Laškem (1969-2009). Najprej je bil osem let kaplan (1969-1977), nato šest let nadžupnijski upravitelj (1977-1983) in kasneje nadžupnik. Vmes je soupravljal župniji sv. Lenart nad Laškim (1985-1988) in sv. Jedrt nad Laškim (1997-1999). Od leta 1982 je bil tudi dekan laške deka-nije. Zavzeto in uspešno je deloval na duhovnem polju, ravno tako pa je s prizadevnostjo skrbel za obnovo in vzdrževanje cerkvenih stavb. Umrl je 23. 3. 2009 v Laškem.
Jože Horvat je imel brata Danija, ki z družino živi na njihovem domu, in tri sestre, ki pa so že vse pokojne. Skupina laških prijateljev družine Horvat se vsako leto udeleži trgatve v njihovem vinogradu. Župnija Laško od leta 2010 v dneh blizu obletnice smrti organizira romanje s sveto mašo na Horvatov grob v Veliki Polani.
Prispevali: Barbara Penič in Justina Škorja (besedilo) Avtor fotografije: Drago Urankar
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: 03-426-17-36 (Srečko Maček)
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
25
domoznanska kamra
M^kamra
ZGODBE IZ
DOMOZNANSKE KAMRE
Z Možnarjem po Laškem in okolici ... [3]_
JURJEVANJEV LAŠKEM
V Laškem že 27. leto oživljamo šego, oz. med Laščani prisotno starodavno navado, tako imenovano Jurjevanje. Šega je vezana na god sv. Jurija, ki ga obeležujemo 24. aprila, oz. na jurjevo.
Jurjevanje v Laškem uvrščamo v sklop izvirnih, narodopisnih posebnosti Laškega, ki temeljijo na pisnih virih iz II. polovice 19. stoletja. /Op. p.: glej prevod Orožnove zgodovine dekanije Laško iz
leta 2009, ki ga je opravil drrr. Jože Maček. Izvirnik je delo zgodovinarja Ignaca Orožna, ki je nastal leta 1881/.
V Laškem so vodili Zelenega Jurija tudi v obdobju med obema vojnama, kar nam med drugim potrjujejo fotografije omenjenega dogodka iz leta 1926 in 1934, ko se je Zelenemu Juriju pridružila še Vesna.
Spremstvo Zelenega Jurija (otroci -dekleta z venčki in šopki iz rožic, fantje pa z rogovi in »prdeci«) dela velik trušč ter poleg otroških in pastirskih pesmi prepeva tudi posebno, Jurjevo pesem iz Laškega, ki je zapisana v III. zvezku dr. Karla Štreklja - Slovenske narodne pesmi, izdanem 1904-1907, kjer je naveden tudi izvirni vir. Gre pa takole:
»Svetega Jurja vodimo, za jajca, špeha prosimo.
Sveti Juri orožnik, bodi ti naš pomočnik.
O svetem Jurju maša, je dobra kravja paša.«
Zeleni Jurij je spomladanski kolednik, ki oznanja oz. naznanja mlado zelenje,
sonce in začetek paše. Skratka, v deželo prinaša pomlad. Posebej naj poudarimo, da Zeleni Jurij s spremstvom obhodi ulice in za svoje poslanstvo pričakuje darove. Njihova vsebina naj bi bila po našem priporočilu čim bolj izvirna, kakor je zapisano že v sami pesmi. Torej brez jajc in špeha ne gre, namesto vina pa darovalci dajejo kolednikom sadni sirup, iz katerega si po opravljenem obhodu naredijo napitek. Če darovalci kolednikom namenijo vmes še kaj sladkega, se seveda ne branijo vzeti. Sladki darovi so namenjeni pastiricam in pastirjem.
Jurjevanje v Laškem sta znova oživila Osnovna šola Primoža Trubarja Laško in Etno odbor Jureta Krašovca.
Pripravila Vlado Marot in Srečko Maček Foto: arhiv »Možnarja«
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Možnar občine Laško
Jurjevanje v Laškem leta 1934.	Jurjevanje z Juretom Krašovcem leta 2001.	Jurjevanje leta 2015. Foto: J. Pirš,
Vir: spletna zbirka Laško in Laščani nekoč	Foto: Vlado Marot	fotokrožek OŠ Primoža Trubarja Laško
27. JURJEVANJE
n
^flRL JE PRED VRATI
Jurjevanje po ulicah Laškega bo v petek, 22. aprila, saj je letos jurjevo na nedel-jo. Prvi del Jurjevega sprevoda, ki ga oblikujejo učenci POŠ Debro in Rečica, bo krenil na pot že ob 8.25 izpred Podružnične šole Debro in se med potjo do Laškega ustavil v Domu starejših Laško, Thermani Laško,
Kulturnem centru Laško in pred mostom ter se nato pridružil celotnemu sprevodu na centralni OŠ Primoža Trubarja v Laškem, v katerem bo okrog 250 učencev nižje stopnje s spremljevalci in harmonikarji.
Zeleni Jurij s spremstvom bo ob 9.30 izpred centralne osnovne šole krenil na pot še po laških ulicah - najprej po Trubarjevi ulici do pivovarne, nato pa se bo vračal proti Orožnovemu in Aškerčevemu trgu, od koder se bo podal čez Valvasorjev trg do občinskega dvorišča. Z vmesnimi postanki in pobiranjem darov bo sprevod ob 10.25 prispel do zadnje postaje na občinskem dvorišču, kjer bo tudi zaključek obhoda z izročitvijo zadnjega daru iz rok župana.
Na občinskem dvorišču se bo Zeleni Jurij ustavil za nekoliko daljši čas, saj se bo prireditev nadaljevala z rajalni-mi in pastirskimi igrami, stojnicami s prikazom izdelovanja rogov, prdcev in rožic ter ocenjevanjem rogov. Drugič pa bodo obiskovalci lahko poskusili posebno jed, ki se ji reče »cvrtnjak«.
Prijazno vabljeni!
26
PI
Ts k d
J JAVMI SKLAD REPUBLIKE i
! SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Ivan Medved
PO PETNAJSTIH LETIH NOVI IZZIVI
Ko je bila leta 2001 ustanovljena OI JSKD Laško kot zadnja, 58. območna izpostava v Sloveniji, je na mesto prvega koordinatorja izpostave stopil Ivan Medved, ki se z letošnjim letom poslavlja in odhaja med upokojence. A kdor pozna Medota, dobro ve, da je svoje življenje posvetil delovanju na kulturnem področju in da se tudi v pokoju ne bo odpovedal ljubiteljski kulturi. S saksofonom v roki bo kot kapelnik Vaške godbe Vrh nad Laškim in Veteranske godbe Gambrinus zagotovo svojo pozitivno energijo še vedno širil med obiskovalce prireditev in dogodkov. Vedno se je trudil, da je bilo kulturni utrip v Laškem mogoče čutiti na vsakem koraku in verjamemo, da bo tako tudi v prihodnje.
Velik del njegovega kulturnega udej-stvovanja predstavlja glasba. Da je njegov glasbeni doprinos v kraju velik, dokazuje tudi občinsko prizananje srebrni grb, ki ga je leta 2010 prejel za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na glasbenem področju oz. pri razvoju godbe na pihala v Laškem.
V poldrugem desetletju je Ivan Medved v sklopu OI JSKD Laško organiziral prireditve in dogodke s področja ljubiteljske kulture in kulture na sploh, pod njegovo koordinacijo so se na odru Kulturnega centra Laško predstavile plesne in folklorne skupine, pevski zbori in ljudski pevci ... Pomembno vlogo je odpravljal pri povezovanju društev, izobraževanju ter usklajevanju razstav in drugih dogodkov. S tem je v kraj prinesel pester izbor kulturnih prireditev, ki so lokalno skupnost bogatili, izobraževali in povezovali.
»Danes je priložnost, da se vsem, ki delujejo v ljubiteljski kulturi, iskreno zahvalim za njihov prispevek, trud in čas, seveda pa je zahvala namenjena predvsem dobremu sodelovanju. Brez teh čudovitih ustvarjalcev ljubiteljske kulture, ki v še tako malih zaselkih ali vaseh ustvarjajo kulturni utrip, bi bila marsikatera prireditev, dogodek ali proslava veliko skromnejša. Da se je človeku dano ukvarjati s petjem, igranjem, risanjem, plesom je lahko privilegij, s katerim si obogatimo svoj življenjski slog. Čeprav ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo zahteva določena odrekanja, pa po drugi strani izredno blagodejno deluje na osebnostno razpoloženje ustvarjalca, ga navdaja z novimi idejami in želja po nastopanju in prikazovanju ustvarjalnosti je s tem izpolnjena.«
Prva prireditev, ki se je leta 2001 na odru Kulturnega centra Laško odvila pod njegovim okriljem, je bila v čast 3. decembru, ko kulturne ustanove v Sloveniji brezplačno odprejo svoja vrata. Točno petnajst let kasneje, morda dan gor ali dol, je na istem odru s prireditvijo Ta veseli dan kulture svoje delo v OI JSKD Laš-
ko tudi zaključil. Kot je povedal takrat, je bil tisti večer oz. dogodek v decembru 2015 morda res njegov zaključni, a v kulturi še gotovo dolgo ne zadnji. Takrat so mu prav posebno presenečenje pripravili predstavniki STIK-a, ki so se mu ob upokojitvi s torto v obliki medveda zahvalili za ves trud, ki ga je ta leta vlagal v delo na kulturnem področju.
Ivana Medveda je na Območni izpostavi JSKD Laško nasledil Gašper Salobir.
Medo, ujet v objektiv na Rock Otočcu, kjer je leta 2010 gostoval z Vaško godbo Vrh.
»Lahko rečem, da sem imel v življenju srečo, ker sem lahko opravljal delo, ki me je res veselilo. Lahko bi rekel, da mi je bila služba pisana na kožo. Zato tisti, ki me poznajo, vedo, da je moj urnik kar lepo zapolnjen - sem predsednik Zveze Možnar, kapelnik Vaške godbe na Vrhu in kapelnik Veteranske godbe Gambrinus, ki zadnje leto deluje v Laškem in združuje več kot dvajset godbenih veteranov iz širše celjske regije. Zelo velik dogodek pripravljamo 9. julija 2016, ko bomo v Laškem gostili vseh sedem delujočih veteranski zasedb v Sloveniji, in sicer na 10. državnem srečanju -prvo srečanje je bilo prav v Laškem.«
Ivana Medveda je na mestu koordinatorja OI JSKD Laško pred kratkim nasledil Gašper Salobir, ki je po besedah Medota že zelo zavzeto poprijel za delo, v želji, da zastavljeno delo še nadgradi. In čeprav se je za Ivana Medveda končala službena pot, se kulturna še nikakor ni. »Z ljubiteljsko kulturo sem se začel ukvarjati v otroštvu in ta bo z mano tudi v jeseni življenja.«
Nika Košak
27
intervju
Manuella Brečko_
RDEČA IN MODRA POTNICA NA ŠVEDSKO
Najbolj prepričani so verjeli in brez zadržka rekli že vnaprej: na EMI bo gladko zmagala, vstopnica za Stockholm, izbor za pesem Evrovizije, je že njena! In res je bila najboljša. 12. maja jo čaka življenjska priložnost, nastop na Evroviziji, o čemer je sanjala že kot majhna deklica. Optimisti spet pravijo, da ne bo zapela le enkrat, na prediz-boru (drugi večer), pač pa da do finala že pride, potem pa stiskamo pesti ... in ji iz domačega kraja, kjer je posnela tudi razglednico za pesem Evrovizije, pošiljamo dobre misli, veliko energije, da zdrži ta nečloveški tempo, ki ga ima v teh dneh do začetka maja. Na nekaj vprašanj pa vendarle mora odgovoriti. Manuella Brečko.
Najprej iskrene čestitke za zmago na EMI; videti si bila res presenečena in tudi rekla si naslednji dan, da je bila zmaga zate presenečenje. Kaj si pa takrat mislila, ko si slišala svoje ime? Je bilo sploh kaj časa in prostora za razmišljanja?
Ves čas sem verjela vase, da imam možnosti tudi za zmago, ko pa je ta res prišla, je bilo veselje in presenečenje neizmerno. Tak trenutek te preseneti in zapolni s srečo, saj je nastop za pesem Evro-vizije nekaj, kar sem si od nekdaj želela in ga sanjala že kot majhna deklica.
Tvoj nastop je bil narejen do zadnje podrobnosti: pesem gre rada v uho in je zato radijsko očarljiva. Izvedba je bila vrhunska, nastop odličen. Kaj dodajaš k temu - koliko časa si investirala v to, da si izpilila nastop?
Za nastop sem se res temeljito pripravila. Pri tem mi je na pomoč priskoči-
la tudi Thermana Laško in mi odstopila prostor za vaje. Tako smo lahko z ekipo v miru izpilili podrobnosti scenskega nastopa. O času, ki sem ga vložila v priprave, ne razmišljam, ker je to tisto, kar rada počnem in ne gledam na ure, minute, dneve ...
Tvoje konkurentke so, podobno kot ti, obleko uporabile kot scenski element. Rekla si, da je bilo slačenje med nastopom zelo zahtevno, ker je bilo treba ujeti ritem, višino, sredi pesmi (povedala sem precej po kmečko); bo kaj takega tudi v Stockholmu? Kako boš oblečena tam, najbrž ne enako kot na EMI ali pač?
To, da so konkurentke imele podobne zamisli, sem ugotovila šele na vajah na RTV pred EMO. Za evrovizijski oder tega dela z obleko ne načrtujem, tudi skladbo smo nekoliko spremenili. Zaradi tega je potrebna drugačna koreografija, modulacija pa bo tudi lažja. Ves vizualni nastop in izgled ima v rokah Anže Škru-be, ki je v ta namen priletel iz Los Angelesa. Glede na njegove zamisli izdelujejo obleko v kreaciji DH Fashion.
Nekateri smo ti tako zelo verjeli, da si najboljša, da smo ti že vnaprej želeli srečno pot na Švedsko. Je bilo to zate breme ali spodbuda?
To sem vsekakor vzela kot vzpodbudo, saj potrebujem podporo ljudi, ki iskreno verjamejo vame. Zato: hvala vsem vam!!! (Še vedno skrbno negujem »benjaminč-ka«, ki sem ga dobila v Laškem za srečno pot na Švedsko.)
Kako zdaj, ko je že minilo nekaj časa, gledaš na svoj nastop?
Vem, da je zmaga na EMI velik dosežek, hkrati pa se zavedam, da je ogromno stvari, ki jih še moram popraviti, pripraviti in dodelati.
S svojim nastopom na EMI nisem zadovoljna. Želim si, da bo v Stockholmu drugače, da bom naredila svoj najboljši nastop in se kasneje s ponosom ozrla nazaj ter si svoj nastop z veseljem večkrat pogledala ...
Zmaga ti je prinesla sladkosti slave, pa tudi grenkobo tipične slovenske značilnosti - zavidanja, ko so nekateri hoteli zmanjšati sijaj tvoje zmage in so ti pripisali plagiatorstvo. Gre seveda zgolj za podtikanja, saj si za zmago preveč garala ...
Zlobnih jezikov je res preveč, vendar se nanje ne oziram, saj imam ob sebi dovolj strokovnih ljudi, ki mi povedo konstruktivne kritike. Vedno upoštevam dobre nasvete, za »pljuvanja kar tako« pa se ne zmenim. Skladba je napisana s srcem, je v country-pop stilu in pri tem tudi veljajo določena pravila: harmonične, ritmične zakonitosti, instrumenti, ki jih uporabimo itd. Če pravijo, da je moja skladba plagiat, potem lahko rečemo, da so vse narodno-zabavne viže enake, vsi rock'n'roll hiti podobni drug drugemu kot jajce jajcu ...
Nastop na Evroviziji potegne za seboj kup obveznosti. S čim vse se moraš ukvarjati zdaj in kako ti gre od rok?
Ja, življenje se mi je obrnilo na glavo. Vsak dan je zapolnjen z obveznostmi do zadnje minute. Imam ogromno intervjujev, vaj, sestankov, nastopov v televizijskih oddajah, gostovanj.
Imela sem tudi priložnost izbrati lokacijo, kjer je švedska ekipa posnela razglednico za pesem Evrovizije. Seveda sem izbrala svoj kraj Laško, ki me tudi podpira pri mojem življenjskem projektu.
Kaj sporočaš svojim sokrajanom ... modro rdečega?
Verjemite vase, trdo delajte in nikoli ne obupajte. Tako boste zagotovo prispeli do svojega cilja. Uživajte življenje, svoje usode pa ne prepuščajte tistim, ki vam ne želijo nič dobrega. Življenje je lepo: modra barva (žalostni trenutki) je v življenju včasih neizbežna, na nas pa je, da se iz te modrine kaj naučimo in zmeraj stremimo k rdeči in najdemo srečo v njej, v ljubezni. In seveda, hvala za vse: podporo in dobre misli.
Boža H.
Foto: Bojan H.
Na snemanju z Manuello_
Če ste se prvo aprilsko soboto sprehajali po mestu, je bilo v zraku moč slišati glasbo. V Laškem se je namreč dogajalo nekaj prav posebnega. Obiskala nas je Manuella Brečko, ki bo Slovenijo zastopala na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije v Stockholmu. Pevka večih talentov se je razglednico za Evrosong odločila posneti kar v domačem kraju. Da pa narava in prelepe
28
tVJOJ
tilLSi1
kultura
znamenitosti Laškega niso edina stvar, ki bodo popestrile razglednico iz Slovenije, je k sodelovanju povabila še Laško pihalno godbo in mažorete. Dan je potekal v odličnem vzdušju, saj je bilo glasbenikom, mažoretam in snemalcem naklonjeno tudi sonce.
Svoje druženje so pričeli v degusta-cijski sobi Pivovarne Laško, kjer so godbeniki, mažorete in Manuella nazdravili z vrčkom laškega piva. Dogajanje se je kasneje prestavilo na grad Tabor, kjer so godbeniki in mažorete Manuello povabili kar v svoje vrste. Pevka je namreč še kot dekle zastopala zelene barve laških
mažoret. Kot je bilo videti, ji plesni gibi še zdaleč niso tuji, saj je z dekleti kaj hitro ujela ritme koračnic.
Dan je potekal fantastično in v super vzdušju, za kar je poskrbela tudi koor-dinatorka snemanja Janja Urankar Ber-čon, ki je med drugim poudarila, kako ponosni smo lahko, da se kot kraj ponašamo s takšnimi talenti, kot je Manuella.
Manuella je s snemanjem razglednice nadaljevala še v Thermani Laško, z godbeniki in mažoretami pa so se poslovili že na gradu Tabor. Celotno snemanje je
ovekovečil tudi Rok Deželak (RD Photography), ki je poskrbel, da tako lep sončen dan ne bo utonil v pozabo.
Ponosni smo, da smo lahko kot društvo sodelovali z Manuello, za katero verjamemo, da bo svoj evrovizijski nastop opravila najbolje. Zanjo poleg njenih krajanov stiskamo pesti tako godbeniki kot mažorete in si nadejamo skupnega sodelovanja še naprej.
Špela Medvešek Foto: RD Photography
Likovno društvo Laško
... NA PLATNO SEM DAL, KAR SEM V PESMI PREBRAL ...
Ko mlada Vigred s svojimi spremljevalci začne odganjati zimo in sonce pridobiva na toplini, pomladne sapice zapojo pesem življenja; pesem veselja, porajanja in mladih upov. Pomlad je čas veselih pričakovanj, tihega koprnenja ... mladosti in ljubezni. Narava kipi v prebujenem, novem življenju. Sveže zelenje tekmuje z neštetimi barvami pomladnega cvetja. Simfonija barv in vonjav je darilo vsem, ki znajo gledati s srcem.
Kolikor je ljudi, toliko je ljubiteljev najrazličnejših stvari - ljubitelji planin, morja, oboževalci cvetja, lepe pesmi, pa tudi ljubi-
telji dobre hrane, ljubitelji umetnosti ... Že vrsto let praznujemo teden ljubiteljske kulture, ki bo potekal v mesecu maju, mesecu pomladi in ljubezni. V tednu ljubiteljske kulture se bodo po vsej Sloveniji odvijale najrazličnejše prireditve, v Laškem pa bomo teden zaključili s prireditvijo na vrtu Savinje, in sicer v petek, 20. 5. 2016. Likovniki bomo postavili razstavo svojih del na temo ... na platno sem dal, kar sem v pesmi prebral ... Izbrali smo narodne pesmi, ki so del naše zgodovine in so še vedno aktualne - ne samo v pevskih zborih, ampak tudi v folklori - in tokrat so prišle prav tudi nam.
Pripravljati smo se začeli že zgodaj, takoj po novem letu, in sicer najprej z izborom tematike, nato pa z risanjem del. Ker se je treba celo življenje učiti, smo tokrat k sodelovanju povabili slikarja Jožeta Kotarja, ki nam je bil s svetovanjem in praktičnimi navodili v veliko pomoč.
Nastala dela boste lahko občudovali na razstavi na vrtu Savinje cel dan 20. 5. 2016, nato pa še nekaj časa v Kulturnem centru Laško.
Ljubiteljska kultura zajema široko področje, zato bodo na predstavitvi sodelovala tudi druga ljubiteljska kulturna društva, ki delujejo v naši občini.
Ker kulturni dogodek ne predstavljajo samo nastopajoči, ampak tudi občinstvo, vas prisrčno vabimo na prireditev! Zanimivo bo!
Od rojstva do smrti z nami živi, kultura sem jaz, si ti, smo mi vsi.
Člani Likovnega društva Laško vam želimo sončno, optimistično pomlad - naj vas barve spravljajo v dobro voljo!
tilLSi1
29
OCRK TRIGLAV
Gotovo vsi vemo, da je Triglav naša najvišja gora. Ko je obsijana s sončnimi žarki, je čudovita in s tremi vrhovi najlepša «skala" daleč naokoli. Malokdo pa ve, da so se v predkrščanskem obdobju spletale okoli Triglava bajke in povesti, ki so se sicer ohranile do današnjih dni, vendar se o tem zelo malo govori. Vsi poznamo antična božanstva starih Grkov in Rimljanov ter goro bogov Olimp. Da pa imamo Slovenci še dosti lepšo goro bogov Triglav, pa ne vemo veliko ali skoraj nič. Ob prebiranju tovrstne literature sem zasledila celo paleto božanskih bitij, v katera so verovali naši predniki, da imajo nadnaravno moč. Odločila sem se, da nekaj tega potegnem iz pozabe in vpletem v zanimivo zgodbo, ki bo poučna, gledljiva, skrivnostna in pravljična, a tudi realistična, aktualna.
Ob glavnem junaku očaku Triglavu nastopajo še Perun, Rod, Kresnik, Svetovid, Veles, Morana, boginja Živa, Vesna, Zarja, Rajska ptica, Zlata ptica, Kraljica sinjega morja, Vila morskih globočin, Vila zla, škrata Montezo in Kapulo, vilinčice, nimfe, sirene in Zmaj - stara kača.
Okvirna zgodba je vzeta iz vsakdanjega življenja in govori o petih prijateljih, ki iz objektivnega razloga pobegnejo od doma. Sledijo predrzni ideji njihovega vodje, ki skupino nagovori, da se odpravijo na Triglav. Na poti jih ujameta tema in nevihta, nekdo iz skupine pade čez skale, doživijo skrivnostna srečanja in težke preizkušnje, ki jih zaznamujejo, da ...
Mnogi prizori pritegnejo pozornost s simbolno govorico, ki odstira na eni strani pravljično skrivnostnost, na drugi strani pa
nudi duhovno razsežnost. Lahki odločitvi petih prijateljev, da pobegnejo na Triglav, sledijo preizkušnje, napori in strahovi, ki jih napolnijo z drugo dimenzijo, kakršne prej še niso poznali.
Zaključek zgodbe je nekakšna apokalipsa, večni boj med dobrim in zlim.
V nedeljo, 20. marca, sta predstavo v Kulturnem centru Laško premierno uprizorili Vokalna skupina Lilija in Veroučni pevski zbor župnije sv. Martin. Prejeli smo že prve kritike in pohvale, vtise gledalcev. Predstavo si je ogledala tudi selektorica za območno srečanje gledaliških skupin Dunja Zupanec. V pogovoru je med drugim dejala, da tovrstnih zgodb in predstav v slovenskem prostoru ni in da bi bilo vredno igro še komu predstaviti.
Na odru nastopa 28 otrok v starosti od 5 do 15 let. Pri klavirju jih spremlja Neža Ulaga. Sceno je naslikala Helena Maček, plakat je narisala Ivana Čačič, za tehnično izvedbo sta poskrbela Zdravko Belej in Žiga Zdovc. Prizore z očakom Triglavom bogati glasba Modesta Musorgskega z naslovom Noč na gori Triglav. Nekateri viri navajajo, da je skladatelj dobil idejo za svoje delo prav ob pogledu na našo najvišjo goro v kraljestvu Zlato-roga.
Vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k izvedbi, se prav lepo zahvaljujem in vabim k ogledu naših predstav, saj nas s svojim obiskom najlepše nagradite. Otroci imajo veliko veselje, da imajo komu pokazati, kaj so pripravljali pol leta.
Magdalena Hrastnik Foto: Boris Vrabec
TANCEVKE USTVARJALE Z MARICO LESJAK
Ideja, da bi se Tančevke - članice folklorne skupine KD Anton Tanc Marija Gradec - naučile izdelovati rožice iz krep papirja, je bila v mislih že dalj časa. In v soboto, 12. 3. 2016, smo dobile priložnost, da jo uresničimo. V Domu starejših smo obiskale »kranceljpintarico« Marico Lesjak, ki nam je z veseljem pokazala nekaj osnovnih tehnik izdelovanja različnih cvetlic. S potrpežljivostjo nam je podajala svoje znanje, pripovedovala o svojih začetkih kranceljpintarstva in o prigodah, ki jih je doživela. Tančevke smo se naučile izdelati kar nekaj različnih rož in tako smo ustvarjalno, kakovo-
30
stno, veselo in v dobri družbi preživele sobotno dopoldne, ki nam bo ostalo v lepem spominu.
Gospa Marica, zahvaljujemo se vam za čas, ki ste nam ga namenili, in za vašo pripravljenost, da ste nas naučili izdelovati rožice in šopke iz krep papirja. Najlepše se zahvaljujemo tudi Thermani Laško - Domu starejših, ki nam je dogodek omogočila.
Komaj čakamo, da se ponovno srečamo in spet skupaj ustvarjamo!
Jasmina Ferme in članice KD Anton Tanc Marija Gradec Foto: arhiv Doma starejših
kultura
POZDRAV POMLADI V ZIDANEM MOSTU
Med gregorjevim in prvim pomladnim dnem je Kulturno društvo Svoboda Zidani Most organiziralo že tradicionalno prireditev Pozdrav pomladi. V petek, 18. marca, je bilo vreme radodarno s soncem in nastopajoči so resnično lahko pozdravili prihajajočo pomlad.
Otroci iz vrtca in šole Zidani Most ter Glasbene šole Laško - Radeče so nas razveselili s prisrčnim nastopom. Polna dvorana obiskovalcev je bila priča ubranemu
petju naših najmlajših in malo večjih otrok. Na odru so plesali in zaigrali kratko igrico. Prsti mladih glasbenikov so se sprehajali po tipkah klavirja in harmonike, flavt in trobente ter strunah kitare.
Po nastopih sodeč se nam v našem kraju ni treba bati za prihodnost zborovskega petja, dramske dejavnosti in obstoj uspešnega pihalnega orkestra.
Po končani prireditvi v veliki dvorani Doma svobode se je v mali dvorani odprla razstava ročnih del. Po nekajletnem premoru se je na pobudo Jože Lipovšek na ogled ponovno postavilo lepo število izdelkov. Pod spretnimi prsti krajank in
krajanov so nastali čudoviti izdelki. Raz-stavljalci so prispevali pletenine, vezene prtičke, kvačkane izdelke, izdelke iz zelišč, gobeline, izdelke iz lesa, pletene košare in pecivo vseh vrst. Svoje izdelke so predstavili tudi otroci iz vrtca in šole Zidani Most, ki so nastali pod budnim očesom in mentorstvom vzgojiteljic in učiteljev.
Razstava je bila na ogled še v soboto in nedeljo. Bila je dobro obiskana in v knjigi vtisov se je zbralo veliko pohval in lepih besed obiskovalcev.
Če bo pomlad tako razigrana, vesela in barvita, kot so bili nastopi otrok in razstavljeni izdelki, se bomo vse do poletja veselili sonca in vsega lepega.
Maja Koritnik
PRAZNIK KULTURE V ZIDANEM MOSTU
Pred dvema letoma je minilo sto let od rojstva nepozabnega humorista, satirika in pesnika Franeta Milčinskega - Ježka. Takrat mu je slovenska javnost posvetila veliko pozornosti, sicer pa bolj ali manj spomin nanj ostaja živ le ob vsakoletni podelitvi priznanj umetnikom njegovega kova.
Zahvaljujoč Ježkovi vnukinji Nani Milčinski, priznani kulturni delavki, umetnici in režiserki, smo tudi v manjših krajih v živo deležni Ježkove umetnosti. Lani je bila gospa Nana v Zidanem Mostu in takrat se nam je utrnila ideja, ki smo jo letos udejanjili - v čast slovenskega kulturnega praznika smo pripravili Ježkov literarni večer.
Člani starejše skupine kulturnikov, ki smo se prvič zbrali lani, ko smo pod vodstvom Alenke Zorec pripravili večer z naslovom »Prešernove muze«, smo letos povabili k sodelovanju oba krajevna pevska zbora.
Mešani pevski zbor »Spev« z zboro-vodkinjo Jasno Kapun, ki je prireditev pričel z državno himno, je zapel Prešernovo pesem »Dekletom«, ki jo je uglasbil Radovan Gobec, in Ježkovo »Ne čakaj na maj« Boruta Lesjaka. Šolski pevski zbor je s svojo glasbeno pedagoginjo Alenko
Štigl prav tako spomnil na Ježka z nepozabno Kekčevo pesmijo, tej pa je dodal še igrivo, hudomušno pesmico o »Muci, ki klavir igra«.
Recitatorji Mara Hohkraut, Zvonka Krivec, Alenka Zorec, Ljubo Krajšek in Marjan Zorec so program podajali po posameznih sklopih pesmi, ki jih je po-
vezovalo spremno besedilo Marije Lipo-všek. Tako je bilo slišati nežne ljubezenske, prisrčne otroške in vedno aktualne Ježkove satirične ubesedene misli, ujete v tak ali drugačen verz. Sceno je s svojim prefinjenim okusom oblikovala Alenka, za tehnično plat izvedbe pa je kot vedno ob podobnih prireditvah poskrbel nepogrešljivi Stane Šmerc, ki je s prikazom Ježkovih fotografij in z njegovimi originalnimi zvočnimi posnetki dopolnil celoto prijetnega kulturnega večera.
Po zaključku Ježkovega literarnega večera sta predsednica domačega kulturnega društva Anita Jazbec in dolgoletni vodja JSKD OI Laško Ivan Medved podelila »Linhartova priznanja« akterjem kulturnega društva v preteklem obdobju.
Marija Lipovšek - Schuller
31
kultura
KONCERT OB DNEVU ŽENA
Pevke Ženskega pevskega zbora Laško smo svoj koncert v Zdravilišču Laško posvetile dnevu žena. V uvodnem pozdravu je predsednica Jožica Golob predstavila zbor. Program, v katerega smo poleg pesmi vključile tudi deklamacije, igranje Prešernove Od železne ceste ter kratek opis vključevanja in emancipacije žensk v preteklem zgodovinskem obdobju, je povezovala Marjeta Knez. Poudarek pri petju smo dale slovenskim ljudskim pesmim, saj naša zborovodkinja Vida Bu-kovac vedno poudarja pomen ljudskih pesmi za nas Slovence. S harmoniko nas je spremljal Štefan Starovasnik.
Recitatorka Marjeta Knez je predstavila Prešernovo pesem Dohtar in hudomušno pesmico z naslovom Naš dan, ki govori o ženskah, ki pri hiši podpirajo tri vogale. V prizoru Od železne ceste sta glavni vlogi odigrala gost večera Zvone Cirkulan in pevka Simona Posinek.
Ženske skozi čas so opisale Tea, Verena in Marjeta: »Ena izmed posebnosti naše NOB je bilo tudi razmeroma veliko število žensk, ki niso delovale le v pomožnih službah, kot so saniteta ali kot učiteljice v slovenskih šolah, kjer so pač le-te bile, temveč mnoge neposredno kot borke
- vojakinje v bojnih enotah, z ramo ob rami s partizani, ali kot aktivistke, ki so na terenu organizirale osvobodilno fronto.
Po letu 1945 smo dobile volilno pravico, leta 1974 z Ustavo SFRJ pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, 1977 leta pravico do umetne prekinitve nosečnosti, leta 1989 je začel delovati prvi telefon za pomoč ženskam in otrokom - žrtvam nasilja v družinah.
Nekateri v tem prazniku vidijo ostanek komunizma, drugi odsev feminizma, zaradi česar ga počasi izpodriva materinski dan - kakšna napaka - niso vse ženske
matere. Prav na to struno igrajo nekateri politiki, ki bi ženske radi potisnili s prizorišča družbenega dogajanja - v materinstvo in ekonomsko odvisnost (otroci, štedilnik, metla, služkinja).«
Poslušalci so navdušeno sodelovali ob znanih pesmih. Ob koncu so se zahvaljevali, ker so z nami preživeli prijeten večer.
Pevke ŽPZ Laško vabimo vse ljubitelje petja v petek, 20. maja 2016, ob 19.30 v Kulturni center Laško na naš letni koncert.
Marija Štruklec in Verena Ribič
PREDSTAVITEV KNJIGE LAŠKO POD KLJUKASTIM KRIŽEM
V dneh, ko poteka 75 let od napada Nemčije na našo domovino in se je pričela štiriletna 2. svetovna vojna, bo izšla knjiga Andreja Mavrija o takratnih časih. Knjiga LAŠKO POD KLJUKASTIM KRIŽEM govori o 2. svetovni vojni v občini Laško - o prihodu okupatorjev leta 1941, njihovih ponemčevalnih in razna-rodovalnih ukrepih, ki so iz naših krajev hoteli izgnati Slovence. Slovenci naj ne bi bili več Slovenci, ampak nemško govoreči Štajerci in častilci nacistične ideologije.
Temu so se posamezniki v začetku spontano, potem pa organizirano začeli upirati v okviru Osvobodilne fronte (OF). Knjiga ponuja poglobljen pogled o vseh akterjih, ki so v odporniškem gibanju sodelovali v različnih delih občine med Rečico in Zidanim Mostom ter med Se-dražem in Jurkloštrom. Na tem območju je ob začetku vojne živelo okrog 13.500 prebivalcev. Rudnik kot največje podjetje je ljudem dajal kruh in tudi vplival na njihove navade. Avtor poglobljeno analizira delavsko gibanje in krščanski socializem, ki je bil na tem območju nosilec na-rodnobuditeljskih teženj med vojnama in ki je vplival na medvojni tok dogodkov. Število prebivalcev se je med vojno hitro spreminjalo, saj so takoj leta 1941 na Hrvaško in v Srbijo izgnali več kot 300 občanov, za katere so menili, da jih ne bodo mogli prevzgojiti v nemškemu rajhu lojalne državljane. V knjigi je podrobno opisan krvavi teror okupatorjev, ki so kar
57 občank in občanov postrelili kot talce samo zato, ker se niso strinjali z okupatorsko oblastjo. Sicer pa je v tistih štirih letih življenje izgubilo 549 naših občank in občanov.
Vojna je usodno obdobje, ko se je treba odločiti, kako boš ravnal, toda takrat ni šlo zgolj za preživetje, pač pa za domoljubna čustva in za principe. Zanje so bili ljudje pripravljeni iti tudi do konca. Avtor tenkočutno opisuje domoljubje številnih družin, kaj so prestale, veliko ljudi je svoje principe plačalo tudi z življenjem; še bolj pa so trpeli tisti, ki so preživeli in ker se niso znali postaviti zase, so ostali prezrti.
Knjiga je bogat pregled in prerez dogodkov, usod, opisov, vsega, kar se je dogajalo med 2. svetovno vojno in po njej. Knjiga obsega skoraj 400 strani, v njej je okrog 200 avtentičnih fotografij, spremno besedo pa je napisal zgodovinar dr. Tonček Kregar, vršilec dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje, ki bo v sodelovanju z avtorjem predstavil knjigo v sredo, 20. aprila, ob 18. uri v Kulturnem centru Laško.
32
kultura/literarni kotiček
Zajande in dekleta
Organizacijski odbor 52. prireditve Pivo in cvetje
in

Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar
pripravljata in organizirata
(Qheet po Stori šegi
v okviru 52. prireditve Pivo in cvetje.
Za njeno izvedbo iščemo nov, 48. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer:
v nedeljo, 17. julija 2016, v Laškem.
Pari, ki se imate namen poročiti, prijavite se!
Zadnji rok za prijavo je 29. april 2016.
Izbor para opravi Zveza kulturnih društev občine Laško Mož--nar na podlagi izoblikovanih kriterijev.
Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali vam ga po navadni oz. e-pošti pošlje Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar, če se jih pokliče po telefonu na številko 030 659 374 ali jim posredujete vaše želje na e-nas-lov ohcetpc@gmail.com. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: Zveza kulturnih društev občine Laško Možnar, Trg svobode 6, Laško, s pripisom »Za ohcet - ne odpiraj«.
PREHOD IZ ZIME V POMLAD
BOLEČI SPOMINI
Bilo je usodnega dne,
ko leto 1986 pisalo se je.
Na ta mrzel zimski dan
zelo boleče spomine imam.
Zadnji januarski dan
v tej zimski idili,
so trije rudarji na cesti
življenje izgubili.
Tudi jaz lahko bi med njimi bila,
a sem hvala Bogu tej nesreči ušla.
Vsi pa te sreče niso imeli,
da še naprej lahko bi živeli.
Vsak dan smo se skupaj
na delo na Brezno peljali,
med vožnjo prijetno čebljali,
nekateri so tudi zaspali.
A tega usodnega dne
nikoli pozabim jaz ne
in zame se novo življenje začne.
Hvaležna sem Bogu,
da me je obvaroval,
a spomin na preminule rudarje
mi bo vedno ostal.
Marija Janc
Zima počasi se poslavlja, pomlad v naše kraje se prestavlja. Pozabili gazi bomo prehojene, bele, spolzke, zasnežene. Snežno odejo zemlja bo popila, da na spomlad v zeleno preprogo se bo spremenila.
V pomladnem jutru po zeleni preprogi
se bomo sprehodili,
ptičjega žvrgolenja nad vse se veselili.
In ko med dežjem sonce bo posjalo,
nebo prečudovito bo postalo.
Na nebu se bo mavrica barvita prikazala,
škoda, da le za kratek čas bo tam ostala.
Ko bi le mogla, da kot metulj spomladi
krila bi dobila in do mavrice lahko bi se povzpela,
da vsaj malo kapljic te magične barve
domov bi si vzela.
Marija Janc
ZAKLADI
Imamo dom in domovino, ob rojstvu vsakdo jo dobi, eno svojo in edino, enkrat za vse dni.
Mame v zibel položijo nam besede, pesmi, smeh in na pot nam zaželijo srečno, srečno moj otrok.
Kot na svojo luč življenja pazi na zaklade te, v njih so duša in ljubezen, vera in srce.
Stanko Gotar
GOREČA LJUBEZEN	
Samo tebe ljubim,	KLOBUČEK
zame ti si cvet.	Klobuček se danes klobučje smeji,
Ljubezen ti obljubljam,	ker se mu zdi,
edini na tem svet'.	da danes sonce sije na njegovo stran.
Samo tebe ljubim,	Klobučka bodo prenovili
da mi bo lepo.	in ga s pisanimi trakci okrasili.
Kar v srcu nosim,	
delil bi rad s tabo.	Kaj, ko je začelo deževati,
	Klobuček išče dežnikec,
Samo tebe ljubim,	ki zavetje mu bo dal,
že čutim tvoj objem.	da ne bo moker
Povej to tvojim dragim,	kot kakšen bavbav.
in že k poroki grem.	Kaja Ela Rajh
Stanko Gotar	
u
33
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
BOLEZEN ALI ZDRAVJE
Najlažje je reči, da so drugi krivi, ko smo prehlajeni, ko zbolimo ali se poškodujemo. Dejstvo oz. edina resnica je, da smo za vse krivi sami. Soočenje s samim sabo se zgodi, ko zbolimo. Takrat nas telo opozori, da smo nekaj delali narobe, čeprav se tega ne zavedamo takoj. Ko obolevamo za prehladi, ki so virusne ali bakterijske narave, je dejstvo, da smo si oslabili svoj imunski sistem - pomeni, da smo se narobe gibali, jedli, negovali, oblačili in bili pod stresom. Bolezen sama nas prisili, da počivamo in da telo miruje. Vsaka bolezen potrebuje svoj čas in dosledno nego ter pravilne postopke, ki nam omogočijo ozdravitev. Seveda je najbolje, da sploh ne zbolimo. Vse kronične bolezni so posledica napačnega ravnanja s samim seboj - ne le enkrat ali nekaj dni, temveč več let zapored. Poškodbe so vsekakor nepopravljive. Ko pride do take okvare, so možnosti za pravo ozdravitev precej majhne.
Kaj je zdravje? Zdravje je stanje popolnega telesnega, duševnega ter socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali napake (https://sl.wikipedia.org/ wiki/Zdravje). Determinanta zdravja govori, da so za posameznikovo zdravje in njegovo kakovost življenja vsekakor pomembne okoliščine, v katerih živi. Za vzdrževanje oz. izboljšanje zdravja niso pomembni le medicinski ukrepi, temveč
tudi ustrezen življenjski slog posameznika in družbe. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije so med poglavitnimi determinantami zdravja družbeno in gospodarsko okolje, fizikalne razmere v okolju ter posameznikove osebne lastnosti in njegovo vedenje (https:// sl.wikipedia.org/wiki/Zdravje). Definicija o zdravju torej jasno nakazuje, da je treba skrbeti zase - pa ne mislim v popolnem egoističnem smislu, ampak v smislu zdravega načina razmišljanja in dojemanja samega sebe. Treba se je poslušati in vedeti, kdaj se morajo konji ustaviti, kdaj ne moremo več naprej in kdaj potrebujemo spremembe, če nas vsakodnevni način življenja spravlja v nemogoče psihične in fizične težave.
V vseh medijih je veliko govora o zdravem načinu življenja, paradoks pa je, da čedalje več obolevamo in da je čedalje več poškodb in nesreč. Ob množici informacij nam osnove osebne nege in prehrane niso več jasne, na žalost pešajo tudi osebne vrednote in norme. Odnosi posameznikov ali skupine do okolja postajajo nemogoči in vse več ljudi je pod stresom. Vse več ljudi je tudi v stiski, ko ne najdejo izhodov, četudi je rešitev njihovih problemov na dlani. Vse to vodi v kronične bolezni. Okolica nam z vsakim dnem sproti nanese kilo strahu, ki ga moramo pomesti do večera, kajti tudi ponoči smo lahko pod stresom in zato ne spimo. Vse je med seboj povezano. Napačna ni le ena zadeva, a lahko ta ena sproži vrsto drugih težav, ki se pode-rejo kot domine. Ko berem, kaj dviguje imunski sistem, je v ospredju največkrat prehrana. Različni viri, ki govorijo o zdravju, nam vsiljujejo svoje ideje in menijo, da ne obstajajo rastline ali sadje, ki ne bi bilo zdravo. Če povzamemo - vse
je zdravo, če nam paše in če se konzumi-ra v normalnih količinah ter ni vzgojeno ravno ob tovarni svinca. Velikokrat eni in drugi strokovnjaki promovirajo, da je gibanje zdravo, hkrati pa smo zmedeni, ker za priporočeno mero gibanja enostavno nimamo časa ali volje. Prepričana sem, da nihče ne bi imel prevelike teže, previsokega holesterola ali sladkorne bolezni, niti depresije, če bi moral teči do trgovine in nazaj s kupljenimi izdelki. Ali če bi moral teči (ali vsaj hitro hoditi) do službe in šole. Naš spanec bi bil sproščujoč in osvežilen, ker pa bi se dnevno prepotili, bi se kar sproti tudi razstrupljali. Gibanje na splošno daje pogoje za pozitivno razmišljanje in resetiranje misli, če se lahko tako izrazim. Ko pa smo že tako daleč, dejansko nimamo razloga za stres. Vedeti moramo, da se slej kot prej vse razreši. Največja nevarnost, ki dejansko ogroža naše zdravje, je huda potrošniška ideologija, ki nam vsakodnevno vceplja, da vse, kar se ponuja, potrebujemo. Nikakor ne potrebujemo toliko materialnih dobrin, nujno pa potrebujemo normalne človeške odnose doma, v službi in v okolju, kjer živimo. Če želimo živeti bolj zdravo, poslušajmo samega sebe - kaj nam pravi telo, kdaj se je treba ustaviti, kdaj počivati in kdaj je dobro na vse skupaj pozabiti in biti srečen.
Tomislava Kordiš, mag. man. in vzg. v zdr.
Pri Območnem združenju RK Laško - Radeče pred novimi nalogami_
Prvi meseci letošnjega leta so tako kot marsikje drugje tudi pri nas običajno namenjeni urejanju dokumentacije za preteklo leto in obdelavi podatkov za pripravo letnih poročil. Poleg omenjenega smo
se posvetili izvedbi nekaterih nalog, ki so ostale odprte še od leta 2015, med njimi realizaciji donacije LAK-a in nekoliko zahtevnejšega reševanja prošenj za pomoč naših občanov v kar štirih primerih. V tem času so se na svojih prvih sejah sestali odbori krajevnih organizacij RK, ki so med drugim oblikovali sezname upravičencev za razdeljevanje pomoči Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim za leto 2015 in dodatno še jabolk Sadjarstva Mirosan. Po prejemu pomoči smo od sredine marca do prvih dni aprila razdelili 12.500 ton hrane 499 družinam in posameznikom. Posebej poudarjamo, da pomoč prejmejo tisti občani, ki so izpolnili obrazec Prošnja za pomoč pri RK ter so na podlagi kriterijev in pozitivnega mnenja Centra za socialno delo
Laško in pristojne krajevne organizacije Rdečega križa postali njihovi upravičenci. V letošnjem letu bomo postopoma opravili revizijo vseh prošenj, saj bo več kot polovici upravičencev le-ta po dveh letih potekla in jo morajo vsi, ki želijo pomoč prejemati tudi v prihodnje, obnoviti. V tem času smo organizirali tudi tri krvodajalske akcije, razpisali tekmovanje osnovnošolskih ekip iz prve pomoči in se na pobudo župana seznanili s projektom iHELP, o katerem se bomo še pogovarjali v naslednjih tednih in pridobili izkušnje iz nekaterih občin, ki so že pristopile k omenjenemu projektu, da bi čimbolj uspešno pristopili k njegovi uresničitvi tudi pri nas in morebiti z njim pridobili še en laskavi naziv: »Srcu prijazna obči-
na«.
34
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
Zelo ostro, kritično in aktivno smo se odzvali na nesoglasja v vodstvu RK Slovenije, ki zaradi osebnih konfliktov dveh dam in enostranskega pisanja v medijih ni ravno lepa popotnica našemu delu, saj se na lokalnem nivoju po svojih najboljših močeh skupaj s prostovoljci trudimo, da bi ga opravljali čim bolj vzorno in uspešno, predvsem pa z veliko pozitivne energije, optimizma in volje, vse v dobro članov in uporabnikov naših storitev.
Obdobje, ki je pred nami, bo poleg izvajanja rednih nalog v znamenju zborov članov po krajevnih organizacijah RK in na območnem združenju RK, izvedbe tekmovanja ekip iz prve pomoči in izobraževanj v prvi pomoči za različne nivoje. Pripravljali se bomo na teden RK in mesec dejavnosti organizacij RK laške in radeške občine ter na obeleževanje 150-letnice Rdečega križa na Slovenskem. V tem obdobju pa naše prostovoljke in prostovoljci v večini krajevnih organizacij RK pobirajo članarino in prostovoljne prispevke, saj so to sredstva, ki v celoti ostajajo njim, se jih nikamor ne odvaja in so pomembna za izvajanje njihovih številnih programskih nalog in za pomoč njihovim občanom v izrednih situacijah, v kolikor so izčrpane že vse sistemske možnosti in je stiska še vedno prisotna. Zato vas prosimo, da ste do marljivih prostovoljcev, ki bodo potrkali na vaša vrata, vljudni, plačate članarino in tako ostanete naši zvesti člani in morebiti primaknete še kakšen evro prostovoljnega prispevka.
V drugi polovici meseca aprila načrtujemo začetek prenove skladišča z oblačili. V njem bomo zamenjali več kot 40 let stare police, kar bo glede na bogato zalo-ženost kar velik zalogaj.
Andraž Ogorevc, idejni vodja predstavlja projekt iHE-LP.
Prejeli smo bronasti znak civilne zaščite
Osrednja prireditev na Celjskem, ki so jo v začetku marca ob dnevu civilne zaščite pripravili celjska izpostava Upra-
ve RS za zaščito in reševanje, Štab civilne zaščite za zahodno Štajersko in Občina Braslovče, je bila tokrat v Braslovčah. Na njej so ob bogatem programu v povsem novem domu kulture podelili tudi priznanja. Bronasti znak civilne zaščite je prejelo tudi Območno združenje Rdečega križa Laško - Radeče kot priznanje za požrtvovalno delo v nastanitvenem centru Celje pri začasni namestitvi in oskrbi prebežnikov.
Krvodajalska akcija v Pivovarni Laško_
V minulem mesecu smo pripravili kar tri krvodajalske akcije. Najprej v Radečah, 3. marca na osnovni šoli v Rimskih Toplicah in zadnji dan marca v Pivovarni Laško. V Rimskih Toplicah se je akcije udeležilo 84, v Pivovarni Laško pa 56 krvodajalcev. Šoli Antona Aškerca Rimske Toplice in Pivovarni Laško smo hvaležni za njuno gostoljubje in samo želimo si, da bi kljub lastniškim spremembam tako ostalo tudi v prihodnje. Vsem krvodajalcem se za darovano kri iskreno zahvaljujemo. Naslednja akcija bo 28. julija v Podružnični osnovni šoli Šentrupert.
Ekipe učencev se že pripravljajo na tekmovanje v prvi pomoči_
Ekipe učencev osnovnih šol laške in radeške občine se v tem času že vneto pripravljajo na tekmovanje v znanju iz prve pomoči. Državno tekmovanje je v začetku marca letošnjega leta razpisal Rdeči križ Slovenije, Območno združenje RK Laško - Radeče pa je na tej podlagi objavilo razpis za 9. Območno tekmovanje ekip prve pomoči osnovnih šol laške in radeške občine, ki je bilo v torek, 12. aprila, na Podružnični šoli Debro. Znova se je za tekmovanje prijavilo sedem ekip s po šestimi člani in dvema rezervama. Osnovna šola Primoža Trubarja Laško, njena podružnica v Debru in Osnovna šola Antona Aškerca Rimske Toplice so prijavile vsaka po dve ekipi, OŠ Marjana Nemca Radeče pa tokrat sodeluje le z eno ekipo. O njihovih uspehih na območnem in regijskem tekmovanju bomo poročali v naslednji številki Laškega biltena.
Prvi zbor članov Rdečega križa Rimske Toplice_
m r
n. y I* ^ & fatafc-ifl
/m, b
V Rimskih Toplicah so pohiteli in pripravili prvi zbor članov njihove organizacije Rdečega križa, ki se ga je udeležilo 53 članov. Na njem so pregledali opravljeno delo in si zastavili program dela
35
zdravstvo, sociala in humanitarna dejavnost
za letošnje leto. Ker je članom krajevnega odbora potekel mandat, so izvolili tudi nov, 17-članski krajevni odbor, ki bo krojil delo organizacije v naslednjem mandatnem obdobju do leta 2020. Odbor bo na svoji prvi seji v prihodnjih dneh izvolil predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Odbor in organizacijo so pozdravili domala vsi predstavniki drugih društev in organizacij, ki delujejo v kraju, ter predstavnik krajevne skupnosti.
Po zboru je sledilo še zanimivo predavanje Nade Jazbec, mag. farmacije iz njihove lekarne, z naslovom Več za vaše zdravje. Pri predstavitvi lekarniške dejavnosti in ponudbe v njej ni bilo mogoče povsem mimo prehranskih dopolnil, o katerih, kot je predavateljica sama omenila, ne govori rada. Beseda je stekla tudi o doplačevanju zdravil na recept in na koncu še o ravnanju z viški uporabnih in neuporabnih zdravil. Izoblikovana je bila pobuda za zbiranje uporabnih zdravil in o možnosti njihove uporabe, npr. za pro bono ambulante.
PRI NAŠIH SLAVLJENCIH
Z obiski slavljencev in voščili vsem občankam in občanom, ki praznujejo visok življenjski jubilej 90 let, nadaljujejo tudi v letošnjem letu. To lepo navado v naši občini ohranjamo in negujemo že polnih 20 let. V letošnjem letu je 24 občank in občanov občine Laško, ki so že ali pa še bodo praznovali 90 let življenja. Eni bolj slovesno, le redki med njimi bolj skrivnostno, le zase. Med njimi je dvajset sla-vljenk in le štirje slavljenci. V radeški občini je 15 občank in občanov, ki bodo prav tako letos obhajali 90-letni jubilej.
V minulih dveh mesecih smo v laški občini obiskali kar pet slavljenk. Za vse velja, da nas njihovo zadovoljstvo ob obisku vedno znova navdušuje, zato se nam zdi vredno, da to počnemo še naprej skupaj z Občino Laško, krajevnimi skupnostmi, od koder so doma slavljenci, ter društvi in organizacijami, če so njihovi člani. Vsem se za prisrčen sprejem zahvaljujemo in še enkrat v imenu vseh pošiljamo po tej poti iskrene čestitke.
Vida OJSTERŠEK iz Rifengozda živi visoko v hribih, od koder se razlega lep razgled na Celjsko kotlino ter Savinjsko in Šaleško dolino. Vido sta zaznamovala prodaja izdelkov na celjski tržnici in delo na kmetiji. Povedala nam je, da je bilo nekdaj treba postoriti vse ročno. S košem je eno uro peš v Celje nosila različne pridelke, se popoldan vračala in delala
36
in tako vse do 75. leta starosti. Revma jo je sedaj priklenila na invalidski voziček, sicer pa je hvaležna svojim domačim, ki zanjo skrbijo lepo.
Mimica KOBLIČ iz Kuretnega po poškodbi dobro okreva, zato se veseli pomladi, ko bo lahko znova prijela za novo motiko, ki jo je dobila za svoj rojstni dan od domačih, in z njo delala v topli gredi. Rekla nam je, da če dolgo delaš, tudi dolgo živiš. Hvaležna je hčerki Alojziji, ki zanjo skupaj z ostalimi domačimi lepo skrbi.
Katica TOVORNIK iz Šmihela je veselo praznovala v družbi svojih nečakov in nečakinj, ki tudi sicer lepo skrbijo zanjo. Ob njenem godu, ko smo jo obiskali tudi mi, so ji pripravili lepo praznovanje.
Je vedra, nasmejana, večkrat pokliče sestro na Jesenice in tudi nam se je oglasila na telefon, ko smo se želeli dogovoriti za obisk, pa ji nismo želeli izdati skrivnosti in ji povedati, zakaj kličemo.
Micka KORENAK iz Požnice, ki je do
svojega 43. leta živela v Šentrupertu, je še vedno izjemno živahna, zgovorna in darežljiva. Ob obisku je vseskozi želela svoj kos deliti z ostalimi. Živi zase v skoraj pravljični, stari hiški, kjer sin Štefan in ostali domači vsak dan že zarana zakurijo, da ji je toplo, ji prinesejo velik lonec kave in dva krofa. Potem pa nekako gre. Še plesala bi ob zvokih sinove harmonike, če bi jo noge bolj ubogale.
Pepco SKERBIŠ iz Rimskih Toplic smo
obiskali v Trubarjevem domu v Loki, kamor se je preselila po poškodbi. Rodila se je Privškovim in bila tretji od šestih otrok, od katerih živita še dve sestri in brat. Počutje sicer ni takšno, kot bi si ga želela in mi z njo, ampak takšno je pač naše življenje, sestavljeno iz dobrih in manj prijetnih plati. Zato pa smo ob njej pokramljali s hčerko Jožico, ki nam je povedala marsikaj lepega in zanimivega iz njenega življenja, da smo obujali spomine na čase izpred nekaj let.
Vlado Marot
Center za socialno delo LAŠKO
KOTIČEK za STARŠE
Dragi starši,
spet sta naokoli dva meseca, pa še vedno nisem uspela doseči vaših misli o vzgoji, starševstvu, vlogah, otrokovem razvoju ... Danes bi želela razmejiti, kaj je problem z otrokom, ki muči nas odrasle, in kaj je dejansko otrokov problem, da se na nekaj odzove na (nam) neustrezen način? Velikokrat, ko se srečam z lastnim problemom pri otroku in otrokovim problemom, se zamislim nad vprašanjem, koliko je staršev, ki ta pojma uspejo razmejiti? Kolikokrat je otrok deležen naše kritike in stereotipov »Zakaj mi to delaš?«, »Kaj bodo rekli sosedje?« In koliko staršev nas dejansko pogleda, kaj se skriva za otrokovim vedenjem, ki nam ni všeč? Ali kdaj kot starši lahko pomislimo na dejstvo, da imajo lahko naši otroci ravno tako kdaj slab dan v svojem socialnem okolju kot mi in da so po vsej verjetnosti njegova pričakovanja drugačna od tistih, ki jih je bil deležen? Ja, kdor zmore te stvari jasno razmejiti, ne potrebuje debate o starševstvu, kdor pa se je tu znašel na precepu, pa je nujno, da si ta dva pojma povsem razjasni in s tem pomaga sebi, predvsem pa otroku, ki potrebuje našo brezpogojno ljubezen, sprejemanje, sočutje, varnost, empatijo, da se bo razvil v odgovorno odraslo osebo.
Kot mati treh otrok se zavedam, da je najtežje postaviti otroku jasno mejo, kar lahko hitro postane problem tako nas staršev kot otroka, npr. otrok se v trgovini vrže po tleh - »Kdo ima problem? Jaz, ker me je kot starša sram, kako se otrok vede in kaj bodo rekli ostali obiskovalci trgovine, ali otrok, ki se mora naučiti vedenja v trgovini?« In KAJ JE MEJA? J. Juul pravi, da so meje karkoli, kar označuje omejitev, in so bistvene za vse zdrave odnose. Predstavljajo pogoje, v katerih smo v določeni situaciji vsi pripravljeni sodelovati ali nadaljevati s sodelovanjem: npr. »Peljala te bom v nakupovalno središče, kakor hitro bo tvoja soba pospravljena.« ali »Drugi konec tedna spet lahko dobiš avto, s pogojem, da ga boš vrnil ob dogovorjenem času.« Juul pravi, da lahko meje delimo na: družbene meje, ki so splošno sprejete, ki obkrožajo človeka: to se dela, tega pa ne v tej družbi, družini, šoli, klubu itd. To so splošno sprejete norme kulture, ki ji pripadamo ali v kateri gostujemo - te so sicer danes vse bolj nejasne. Osebne meje: kjer gre za meje posameznikov. Osebne meje staršev
so odvisne od njihove osebnosti, značaja, rodu, vrednostnega sistema, sprememb razpoloženja itd. Npr. »Nočem, da zdaj poslušaš glasbo. Boli me glava.« Meje so v vsakem odnosu pomembno orodje za njegovo izboljšanje.
ZAKAJ MEJE? Kathryn Kvols, voditeljica Mednarodne mreže za otroke in družine (INCAF), takole našteva razloge, zakaj otroci nujno potrebujejo meje za zdrav razvoj:
1.	Otroci potrebujejo postavljanje meja, zato da se učijo prepoznavanja in spoštovanja meja drugih ljudi.
2.	Meje dajejo občutek varnosti. Če otroci ne poznajo meja staršev, se počutijo izgubljene in zmedene. Zato včasih dobesedno divjajo naokrog in jih iščejo.
3.	Otroci potrebujejo meje, zato da se učijo odkrivati svoje meje. Ob tem, ko jim dajemo zgled, jih učimo postavljanja lastnih meja.
4.	Meje dajo otrokom čutiti, da skrbimo zanje, da nam ni vseeno. Otroci, ki rastejo brez meja, se pogosto počutijo zapuščene.
5.	Otroci potrebujejo meje, zato da se učijo soočanja s konflikti. Kaj se zgodi, ko mi nekdo pove, da sem prestopil njegove meje? Kaj se zgodi, ko nekdo prestopi moje?
6.	Otroci potrebujejo meje, da se ob njih zavedo samih sebe. Ob naših mejah razčiščujejo svoje lastne.
7.	Meje jim pomagajo razpoznati, kaj je družbeno sprejemljivo in kaj ne.
8.	Otroci se morajo naučiti, da ob prestopanju meja nastanejo posledice. Nekatere od njih so resne. Pomembno je, da otroku postavimo
samo meje, v katere zares verjamemo.
KAKŠNE NAJ BODO MEJE, PRAVILA?
Pri pravilih, omejitvah, ki jih postavljamo, je pomembno, da so:
-	realna, torej pomembna (to pokažemo z verbalno in neverbalno komunikacijo: tonom glasu, očesnim kontaktom),
-	nadzorovana (pohvalimo upoštevanje pravila in ne le grajamo, kadar je pravilo prekršeno; s tem namreč otroku sporočamo, da dobi našo pozornost samo takrat, kadar se vede neustrezno),
-	razumljiva, jasna, primerna starosti otroka (postavljanje meje dvoletniku ali petletniku sta dve različni stvari -petletnik bo od nas zahteval in priča-
sociala
koval nekoliko več obrazložitve, zakaj se nekaj ne sme, zakaj je dobro, da česa ne naredi ali pa naredi, dvoletnik pa naših dolgoveznih razlag ne potrebuje in jih tudi ne more sprejeti, ne je včasih pač samo ne),
-	lahko jih uveljavimo brez slabe vesti in posredujemo z zahtevo, a prijazno.
KAKO POSTAVLJAMO MEJE?
-	Meje morajo biti razumne in primerne otrokovi starosti. Pomembno je, da otroku razložimo, zakaj se nekaj sme in nečesa ne; starejši kot je otrok, več pojasnil in argumentacij bo potreboval.
-	Pri postavljanju meja sodelujmo z otrokom; če bo vključen v sam proces postavljanja pravil in določanja posledic, bo meje tudi lažje upošteval.
-	Ne kaznuj mo le neželenega vedenja, nagrajujmo tudi primerno vedenje.
-	Prav tako sta zelo pomembni konsistentnost in odločnost. Če bomo vztrajali pri posledicah, ki sledijo neželenemu vedenju, bo otrok lažje razumel, da je treba dogovorjena pravila spoštovati.
-	Tudi sami se držimo dogovorjenih pravil. Dejanje je več vredno kot beseda, zato bodimo otroku dober zgled.
Otrok bo preizkušal meje, ki mu jih postavljamo starši, kar je povsem normalen pojav. Odgovornost nas staršev pa je, da smo pri tem odločni in vztrajaj-mo pri dogovorjenih pravilih in posledicah, ki sledijo neupoštevanju postavljenih meja.
KAKO DELUJEJO MEJE?
-	Meje nam omogočajo, da upoštevamo sebe.
-	Meje nam dajejo potrebne informacije o tem, kako se lahko drugi povezujejo z nami.
-	Pomagajo nam, da postanemo odgovorni za svoja dejanja.
KAJ POTREBUJEMO, DA VSE NAPISANO USPE?
-	2 zvrhani žlici pohvalnih besed
-	4 majhne žličke vztrajnega žuganja
-	skodelice jasnih zahtev
-	1 velika zajemalka zaupanja vase Vse sestavine vztrajno mešajte in začinite z dobro voljo.
Naj vam tekne!
Vsebina povzeta po: Dr. Jane Bluestein: Kako otroku postaviti meje in poskrbeti tudi zase!
Milivojevic, Bilban, Kokelj, Kramberger, Steiner, Kožuh: Mala knjiga za velike starše JesperJuul: To sem jaz! Kdo si pa ti? Elisabeth Pantley: Z otrokom lahko sodelujete
Polonca Teršek, prof. def., CSD Laško
37
sociala/hisa generacij
POMOČ DRUŽINI NA DOMU SOCIALNA OSKRBA
Če se zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni ne zmorete oskrbovati in negovati sami, želite pa živeti doma, lahko pokličete Center za socialno delo Laško (Hiša generacij Laško) na telefonsko številko
03/734 18 80 ali 041 415 021.
Obiskali vas bomo na domu in se dogovorili za oblike pomoči pri negi in gospodinjskih opravilih.
»Ni res, da je eno samo sonce in da samo ono greje. Sonc je na Zemlji in nebu, da jih nihče ne prešteje.«
T. PAVČEK
ZAHVALA
Konec meseca novembra smo praznovali 10. obletnico Centra starejših - Hiše generacij. Iskreno bi se želeli zahvaliti donatorjem, ki ste nam materialno priskočili na pomoč: Občini Laško, E.E.A. Medvedu, Inox Vrbovšku, Pivovarni Laško, d. d., AGM Nemec, Montingu SK, Thermani Laško, d. d., in STIK-u - Kulturnemu centru Laško. Iskrena hvala tudi vsem posameznikom in društvom, ki ste bili pripravljeni darovati svoj čas, ideje in trud, da smo zaokrožili naših deset let. Radostilo nas je, da ste sijali z nami.
Polonca Teršek, prof. def., direktorica
10 LET KITIC IN POZDRAV POMLADI Z ZDRAVILNIMI ZELIŠČI V HIŠI GENERACIJ LAŠKO
V Hiši generacij Laško se celo leto odvijajo različna predavanja, delavnice in prireditve, vse to pa povezuje skupna želja po kvalitetnem preživljanju časa in druženju. Prav nič drugače ni bilo 7. marca, ko so članice klekljarske skupine, ki so si pred leti nadele ime Kitice, pripravile svojo 9. samostojno razstavo, ki jo je bogatilo nešteto klekljanih metuljev in skupno kar 150 klekljanih umetnin. 36 aktivnih klekljaric je z udeleženci delilo svoje mojstrovine in misli ter v družbi Ljudskih pevcev Šentle-nartčanov in Marije Lipovšek Schüller, ki je s publiko delila eno izmed svojih pesmi, proslavile deseto obletnico svojega delovanj a in ustvarjanja. To se je začelo prav v prostorih Hiše generacij, kjer še danes ustvarjajo izdelke iz niti prijateljstva.
Klekljanje pa je za njih več kot le hobi. Tako so v zadnjih letih zbirale prispevke, ki so jih podarile v dobrodelne namene, sodelovale pri slovenskih klekljarskih projektih in naredile enega izmed sedemdesetih golobov, ki so simbolizirali 70 let miru. V preteklem letu pa so, prav tako s čipkami, okrasile oltarje naše nadžupnijske cerkve sv. Martina v Laškem.
Klekljarice Hišo generacij spremljajo že od skoraj samega začetka delovanja in prireditve se je udeležila tudi direktorica Centra za socialno delo Laško Polonca Ter-šek, ki je spregovorila nekaj besed veselja in hvaležnosti namenjenih vsem članicam, ki preživljajo ure svojega časa v ustvarjanju izdelkov, ki smo si jih lahko ogledali
38
na prireditvi Pozdrav pomladi. Mentorica klekljanja in aktivna prostovoljka Hiše generacij Laško Greta Dremel nam je zaupala, da se s klekljanjem ukvarja že osem let in da je njena želja po ustvarjanju bila pri-
w
sotna že od nekdaj, predvsem pa jo je zato navdušila idrijska čipka.
Počasi se od nas poslavlja zima in prikazujejo se prvi znaki pomladi, s tem se prebuja tudi narava in njena travnata preproga. 16. marca je z nami svoje znanje o zeliščih, njihovi uporabi in primerkih iz našega okoliša delila Jolanda Gobec iz Zidanega Mosta.
Gospa Jolanda, članica društva Arnika, z dušo in močnim zanimanjem raziskuje svet zelišč, kar ji omogoča, da je na predstavitvi o zdravilnih rastlinah našega doma odgovorila tudi na vsa vprašanja prisotnih in pripovedovala o svojih izkušnjah s posameznimi rastlinami.
Gospa nas je popeljala skozi svet rastlin, vse od slovenskih posebnosti, imen, ki se spreminjajo od vasi do vasi, pa vse do naše prve zdravilne rastline koprive in zelišč (npr. trpotec), katerih zdravilne učinke raziskujejo še danes.
Predavanju bo v JUNIJU 2016 sledilo tudi nabiranje zelišč v naravi v okolici Laškega in izdelava pripravkov, kjer bomo ustvarjali naravne, v domači kuhinji narejene osnovne zeliščne izdelke, ki lahko pomagajo pri večini težav v začetni fazi.
V času, ko v svetu dominirajo tehnologija in sintetična zdravila, se je še bolj pomembno spomniti narave in tja poseči po pomoč, če le moremo. Lepo se zahvaljujemo gospe Jolandi, ki je z nami delila toliko dragocenega znanja, in vse vljudno vabimo, da se nam v prihodnosti pridružite na spoznavanju zelišč v njihovem naravnem okolju.
Ana Blatnik, prostovoljka
upokojenci/vzgoja in izobraževanje
PRIJETNO VZDUŠJE
V	DOMU STAREJŠIH LAŠKO
V Domu starejših Laško nam ni dolgčas, saj se vedno dogaja kaj zanimivega.
V	zadnjem obdobju so med drugimi k nam v goste prišli člani MPZ Laško, ki so stanovalce navdušili z ubranim petjem.
Obiskal nas je čarodej Andrej Zeme, poznan tudi kot trobentač ansambla Svetlin. Spoznali smo lahko, da ni le
odličen muzikant, pač pa tudi pravi čarodej, ki je s svojimi zanimivimi triki poskrbel za naše začudenje in navdušenje.
Ob dnevu žena so nas obiskali otroci vrtca Debro, ki so za stanovalce pripravili prisrčen nastop, stanovalke pa so tudi obdarili.
Na četrti pomladni dan pa so nas razveseljevali člani kvinteta Dori. Le--ti so z igranjem prijetnih domačih viž privabili nasmeh na obraz vseh v občinstvu. Tisti najpogumnejši pa so se celo zavrteli na plesišču.
J. P. K.
Območno srečanje plesnih skupin
»Preko meglice koprene, poslalo je sonce žarke rumene, da so okoli nas, vse pomladne barve zablestele ...«
V sredo, 23. 3. 2016, je bilo v Kulturnem centru Laško območno srečanje plesnih skupin »Zavrtimo se«, ki ga je pripravila območna izpostava JSKD Laško. Iz Vrtca Laško se je revije udeležilo šest plesnih točk, eno izmed njih smo predstavili tudi mi iz enote Debro.
Že mesec prej smo se z otroki začeli aktivno pripravljati na plesno revijo. Sodelovalo je 17 otrok v starosti 3-6 let.
Otrokom je bila ideja »meglic« že na samem začetku všeč. Najprej smo se o temi, ki sem si jo zamislila, pogovarja-
li, nato pa so otroci začeli s spontanim plesnim izražanjem, iz katerega smo izhajali. Glede na ideje otrok in njihovih možnosti plesnega izražanja se je ideja moje koreografije iz dneva v dan spreminjala. Na koncu je bila koreografija čisto drugačna ter izpeljana na željo in pobudo malih ustvarjalcev. V času priprav so se otroci zabavali in kazali željo po plesnem znanju in ustvarjanju. Še teden dni po našem nastopu so otroci prihajali k meni in me spraševali, kdaj bomo plesali. Občutki, ko vidiš
otroke, ko stopajo čez oder z nasmehom in izrazom na obrazu, da so zadovoljni s svojim delom, so neopisljivi in bila sem zelo ponosna na naše otroke. Bili so prepričani vase, vame in na koncu so bili zadovoljni, kar je zagotovo najpomembnejše.
Hvaležna sem jim za to izkušnjo, kajti naučili so me nekaj, kar mi še ni bilo poznano. Plesna strokovna ocenjevalka nam je podala pozitivno mnenje. Meni, da je bila plesna dramatizacija zelo lepo izpeljana ter s strani plesalcev zelo spodbudno in dobro zaplesana.
Maja Slapšak, dipl. vzg.
Sneg v igralnici
Kako nas je v prvih januarskih dneh razveselil sneg! Zunaj smo se kapali, valjali, dričali, delali snežake ... In v igralnici? Ne boste verjeli! Sneg smo imeli tudi v vrtcu - in ne, nismo pozabili zapreti oken. Vzgojiteljice so v posodah prinesle sneg v igralnice. Mlajši otroci so se čudili, kaj počne ta mrzli, mokri sneg na njihovih mizicah. Zadržano so potiskali prstke v kupčke snega. Opazovali so vzgojiteljico, kako je sneg presipavala v različne posodice in pri tem spodbujala otroke, naj še sami poskusijo. A le redki so se opogumili .
Kaj pa starejši otroci? Veselje je bilo nepopisno! Ko so zagledali kupe snega na mizah, so si takoj razdelili lončke, zavihali rokave in se lotili igre. Ugotavljali so, koliko ga lahko stresejo v različne posodice, opazovali so, kako se jim med prsti spreminja v vodo in se ob tem pogovarjali o lastnostih vode (oz. kako nastane sneg, zakaj se sneg tali, kako voda zmrzne). Ko se je sneg stalil, je zmanjkalo dela, zato smo se toplo oblekli in se odpravili ven na sneg.
A mlajši otroci? Zadovoljno so tipali naše mizice, ki so bile spet suhe in tople. Nanje so prinesli knjige, v katerih smo prebirali čudovite zgodbice o zimi.
Mali in veliki iz vrtca Zidani Most
39
vzgoja in izobraževanje
OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRU8ARÜA
LAÎKO
Turistični krožek Osnovne šole Primoža Trubarja Laško z dvema zlatima priznanjema na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava_
Na državnem tekmovanju turističnih krožkov Turizmu pomaga lastna glava smo prejeli kar dve zlati priznanji, eno za sodelovanje in eno za najboljšo turistično projektno nalogo.
Predstavili smo se s turističnim projektom Z ekozelenci v lajf. V svojo turistično projektno nalogo smo zavili turistični produkt, ki omogoča prijetno spoznavanje narave in kotičkov s kulturnimi znamenitostmi v okolici Laškega. Pri tem je bil poseben poudarek na varovanju narave in uporabi odpadnih materialov, tako imenovanem krožnem gospodarstvu.
Izoblikovali smo pohod od Zdravilišča Laško preko Podšmihela, Šmihela in Krištofa do Strmce, in sicer z vmesnimi postojankami, kjer bodo za udeležence organizirane družabne igre. Spoznali bodo nekatere naše znamenitosti, se seznanili z gozdnim bontonom in s kmečkimi opravili. Na koncu si bodo iz naravnih materialov naredili izdelek, ki ga bodo odnesli s seboj.
Sodelovale so članice turističnega krožka Lea Grabner, Tjaša Gradišnik, Lea Lešek Povšič, Barbara Lokovšek, Taja Padežnik, Katja Pajk in Eva Vujasinovic ter mentorice Anita Drnovšek, Mojca Povše in Slavica Šmerc.
Pri nalogi sta sodelovala tudi Domen Vrščaj in Jakob Sadar, za kar se jima zahvaljujemo.
Kot prejemniki zlatih priznanj smo se uvrstili na tekmovanje vseh šol, prejemnic zlatih priznanj, ki bo 19. aprila v Ljubljani.
Več si lahko ogledate na šolski spletni strani in na naši Facebook strani pri naslovu Z ekozelenci v lajf.
Slavica Šmerc, vodja projetka Uspeh mladih glasbenic_
V nedeljo, 6. marca 2016, so se tri učenke OŠ Primoža Trubarja Laško udeležile državnega tekmovanja Glasbena olimpijada na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Glasbena olimpijada je tekmovanje, ki zahteva zelo široko glasbeno znanje. Tekmovalci najprej pišejo obsežen test, kjer se preverja znanje zgodovine glasbe, glasbene teorije, instrumentov in glasbenih oblik. Nato se pomerijo v petju po notah, kjer prvič vidijo skladbe, ki jih morajo zapeti. Doma se morajo vzorno pripraviti na izvajanje pevske točke. Ljudsko ali umetno pesem zapojejo solo pred strokovno komisijo. Najtežji in najzanimivejši del tekmovanja pa je izvedba lastne skladbe, ki jo učenci napišejo sami in jo morajo na tekmovanju javno izvesti. Tako se v enem dnevu tekmovalci predstavijo štirim različnim komisijam.
Prva dva tekmovalca se ponavadi udeležita evropskega tekmovanja, ki bo letos v Litvi.
Naše učenke so se na tekmovanje vestno pripravljale in dosegle odlične rezultate. Alma Pleteršek Fajfer je prejela zlato priznanje in s 3. mestom le za las zgrešila uvrstitev na evropsko olimpijado, Helena Jeretina je prejela največ točk med srebrno uvrščenimi, srebrno priznanje pa je prejela tudi Zarja Nemec.
Mateja Škorja, mentorica
Zlato priznanje za Francija_
Ko pri uri nemščine zastavim posebej težko vprašanje, se vse glave obrnejo k Franciju Kastelicu iz 9. a razreda MŠ Laško in čakajo na njegov odgovor, ki je vedno pravilen. Tokrat je Franci poleg občudovanja sošolcev prejel še dodatno potrditev, da mu pri znanju nem-
ščine ni para - zlato priznanje na državnem tekmovanju iz nemščine, ki se ga je udeležil 3. marca 2016.
Franci se je nemščine naučil že preden jo je začel obiskovati v šoli, saj je od malega na televiziji gledal nemške programe. Zaradi predznanja je bil pri pripravah na tekmovanje izjemno samostojen. Na šolsko tekmovanje se je pripravljal tako, da je kar pri urah nemščine reševal stare teste s tekmovanj, ki sem mu jih prinesla. Na državno tekmovanje pa se je pripravil popolnoma sam. Samostojno je prebral knjigo z naslovom Der siebte Sonntag im August, na katero se je nanašala tema državnega tekmovanja. Velik del tekmovanja je predstavljal spis, v katerem so se tekmovalci razpisali o preživljanju prostega časa s starimi starši. Franciju spis očitno ni povzročal težav, saj je po tekmovanju povsem ležerno povedal, da je bilo vse skupaj »čist' lahko«.
Jasmina Srpčič
VABILO NA RAZSTAVO
Bodi umetnik - Igraj se z mano 2015/16_
Februarja je bil v Cankarjevem domu v Ljubljani kulturno-likovni dogodek Bodi umetnik - 9. Mednarodni likovni natečaj Igraj se z mano. Na otvoritveni razstavi je bilo prikazanih 1.200 del, izbranih na likovnem natečaju, na katerega je letos prispelo več kot 6.000 likovnih del. V natečaju so tudi letos sodelovali učenci OŠ Primoža Trubarja Laško - prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, zato smo se odločili, da pripeljemo razstavo v Laško in vam jo predstavimo. Razstava je na ogled v laški knjižnici, Hiši generacij in šoli Primoža Trubarja Laško na oddelku NIS do 20. maja. Vljudno vabljeni.
-—™	-	- n
Valentina Gartner
40
URŠA ERJAVEC, HITROSTNA DRSALKA
21. marca smo se šolske novinarke pogovarjale z Uršo Erjavec, ki se ukvarja s hitrostnim drsanjem. To je tekmovalna zvrst drsanja, pri kateri tekmovalci tekmujejo drug proti drugemu pri premagovanju določene razdalje na drsalkah. Urša nam je povedala kar nekaj zanimivih stvari.
Šport je tako ali drugače stalnica v življenju marsikoga. Nekateri se z njim ukvarjajo rekreativno, drugi tekmovalno, tretji ga spremljajo le v medijih. Danes je na voljo ogromno športov. Kdo te je navdušil, da si se začela ukvarjati s hitrostnim drsanjem? Je bila to enoumna odločitev ali si razmišljala še o katerem drugem športu?
Najbolj so me navdušile zimske olimpijske igre v Sočiju leta 2014, ki sem jih spremljala. Moje oko je pritegnilo hitrostno drsanje, ki mi je bilo zelo všeč. Takoj sem vedela oz. začutila, da je ta šport pravi zame. Vendar sem naletela na težave, saj nisem bila prepričana, ali je ta šport mogoče trenirati tudi v Sloveniji. Nekega dne sem čisto slučajno brskala po spletni strani Drsalnega kluba Celje in ugotovila, da se tam ukvarjajo s hitrostnim drsanjem. Bila sem navdušena.
Podpora staršev najbrž ni zanemarljiva. Bi morda lahko rekla, da na odločitev mladostnika, da se bo ukvarjal z določenim športom, vpliva tudi zgled staršev?
To je zagotovo zelo pomembno oz. imajo starši velik vpliv. Odkar sem začela hoditi v šolo, je moja mami zahtevala oz. mi priporočala, naj se ukvarjam s športom, četudi samo rekreativno. S tem mi je želela samo dobro, saj se z rekreira-njem bolje počutiš, zdravo živiš ... Večina staršev ni takšnih, posledica negibanja pa je tudi prekomerna teža, kar ni dobro za naše zdravje.
Kaj pomeni biti hitrostna drsalka? Kako izgleda tvoj običajen dan, ko imaš trening?
Biti hitrostna drsalka je zagotovo nekaj lepega, vsaj zame, saj nisem ravno navdušena nad športi, ki jih vsi trenirajo, npr. nogomet, košarka ... Pri tem ne želim izstopati ali biti v središču pozornosti, samo všeč so mi športi, ki mogoče še niso tako razviti v Sloveniji in so nekaj novega in ne nekakšen standard, ki ga vsi poznamo. Sicer pa moj dan ni nič kaj drugačen od dneva mojih vrstnikov, ra-
zen tega, da po prihodu domov ne grem sedet za računalnik oz. v roke ne vzamem tablice, ampak grem raje na sprehod s psom ali teč, potem seveda sledi trening. Treningi so pogosto dolgi tri ure. Najprej tečemo približno štiri kilometre. Nato se dobro razgibamo in naredimo nekaj vaj za tehniko drsanja. Sledi več kot ura trdega dela na ledu. Včasih prevozimo tudi po 60 krogov in vmes izvajamo razne tehnične vaje, kot so držanje osnovnega položaja za deset minut, drsenje po eni nogi na ovinku, močni odrivi na ravnini ... Na koncu sledijo še tehnične vaje na suhem in iztek. Zelo veliko tečemo. Tudi po 45 minut skupaj. Po končanem treningu pridem domov in se učim ali delam kaj za šolo.
Že šesto leto obiskujem tudi Glasbeno šolo Laško-Radeče, kjer se učim igrati saksofon. Učenje glasbila mi prav tako vzame veliko časa, saj je treba vaditi, obiskovati pouk in igrati na raznovrstnih nastopih ter koncertih.
Koliko tekmovanj si že imela? Lahko poveš kaj o svojih uspehih?
Imela sem že veliko tekmovanj. Na pamet ne vem koliko, vendar jih je bilo kar nekaj. A glede na to, da treniram hitro -stno drsanje šele dve leti, sem imela že kar nekaj uspehov. Eden od njih je, da sem na tekmovanju v Zagrebu dosegla 2. mesto, kar je bilo zelo lepo in mi je dalo še dodatno motivacijo. Potem v Celju sem bila 7. Na vsaki tekmi se trudim in večinoma uspem, da postavim tudi kakšen osebni rekord. Običajno pa se uvrstim nekje od 5. do 7. mesta. Kot sem že omenila, hitrostno drsanje treniram šele dve leti, zato je pred mano še veliko dela in tekem, da bom lahko dosegala še vidnejše rezultate.
Tekmovanja so največkrat dvodnevna in večinoma v tujini (Hrvaška, Madžarska, Italija, Srbija .). Tekmujem v disciplinah na 500 m, 777 m, 1000 m. Ogrevanja se ponavadi začnejo že ob 7. uri in končajo v zgodnjih večernih urah. Skup-
vzgoja in izobraževanje
na uvrstitev je seštevek doseženih časov v vseh treh disciplinah.
Kaj ti pomenijo tekmovanja in uspehi?
Pomenijo mi zelo veliko, saj si brez tega ne predstavljam več življenja. Seveda sem vesela tudi, če dosežem kakšen dober uspeh, četudi samo osebni rekord. V prvi vrsti je pomembno, da se človek trudi za osebni napredek, šele nato za to, koliko ljudi bo premagal.
Pred tekmovanjem ima večina ljudi tremo. Jo imaš tudi ti?
Trema je zagotovo prisotna, pri čemer imam srečo, saj je moja mami po poklicu športna psihologinja. Iz tega področja ima tudi magisterij, tako da mi pri tem zelo veliko pomaga in mi svetuje, kako se znebiti treme. Mami mi največkrat reče, naj ne mislim oz. da ne smem misliti na to, da me bo katera prehitela ali da lahko padem in se poškodujem, temveč da moram misliti samo na to, da bom naredila vse, kar je v moji moči, da bom skušala postaviti dober čas, kakšen svoj rekord, če pa bom zmagala, bo pa seveda še bolje.
Tvoja mami je bila metalka krogle in diska, dolgoletna reprezentantka Jugoslavije in kasneje Slovenije, zato ima veliko izkušenj na področju športa.
Res je. Postavila je več državnih rekordov v suvanju krogle, dosegla več kot 30 naslovov državne prvakinje v suvanju krogle in metu diska. Njen državni rekord znaša 18,10 m in je star že 21 let. Trenutno ga ni presegla še nobena tekmovalka. Mami je bila tudi večkratna udeleženka evropskih in svetovnih prvenstev ter drugih največjih tekmovanj.
Kdo ali kaj je tvoj največji tekmec? Zakaj?
Imam prijateljico s Hrvaške, ki prav tako trenira dve leti in ima približno enako število treningov na teden kot jaz, zato sva tudi približno enako dobri in nekako tekmujeva, se prehitevava oz. vedno tekmujeva, katera je boljša.
Pri športu se zagotovo zgodi marsikaj zanimivega. Se ti je zgodila kakšna posebna prigoda, povezana s hitrostnim drsanjem?
Da, zgodilo se je kar nekaj stvari. Nekako se mi je najbolj vtisnilo v spomin, ko sem na tekmi v »fotofinišu« izgubila za 3 cm, kar ni bilo ravno prijetno, vendar mi je to dalo še dodaten pogon oz. motivacijo. Seveda so mogoče tudi razne poškodbe, a na srečo kakšne večje še nisem doživela.
41
vzgoja in izobraževanje
Marsikdo, ko pride iz šole, gleda televizijo, sedi za računalnikom ... Tvoje popoldne ni takšno. Kako tvoji vrstniki gledajo na to?
Ko se kdaj v šoli pogovarjamo, kaj počnemo po pouku, seveda povem, da grem na treninge, teč ali na sprehod. Sošolcem se to zdi malo čudno, saj niso navajeni imeti nekega športa ali obveznosti še po
šoli in končanem pouku. Jaz pa sem na to navajena že od malega. Tudi če me kaj boli zaradi poškodbe ali napornega treninga, tega ne razumejo najbolje, vendar se trudijo.
In za konec... Vsi imamo želje in cilje. Kakšni so tvoji na področju hitrostnega drsanja?
Moj trenutno največji cilj je, da bi prišla na svetovno prvenstvo na področju hitrostnega drsanja. Nato sledi cilj, ki ga imajo nekako vsi športniki, da bi prišla na zimske olimpijske igre, ki so moj največji cilj oz. si na njih zelo želim nastopiti in sem pripravljena za to trdo delati.
Tjaša Ravnikar, Maja Skarlovnik, Gracia Voglar
Desetletje idejnih turističnih projektov na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice_
Učenci in mentorici Dušanka Klančar in Jasmina Oblak na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice se že desetletje udeležujejo turističnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava, ki ga vsako leto organizira Turistična zveza Slovenije.
V desetih letih smo z osmimi idejnimi turistični projekti dosegli eno regijsko bronasto priznanje, tri državna srebrna priznanja in sedem državnih zlatih priznanj.
Na 30. državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava s sloganom Zeleni turizem smo predstavili naš projekt Ruska steza.
Učenke in učenci izbirnega predmeta Turistična vzgoja smo letos raziskovali naravne danosti Ruske steze. Ob pregledovanju starih razglednic in občudova-
nju urejenosti parka in stez smo se odločili, da storimo, kar je mogoče, da te naravne lepote ohranimo.
Ruska steza se imenuje po ujetnikih 1. svetovne vojne, ki so jo gradili v letih 1917 in 1918. Prične se v zdraviliškem parku Rimskih term, na razpotju poti proti Sofijinem dvoru in Aškerčevini, domačiji Antona Aškerca, največjega slovenskega pesnika balad in romanc.
Na začetku poti je kamnito obeležje, postavljeno leta 2009 na pobudo ljubiteljev Ruske steze. Ob 1224 metrov dolgi stezi se nahajajo tudi energijske točke in tri sekvoje; to je tujerodna vrsta iglavcev, ki je v Sloveniji redka in zaščitena.
Maskota veveriček Rusko.
Zato smo v idejni turistični nalogi kot idejo zasnovali dobrodelni tek, kjer bi
zbirali prispevke za obnovo in ohranitev Ruske steze. K sodelovanju bi povabili krajevno skupnost in društva Rimskih Toplic, občino Laško, Rimske terme, Aquo Romo in druge lokalne partnerje.
Rezultati ankete so nas spodbudili, da izdelamo načrt za tekaško dobrodelno prireditev na Ruski stezi. Vsako leto namreč naša učitelja športa priredita šolski kros. Tako smo prišli na idejo, da bi obiskovalcem ponudili tisto, kar mi doživljamo vsako leto.
Ves izkupiček, ki bi ga dobili s startni-nami, bi bil namenjen obnovi podlage, novim ograjam, klopem in ureditvi potočka s pitno vodo. Seveda bi bilo nemogoče pridobiti toliko sredstev, da bi vse popravili naenkrat. Naša prireditev bi postala tradicionalna. Vsako leto bi tako obnovili del Ruske steze.
Ko bi bil naš biser v celoti prenovljen, bi lahko dosegli naslednji cilj - pridobili bi certifikat Slovenia Green Destination.
V torek, 8. 3. 2016, smo odšli na 30. državni festival predstavljat naš projekt Ruska steza. Tekmovali smo ure in ure. Vmes smo seveda postali zelo lačni, vendar pa smo v tekmovalnem popoldnevu tudi uživali. Izkušnja je bila popolnoma drugačna kot pri pouku.
Končno je prišel trenutek, ki smo ga čakali. Podelitev priznanj. Živčno smo čakali, da nas pokličejo. Oddahnili smo si, ko smo ugotovili, da so razdelili že vsa bronasta priznanja. Torej bomo dobili vsaj srebrno. Nato je napočil naš trenutek.
»ZLATI SMO,« je od presenečenja vzkliknil Gašper, ko je odprl mapo na zmagovalnem odru. Moderator je namreč nekaj trenutkov prej napovedal, da bodo podelili zadnje srebrno priznanje -tako si nas je pošteno privoščil.
Oh, pa smo si ga tudi pošteno zaslužili. Vso razgibavanje, ogrevanje in telovadba, da bi privabili čim več obiskovalcev k naši turistični stojnici, in trud, da bi navdušili žirijo, se je izplačal.
Tudi ob tokratnem raziskovanju in snovanju turistične naloge ter idejnega turističnega projekta smo ugotovili, da
42
vzgoja in izobraževanje
smo resnično lahko ponosni na naravne, kulturne in zgodovinske danosti Rimskih Toplic.
Spoznali smo, da majhne spremembe, ki jih naredimo z veliko ljubezni, prinesejo veliko uspeha. V našem primeru velja, da potrebujemo dobro idejo, pridne roke in veliko srce.
Učenci Turistične vzgoje ter mentorici Dušanka Klančar in
Jasmina Oblak
Regijsko srečanje šolskih parlamentov_
Na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice že vrsto let deluje šolski parlament - poseben izvršilni organ, ki ima na šoli zelo pomembno nalogo. Na zasedanjih šolskega parlamenta učenci razpravljajo o različnih temah, s svojimi predlogi opozarjajo na to, kaj lahko na šoli izboljšamo, ali pa opozorijo, da nekaj delamo posebej dobro in to tudi pohvalijo. Učenci v tej skupnosti v imenu ostalih sošolcev povedo, kakšne želje imajo, in pomagajo pri organizaciji in izvedbi različnih dogodkov na šoli.
Celoletne dejavnosti šolskega parlamenta na naši šoli so pestre. Šolski parlamentarci so pobudniki in organizatorji prireditev za učence. Letos so tako za sošolce pripravili Srčkov ples, ki je potekal ob valentinovem, v pustnem času so učence razredne stopnje razveselili s pustno povorko in pustnim rajanjem, prvošolcem bodo v maju pripravili prireditev, na kateri jih bodo sprejeli v skupnost učencev šole. Sodelovali bodo pri dejavnostih, namenjenih bodočim prvo- in šestošolcem. Člani šolskega parlamenta se zavedajo tudi pomena bolezni AIDS in zato so ob dnevu boja proti tej bolezni sestavili vprašalne kartončke, da so poizvedeli, kako dobro bolezen poznajo učenci in učitelji naše šole.
Letošnje leto je za naše parlamentarce še posebej delavno. Naša šola je letos gostila regijsko zasedanje šolskih parlamentov. Regijsko zasedanje celjske regije poteka vsako leto v mesecu marcu, letos je bilo že 26. po vrsti, naša šola pa ga je organizirala prvič. Nanj so vabljeni mentorji in učenci - predstavniki šolskih parlamentov vseh šol celjske regije. Šola gostiteljica ga organizira pod okriljem Zveze prijateljev mladine Celje. Poročilo z letošnjega zasedanja je pripravila naša osmošolka Anja Jazbinšek.
V sredo, 23. 3. 2016, se je na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice odvijalo regijsko srečanje šolskih parlamentov. Na šoli se je zbralo 21 učencev - predstavnikov šolskega parlamenta in njihovih mentorjev iz celotne celjske regije.
Vokalna skupina Žarek (mentorica Alenka Štigl).
Predstavitev izvoljenih predstavnikov in poročanje sklepov.
26. REGIJSKI OTROŠKI PARLAMENT 23. 3. 2016
Zasedanje v delavnicah.
V uvodnem programu sta nas pozdravili ravnateljica Mani-ca Skok in predsednica MDPM Celje Dragica Poznič, zapeli pa so nam pevci Vokalne skupine Žarek. Uvodni del sta zaključila Tjaša in Nejc Ulčnik, ki sta zapela in zaigrala pesem Mi imamo se fajn.
Za tem so se učenci razdelili v tri skupine, kjer so imeli delavnice na temo Pasti mladostništva. Debatirali so o treh določenih temah. Prva tema je bila »Socialna omrežja - dvorezen meč«, druga »Stres, ko pride do stiske« in tretja tema »Želja po ugajanju in sprejetosti - pritisk vrstnikov«. Učenci so lahko v skupini predstavili svoje mnenje in izkušnje o obravnavani temi, kar ni bilo težko, saj se s takšnimi težavami srečujejo vsak dan in jim niso tuje.
Po končanih delavnicah je predstavnik iz vsake skupine predstavil sklepe, do katerih so prišli v skupini, in sicer, kaj so vzroki za nek problem, kako hude so lahko posledice in kakšne so rešitve. Sklepi vseh skupin so bili dobro predstavljeni, kar pomeni, da se učenci dobro zavedajo pasti, ki prežijo nanje v času odraščanja.
Na koncu so izvolili še predstavnike, ki se bodo udeležili nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo zasedal 13. 4. 2016 v Državnem zboru v Ljubljani.
Verjamem, da so predstavniki šolskih parlamentov na naši šoli uživali, se zabavali in morda spoznali kakšnega novega prijatelja, hkrati pa so se naučili kaj novega o nevarnostih in težavah, na katere naletimo vsak dan.
»PASTI
MLADOSTNIŠTVA»
Anja Jazbinšek, 8. b Dušanka Klančar in Špela Mišmaš, mentorici ŠP
43
glasbena sola
<9
ciasbljna Sola LAŠKO -RADEČE
Drugi nastopi in projekti
Spomladanski meseci v glasbeni šoli so še posebno pestri. V tem času potekajo različna tekmovanja, udeležujemo se občinskih, regijskih in državnih revij ter pripravljamo različne nastope in projekte. Prav tako pa že pogledujemo proti novemu šolskemu letu.
Tekmovanja_
Za udeležbo na tekmovanju morajo učenci poleg rednega dela pokazati tudi veliko mero vztrajnosti, odgovornosti in želje po še dodatnem izpopolnjevanju. Za to je vsekakor potrebnega veliko dodatnega časa in truda. Ko na koncu pogledamo rezultate, lahko zagotovo trdimo, da je ves trud poplačan. Učenci so se s tekmovanj vračali z zelo lepimi rezultati. Še pomembnejše od rezultatov pa je, da učenci napredujejo, gradijo pozitiven odnos do glasbe in plesa ter se celostno razvijajo. Vsem tekmovalcem, mentorjem, korepetitorjem in ostalim udeležencem v procesu priprav iskreno čestitamo za dosežen uspeh in želimo veliko delovne energije tudi v prihodnje. Za vpogled v natančnejše rezultate z vseh tekmovanj vas vabimo, da obiščete našo spletno stran.
Prav tako veliko energije in sreče želimo našim plesalcem, ki se v aprilu odpravljajo na državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev OPUS 1 v Ljubljano, kjer nas bo zastopalo osem plesnih miniatur.
Območne, regijske in državne revije_
Vsako leto se z učenci udeležujemo tudi različnih revij. V drugi polovici marca je potekala območna plesna revija »Zavrtimo se«, v okviru katere se je iz naše šole predstavilo 23 plesnih miniatur. V začetku aprila je kitarski orkester sodeloval na 8. reviji orkestrov zasavskih glasbenih šol, pihalni orkester na 6. reviji pihalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol, ki je bila tokrat v Šentjurju pri Celju, tolkalci pa so sodelovali na 7. državni reviji tolkalnih skupin v Krškem. V drugi polovici aprila se godalni orkester odpravlja v Sežano na 12. revijo godalnih orkestrov slovenskih glasbenih šol.
Skozi šolsko leto v glasbeni šoli pripravimo in sodelujemo na več kot 170 nastopih. Letos je bil še posebno odmeven naš Pustni koncert, kjer smo skupaj z učenci oder zavzeli tudi učitelji in za vse gledalce pripravili pravo pustno rajanje. Plesni oddelek je svojo letno predstavo zasnoval na zgodbi Malega princa. Tradicionalno smo pripravili »CICI« koncert, kjer se občinstvu predstavijo naši najmlajši učenci. Prav tako tradicionalno pa je pihalni orkester enote Laško že šesto leto zapored pripravil koncert »Glasba ne pozna meja«. Tokrat smo si oder Kulturnega centra Laško delili z orkestrom iz Kalifornije (ZDA). Z izpeljanim projektom smo dokazali, da za glasbo meje ne obstajajo, le priložnost potrebuje, da v muziciranju poveže glasbenike in poslušalce različni kultur. Prepričani smo, da tovrstno sodelovanje pomembno prispeva k razumevanju medkulturnega povezovanja, gre za izkušnje in doživetja, ki bogatijo. Za nas prav gotovo velik izziv pa je njihovo povabilo, da obisk vrnemo in podoben projekt izpeljemo tudi pri njih v Ameriki.
44
glasbena šola
Pogled naprej ..._
Čeprav je letošnje šolsko leto še v polnem teku, že razmišljamo o prihodnjem. Zavedamo se, da ima glasbena šola pomembno vlogo pri kulturnem izobraževanju in dogajanju v kraju. Prav tako imata glasbena in plesna umetnost pomembno vlogo pri vsestranskem razvoju otroka. Spodbujanje otroka k razvijanju njegovih glasbeno plesnih sposobnosti pomembno vpliva na otrokov osebni, socialni, estetski, moralni, motorični in intelektualni razvoj.
Vsako leto v mesecu maju pripravljamo dan odprtih vrat in informativni dan, kjer lahko pobližje spoznate dogajanje na naši glasbeni šoli. Želite poskusiti igrati na želeni instrument, se udeležiti plesne ure in se individualno pogovoriti z učitelji? Vabimo vas, da nas obiščete in do-živite dogajanje v naši/vaši glasbeni šoli.
Marko Razboršek
Plesalci in njihov
Mali princ_
Plesni oddelek Glasbene šole Laško - Radeče je v marcu pod mentorstvom Špele Medved uprizoril letno predstavo. Nosilna tema predstave je bila zgodba o Malem princu pisatelja Antoina de Sain-t-Exuperyja. Vzporedno z odlomki iz istoimenskega risanega filma, ki so služili boljšemu razumevanju zgodbe, so se na odru odvili posamezni plesni drobci, ki so skupaj sestavili zgodbo Malega princa in ki so navdušili nabito polno dvorano Kulturnega centra Laško.
V premiernem plesnem večeru se je predstavilo več kot 120 plesalcev vseh stopenj. Na samem začetku smo spoznali tudi učence, ki so plesno šolanje v obdobju zadnjih 10 let zaključili oz. ga zaključujejo letos in so v spomin na svoje plesno obdobje posneli kratek film, ki izraža, kaj jim ples predstavlja in kaj ob njem ču-
tijo. Film je režirala Sara Polanc, snemalna ekipa pa so bili Dominik Polanc, Kaja Škorjanc in Monika Škorjanc. Velik oder je »sprejel« tudi najmlajše, tiste, ki obiskujejo predšolsko plesno ustvarjalnico.
Plesna predstava »Mali princ«, ki si jo je ogledala strokovna spremljevalka za ples pri JSKD Mojca Kasjak in tudi več kot 400 otrok naše občine, je bila celostno zasnovana, dovršena, kostumograf-sko in scenaristično dodelana in je v slehernem izmed nas, ki smo se predstavi prepustili in si jo ogledali s srcem, pustila pečat. Saj veste, kaj pravi Mali princ: »Bistvo je očem nevidno. Kdor hoče videti, mora gledati s srcem.«
Iskrene čestitke plesalkam in plesalcem Glasbene šole Laško - Radeče in njihovi mentorici Špeli Medved za čudovit plesni dogodek.
Nina Pader
45
mladi
Veselo v pomlad
V petek, 5. februarja, smo se v pivnici hotela Savinja družili ob najrazličnejših družabnih igrah. Na voljo ni bil samo človek ne jezi se, ampak tudi igre sodobnega časa - activity, jungle speed, pictionary in še mnogo drugih.
S sproščenim druženjem smo si nabirali energijo za izpitno obdobje, ki je bilo pred nami. Po napornem zimskem izpitnem obdobju smo si oddahnili na dveh poizpitnih žurih. 23. februarja smo se družili v mariborskem lokalu Trust, dan kasneje pa smo se ljubljanski študentje zbrali v Pubu pod Skalco in nazdravili uspešno končanim izpitom.
Dijaška sekcija našega kluba je 26. februarja organizirala disko drsanje. Z vlakom smo se odpravili v Celje, kjer smo v mestnem parku preživeli večer na drsališču. Preden smo se odpravili domov, smo se še malo podružili ob večerji v Laškem. Ker
nas je zima letos v dolini precej prikrajšala za sneg, smo se ga LAK-ovci v začetku marca odpravili iskat v gore. In smo ga našli - v Gerlitznu, po naše Osojščici, kjer smo preizkusili bele strmine tega avstrijskega smučišča. Po dnevu prijetne smuke, ko nas je tu in tam pogrel tudi kakšen sončni žarek, smo potešili še lakoto v Lovskem domu Stol pri Jesenicah in pozdravili naše stare znance, njihove medvede.
V želji po širitvi projektov s socialno noto smo letos uvedli povsem nov projekt, ki je naletel na dober odziv. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Laško smo pripravili razpis za pridobitev enkratne štipendije za študente v stiski. Po končanem tritedenskem prijavnem roku je razpisna komisija na podlagi točkovnika podelila pet enkratnih štipendij v znesku 300 €. Zaradi zanimanja bomo razpis v prihodnjih mesecih pripravili tudi za dijake.
Za člane LAK-a je znano, da se radi ukvarjamo s športom, zato smo poleg subvencionirane karte za fitnes v Rimskih termah članom ponudili obisk fitnesa pod vodstvom trenerja. Pokazal nam je, kako pravilno izvajati vaje na fitnes napravah, nato pa smo jih lahko preizkusili tudi sami.
LAK-ovci seveda nismo manjkali na letošnjem spektaklu smučarskih poletov, ki je potekal od 17. do 20. marca v Planici. V soboto smo se sredi noči odpravili iz Laškega, polni pričakovanja in prav nič zaspani. Tudi tokrat naši orli niso razočarali in navdušeni smo spremljali njihove polete. Po koncu smo se družili še na koncertu skupine Mi2, ne smemo pa seveda pozabiti
na harmoniko, ki nas je spremljala cel dan. Vsekakor naslednje leto izlet ponovimo!
Ne smemo pozabiti na naš največji tradicionalni dogodek, na katerega smo tudi najbolj ponosni. Govorimo o akademskem plesu, ki smo ga letos organizirali že 58. leto zapored. Tradicija, ki veleva, da dvakrat na leto bruce postavimo na preizkus, se nadaljuje, prav tako smo okitili novopečene mamice in očke ter podelili štoplcigre za uspešno opravljene zagovore diplom in magisterijev. Za glasbo so poskrbeli Ognjeni muzikanti in za nami je ponovno večer, ki bo zapisan z mnogo lepimi spomini.
V petek, 15. aprila, vas vabimo na otvoritev fotografske razstave kLAK, ki bo ob 20. uri v Muzeju Laško. Spremljajte našo Facebook stran (Društvo Lak), Snapchat (drustvo.lak) in spletno stran (www.drustvo-lak.si), saj ob koncu meseca (30. aprila in 1. maja) za vas pripravljamo tudi dogodek LAKih nog naokrog.
LAK
46
šport in rekreacija
LIGA ZA PRVAKA JE TU
Konec leta so se v KK Zlatorog zgodile korenite spremembe, predvsem na mestu trenerja, sprememba pa se je izkazala za več kot dobro. Laščani so namreč dosegli prvi zastavljeni cilj, to je uvrstitev v ligo za prvaka.
A uvrstitev v ligo za prvaka ni edini cilj, ki ga je bilo treba doseči, saj so ape-titi kluba višji. Med najboljšimi ekipami v državnem prvenstvu, ki se je medtem preimenovalo v Ligo Nova KBM, bo treba igrati najboljše, kar varovanci Aleša Pipana znajo, saj je državni prvak lahko le eden. Da bodo rezultati še boljši, se je klub v začetku marca okrepil še z enim pomembnim igralcem, ki se odlično znajde pod košem, Američanom Chri-som Bookerjem. 34-letni Teksačan bo v Treh lilijah ostal vsaj do konca letošnje sezone. Booker, ki s svojimi 208 cm igra na poziciji centra, Slovenijo sicer že dobro pozna, saj je bil član novomeške Krke in ljubljanske Olimpije. Nastopal je še za klube kot so Fenerbahče, Tofas, ASU, Energa Czarni Slupsk, Telenet Oostende,
Khimik, Panionios, Entente Orleans 45, nazadnje pa je igral za bosansko Igokeo.
»Premor po koncu rednega dela prvenstva smo dobro izkoristili, kar pričajo tudi zadnji rezultati. Do konca nas čaka zanimivo prvenstvo in po mojem mnenju dokaj izenačeno. Kar se tiče Zlatoro-ga, mislim, da smo dobro pripravljeni in
gremo v to ligo z optimizmom, tekmo po tekmo, vse skupaj s ciljem za čim boljšo pozicijo. Želim si, da bi igrali sproščeno in da bi igrali dobro košarko,« je dodal strateg Pipan.
Mladinci na final 8
V zadnjem krogu rednega tekmovanja so bili uspešni tudi mladinci KK Zlato-rog, ko so visoko premagali ekipo Ljubljana A in se tako uvrstili na zaključni turnir final 8, ki bo med 7. in 10. aprilom v Domžalah. Uvrstitev na lestvici jim je za nasprotnika v četrtfinalu namenila ravno moštvo Ljubljana A.
flekič in Booker še z enim izzivom
Potem ko je konec marca Brane De-kic že drugič postal očka, ta vloga čaka tudi Chrisa Bookerja, ki z ženo prav tako pričakujeta drugega otroka. Razširjenima družinama želimo veliko zdravja, cartanja in prespanih noči.
Mojca Knez Jovan
ŠP izečicfi
Zimska občinska liga_
V mesecu marcu smo zaključili z zimsko občinsko ligo v futsalu, ki je potekala pod okriljem Športnega društva Rečica. Letošnje zimske lige, ki se je odvijala vsako soboto v telovadnici POŠ Debro, se je udeležilo 14 ekip. Po odigranih trinajstih kolih so najboljša mesta osvojile ekipe: Športno društvo Rečica (3. mesto), Potokar Celje (2. mesto) in Bogi Team Bohorč (1. mesto). Za naj igralca lige je bil izbran Matic Lokovšek, za naj vratarja Boštjan Zgonec, naj strelec pa je bil Matjaž Toplak.
Letna občinska liga v futsalu_
Športno društvo Rečica vas tudi letošnjo sezono vabi na ogled tekem letne občinske lige v futsalu. V občinsko ligo Laško je prijavljenih 18 ekip, ki so razdeljene v A in B skupino. V A skupi-
ni se bodo pomerile ekipe: KMN Laško, Cinkarna Celje, MOC Amaterji, Lipov List, PGD Laško, ŠD Vrh nad Laškim, Kompolje, Jurklošter in Play Off Deb-ro. V B skupini se bodo pomerile ekipe: Sumo FC, Zagrad, Shisha Bar, AS Ka-čičnik, Alfa Force, ŠK Breze, AŠ Krajnc, Sharks Rečica in Hajek Team.
Tekme bodo potekale na igrišču Osnovne šole Primoža Trubarja Laško vsak petek, med 16. in 23. uro. Z ligo začnemo 1. aprila (pokalni turnir) in jo v prvem delu zaključimo 17. junija. Po poletnem premoru, ko bo najboljših osem ekip že razvrščenih v 1. ligo, preostalih 10 ekip pa v 2. ligo, ligaško tekmovanje nadaljujemo 26. avgusta in ga zaključimo 21. oktobra, ko bo izvedena slovesna podelitev pokalov najboljšim. Ligo omogočajo: Občina Laško, ROSSI SPORT, Gostišče in pizzerija Bezgovšek, TV Laško in Pivovarna Laško.
Basket liga Laško_
V	mesecu maju lahko znova pričakujete, da bo v Laškem izvedena liga v košarki. Igralo so bo na malem igrišču ob telovadnici osnovne šole v Laškem. Liga po potekala ob petkih. Igralo se bo 4 na 4. Da bo vse potekalo korektno, bodo poskrbeli zapisnikarji in sodnika. Za prijavo na tekmovanje spremljajte spletne strani Športnega društva Rečica.
Kresovanje v Rečici_
Tudi letošnje leto se boste lahko 30. aprila ob 18. ure dalje zabavali že na osmem zaporednem kresovanju na igrišču v Hudi Jami v Rečici. Najprej bomo pripravili program za vse otroke, ki bodo kres obiskali skupaj s starši. V nadaljevanju bomo poskrbeli za zabavo s plesno glasbo in dobrim vzdušjem, ki ste ga v Rečici že navajeni.
Rezervacija igrišča v Rečici_
V	mesecu maju vam znova pripravljamo igrišče za igranje odbojke na mivki in poletne piknike. Rezervirajte si svoj termin že danes (031-850-172 - Bojan).
Bojan Šipek 47
šport in rekreacija
ŠMOHOR, PRILJUBLJENA POHODNIŠKA TOČKA
Že vrsto desetletij, ne le zadnja leta, sodi Šmohor med tiste pohodniške ture, ki se jim malokdo lahko upre. Tudi argumenti tistih, ki pravijo, da ošiljene gore brez rastja niso zanje, pri takih točkah, kot je Šmohor, izgubijo ostrino. Prilju-
bljen je bil še v časih, ko ni bilo avtomobilov, ne televizije, družabnih omrežij in igric ... In priljubljen spet postaja zdaj, ko je zavedanje, da se je za voljo lastnega počutja treba gibati in da je gibanje v naravi nekaj najboljšega, kar si človek lahko privošči. Pa še denarnica ne trpi kaj dosti. No, morda si v koči s prijazno oskrbnico privoščiš kak napitek, ko se je treba vpisovati v knjigo ...
Aktualna oskrbnica Helena Perko, ki je na Šmohorju zadnjih pet let, je spet pritegnila na pohode več pohodnikov kot prejšnja leta, ko je na Šmohor prihajalo le dva, tri ducate rednih pohodnikov. Lani pa jih je bilo že 66 takih, ki so se v tamkajšnji koči zapisali v posebno knjigo obiskovalcev nekaj desetkrat v letu; 33 pa jih je bilo tam vsaj 60-krat. Sedem jih je bilo na Šmohorju več kot 40-krat in 26 več kot 20-krat. Zmagovalka Heda Medved pa je bila tam kar 254-krat! Najbrž to ni bil njen cilj, ali pa je vmes morda to postal .
Preden so se vsi bolj redni obiskovalci zadnjo februarsko soboto dobili na družabnem srečanju, so vso statistiko natančno preučili, najbolj zveste obiskovalce pa je oskrbnica nagradila.
B. H.
V
S*)
AKTIVNI MLADI PLANINCI
Mladi planinci v okviru osnovnošolskega planinskega krožka tudi letos pridno osvajajo okoliške vrhove in griče. V šolskem letu 2015/16 so se v sodelovanju s PD Laško podali že po Poti treh cerkva in se udeležili Pohoda po trških mejah Laškega. Posebno doživetje je bil Miklavžev pohod na Mrzlico, kjer je otroke obiskal in seveda tudi obdaril Miklavž. V letošnjem letu so se nato v čudovitem spomladanskem vremenu udeležili še Marčevskega pohoda na Šmohor, kjer nas je že pričakala prebujajoča se narava z žabjim mrestom ob poti in cvetočimi telohi. Mladi planinci pa so sodelovali tudi pri čistilni akciji, kjer so poskrbeli za čistost in urejenost naše okolice, hkrati pa gradili spoštljiv odnos do narave in našega okolja. Leta pa še ni konec, zato nas čaka še kar nekaj pohodnih »bom-bončkov« in užitkov. Naslednji dogodek bo 21. maja, in sicer se bo na Šmohorju odvijalo srečanje zasavske planinske mladine, kjer se bodo srečali in podru-žili mladi planinci iz sedmih društev, ki
so vključeni v Meddruštveni odbor planinskih društev Zasavje. Mladi se bodo družili, zabavali in tekmovali v različnih družabnih igrah. 25. maja se bomo nato podali še na Golico občudovat cvetoče travnike narcis. Za zaključek šolskega leta pa se bomo v mesecu juniju odpravili na zaključni izlet, katerega destinacija naj bo zaenkrat še presenečenje.
Ker pa planinci nismo lenuhi, bomo tudi med poletnimi počitnicami aktivni. PD Laško in PD Rimske Toplice v letošnjem letu skupaj pripravljata planinski tabor za osnovnošolce. Tabor se bo odvijal na Kopitniku med 29. 6. in 3. 7. 2016. Tabor bo, kot je že v navadi, zapolnjen z različnimi aktivnostmi. Preizkusili se bomo v plezanju, peli ob tabornem ognju, igrali družabne igre, se urili v ori-
entaciji, se podali na kopanje ter seveda veliko hodili in raziskovali. Tabor je namenjen vsem osnovnošolcem, ki spadajo pod okrilje PD Laško ali PD Rimske Toplice (od vključno 3. razreda dalje) in ki imajo interes in željo po pohodih, naravi ter druženju z vrstniki na bolj robinzonski način. Ker pa je tako za otroke kot za vodnike bolje, da se med sabo spoznajo, vabimo vse, ki bi se želeli udeležiti poletnega tabora, da se udeležijo tudi kakšnega izmed zgoraj naštetih izletov. Več informacij o izletih in o taboru dobite pri mentoricah planinskega krožka na osnovnih šolah - Marija Čibej na PŠ Debro, Urška Wiegele na OŠ Primoža Trubarja Laško in Nuša Ocvirk na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice.
Urška Sojč
OBČNI ZBOR
PLANINSKEGA DRUŠTVA LAŠKO
Planinsko društvo Laško je imelo 5. 3. 2016 svoj redni letni občni zbor. Udeležba je bila zelo dobra, saj je bila navzoča skoraj polovica od 175 članov.
Že udeležba pokaže, da so člani planinskega društva res člani z veliko začetnico, ki vestno izpolnjujejo svoje članske naloge ter sodelujejo pri načrtovanju in oceni dela društva, kar se opravi na občnem zboru.
Ocena dela društva temelji na realizaciji načrta dela in če povemo, da so bili navzoči zadovoljni, da ne rečemo zelo za-
48
šport in rekreacija
dovoljni z delom društva v letu 2015, potem je povedano vse.
Delo društva koordinira upravni odbor, neposredno pa ga izvajajo gospodarski odbor, mladinski odsek, vodniški odsek, odsek za planinska pota in odsek za varstvo gorske narave, v delo pa je neposredno vključena pohodniška sekcija Društva upokojencev Laško.
Iz poročil vseh odborov in sekcij izhaja, da so svoje naloge praktično v celoti realizirali, zlasti pa je vzpodbudno, da se še naprej intenzivno skrbi za izobraževanje kadrov vodnikov, markacistov in varuhov narave.
Ohranja se tradicija na področju izvedbe izletov in pohodov, pri katerih se pokaže uigranost in veščost vodnikov in markacistov ter najbolj pride do izraza povezovanje društva s krajevnimi skupnostmi in kulturnimi skupinami. Ob takšnem organizacijskem pristopu se ni čuditi, da so izleti in pohodi dobro obiskani.
Nadzorni odbor je zelo dobro ocenil skrbno vodeno poslovanje društva, ki se odraža v transparentnosti in dobrem likvidnem položaju društva. Zlasti je izpostavil, da poslovanje poteka v duhu treh osnovnih nalog društva: skrbi za vzpodbujanje planinarjenja, skrbi za izobraževanje kadrov in skrbi za vzdrževanje lastnega planinskega doma - Doma na Šmohorju.
Po taki oceni je občni zbor brez zadržkov potrdil opravljeno delo v preteklem letu in bilanco stanja ter poslovni izid za leto 2015. Sprejeta sta bila program dela in finančni načrt za leto 2016.
Programi zajemajo vse tiste naloge, ki jih je kot ključne navedel nadzorni odbor. Ob ustrezni finančni pomoči iz proračuna ter morda gospodarskih družb in podjetnikov je prevladal optimizem, da bodo tudi realizirani.
Na občnem zboru je vodenje odseka za varstvo gorske narave prevzela Katarina Novak, ki je tako nasledila dosedanjo načelnico Faniko Wiegele, in po funkciji postala članica upravnega odbora. Faniki Wiegele, ki je bila tudi dolgoletna predsednica Planinskega društva Laško in kasneje članica upravnega odbora, se je občni zbor za njeno delo zahvalil z željo, da ostane zvesta in predana planinstvu kot vsa dolga leta doslej.
31. Marčevski pohod na Šmohor
V nedeljo, 20. marca 2016, je bil zares dan, ki si ga je ob siceršnji obilici dela in hitenja ter urejanja tisoče zadev bilo treba vzeti samo zase in si privoščiti spro-ščujoč pohod.
Kot naročen je bil 31. Marčevski pohod na Šmohor, ki ga organizira Planinsko društvo Laško. Dan je bil sončen, topel, tla suha in pravšnja za pohodniški korak. Pohodnikov je bilo več kot 80, iz bližnje in daljne okolice, veliko planinskih društev je pohod izkoristilo za druženje v prijaznem objemu prebujajoče se narave na Planinskem domu na Šmohor-ju.
Za vztrajne pohodnike je Planinsko društvo Laško namenilo nagrade, za Jo-žete in Jožice pa oskrbnica doma poskrbela za primerno okrepčilo.
Pohod so na planinskem domu popestrili pevci Moškega pevska zbora Laško z zares ubranim petjem in njihov nastop so navzoči pospremili z iskrenim ploskanjem. Z aplavzom je bila pospremljena tudi zahvala številčnim najmlajšim udeležencem pohoda - podmladku Planinskega društva Laško - ki jih k planinar-jenju vzpodbujajo vodniki Marko, Urška, Mini in Špela ter seveda njihovi starši.
Ob vstopu v četrto desetletje Marče-vski pohod postaja ne le tradicionalen, temveč že kar legendaren, na katerem skoraj ne smeš manjkati.
Zdenka Pešec, predsednica PD Laško
X Pohod IZ SLM V UMI
po nekdanji trasi ozkotirne železnice Lahomno - Trobni lol
sobota, 28. maj 2016
start ob 9.00 pri kozolcu v Tevčah
trasa poti: B4 - Pot iz Slog v Log
čas trajanja: 2-3 ure (skupaj s postanki) dolžina poti: 5,9 km (v eno smer)
Zaključek z druženjem v Domu strelcev Mala Breza. Startnina: 4.00 EUR odrasli, 2.00 EUR otroci (enolončnica, prevoz...)
Iz Male Breze do Tevč bo organiziran prevoz z avtobusom. Pohod bo v vsakem vremenu, vsak hodi na lastno odgovornost.
Pohod je nadomestni akcije PO LAŠKIH POTEH 2016.
Organizator: Strelska družina »Celjska četa« Mala Breza, Sekcija za kulturno dejavnost
Več InformacijTIC Laško, www.lasko.lnfb Ti PO LAŠKIH POTEH Vsak hodi na lastno odgovornosti
49
šport in rekreacija
URADNA OTVORITEV NOVE BALVANSKE STENE PLEZALNEGA KLUBA RIMSKE TOPLICE
Ideja o postavitvi nove, lastne balvan-ske plezalne stene je v srcih zagnanih članov Plezalnega kluba Rimske Toplice zorela že nekaj časa, a nam je kljub močni volji in veliki motivaciji zaradi pomanjkanja prostora dolgo ni uspelo uresničiti. Imeli pa smo veliko srečo, ko sta nam julija lani Renata in Mišo Medjič v uporabo ponudila podstrešje v stanovanjski hiši in priložnosti seveda nismo mogli in želeli izpustiti iz rok. Ideja je hitro nastala na papirju, Marjan in Rok pa sta se že konec julija 2015 pridno lotila realizacije. Vsakodnevni 8-urni »delovniki« so zanju postali povsem običajni in tako je bila 1. faza gradnje dokončana že v septembru, ko smo jo neuradno otvorili s klubsko tekmo »naših« otrok, dober teden kasneje pa organizirali dneva odprtih vrat, kjer so steno lahko obiskali vsi plezalni navdušenci. Izkazalo se je, da smo se odločili pravilno, saj se je v klub vpisalo mnogo novih otrok, predvsem iz Trnovega, Sedraža in okolice, zato smo konec septembra že začeli izvajati redno vadbo športnega plezanja. Obisk je bil vedno večji, število zagnanih plezalcev je raslo iz treninga v trening in vsem je kmalu postalo jasno, da bo steno tre-
ba čim prej dokončati. Na pomoč so nam priskočili donatorji in starši, tako da sta Marjan in Rok znova zavihala rokave in stena je konec februarja 2016 dobila svojo končno podobo.
Veseli in ponosni smo se začeli pripravljati na uradno otvoritev, ki se je zgodila v četrtek, 24. marca 2016, in je zagotovo eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini našega mladega kluba. Dogodek je z govorom otvoril predsednik Plezalnega kluba Rimske Toplice Marjan Hohkraut, nato pa smo pred mikrofon povabili Franca Zdolška, župana občine Laško, in Dimitrija Grila, vodjo Urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, nekaj besed pa nam je namenil še Mišo Medjič, lastnik stanovanjske hiše, v kateri stoji plezalna stena. Sledil je slavnostni trenutek rezanja traku, ki sta ga izvedla župan in predsednik kluba, kratka predstavitev plezanja ter pogostitev in druženje. Za postavitev približno 125 m2 velike plezalne stene je bilo vloženih več kot 900 ur prostovoljnega dela, ogromno časa, volje in denarja, a predsednik kluba pravi, da je bilo zagotovo vredno in mu ob nasmejanih obrazih otrok in rekreativcev, ki vsak te-
M*. .	éM	Et 1
	J y -m	* m^ ¡F j*
L JB	J	J 'é:
y	It L i	rj
den »grizejo« oprimke, ni žal niti minute.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste si vzeli čas za obisk: županu Francu Zdol-šku, Dimitriju Grilu, fotografu, novinarjem in snemalcem, donatorjem, podpornikom, staršem, otrokom in drugim članom kluba ter vsem ostalim gostom, da ste skupaj z nami doživeli za nas velik in pomemben dogodek ter nazdravili nadaljnjemu uspešnemu delovanju kluba. Bilo je čudovito, slavnostno in sproščeno. Prepričani smo, da smo z mogočnostjo in velikostjo stene ter ureditvijo prostora marsikoga presenetili in dokazali, da skupaj zmoremo ogromno, da nam je mar in da želimo, se trudimo in vztrajamo. Tisto, kar se je še pred nekaj meseci zdelo nemogoče, je sedaj realnost in verjamemo, da bomo s povezanostjo in pozitivnostjo še naprej premikali naše meje.
Ob tem bi izkoristili priložnost in vse zainteresirane, tako otroke kot rekreativce, povabili, da nas kadarkoli obiščete, preizkusite svoje plezalne sposobnosti in se z nami pozabavate v prijetni družbi. Stena trenutno obratuje ob sredah, četrtkih in petkih popoldne, ko imamo termine za vadbo otrok in rekreacijo, po dogovoru in ob večjem zanimanju pa bomo razpisali še dodatne ure. Več informacij najdete na naši novi spletni strani www.pk-rimske.si ali na Facebooku (Plezalni klub Rimske Toplice). Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.
Hvala in vabljeni, da se nam pridružite!
Mateja Hohkraut Foto: Boris Vrabec
DOGAJANJE V KOLESARSKEM KLUBU LAŠKO
S Kolesarskim klubom Laško smo imeli v mesecu marcu v Gostišču Čater redni zbor, na katerem je bilo prisotnih 24 članov. Pregledali smo opravljeno delo v letu 2015 in začrtali dogajanja v tekočem letu 2016. Skupaj smo si ogledali prezentacijo kolesarskega popotovanja Igorja Uratariča in Krista Ferenčaka iz Laškega do Fran-
cije. Pomembnejši dogodki, ki jih bo kot soorganizator vodil klub, so 5. kolesarski sejem, Gračnica open 2016, 3. Laški krog in 11. kolesarski vzpon Pivovarne Laško na Šmohor, ki bo 27. avgusta. Na zboru smo Igorju Uratariču podelili zlato plaketo za osvojitev naziva »ZLATI KOLESAR 2016«, ker je v skladu s pravilnikom kluba opravil 60 vzponov na Šmohor, 60 vzponov na Svetino in 60-krat obiskal
Jurklošter. Skupaj to znaša dobrih 5.300 km. Čestitamo!
Luka Picej
50
šport in rekreacija
EKIPNO REGIJSKI PRVAKI 2016
V Strelskem društvu »Celjska četa« Mala Breza je bilo zadnje obdobje zelo živahno tudi po športni plati, predvsem na področju strelstva. Gostili smo enega od šestih krogov Kekčevega pokala (državno tekmovanje, ki vključuje mlajše kategorije strelcev - cicibane in mlajše pionirje). Čeprav je bila udeležba tekmovalcev iz več regij precejšnja, bilo jih je kar 49, z njimi pa so bili tudi spremljevalci, pri organizaciji nismo imeli posebnih težav in tudi pripomb nismo bili deležni. Poleg vsega smo se potrudili in poskrbeli še za dobro malico. Ker je vse potekalo v duhu dobre organizacije, se tudi v prihodnje nadejamo novega gostoljubja.
Organizirali smo turnir v namiznem tenisu, ki so se ga udeležili dobri igralci iz sosednjih društev in prikazali odlično igro.
Za dan žena in mučenike je po tradiciji na sporedu družinska tekma z zračno puško. Ženske in moški tekmujemo v ločenih kate-
gorijah, posebej pa naj izpostavimo tudi naše mlade upe. Tokratno tekmovanje je bilo lepo obiskano s strani članov in članic, saj je skupaj nastopilo 30 tekmoval-
cev.
V tem času smo organizirali tudi nekoliko zahtevnejše tekmovanje - regijsko prvenstvo z zračno pištolo. V njem tekmujejo strelci in društva iz koroško-štajersko-zasavske regije. Omenjeno tekmovanje je dobra osnova za prihajajoče državno prvenstvo, saj poteka pod ena-
kimi pogoji oz. pravilih, tekmovalci pa se potegujejo tudi za osvojitev norme za nastop na državnem prvenstvu. Po manjših težavah pri razporedu smo bili na koncu z izvedbo vsi zadovoljni. Skupaj je tekmovalo 31 strelcev, od katerih je normo za državno prvenstvo doseglo 14 tekmovalcev v svojih kategorijah, naše društvo pa se lahko pohvali z ekipnim nazivom regijskih prvakov 2016.
V vmesnem času so potekale tudi vse ostale tekme, ki se jih udeležujemo v tej sezoni. Sodelujemo v regijski članski ligi z zračno puško in v Kekče-vem pokalu, kjer ostaja še samo finalni krog, s standard zračno puško in zračno pištolo smo zaključili tekmovanje 2. državne lige vzhodne regije, z zračno pištolo smo se udeležili 3. memoriala Vladimir-ja Kebra v Zrečah, tekmujemo pa tudi v dopisni ligi, kjer nastopamo z zračno pištolo pri članih in s serijsko zračno puško v kategoriji mlajših pionirk in enega cicibana. V dopisni ligi nas čaka še finale, omeniti pa moramo tudi naše veterane in veteranke, ki so se udeležili državnega prvenstva v Kidričevem.
Matic Marot
51
društva
GASILCI SMO OPRAVILI PREGLED OPRAVLJENEGA DELA V LETU 2015
Kot vsako leto smo tudi letos od 6. februarja do 12. marca 2016 opravili občne zbore v vseh društvih, 24. marca pa se je sestala skupščina Gasilske zveze Laško (GZ Laško). Skupna ocena je bila, da je bilo leto 2015 nekoliko mirnejše od preteklih let, vsaj kar se tiče naravnih nesreč, je pa bilo nekaj več drugih dogodkov. Skupaj so gasilske enote v letu 2015 intervenirale 60-krat, kar je 4-krat več kot v letu 2014.
Poleg tega so gasilci sodelovali še pri marsikakšnem opravilu, na primer pri spomladanskem požiganju travnikov, opravljanju požarne straže pri raznih prireditvah, pomagali so drugim organizatorjem pri raznih prireditvah in še bi lahko naštevali.
Tudi v letu 2015 je bila velika pozornost posvečena izobraževanju, saj je skozi različne oblike usposabljanja šlo 257 operativnih članov in članic. Sicer je bilo konec leta 2015 v vseh osmih prostovoljnih gasilskih društvih vključenih 1024 članov, članic, veteranov in mladine, kar je 36 več kot ob koncu leta 2014. Od tega je 327 članov operativnega sestava gasilskih enot.
Pri usposabljanju gasilskih enot je treba opozoriti na vse večjo uporabo vadbenega poligona na Breznem, ki ga počasi, v glavnem s prostovoljnim delom, dograjujemo. V letu 2015 so fantje temu namenili več kot 1000 ur prostovoljnega dela.
Leto 2015 je bilo tudi jubilejno leto, saj je PGD Laško praznovalo 145. obletnico delovanja, GZ Laško pa 60. obletnico. Oba jubileja smo skupaj obeležili konec meseca junija z razstavo v Muzeju Laško, slavnostno akademijo v Kulturnem centru Laško, izvedbo taktične vaje s predpostavko masovne prometne nesreče, v kateri je sodelovalo vseh osem gasilskih enot v GZ, gasilsko veselico in memorialnim tekmovanjem Rudija Cestnika. Na slavnostni akademiji smo razvili tudi prvi prapor GZ Laško.
GZ Laško je v letu 2015 imela 119.583,40 EUR prihodkov in 123.526,50 EUR odhodkov, kar pomeni presežek odhodkov nad prihodki v višini 3.943,10 EUR, ki se pokrije s presežkom iz leta 2014.
Poleg tega so bile za potrebe gasilstva iz občinskega proračuna poravnane kre-
ditne obveznosti PGD Jurklošter in PGD Rimske Toplice za opravljene nabave gasilskih vozil, iz naslova požarne takse pa je bilo porabljenih 55.900,00 EUR.
Ob tem moramo povedati, da iz naslova rednih sredstev, ki jih prejemamo iz občinskega proračuna, ne moremo nameniti potrebnih sredstev za nabavo gasilske tehnike in opreme, nabavo osebnih zaščitnih sredstev in za vzdrževanje gasilskih domov.
Na ta problem opozarjamo že nekaj časa in upamo, da se bomo, kljub zaostrenim pogojem financiranja, tudi za naslednja leta z vodstvom občine uspeli dogovorili za vsaj takšen obseg sredstev, kot smo se dogovorili za leto 2016.
Tako kot na vseh drugih področjih gre tudi v gasilstvu razvoj tehnike in druge opreme zelo hitro naprej in prav je, da ji poskušamo slediti.
Gasilci se vsem občanom, gospodarskim subjektom in vodstvu občine iskreno zahvaljujemo za vso podporo in pomoč v letu 2015 in se seveda priporočamo za podobno podporo v letu 2016.
Z gasilskim pozdravom: NA POMOČ!
Jože Rajh, predsednik GZ Laško
Kaj smo počeli ...
Območno združenje slovenskih častnikov je v okviru programa dela do izida te številke uspešno izvedla naloge: članice in člane ter občanke in občane smo iz starega v novo leto pospremili z vojaškim obrokom na Tržnici Laško (pod pokroviteljstvom župana Franca Zdolška); okusno jed (bograč) je pokusilo in ob toplih napitkih zaužilo nekaj več kot 230 obiskovalcev; udeležili smo se slovesnosti in pohoda ob obletnici začetka pohoda XIV. divizije na Suhorju v Beli krajini;
tudi na slovesnosti in pohodu na Osanka-rici v počastitev herojem Pohorskega bataljona smo bili prisotni;
prav tako smo bili na slovesnosti v Draž-gošah;
konec januarja smo se udeležili Igman-skega marša v BIH (15.000 udeležencev) in s tamkajšnjo častniško organizacijo (USRVS) Kantona Sarajevo navezali stike za tvornej-še sodelovanje, ki bo kronano ob našem državnem prazniku s podpisom listine o sodelovanju med organizacijama;
izvedli smo redni letni zbor OZSČ Laško in se udeležili skupščine ZSČ na Igu, kjer je istočasno potekalo usposabljanje zastavonoš ZSČ; članice in člani so se udeležili tradicionalnega tridnevnega pohoda Po poteh XIV. divizije;
prisotni smo bili na žalni slovesnosti v počastitev žrtev okupatorjevega nasilja na Frankolovem;
udeležili smo se letnih zborov sosednjih ZSČ in domoljubnih organizacij
(Hrastnik, Brežice, Šmarje, OZVVS Laško ...);
-	s Slovensko vojsko smo uspešno izvedli strelsko tekmovanje s puško M-48 v Pečovniku;
-	pravočasno smo pripravili vso potrebno dokumentacijo za prijave na javne razpise financiranje s strani lokalnih skupnosti, ZSČ in MORS ter se na njih prijavili;
-	opravili vse potrebno za delovanje organov in komisij OZSČ Laško v navedenem obdobju.
O programu dela in izvedbi posameznih nalog bodo članice in člani sproti obveščeni. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo na tel. št. 041 405 113 (predsednik Zvone) in 070 394 150 (sekretar Kondi) ali na številkah in naslovih,
52
društva
ki jih lahko najdete v okviru naših običajnih obvestil o naših aktivnostih.
Lepe, prijetne in mirne dni ...
Konrad Zemljič, OZSČ Laško
Podeljena najvišja priznanja Zveze slovenskih častnikov_
Na skupščini Zveze slovenskih častnikov so bila 5. marca na Igu pri Ljubljani podeljena tudi najvišja priznanja zveze. Med letošnjimi prejemniki sta bila tudi naša člana; za svoj prispevek k delu, prepoznavnosti in uspešnemu delovanju v okolju ter sodelovanju z obrambnimi strukturami Republike Slovenije sta zlato plaketo Zveze slovenskih častnikov prejela stotnik Konrad Zemljič in stotnik Zvonko Zorec.
Ker sta bili najvišji priznanji izjemoma podeljeni istočasno v isto okolje, to pomeni še večjo vzpodbudo za nadaljnje delo.
Laške častnice in častniki odlični na 21. državnem prvenstvu Zveze slovenskih častnikov in Slovenske vojske_
6. februarja je na Golteh potekalo 22. državno prvenstvo Zveze slovenskih častnikov in Slovenske vojske v duatlonu - smučarskem in strelskem tekmovanju (prevoziti je bilo treba zahtevnejšo ve-leslalomsko progo in v izteku streljati z malokalibrsko puško na 30 metrov).
Že vrsto let se tekmovanja udeležujejo tudi ekipe našega združenja in dosegajo vidne uspehe, letos pa je ženski ekipi v postavi Jožica Kranjc Romih, Katarina Pražnikar in Helena Senica uspelo ponoviti podvig - osvojile so 2. mesto in to z odličnimi rezultati, saj so tekmovalke presegle kar nekaj moških dosežkov.
Moška ekipa OZSČ Laško se je po najboljših močeh potrudila in dosegla dobre rezultate, ki pa so v poostreni konkurenci zadostovali za uvrstitev v sredino nastopajočih.
Vsem sodelujočim gre pohvala za udeležbo in dosežke, saj so bile še dan prej vremenske razmere nemogoče in so skoraj preprečile izvedbo tekmovanj. Vsa pohvala za organizacijo in izvedbo gre tudi OZSČ Velenje in veteranski organizaciji iz Velenja ter 20. pehotnemu polku Slovenske vojske iz Celja.
Tekmovanje je odlična vzpodbuda za prihodnje leto, ko bo Fortuna namenila nasmeh tudi moškemu delu ekipe, potem pa bo, kar bo.
Čestitke vsem!

OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV LAŠKO
V A B I
vas, da se nam v sredo, 20. aprila 2016, ob 16.45
pridružite v dvorani Otročjega centra Kino Laško (bivša kinodvorana) na
SREČANJU S PREDSEDNIKOM ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV
GENERALMAJORJEM dr. ALOJZOM ŠTEINERJEM.
Na srečanju bo predstavil svojo knjigo.
Vabljeni člani in članice Zveze slovenskih častnikov in ostalih domoljubnih, veteranskih in interesnih združenj ter ostali zainteresirani. Po razgovoru bo sledilo družabno srečanje.
Za ostale informacije smo vam na voljo na tel. št. 041-405-113 ali 070-394-150.
Veselimo se snidenja!
Združenje ?a vrednote:
SLOVENSKE □SAMOSVOJI I VE
OD 57. ŠTEVILKE NOVE REVIJE DO SAMOSTOJNE SLOVENIJE
OO VSO Laško obeležil pomembne dogodke s pogovornim večerom
Obilica tekočih informacij o dogodkih doma in po svetu, ki so večkrat zelo vznemirjajoče, predvsem pa so tako intenzivne in včasih nejasne, da nam skoraj onemogočajo možnost resnega presojanja razmer, nam ne sme vzeti priložnosti, da ohranjamo spomin na ključne dogodke, ki so Sloveniji omogočili, da smo izkoristili zgodovinski trenutek in se kot narod osamosvojili in dosegli samostojnost.
Nekateri bi zgodovino sicer najraje pozabili ali pa še bolje, jo prikrojili po svoje, vendar moramo vedeti, da je poznavanje in priznavanje resničnih zgodovinskih dogodkov, vzrokov in posledic zelo pomembno za vrednotenje sedanjosti in pričakovanje uspešne prihodnosti.
Če ne poznamo resničnih dogajanj iz preteklosti, ravnanj posameznikov in skupin, pravih nagibov za posamezna dejanja, potem zelo težko ali nemogoče presojamo sedanja ravnanja določenih političnih dejavnikov in smo zmedeni ter neodločeni, s tem pa tudi nesposobni sooblikovati prihodnost.
V februarju smo se spominjali dveh pomembnih dogodkov iz novejše slovenske zgodovine, in sicer: -18. februarja 1987 je izšla znamenita 57. številka Nove revije, ki je pod skupnim naslovom »Prispevki za slovenski nacionalni program« vsebovala celo vrsto analitičnih in programskih vsebin uglednih in razmišljujočih slovenskih intelektualcev. Ti so analizirali posamezna družbena področja in nakazovali potrebne spremembe v smeri demokratizacije družbe in političnega sistema kot celote. Te programske usmeritve so bile kasneje dejanski smerokaz družbenih dogajanj v prelomnih 90. letih v Sloveniji in so bile ključne za prve večstrankarske volitve v Republiki Sloveniji v aprilu 1990, dobile so potrditev s Plebiscitom o samo-
53
#
VSO
društva/policija
stojnosti RS decembra 1990 in pozneje konkretizacijo v političnih aktivnostih za osamosvojitev RS. - 7. februarja 1991 je bila objavljena »Deklaracija za mir«, navidez kot mi-rovniška deklaracija, saj se je zavzemala za hitro enostransko razorožitev Slovenije. Podpisali so jo vsi člani takratnega 5-članskega predsedstva RS z izjemo člana Ivana Omana. Resnični namen je bil preprečiti slovensko osamosvojitev, saj bi ta ne bila možna brez zavarovanja z oboroženo silo. Da je ta namen razločen, se je treba spomniti maja 1990 izdanega ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe. K sreči ti poskusi niso bili v celoti uspešni (delna razorožitev TO je bila sicer izvedena) in Slovenska vojska je v agresiji JLA uspela zavarovati osamosvojitvene cilje in izbojevati samostojnost. Dogodek nas vendarle opominja na veliko nasprotovanje slovenski osamosvojitvi v delu starih političnih sil, ki so skušale zavreti nastajajoče demokratične spremembe.
Te tendence so opazne skozi celotno dogajanje demokratičnih sprememb v državi vse do danes, zato imamo tudi toliko težav in vztrajanja na starem v določenih delih družbenega sistema in celo krepitev teh pozicij.
OO VSO Laško je v spomin na ta dva dogodka 10. februarja 2016 v Kulturnem centru Laško organiziral pogovorni večer. Na njem so Niko Grafenauer, takratni glavni urednik Nove revije, dr. Dimitrij Rupel, takratni odgovorni urednik Nove revije, in Tone Krkovič, poveljnik 1. specialne brigade MORIS, osvetlili navedena dogodka v luči takratnih razmer in z vidika sedanjosti. Gotovo so navedeni akterji med najbolj avtentičnimi razlagalci takratnih razmerij in poznajo vse detajle, ki so ostalim nejasni ali v zgodovini premalo osvetljeni oz. zaradi političnih interesov prevečkrat napačno interpretirani. Tu ni več resnic, kot se včasih razlaga za zgodovino, resnica je samo ena, samo slišati jo moramo in sprejeti.
Moderatorka večera Martina Prevejšek je goste z vprašanji vpeljala v bistvena področja takratnih dogajanj, zato je številno občinstvo v dvorani dobilo zadovoljive odgovore na dogajanja v takratnih časih in jih sedaj lažje povezuje tudi s sedanjostjo.
Večer so obogatili tudi recital pesnika Toneta Kuntnerja in nastop mešanega pevskega zbora Koral Laško. Med udeleženci so bili tudi številni gostje, s pozdravi so sodelovali župan občine Laško Franc Zdolšek in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs.
Predsednik OO VSO Laško Srečko Ja-vornik se je prav tako zahvalil vsem gostom in udeležencem zanimivega pogovornega večera.
V nadstropju avle je bila predstavljena slikovna razstava o nekaterih dogodkih slovenske osamosvojitve, prisoten je bil častni vod z zastavami Slovenske vojske in VSO, po koncu pa je ob skromnem prigrizku in pijači sledilo prijazno druženje vseh udeležencev v avli Kulturnega centra Laško.
OO VSO Laško se zahvaljuje vsem gostom in udeležencem pogovornega večera za sodelovanje, posebej pa še mnogim donatorjem, ki so omogočili izvedbo dogodka.
Jože Pušnik, član predsedstva OO VSO
Policijska postaja Laško
PREVIDNO, VIDNO IN STRPNO V PROMETU, ŠE POSEBEJ VOZNIKI ENOSLEDNIH VOZIL
Prihaja čas koles in motorjev, ki jih s skupnim izrazom imenujemo tudi eno-sledna vozila. Opazimo lahko, da je na cestah vedno več motoristov in kolesarjev. Zlasti kolesarjenje je v zadnjem času postalo zelo priljubljena oblika rekreacije. Žal je cestna infrastruktura za tovrstne voznike slabo urejena, površin, ki so namenjene kolesarjem, je zelo malo ali pa jih sploh ni. Zato se moramo še posebej pripraviti in pričakovati morebitne nevarnosti, ki nam lahko na poti preprečijo, da bi varno prispeli na zadani cilj.
Velikokrat se zgodi, da gredo kolesarji in tudi motoristi preko svojih fizičnih sposobnosti, zlasti na začetku sezone. Posledično so zaradi utrujenosti bistveno manj zbrani in pozorni na razmere v prometu. Velika nevarnost na vozišču je pesek ali mastna tekočina, še posebej v spomladanskih mesecih, ko cesta še ni
54
očiščena od zimskih posipov. Upoštevati je treba tudi, da hladna površina vozišča ne omogoča tolikšnega oprijema kot segreta površina v poletnih mesecih. Vaša čelada naj bo med vožnjo pripeta in (če je le mogoče) žive oz. odsevne barve. Ob tem bi vas radi opozorili, da je uporaba čelade za otroka do 14 let po zakonodaji obvezna, kar velja tako za kolesarje kot za potnike na kolesu.
Predlagamo, da pripravite svoje vozilo na vožnjo, zamenjate dotrajane pnevmatike, preverite tehnično brezhibnost vozila (zavore, svetila) in druge pomembne dele vozila. Poskrbite, da imajo vaši otroci najbolj varno vozilo v družini. Ugotavljamo, da nekateri otroci na kolesarske izpite še vedno prihajajo z neurejenimi kolesi (brez svetil, brez stranskih odsev-nikov, brez vseh delujočih zavor). Zavoljo varnosti otrok v prometu poskrbite, da boste otrokom dober in ne slab vzor.
Želimo, da bi vas naši nasveti kdaj obvarovali v kritičnih trenutkih v prometu, vendar so nasveti bralcem, ki jih ne upoštevajo, nekoristni. Tudi pogosto izvajanje meritev hitrosti ne zadostuje, da neprilagojena hitrost ne bi bila še vedno glavni vzrok prometnih nesreč v Sloveni-
ji. Potreben bo dvig zavesti k izboljšanju prometne kulture vseh nas. Upamo, da boste prepoznali pomembnost preventive tudi skozi zaskrbljujočo prizmo statistike prometnih nesreč, ki vam jo ponujamo v spodnjem odstavku. Naj se vam v vsej tej naglici našega časa ne zgodi kaj takšnega, kar bi nas lahko zaznamovalo za celo življenje. Bodimo previdni, vidni in strpni udeleženci v cestnem prometu.
V lanskem letu so se na območju Policijske postaje Laško trije kolesarji hudo telesno poškodovali, prav tako so se hudo telesno poškodovali trije vozniki motornih koles. Obravnavali smo tudi dve prometni nesreči, v katerih sta se kolesarja lahko telesno poškodovala, sedem prometnih nesreč, v katerih so se vozniki motornih koles lahko telesno poškodovali, in štiri prometne nesreče, v katerih so se lahko telesno poškodovali vozniki mopedov. V letu 2015 smo v primerjavi z letom 2014 obravnavali precejšen porast prometnih nesreč enoslednih vozil, katerih posledica je bila huda telesna poškodba (z 1 na 6) in katerih posledica je bila lahka telesna poškodba (z 10 na 13).
Bojan Šipek, vodja policijskega okoliša
napovednik
DOGODKI
TIC Laško: Domači kotiček, vsako sredo (9.00-12.00)
APRIL
Petek, 15. april
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Koncert skupine Stari časi (KD Anton Aškerc Rimske Toplice) (18.00)
Sobota, 16. april
•	Trubarjevo nabrežje pod občino: Kolesarski sejem (9.00 - 13.00)
Ponedeljek, 18. april
•	Hiša generacij Laško: Odprtje slikarske razstave Alenke Kandolf (18.00) (razstava bo na ogled do 20. maja)
Torek, 19. april
•	Otročji center Kino Laško: Kako spustimo ovire do ljubezni in prikličemo svojo dušo dvojčico, predavanje Tanje Turnšek, informacije: www. stik-lasko.si, www.tanjaturnsek.si (19.00)
Sreda, 20. april
•	Kulturi center Laško: Laško pod kljukastim križem, gost večera dr. Tone Kregar (18.00)
Četrtek, 21. april
•	Aškerčev trg: Voden ogled mesta za prebivalce Laškega, ogled je brezplačen (17.00)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Hodil po zemlji sem naši ... - Recital Aškerčeve poezije v izvedbi učencev OŠ Antona Aškerca RT pod mentorstvom prof. Milene Suhodolčan in prof. Veronike Kovačič ter nastop MPZ OŠ Antona Aškerca RT pod vodstvom prof. Alenke Štigl (17.00)
•	Knjižnica Laško: Pogovor s pisateljem Andrejem E. Skubicem (ob slovenskih dnevih knjige in zaključku 8. sezone Bralne značke za odrasle) (19.00)
Petek, 22. april
•	Ulice Laškega: 27. Jurjevanje po ulicah Laškega (8.30)
•	Občinsko dvorišče: zaključek Jurjevanja s plesom, igro in pastirskimi igrami, prikaz pletenja venčkov, izdelava rogov, piščali in prdcev (10.0011.00)
Sobota, 23. april
•	Parkirišče pri gradu Tabor Laško: Pohod na Hum, akcija Po laških poteh 2016 (9.00)
•	Vrt Savinje: Spomladanska art tržnica (9.00-12.00)
•	Vrt Savinje: Pavliha noče v šolo, otroška gledališka predstava (prost vstop) (10.00)
•	Šolsko igrišče, Zidani Most: Proslava od dnevu upora proti okupatorju (11.00)
•	Parkirišče pri Kulturnem centru: Čistilna akcija laških društev (14.00)
•	Rimske Toplice, Škofce - »pri Sušniku«: »Jurjevanje« - običaji ob sv. Juriju (17.00)
Sreda, 27. april
•	Rimske Toplice: 7. tradicionalni pohod s piknikom na Kopitnik; zbirno mesto - Turist biro Rimske Toplice, Turje (9.00)
•	Laziše: Srečanje godcev ljudskih viž, pevcev in drugih glasbenikov (talenti iz Šmiklavža) (18.00)
Sobota, 30. april
•	Huda Jama, športno igrišče: Kresovanje za vse generacije (18.00)
•	Rimske Toplice »pri Turist biroju«: Kresovanje (od 18.00 dalje)
•	Laziše pri podružnični šoli: Kresovanje (20.00)
•	30. april: Thermana, Gala dvorana: predstava Vsi otroci sveta (18.00)
MAJ
13.-22. maj: Teden ljubiteljske kulture Nedelja, 1. maj
•	Kopitnik: Prvomajsko srečanje pri planinski koči
•	Šmohor: Prvomajsko srečanje pri planinski koči (11.00)
£
Ponedeljek, 2. maj
t§ • Laziše: Pohod po nekdanjih stezah pravljične dežele
Četrtek, 5. maj
•	Kulturni center Laško: Moški so z Marsa, ženske so z Venere, komedija (19.30)
Petek, 6. maj
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00-16.00)
Sobota, 7. maj
•	Kulturni center Laško: BiK 3 (Bojan i Krhlanko Trio) (19.30)
Ponedeljek, 9. maj
•	Knjižnica Laško: Primož Premzl in dr. Ivan Stopar - otvoritev razstave Podobe slovenske Štajerske (12.00)
Četrtek, 12. maj
•	Rimske Toplice, igrišče za kegljanje pri železniški postaji: Občinsko prvenstvo v kegljanju s kroglo na vrvici (15.00)
Petek, 13. maj
•	Rimske Toplice: Tekmovanje v kegljanju s kroglo na vrvici za Pokal Aqua Roma (za vsa društva) (14.00)
•	Knjižnica Laško: Gorazd Gorišek - Razširjena planinska pot (strokovno predavanje v sodelovanju s Planinskim društvom Laško) (19.00)
Četrtek, 19. maj
•	Rimske Toplice, Aškerčevo obeležje na Globokem: Mlada poezija (KD Anton Aškerc Rimske Toplice) (18.00)
Petek, 20. maj
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Koncert rimskih ljudskih pevcev in godcev (KD Rimljan) (19.00)
•	20. maj: Kulturni center Laško: Letni koncert Ženskega pevskega zbora Laško (19.30)
Sobota, 21. maj
•	Dom svobode Zidani Most: Večer ob ljudski glasbi na sotočju (18.00)
Torek, 24. maj
•	Knjižnica Laško: mag. Tanja Cegnar: Vpliv vremena na počutje ljudi (strokovno predavanje) (19.00)
Petek, 27. maj
•	ŠMOCL: Metaljot Raspaljot Vol.4 - ERUPTION (thrash meta, Ljubljana); CVINGER (black metal); MORDENOM (atmospheric death/black metal, Metlika); VASECTOMY (death metal, Murska Sobota) (19.00)
•	Cerkev Lurd pri Rimskih Toplicah: Glasbeni večer v Lurdu v izvedbi Slovenskega citrarskega kvarteta (organizator: Knjižnica Laško) (20.00)
Sobota, 28. maj
•	Pri kozolcu v Tevčah: Pohod iz Slog v Log (9.00)
•	Pri cerkvi v Šentrupertu pri Laškem: Zaščita zelenjavnega vrta pred sušo (brezplačno predavanje z ogledom) (10.00)
JUNIJ
Četrtek, 2. junij
•	Rimske Toplice - zbirno mesto hotel/gostišče Aqua Roma: Tradicionalno srečanje v nordijski hoji Rimske Toplice-Laško (Društvo upokojencev Rimske Toplice) (9.00)
Petek, 3. junij
•	Trubarjevo nabrežje: Laški sejem (8.00-16.00)
•	Rimske Toplice, igrišče za kegljanje pri železniški postaji: Pokal Aqua Roma (balinanje za društva) (14.00)
Sobota, 4. junij
•	Rimske Toplice, Aqua Roma: 9. tradicionalno kuhanje »naj golaža« (od 14.00 dalje), v nadaljevanju večerna zabava (od 18.00 dalje)
•	Laziše, igrišče Gaj: Turnir ulične košarke (Športno društvo Gaj) (14.00)
Petek, 10. junij
•	Vrt Savinje: Dan odprtih vrat laških čebelarjev (9.00)
•	Rimske Toplice: DAN KRAJA (obletnica Aškerčeve smrti)
•	Večnamenski dom Rimske Toplice: Rimski večer - proslava ob krajevnem prazniku oz. »pokaži kaj znaš« (19.00)
Sobota, 11. junij
•	Železniška postaja Zidani Most: Pohod po Aškerčevi poti (7.00)
•	Vrt Savinje: Dan odprtih vrat laških čebelarjev (9.00)
Petek, 24. junij
•	Kulturni center Laško: Proslava ob dnevu državnosti (19.00)
55
živali/obvestila
prava številka za najdene zapuščene živali in posvojitve
_ 07 81 60 210
ZAVETIŠČE ZA MALE ŽIVALI SEVNICA	vet.post.sev@siol.net
LUMPA
Odrasla mešanka srednje rasti, vajena hoje na povodcu, mirnega in prijaznega značaja. Primerna za starejšega, a še vedno aktivnega lastnika.
LAJKA
Enoletna razigrana mešanka. Psička srednje rasti in živahnega značaja išče aktivne in skrbne lastnike.
SULTAN
Samec, star približno dve leti, ima zelo rad človeško družbo, se pa malo manj dobro razume s psi. Išče skrbnega, aktivnega in odgovornega lastnika, ki že ima izkušnje s psi.
W
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO <i,e.o.
M j nja C r j d h it a,317 <3 l a3 ko
Telefon: o? 7 ju n. OS 1 c\t. 1 o« 1 633
ran: 03 7J4 16 T?
i m JJl: vp.n-iftfrina Ijiko.ifln
SEJdfl:	11 Id-1J-ikjO.i-irtl
Občina Laško Občinska uprava
Mestna ulica 2 3270 Laško
OBVESTILO - STERILIZACIJA LASTNIŠKIH MAČK
Obveščamo vam, da smo podaljšali rok za izvedbo sterilizacij za lastniške mačke občanov občine Laško.
Subvencionirane sterilizacije bodo potekale do porabe sredstev, ki smo jih v ta namen rezervirali na Občini Laško. Cena sterilizacije je 65,39 EUR. Lastnik mačke
prispeva 30,00 EUR, preostalo razliko pa sofinancirata Občina Laško (20,00 EUR) in Veterinarska postaja Laško (15,39 EUR).
Za naročila pokličite na tel: 03 734 16 16.
PRODAJA ZEMLJIŠČ V OBRTNI CONI REČICA
Občina Laško obvešča zainteresirane ponudnike, da pripravlja javno zbiranje ponudb za prodajo stavbnih zemljišč namenjenih gradnji objektov za izvajanje mirne obrtne dejavnosti. Predmet prodaje bodo zemljišča na območju nove obrtne cone, v katastrski občini 1022 - Rečica, s parc. št. 1110, 1112, 1155/5 in 1155/6. Zemljišča v skupni izmeri 5.844 m2 so lahko znotraj obravnavanega območja predmet parcelacije, v smislu prilagoditve dejanskim potrebam in projektom zainteresiranih investitorjev. Za območje je sprejet tudi občinski podrobni prostorski načrt (OPPN).
Če želite sodelovati v postopku javnega zbiranja ponudb ali vas zanimajo možnosti gradnje na tem območju, lahko dodatne informacije o pogojih in predmetu javnega zbiranja ponudb dobite na tel.: 03 7338 712 ali e-naslovu: stanka.jost@la-
sko.si, v zvezi z možnostjo gradnje in razvoja glede na sprejete prostorske akte pa na tel.: 03 7338 714 ali e-naslovu: luka. picej@lasko.si. Po predhodnem dogovoru je mogoč tudi ogled nepremičnin, ki bodo predmet javnega zbiranja ponudb.
Stanka Jošt
56
obvestila/oglasi
FINANČNE SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD_
Občina Laško obvešča zainteresirane občane, da je do vključno 29. 6. 2016 mogoče oddati vlogo na Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško JR - F 2016.
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad, ki so v lasti ali solasti fizičnih oseb v starem mestnem jedru Laškega.
Območje obnov vključuje objekte v SMJ Laško na naslovih: Aškerčev trg; Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7; Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5a in 5b; Mestna ulica; Orožnov trg; Pod Gradom 5 in 5a; Savinjsko nabrežje 2, 4, 6 in 6a; Stegenškova ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 6a in 8; Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1b, 3, 5, 7, 9 in 11; Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31 (brez hišnih številk 26, 28 in 30) in Valvasorjev trg.
Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic
(skladno s kulturnovarstvenimi pogoji oz. soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki so na območju obnov lastniki večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov oz. posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš in izpolnjujejo vse z javnim razpisom predpisane pogoje. Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z ostalimi lastniki.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež.
Za finančne spodbude so v Proračunu Občine Laško za leto 2016 zagotovljena sredstva v skupni višini 20.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije.
Vlagatelji oddajo oz. pošljejo vlogo, ki vsebuje: prijavni obrazec »Vloga za dodelitev finančne spod-
bude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laško« in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom dosegljivo na spletni strani Občine Laško v rubriki Javna naročila, razpisi in nepremičnine in v Glavni pisarni Občine Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu lahko dobite na tel. št. 03 733 87 12 in na e-naslovu stanka.jost@las-ko.si
Stanka Jošt
vodenje projektov in nadzor +386(0)31 868 492
Mojca Teržan, s.p. Marija Gradec 53 3270 Laško
VODENJE PROJEKTOV GRADBENI NADZOR OBJEKTOV INŽENIRING STORITVE PROJEKTNO SVETOVANJE
e-pošta: mterzan@mpika.si spletna stran: www.mpika.si
ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA LAŠKO
Lokacija: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško Delovni čas pisarne: vsak petek od 13:00 do 15:00 Prijave za svetovanje:
tel. 03 733 87 26 (sprejemna pisarna) ali tel. 031 622 441 (svetovalec Robert Seme)
a j 20
*	od 7.30 ure do 1B.OD ure
*	poligon Eho Brezno / Laško
*	gasilsko izobraževalni seminar
*	prikazi realnih intervenciji
*	druženje
*	predstavitev gasilske mladine
*	in še mnogo več

OKOLJU PRIJAZNE
MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE
Podjetje R-GROUP d.o.o. se je specializiralo kot projektant/ proizvajalec lastnih bioloških čistilnih naprav (namenjenih 4-im ali večim, tudi do 2000 osebam) za čiščenje komunalnih odpadnih vod. Mala biološka čistilna naprava je namenja za čiščenje odpadne vode iz stranišč, kopalnic, kuhinj in podobnih virov onesnaženja v gospodinjstvu, poslovnih zgradbah in gostinskih lokalih. Odpadna voda priteka v mehanski del biološke čistilne naprave, kjer se večji delci usedajo. Nato voda odteka v biološko stopnjo, iz katere očiščena voda odteka naprej v ponikalnico ali v odprte vode.
V zadnjih letih smo prodali več kot 700 bioloških čistilnih naprav različnih velikosti. V letu 2012 smo zaključili uradno testiranje delovanja MČN velikosti 5 PE do 50 PE pod pogoji kot jih predpisuje slovenski standard za male čistilne naprave SIST EN 12566-3:2005+A1:2009 in od pooblaščenega inštituta (TUV) prejeli Izjavo o skladnosti - tako se lahko kot prvi pohvalimo s popolnoma slovenskim proizvodom certificirane kakovosti.
PREDNOSTI MALE BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE SBR-REG
slovenski proizvod
hitra in enostavna montaža (majhna teža)
dolga življenjska doba
enostavno vzdrževanje
visoka učinkovitost čiščenja
odlično razmerje cena/kakovost
garancija na posodo 30 let, na elektro opremo 1 leto
r-group
i K O L □ B I J A
080 30 04
www.r-group.si
R-GROUP d.o.o.
Hrušica 72c SI-4276 Hrušica
57
dobrega P
TERMAH f
OCUTJA ,
*	<L>
A LA CARTE RESTAVRACIJA SOFIJA razvaja vaše flfe	brbončice ...
DNEVI ŠEFA KUHINJE od 17. 5. do 20. 5. 2016
Meni vključuje: dobrodošlico, hladno predjed, glavno jed in sladico. Cena menija: 16 €
30. 4. 2016 - Kulinarično razvajanje »NARAVA NA KROŽNIKU - DIVJA HRANA«
4- hodni meni s predstavitvijo divjih rastlin iz okolice. Cena menija: 28 €
16. 4. 2016 med 10. in 11. uro - DETOX DELAVNICA
Vsebina delavnice bo priprava detox smoothijev in lahkih jedi za spomladanske dni. Cena delavnice: 6 €
LIPO DETOX - Anticelulitna nega (60 min) - Kompleks iz izvlečka črnega bezga preprečuje zadrževanje vode in zmanjša
debelino maščobnega tkiva. Promocijska cena: 39,90 € (45-€)
"FAT BURNING" TRETMAN (60 min)
Anticelulitna nega kozmetične hiše BABOR. Zmanjšuje maščobne blazinice v tkivu, gladi reliefno površino kože in zmanjšuje videz celulita. Priporoča se 5-10 tretmanov.
Cena 1 obiska: 49,90 € (6G-€) Cena paketa (5 obiskov): 240 €
POMLADNA SPROSTITEV
4-urna vstopnica za bazen in savno + wellness masaža (20 min) Promocijska cena: 34,80 € (43,50 €)
GLOBINSKO ČIŠČENJE OBRAZA z ultrazvočnim čistilcem kože (20 min)
Promocijska cena: 20 € (25-€)
IMATE TEŽAVE S HRBTENICO? VAS BOLI KRIŽ? SE TEŽKO GIBATE?
Samoplačniška zdravstvena posvetovalnica v Rimskih termah. Z vami bodo priznani specialisti medicine. Informacije in rezervacije: 03 574 2011 | booking@rimske-terme.si
NE SPREGLEJTE:
22. 4. 2016 - SAVNANJE OB POLNI LUNI
29. 4. 2016 - AQUA DISCO NIGHT
od 22. ure dalje na bazenu Rimskih term.
RIMSKE TERME
Toplice 10 3272 Rimske Toplice
RIMSKE «TERME
MDCCCXLVII
¡nfo@rimske-terme.si | 03 574 2011 WWW.RIMSKE-TERME.SI
Vse na Enem Mestu, VEM točka za podjetnike tudi v Laškem
Kakšne koristi vam daje VEM točka v lokalnem okolju?
•	Informiranje podjetnikov, podjetij, potencialnih podjetnikov in mladih;
•	osnovno podjetniško svetovanje, podjetniški nasveti, usmerjanje k državnim spodbudam, ki so na voljo za spodbujanje razvoja podjetništva;
•	točka e-vem: brezplačno izvajanje postopkov registracije in statusnih sprememb samostojnih podjetnikov (vpis v Poslovni register, prijava davčnih podatkov, prijava v obvezna socialna zavarovanja ...) in enostavne družbe z omejeno odgovornostjo d. o. o. (splošni predlog za vpis ustanovitve d. o. o., vpis poslovne enote, spremembe, davčni podatki, prijava v obvezna socialna zavarovanja ...).
Več informacij najdete na spletnem portalu za podjetja in podjetnike http://evem.gov.si.
Vstopna točka VEM, Šolski center Slovenske Konjice - Zreče deluje na naslovu Trg svobode 6, 3270 Laško (stavba Kulturnega centra Laško) po predhodnem dogovoru na telefonski številki 03 733 89 38, 041 611 172 ali po elektronski pošti sic.lasko@siol.net.
PRVOMAJSKI KLUB V GRADCU - MAKARSKA RIVIERA Z AVTOBUSNIM PREVOZOM, Hotel Laguna
29. 4.-2. 5. 2016, CENA OD: 136,00 € Vključuje: prevoz, 3-krat polni penzion, pijača ob obroku, dalmatinska večerja, živa glasba, roštilj party ...
ROMANJE NA BREZJE
21. 5., 24. 5., 16. 8. in 15. 8. 2016, CENA: 31,00 €
ROMANJE NA SVETE VIŠARJE
15. 8. 2016, CENA: 49,00€
GOLI OTOK IN OTOK KRK
23. 4.-24. 4. 2016, CENA: 109,00 €
OBIRANJE MANDARIN, MEDUGORJE, OBISK KLETI NA PELJEŠCU 7. 10.-9. 10. in 21. 10.-23. 10. 2016 CENA ZA ZGODNJE PRIJAVE DO 15. 6. 2016 JE 159,00 €, redna cena: 169 €
OTOK PAG- HOTEL TONY Z AVTOBUSNIM PREVOZOV
25. 6.-2. 7. 2016, CENA: 285,00 €
OTOK RAB - APP GRCE Z AVTOBUSNIM PREVOZOM
25. 6.-2. 7. 2016, CENA: 285,00 €
58
Thermana vas razvaja
POLETNAPREDPRODAJA KOPALNIHKART ZABAZENE THERMANELAŠKO
o
O-
Nakup kart je možen ocl 0. e. 2016 do 31. 5. 2016. Vs top nice veljajo od ponedeljka d o petka, koriščenje od 1. 6. 2016 do 11. 9. 2016, minimalni nakup 5 vstopnic.
AKCIJA V CENTRU MEDICINE IN ODDELKU FIZIOTERAPIJE Akupunktura ffJTffjjlFI
namesto 110 € samo 88 €
Nakup je možen do 30. 4. in se ne sešteva z ostalimi popusti.
Bownova terapija (50 min)
namesto 45 € samo 36 €
Nakup je možen do 31. 5. in se ne sešteva z ostalimi popusti.
— ' ' ' I I
i^LL i. 1
INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 03 7345 150 | fizioterapija.info@thermana.si | www.thermana.si
PAKETI PREOBLIKOVANJA TELESA
Privoščite si nekaj zase in skočite v toplejše mesece z novim zagonom in samozavestjo!
Prepustite se masažam Thermaninih wellness terapevtov, preizkusite vrhunski aparat za preoblikovanje telesa Futura Pro Stimulation in zaključite vsako razvajanje s skodelico vročega zeliščnega ayurveda čaja!
U THERMANA Laško
www.thermana.si info@thermana.si | 080 81 19