;teviik» PUI UPROŽEMJE Izven Nedelja, 9. aprila — ŠnafŠh - ' ' „ Poned., 10. aprila — Namišljeni bolnik. B Torek, 11. aprila — Zaprto. S_reda, 12. aprila — ftnatol. /.■ / mi/ C >(<■ ■ k - f\ Četrtek, 13. aprila — Zaprto. Petek, 14. aprila — „ Sobota, 15. aprila — „ Opera Sreda, 5. aprila — Luiza. B četrtek, 6. aprila — Cavalleria rusticana — Plesna legendica. E Petek, 7. aprila — Madame Butterfly. C Sobota, 8. aprila — Bajaja. E Nedelja, 9. aprila — Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba: Hoffmannove pripovedke. Izven °ned., 10. aprila — Zaprto. 0rek, 11. aprila — Gostovanje ge. Vesel-Pola iz Zagreba: Hoffmannove pripovedke. ft reda, 12. aprila — Luiza. D etrtek, 13. aprila — Zaprto. ^etek, 14. aprila - „ Sobota, 15. aprila - „ Začetek ob 8. Konec ob 10. ANATOL Spisal f\. Schnitzler. Poslovenil O. Šest. Režiser: B. PUTJflTfl. Epizoda. flnatol..........................g. Putjata. Maks ............................g. Danes. Bianca .........................gdč. Vera Danilova. Razhodnja. flnatol..........................g. Putjata. Maks ............................g. Danes. flnnie...........................ga. Šaričeva. Natakar..........................g. Šest. Jutro pred poroko. Anatol...........................g. Putjata. Maks ............................g. Danes. Ilona ...........................ga. Medvedova. Franc, sluga.....................g. Medven. Začetek ob 8. uri. Konec ob 11. uri. Maria Stuart Tragedija v petih dejanjih in dveh slikah. — Spisal: Friderik Schiller. — (Po Cegnarjevem prevodu poslovenil Oton Župančič. Režiser: F\. DMNILO. Elizabeta, angleška kraljica.....................ga. Danilova. Maria Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem .............................................ga. Šaričeva. Robert Dudlej, grof Leicesterski.................g. Danilo. Juri Talbot, grof Schrewsburski..................g. Lipah. Viljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik g. Kralj. Grof Kentski.....................................g. Gaberščik. Viljem Davison, državni tajnik .................g. Ločnik. Amia Paulet, vitez, Marijin čuvaj................g. Gregorin. Mortimer, njegov stričnik........................g. Železnik. Grof Aubesp ine, francoski poslanec..............g. Peček. Grof Bellievre, izredni poslanik francoski - g. Drenovec. Gkelli, Mortimerjev prijatelj....................g. Murgelj. Drugeon Druri, drugi Marijin čuvaj...............g. Medven. Melvil, njen hišnik..............................g. Šubelj. Hana Kenedi, njena dojnica.......................ga. Juvanova. Margareta Kuri .................................gdč. Rakarjeva. Aliks gdč. Zborilova. Jedert _ gdč. M. Danilova. Rozamunda njene hišne............................gdč. Gorjupovo. ®erta gdč. Rovanova. Scheriff grofije.................................g. Smerkolj. Častnik telesne straže...........................g. Cesar. Plemič...........................................g. Bitenc. Paž gdč. Zbofilova. P rfancoski in angleški gospodje. Spremstvo. Lovci. Dvorni ^užabniki angleške kraljice. Služabniki in služabnice škotske kraljice. Rabelj. Dva angleška vojaka. Začetek ob 8. uri. Konec ob 10. uri. Moliere.- Namišljeni bolnik Komedija v treh dejanjih. Prevel: [F. Juvančič. Režiser: DflNEŠ. flrgan, namišljeni bolnik...............g. Danes. Belina, njegova druga žena .... ga. Wintrova, Angelika, hči flrganova, Cleantova ljubica...............................gdč. Mira Danilova. Louison, mlajša hči flrganova, sestra flngelikina...........................gdč. Gorjupova. Beralde, flrganov brat............... Cleante, flngelikin ljubimec . . . Diaforius, zdravnik.................. Tomaž Diaforius, njegov sin. . . Purgon, flrganov zdravnik . . . Fleurant, lekarnar................... Bonnefoi, notar.........................g Šubelj, Toinetta, služkinja.....................ga. Juvanova. Kraj: flrganov dom v Parizu. — Čas: XVII. stoletje. g. Gaberščik. g. Železnik, g. Peček, g. Lipah, g. Plut. g. Strniša. Začetek ob pol 8. Konec ob 11. LUIZA Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Luiza . . . Mati Luizina Oče Luizin Julij . . •rma . . . Kamila . Gertruda . . Vajenka . . Eliza .... Pocestni paglavec Blanka . . . Suzana . . . Pometavka Mala cunjarica Prva delavka Mlekarica Margerita Magdalena . Plesalka . . Prodajalka premoga Kolporterka . . . Potočnjak, kralj norcev Cunjar .... Prodajavec oblel Pevec Krošnjar . . Prvi filozof Slikar . . ^iadi pesnik Študent . . Prvi stražnik . Drugi filozof . Kipar . . Drugi stražnik gna. Zikova. gna. Šterkova. g. Romanovvski. g. Sowilski. ga. Lewandowska. gna. Kallinova. gna. Kalouska. gna. Koreninova. ga. Trbuhovičeva. g. Bekš. ga. Smolenskaja. ga. Ribičeva, gna. Mišičeva. gna.Smolenskaja. gna. Pretnarjeva, gna. Ponikvarjeva, gna. Pompejeva. ga. Puhkova. gna. Svobodova. ga. Lumbarjeva. gna. Jeromova. g. Kovač, g. Zupan, g. Bratuž, g. Mohorič, g. Perko, g. Terčič. g. Drenovec, g. Povše. g. Filipov, g Simončič, g Gostič. g. Jelnikar, g. Rus. Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici. dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny. I. N a domu L u i z i n i h staršev. Pod noč v aprilu. Luizina mati je odšla nakupovat v mesto in Luiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše prej še enkrat očetu. Na to bi Luiza rada vedela, kako in kdaj se je Julij zaljubil vanjo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel predno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal P verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Luizina vitka po-_ stava. Drugi dan — na veliko noč — )e prvič zagledal Luizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljne svoje ljubezni, vstopi mati in molče posluša, kaj bo izvedela, dokler je Luiza ne zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti Luize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekineta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi oče je mnenja, da je treba največje opreznosti predno napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko, da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim glasom začne Luiza brati o Parizu, ki se raduje spomladi... II. I3 r v a slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskiin gričem. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja: vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavljajo svoje blago; med njimi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Luizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice sc je prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Luizo, ako bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč biti sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Luiza in njena mati, ki se nezaupno ozira na vse strani. Cim se mati odstrani, plane Julij iz svojega skrivališča in prestriže Luizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, naj zdaj na mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozarjajoč ga neprestano, da se ji mudi v delavnico, se mu naposled izvije, in on žalosten strmi za njo. Druga slika: Delavnica. Luiza molče in ne meneč se za veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njeno Potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu se začuje zunaj glas pevca, ki Ea ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice liite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njih navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrže v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Luiza. Kakor se je prej zvijala pod Pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Luiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje. III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Luiza in Julij, na vrhu niontmartskega griča. Luiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njem in kako se prav nič ne kesa. IJa kaj bi se tudi kesala — tam doli ni bilo drugega nego karanje ■'jene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in vendar se zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »mame-to poznamo« in »očka-vem naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih lju-bimčevih besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba še česa — tam doli žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, odideta v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo Julijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, Postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norcev« razglasi, da sc bo vršilo kronanje montmartske muze — Luize! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, )o venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — nenadoma se prikaže Luizina mati. Toda ne, da se huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Luizi, da se Vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo še enkrat videl ljubljeno hčer. Temu se zaljubljenca ne moreta ustavljati in ko mati še obljubi, da se bo Luiza smela vrniti vsak Cas, jo Julij žalosten izpusti. IV. Žopet smo na cftmiu Luizinih staršev. Prihod hčerke je starcu rešil življenje, ni mu pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi 'e Predobro čuti, da Luiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse njegove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti mati prijaznejša ž njo. Luiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo je dala mati Juliju, še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost. — 7 — Pri tem pa izusti besedo »kraljica«, ki Luizi na mali pričara pred oči Pariz in njegove slasti. Da, ta beseda jo je v hipu izpreme-nila. Kakor blazna izteza roke po užitih nasladah in- po ljubimcu. Zaman jo skuša spraviti mati spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči. Tu prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne. Začetek ob 8. Konec ob 10. Cavalleria rusticana Opera v 1 dejanju. Besedilo napisala po G. Verdi, G. Tar- gioni-Tozzetti in G. Menasci. dirigent: M. MEFFflT. Santuzza (sopran) . . . . Lola (mezzo-sopran) . . Turiddu (tenor).................. ftlfio (bariton)................. Lucia (alt)...................... Vaščani in Godi se današnje dni Prva vprizoritev — Vglasbil Pietro Mascagni. Režiser: G. TRBCJHOVIČ. . . . . ga. Lewandovska. . . . . gna. Kalouskova. . . . . g. Drvota. . . . . g. Bagrov. . . . . gna. Šterkova. vaščanke. na kmetih v Siciliji, v Rimu I. I890. Turiddu je bil, preden je šel k vojakom, zaročen z Lolo, sedaj ženo fllfija. Po končani vojaški službi se je Turiddu vrnil domov, ln ker je našel Lolo poročeno, si je poiskal drugo dekle, Santuzzo. Kmalu pa se mu je srce zanjo ohladilo in vzplamtelo spet za Lolo. ~~ Predigro prekine podoknica — siciliana, ki jo poje Turiddu sv°ji Loli. Velika noč je, ljudstvo se zbira pred cerkvijo, poje, veseleč se lepega spomladanskega jutra, in odide. Santuzza hoče govoriti s Turiddom, vpraša njegovo mater Lucijo, kje da bi ga našla, mati pravi, da je odšel v Francofonte, Santuzza pa ji odgovori, da so ga videli ponoči na vasi. Voznik fllfijč prihaja po daljši odsotnosti spet domov, sovaščani ga veselo pozdravijo, in ko se v cerkvi začne služba božja, odidejo v cerkev, fllfijo pa gre domov. Santuzza je pričakala Turidda, prosi ga naj se ji ne izneveri, °čita mu ljubezen do Lole. Turiddu pa je ne posluša. Na poti v cerkev pride mimo Lola, Turiddu hoče ž njo, ali Santuzza mu to zabrani. Ves razjarjen jo nato Turiddu šiloma pahne s poti in odide v cerkev. Santuzza misli na osveto, zato ji je fllfijo baš dobrodošel. Pove mu, da jo je oskrunil Turiddu, ki zapeljuje zdaj Lolo. fllfijo priseže, še danes maščevati se in odide. Ljudstvo zapušča cerkve, ž njimi Turiddu in Lola. Pred gostilno veselo pojo in pijo. Vsi pozdravijo prihajajočega fllfija, Turiddu mu ponudi polno čašo, ki jo pa fllfijo odkloni, rekoč, da je zanj to vino strup. Turiddu izlije vino fllfiju pod noge, potem ugrizne fllfija v uho v znamenje dvoboja na nože. Turiddu pokliče svojo mater, se silno vznemirjen od nje poslovi in hiti na dvoboj. Kmalu se začuje hrup in kričanje, vaščanje prihite in povedb, da je bil ravnokar Turiddu usmrčen. - 10 — Začetek ob 8. Konec po 10. PLESNA LEGENDICA Mirnična igra v enem dejanju. Po G. Kellerju priredil in vglasbil Risto Savin. Dirigent: F\. BALftTKM. Režiser: H. POLJAKOVA. Muza......................................ga Poljakova. Eros......................................gna. Chladkova. Menih.....................................g. J. Drenovec. Narod. V slikah: Sv. Marija................................ga. Mencinova. Sv. Cecilija . . . »....................ga. Ribičeva. Kralj David...............................g. Drenovec. Godci, plešoči pari, angelčki in angeli. Kmetski ples pleše gna. Nikitina in baletni zbor. Deloma nove,dekoracije naslikal g. Skružny. Po zapiskih sv. Gregorija je bila Muza plesalka med svetniki. Kot dete dobrih staršev je bila prisrčna devičica, ki je marljivo služila Materi božji. Prepojena s strastjo nepremagljivega veselja do plesa, je nepremotljivo plesala, kadar ni molila. Plesala je s svojimi tovarišicami, z otroci, z mladeniči, pa tudi sama; plesala je doma, po vrtovih in livadah. Kadar je šla k oltarju, je bil njen korak bolj podoben ljubkemu plesu nego hoji, tudi pred cerkvenimi vrati je v naglici nekoliko poplesala po gladkih mramornatih Ploščah. V prazno kapelo, kjer se nahaja kip čudodelne Marije, vstopita Muza in Eros: Muza prinese cvetice v počeščenje Marije. Eros hoče Muzo nežno objeti, ona pa se mu rahlo izvije, poklekne pred Marijo in pobožno moli. V temi se prikaže menih, stopi k Muzi, jo Prime za roko, povprašujoč jo, kako to, da tukaj pleše. Muza mu odgovori, da je nameravala s plesom Marijo častiti. Menih jo vpraša, jeli bi hotela pustiti ples le za en dan? Potem bi se mogla vse leto veseliti in plesati. Muza to obljubi. Nadalje vpraša menih: li hotela opustiti posvetno ljubezen in ples in rajši živeti Bogu, _ 11 — služiti Mariji ter v večnem življenju rajati z nebeškimi četami? Muza se ne more odločiti. 1. prikazen. Menih se spremeni v kralja Davida, pokaže ji v podobi zemeljsko veselje, deklica naj voli. Muza postane žalostna in odkloni. 2. prikazen. Ko Muza premišljuje, zagleda v nebeškem raju angele, device in sv. Cecilijo, ki sede k orglam in svira himno v čast Matere božje. Muza je premagana, poda kralju roko, ter obljubi, kar on zahteva. Prične se ples angelov. Muzo mičejo vabljivi ritmi, težko vztraja in končno res začne plesati. Prelomila je obljubo. Začuje se grom, ki postaja vedno silnejši. Muza pleše vedno hitreje in strastneje, vrti se z besno brzino. Vstopivši Eros hoče Muzo rešiti, ona pa se mu iztrga in pleše dalje po kapeli, katero razsvetlujejo švigajoče strele. Ljudstvo išče pred viharjem v kapeli zavetja ter preti Muzi, ona prosi čudodelno Marijo pomoči. 3. prikazen. Kip Matere božje leskeče v nebeški luči. Muza kleči pred njim. Odpro se nebesa, sv. Cecilija, kralj David in angeli se prikažejo. Mati božja stopi k deklici in jo odvede v nebesa. Polagoma izgine nebeška prikazen, pred Marijinim kipom leži mrtva Muza. Začetek ob 8. Konec po 10. Madame Butterfly Opera v treh dejanjih. Besedilo po japonski tragediji napisala L. Ulica in G. Giacosa. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. ^adame Butterfly (Cio-Cio-San) .... gna. Thalerjeva. ^Uzuki, njena služabnica.............gna. Šterkova. • P- Pinkerton, častnik mornarice S. (J. F\. g. Kovač. ate Pinkerton........................ga. Smolenskaja. g. Romanowski. g. Bratuž, g. Terčič. g. Bagrow. g. Simončič, g. Zorman, g. Drenovec, ga. Lumbarjeva. gna. Koreninova. Sorodniki, prijatelji in prijateljice Cio-Cio-Sane, sluge. Godi se v mestu Nagasaki na Japonskem dandanes. Sharpless, ameriški Goro ^r>nc Yamadori . B°nzo ^akuzide ^°rnisar Uradnik . . ’ ^at> Cio-Cio-Sane Sestrična Cio-Cio-Sane konzul v Nagasak Zopet Puccini na našem odru. Priznajmo, vsi radi poslušamo je 9°vo glasbo, ki res osvaja srca poslušalcev. Veliki mojster, ki nas v tekoči sezoni očaral s svojo Bohžme, v prošti s Tosko, nas je ^ Va posetil. Daleč nekje so njegove misli, daleč kjer se dviguje hijSn' ^a9asak' sredi krizantem in črešenj na divnem gričku v mali (j0 P^lepa mala Butterfly pride, spremljana od prijateljic, pozdravit sPelega mornarskega častnika Pinkertona, ki se raduje s svojim e'jem Sharplessom krasote narave in vživa nje čare. Mladi flme-p nec se v šali hoče ženiti na „devetstoindevetdeset let“ kot je ja-*ria ' °k^aj’ a 'z *e ša'e nastane resnica. Komisar nastopi in na-kapn' navzočim, da Cio-Cio-San in F. P. Pinkerton stopita v zakon, Potrdita z lastnoročnimi podpisi. Nato se praznuje svatba, fl na- — 13 — enkrat se čuje iz dalje glas Bonza in sorodnikov male Butterfly ki prihaja vedno bližje in proklinja nevernico. Vsi odidejo. Noč nastane. Iz pristana vstaja megla, lučke migljajo, vse je tiho, tupatam vzblesti zvezda. Prokleta a srečna Butterfly išče v objemu svojega ženina pozabljenja in sreče. > Pinkerton odpotuje. Mnogo časa mine. Butterfly živi zapuščena s svojo služkinjo Suzuki sredi cvetočega gaja v hišici na gričku v Nagasaki. Obljube Pinkertona so pozabljene, a ona mu ostane zvesta. Roko princa Yama-dori odkloni. Nestrpna postaja. Tedaj ji Sharpless prinese pismo in ji pove, da Pinkerton prihaja. Čul se bo topov strel in ona bo srečna! Že ga zre pred svojimi očmi. V težkem pričakovanju, ukaže Suzuki, naj natrga cvetlic ki jih potem natrosita po sobi da jo omami njih duh, a svatbena halja, ki jo obleče naj budi spomine na ono srečno no& Tako čakata ženski z otrokom Cio-Cio-Sanini v hišici vso dolgo noč. Kdaj pride zaželjeni? Dani se. Zora vstaja. Vse oživlja. Butterfly še vedno čaka odkod pride on, ljubljeni. Kaj bo rekel? Kako bo vesel ko zagleda svoje dete? Pa Pinkerton je že davno pozabil malo Japonko in se poročil z bogato miss Kate, ki izve o razmerju svoje a moža in prosi mal° Butterfly odpuščanja. Tega ona ne prenese in si konča življenje. — 14 — Začetek ob 8. Konec ob 10 BADAJA Bajka v petih dejanjih. — Libreto zložila f\. Forman in A. Berger, vglasbil Henrik de Kaan. Režiser: V. POHMN. Dirigent: A. NEFFAT. I. dejanje. Kralj Pajkov..................................................g. Habič. J; minister...................................................g. Bekš. •rantula............................... ....... . gna. Vavpotič. gnu. Svoboda, gna. Špirkova. gna. Chladkova. Arah ni ¥ušica.............................................................gnu. Turkova. ar°vnik..............................................................g. Gostie. Pajki, muhe, žuželke. II. dejanje. princesa.................................................... . . gdč. Korenin. j princesa . . . gdč. Turkova. ""'iški princ . . . g. Pohan. vorna dama................................................ . ga. Puhkova. ^ars«l.............................................................. g. Simone p$ut*nt............................................................. .g. Ižanc. arsal ...................g. Simončič. 3Jutant..................................................... H0vštai'.........................................................gdč. Svoboda. • . ................. ..................gdč. Špirkova. •..........................................................g. Drenovec. Pajki, dvorne dame, prinčevo spremstvo. III. dejanje Oče r ,, Mati ' ....................................................8- Erklavec. Ženin ' ; ' ' ' j.......................................g* ''apnine- ,.8 Vest a............................................... ... gdč. Ponikvar. gdč. Chladkova. P^Pnik.....................................................................g Mencin. ostilničar........................................................... g. Povše. Zak ■ g. Maliatzki. jS®. • ■......................................................... g. Erklavec. IV. dejanje. 1 asa pr a*iska.................................................... gdč. Chladkova. Trtfa"'U z me^*................................................8^2- Vavpotič. Bovec s sužnji..............................................g. Simončič. Pajki, sužnje, plesalke, turki. V. dejanje. r,-!var c'ganov..................................................g. Simončič. ka . ....................................................ga_ Lumbar. Cigana ^.........................................................6na' Svoboda. i ... . .....................................gna. Špirkova. Pajki, cigani, ciganke. I. V kraljestvu pajkov. Kralj pajkov sedi mračen, bolafl dolgega časa na prestolu. Njegovi ministri in vse druge žuželke Ka hočejo z raznimi plesi razveseliti, a on ostane nezadovoljen. Min1' stri se trudijo, da bi zadovoljili svojega vladarja. Naposled pride kuharček, kateri se sam blamira, ko mu prinese muho, meneč da je lačen. Pride čarovnik, ga pregleda in premišljuje skupno z min1' stri, kako bi se dalo temu odpomoči. čarovnik mu na to pokaže princeso, a 011 ves navdušen pošlje vse tri ministre, da 11111 jo pr*' peljejo v njegovo kraljestvo. II. Na dvoru princese. Vsi pričakujejo z napetostjo ženina princese, a na dvor pridejo pajki v goste. Poštar pride in Prl' nese veselo vest princesi, da princ pride in kmalu nato res straž* javi princa. Vse se veseli in pleše, le stara guvernanta ostro PaZI na princa iu princeso. Pajki oprezno čakajo izza grmov na P!'aV' trenutek, da odneso princeso. Med veselim plesom odpokliče &l' vernanta princa. Ostane princesa sama na vrtu. To ugodnost uP°' rabijo pajki ter odneso kljub odporu straže princeso. Veliko i0' vabi ga župan, naj ostane za kratek čas med njimi. Obdari ženi"1 in nevesto ter otožen prisede k skupni mizi. Ples in Veselje se ponovno razvije, a žal, vse veselje pokvarijo pajki, kateri neseJ0 ugrabljeno princeso skozi vas. Princ jo spozna, da je ona, se poslovi in beži za njo. ' v IV. Pri turški paš i. Princ išče tudi tu princese. Paša & tolaži in mu hoče podariti katero svojih žen, a on vse odkloi11-Paša ne ve, s kom bi ga potolažil. Pusti privesti sužnje, da s plešo"1 razvedre princa — zaman —. Pajki utrujeni od dolge poti se * tečejo k paši, proseč ga podpore, a ko ugledajo princa, zbeže odneso princeso. Princ prosi pašo pomoči, da mu vojakov in ',c' za pajki. v. ^V. ,Pri ciganih. Princ se zateče k njim, proseč jih poin01-' Dalj časa že biva med njimi, slednjič vendar priteče mlad ki naznani, da prihajajo pajki s princeso. Skrijejo se v zasedo. ™ _ nič hudega sluteč hočejo mimo, a cigani jih pobijejo in izroče Pr"' ceso princu, ki jih bogato obdari in se vesel vrne s princeso dom Začetek ob 8. Konec okrog 11. Gostovanje Gospe Vesel-Polla iz Zagrebške kr. opere. Hoffmannove pripovedke Fantastična opera v treh dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo napisal J. Barbier, vglasbil J. Offenbach. D'rigent: fl. BftLftTKfl. Režiser: F. BUČAR. Hoffmann, dijak (tenor) Lindorf Goppelio Dappertutto (bas) Mirakel (sopran) (tenor) Olympia Giuletta Antonia Andrej Gocciniglia ^'ticchinaccio Fran Nikolaj, dijak (mezzo-sopran) Crespel, glasbenik (bas) Spalanzani, fizik (tenor) S'hlemil (bas) Luter, krčmar (bas) . . Materin glas .... ^atanael, dijak (tenor) German, dijak .... g. Drvota. g. Zathey. ga. Vesel-Polla. g. Trbuhovič. gdč. Kalouska. g. Zupan, g. Mohorič, g. Zorman, g. J. Drenovec, gdč. Revviczeva. g. Mohorič, g. Zorman. Dijaki, točaji, gostje. ^°di se: prolog in epilog na Nemškem, prvo in drugo dejanje v Benetkah, tretje dejanje v Monakovem. Prva vprizoritev 1. 1881. v Parizu. 17 -- Prolog. Gostilna. Pismo, s katerim je povabila pevka Stella Hoffmaima k sebi, odkupi mestni svetnik Lindorf slugi Andreju. Dijaki pridejo, kmalu se jim pridružita Hoffmann in njegov prijatelj Nikolaj. Vsi prosijo Hoffmanna, naj jih zabava s pripovedovanjem o svojih ljubicah, 011 privoli ter začne pripovedovati. I. Spalanzani in Coppelio sta izdelala automatično lutko 01yrn-pijo. Hoffmann, učenec Spalanzanijev, se zaljubi v OIympijo, Nikolaj se mu roga. — Coppelio proda Hoffmannu čarobna očala, ali ta ga ne rešijo ljubavi. — Copelio odstopi Spalanzaniju proti menici vse pravice do automata. Povabljeni gostje pridejo in občudujejo 01ympijo. Hoffmann ji razodene ljubezen, tudi pleše ž njo. Ali automata ni moči ustaviti. Hoffmann omedli, očala se razbijejo, automat drvi dalje, končno ga odvedejo v drugo sobo. Coppelio je bil z menico ogoljufan, zato razbije automat. Hoffmanu spozna, da je ljubil automat. II. Giulietta je povabila prijatelje na pir. Nikolaj svari Hoff-manna, naj se ne zaljubi v kurtizano Giulietto, Hoffmann to obljubi. — Dapertutto, zli duh, pa bi ga rad videl v Giuliettinih pesteh, da b* muj mogel vzeti podobo iz zrcala. Zato podari Giulietti krasen prstan; Giulietta privoli in povabi Hoffmanna k sebi v budoar. Ali ključ do budoarja ima Schlemil, ki ga Hoffmannu nikakor noče dati. Hoffmanu in Schlemil se borita, Schlemil pade in Hoffmanu hiti s ključem v budoar. Medi tem pa je Giulietta že z drugim ljubimcem odšla. Nikola) otine Hoffmanna preteče mu aretacije. III. Antonia poje pri klavirju. Oče Crespel jo svari, naj nikar ne poje, ker jej je petje opasno. Antonia to obljubi. Hoffmann poseti Antonijo, ki ga srčno ljubi. Oče prihaja, Hoffmanna ne sme videti-zato se Hoffmann skrije. Sluga Fran javi Crespclu dr. Mirakla. Crespel ga ukaže zapoditi — ali Mirakel — zli duh — je že tu. Cresjp brani Miraklu lečiti hčerko, prepirata se, naposled vrže Crespe' Mirakla skozi vrata. — Hoffmanu prosi Antonijo, naj nikar več n® poje, kar ona obljubi. Ko je Antonia sama, pride zopet Mirakel in 11 prigovarja, naj poje. Antonia poje, kmalu pa se zgrudi mrtva. Epilog. Gostilna. Dijaki sc vesele Hoffmannovih pripoveden-Hoffmann pravi, da je vse ničevo, da hoče vse pozabiti in iskati utchc le v pijači. — 18 — Maria Stuart. Introdukcija. Nazaj so ozri, popotnik, ki si priromal iz opraženega vsak-danjstva v svetišče fantazije, nazaj se ozri — in se zamisli. Za tristo let nazaj: Okrvavljeni Tower, temna pobožnost Sotskih domov. Bela in rdeča roža strasti in ljubavi, Falstaf >n Rikard III. ■laz pa ti pokažem preperel list zgodovine, ki govori: 8. decembra 1542. leta je porodila Marija Giška kraljevskemu soprogu svojemu, Jakobu V., hčerko Marijo, imenovano Stuart. To je bilo na Škotskem. Vzgojili so jo na Francoskem, ker ji je bilo ukazano, da bode soproga dauphinu Francu. Obdarovana z visokim poletom duha, s prelestno lepoto telesa, bi bila morda postala vzor spola svojega, da je ni °kužila slad, strast in tujina, ji razgalila duh in srce. 24. aprila 1558. leta je bila svečana poroka, svečana, kakor je tedanji svet še ni videl; kajti pomenila je završitev visokih planov; združenje ne' le Francoske in Škotske, temveč tudi Angleške in Irske. Deviška Elizabeta bila pa je ba-stard; Marija — legitimna dedinja po babici svoji Margareti iukarski in soprogu njenem, Henriku VII. Ali že 1560 1. ji — Mariji — umre soprog. Dobi ukaz, da se naj vrne v domovino. Velikanska zmešnjava: boj, srdit, ^ed katolicizmom in protestantizmom, jo pričakuje. Izvoli si Radostnega lorda Darnleya, Henrika Stuartskega, za moža, 'Ja bi imela oporo in naslojo. Prerano pa mora zapaziti, kako Se je varala. Namesto opore — brutalnost, namesto ljubavi — krutost. Soprog ji da umoriti Rizzija, zvestega svetovalca, ki ji Ju v žalostnih dnevih z godbo blažil tugo. Marija in Henrik se °Jtujita. V grofu Bethvvellu najde Marija prijatelja, ki je za in njeno krono pripravljen tvegati vse. Tako pade kot Zrtev Henrik Stuart 9. februarja 1567. 1. Marija se še istega ^ia poroči z morilcem. Narod, sit krvi in pregrehe, se upre. kraljica podleže, zbeži na Angleško k sestri Elizabeti, da bi °ndi našla zavetje. Ali »deviška« Elizabeta jo pošlje na nasvet Sv°iega ministra Burleigha v ječo, dolžeč je, umora soproga. . 19 dolgih, tužnih let prebije Marija v ječi. Neznosna teža e dobe ji gotovo izbriše zgodovinski madež. Opetovano poizkušajo zvesti prijatelji, da bi rešili ne-^recno Marijo. Zaman. Ko se ji dokaže, da je bila v zvezi z ' i^injtonorn, jo sodna komisija obsodi na smrt: 8. februarja 20 let po smrti Stuarta, pade njena glava. — — 19 — Tako zgodovina. Preko hladne ostrine zgodovinskih dejstev, te popelje duh stvaritelja v carstvo lepote; on blaži in pogublja po lastni volji. Oblažil je Schillerjev genij krivdo Marije. Marija stori smrt iz političnih motivov. V dolgih letih ječe je delala pokoro in se pripravlja na oni svet. Že v 1. dejanju nas prešini globoka tragika usode Marijine: glava njena je namenjena sekiri že, ko se zastor dvigne. Al! vendar nas ve pesnik vzdržati v napetem razpoloženju do konca: Tri glavni momenti omogočajo ves razvoj in zapletek: razmerje Leicestra do Marije, prikazen Mortimerja in sre-čanjc kraljic. Vedno upa še gledalec na rešitev, dokler sc ne strne črna usoda nad glavo Marijino. Okoli usode Marije je uvrščeno vse, kar sc dogaja: i° rešiti ali pogubiti, je smoter dejanja vseli oseb, ki jih vidimo v tej drami.. Značaji so mojstrsko izklesani. Pesnik je osredotočil vso svojo umetnost ob prikazni Marije. Kljub temu, da vemo. da je kriva, nam izsili globoko pomilovanje. Njej nasproti nam prikazuje Schiller Elizabeto kruto if osorno. Neizbegljiva ljubosumnost ji ne da mirovati. Nastala je iz političnih motivov. Neutolažljivo razžaljena in izzivati 1)0 Mariji uvidi, da je za njo edina rešitev — smrt Marije. V »Mariji Stuart« je prikipela dramatična sila Schillerja do vrha. Dovršil je delo 8. junija 1800. leta. Večna borba za premoč, večna tekma za sijaj in lepoto — od pamtiveka usidrana v človeška srca, je mogočno gibalo naše usode. Naj nam v to revno ozkosrčnost zopet zasUe večno solnce Homerja! Cincinnatus. Anton Čehov: Ženskam je dobro. (Konec.) V naši hiši, uprav pod nami stanuje neki profes^ s svojo ženo. Mož ima čin generala, me razumeš, in red sve Ane prvega reda; toda neprestano slišimo, kako kriči njego žena: »Ti tepec, ti tepec, ti tepec!« In pri tem jc čisto Pr prosta ženska, iz meščanskih krogov. No, pa je vsaj nje£° zakonita soproga, zato v božjem imenu! Odkar svet st°ji> navada, da ženske psujejo in zm ir ja jo. Zdaj pa vzemi ki žive v divjem zakonu! Kaj si šele te dovole! Svoj živ d ne pozabim slučaja, ki se mi je pripetil. Skoraj bi jo bil pošte skupil, in prav gotovo se mi je zahvaliti samo molitvam sv'a> staršev, da se je še tako srečno izteklo. Saj se spomniš. , me je naš šef, kO' se je lani odpeljal na svoje posestvo, v-s seboj, da bom opravljal njegovo korespondenco. Delo ic - 20 j^cs prava igrača; če sem imel opravka po eno uro na dan, je bilo veliko. Ko sem to izvršil, sem lahko šel; včasili sem se odpravil v sozd, včasili pa sem stopil k poslom v njih sobo in Poslušal njih pesmi. Naš šef je samec. V njegovi hiši je vsega < v izobilju; poslov je kakor psov, pri tem pa manjka gospodinje, ki bi vse vodila. Služinčad je neposlušna, brez vsakega reda, vsem pa ukazuje neko ženšče, hišna Vera Nikitišna. Ona na-"Va čaj, zapove, kaj bo za kosilo in večerjo in kriči na hlapce K1 dekle. Strašno grda in hudobna ženska, ljubi prijatelj; takšna je kakor sam satan. Debela, rdeča in pri tem glas, da te ušesa bole. Ce se spravi na koga in začne upiti, ti je, da zbežiš. Besede bi še prenesel, naj bodo, kakršne so, a najhujše je to kričanje. Kriste usmiljeni — nihče ni mogel izhajati ž njo! Pa ne samo poslov, tudi mene je preganjala beštija... Na, le Počakaj živina, sem si mislil; pride že dan, ko šefu vse povem a tebi! Kaj se hoče, sem si mislil, revež je ves zatopljen v svoje opravke in ne vidi, kako ga ti slepariš in mučiš njegove ljudi. Le počakaj, mu že jaz odprem oči! Pa sem mu, prijatelj moj, res odprl oči. Ampak odprl sem mu jih tako, da bi bil kmalu syoje za vedno zaprl, in da me še danes oblije zona, če se sPotnnim. Grem torej enkrat po hodniku navzdol, pa zaslišim j*Pet tisto kričanje. Najprej sem mislil, da koljejo kako svinjo; Pa stopim k vratom in poslušam, vidim, kako se dere Vera Nikitišna nad nekom: »Živina ti! Tak slepar! Ti prokleti '■'Ran!« Na koga se je pa že spet spravila? sem sl misli). Nabrat, prijatelj, se ti odprejo vrata in ven plane naš šef, ves rtIcč. s široko odprtim očmi, z lasmi vsemi razkuštranimi. In °"a za njim: »Ti lopov! Ti prokleta živina!« »Kaj? To si si pa že izmislil!« ^ »Častna beseda! Veš, da me je pogrelo od glavo do nog! šef je dirjal v svojo sobo, jaz pa sem stal kakor zaboden 5a hodniku. In nisem mogel razumeti. Navadna, neizobražena •epska, takale kuharica, dekla, pa si dovoli take izraze in tako Obnašanje! Sef jo je hotel odpustiti, si mislim, pa je porabila 1'liko, ko ni prič zraven, da se znese nad njim. Toda samo, da 0 vrag zdaj že spravi. V meni je vse vrelo; stopim torej v 'Jeno sobo in ji rečem: »Kako se drzneš, nemarna ženska, go-Ofiti s tako visokim gospodom na ta način? Kaj misliš, da ni 'kogar, ki se postavi zanj, ker je že star in slaboten mož?« Ti !stočasil° scm ^i*1 Ji na niena debela lica nekaj prismolil. oda to kričanje in upitje na to, prijatelj moj! Z obema rokama ein si tiščal ušesa in odšel v gozd. Nekaj ur pozneje pd pride a menoj neki deček. Da naj grem h gospodu. Jaz grem iH J °Pim v njegovo sobo. Z divjim obrazom je sedel kakor panter a svojem stolu in me niti pogledal ni. »Kaj ste napravili v 21 moji hiši?« je začel. »Kaj meni Vaša ekscelenca?« sem za-prašal. »Ako meni dogodek z Nikitišno, sem se zavzel vendar samo za Vašo ekscelenco.« »Pa vas je kdo naprosil, da se vtikate v tuje družinske zadeve?« je rekel. Razumeš prijatelj: družinske zadeve! In zdaj je začel upiti name in me zmerjati , na način, da — —! Kmalu bi bil umrl! Govoril je in govoril, rentačil in rentačil, kar naenkrat pa se je brez vsega vzroka zasmejal. »Kako pa ste za vraga to napravili?« je dejal. »Kje ste našli ta pogum? Neverjetno!... No, upam pa prijatelj, da ostane vse to med nama... Vašo jezo sicer prav lahko razumem, vendar boste sami priznali, da odslej ne morete ostati več v moji hiši.« To premisli, dragi moj! Mož kar ni mogel razumeti, kako sem se povzpel do tega, da pretepem tako nesramno prikazen. Zenska ga je bila spravila ob ves razum! Je tajni svetnik, ima red belega orla, nima nikogar nad seboj, pa se podvrže stari babnici!... Da, velike, neverjetno velike privilegije uživa ženski spol, prijatelj moj! Ampak... odkriJ se no, generala nesejo! ... Bože mili, koliko teh redov je imel- . Na, zdaj vedi, zakaj so spustili ženski tja — ali razumeta kaJ o redih?« Godba je spet zaigrala. Marguerite Burna-Provins. Iz »Knjige za Tebe“ (Le livre pour toi)- Prevel: Alojzij Gradnik. Rekel si mi: Želel bi, da pokleknem, da poljubim rob Tvojega krila. Rekel si mi: Ne vem več.... In ob Tvojem glasu bi bila plakala božanstvene solze. To je bilo tedaj, ko nisem bila še nič za Tebe, Silvij, K sem samo brala Tvojo ljubezen v Tvojih prosečih očeh; tedaJ, ko je tvoje življenje bilo nema molitva, ki sem jo čula. Pridi zdaj, tu je mojo krilo, tu so moje roke. ' Ostani na kolenih, jaz bom rahlo božala tvoj upogni tilnik. Tvoja duša bo kipela k meni ko kadilo, jaz jo bom ce vdihnila, jaz te ljubim brezkrajno; in tvoje besede, v n] veliki čistosti, bom čuvala kakor so čuvajo dijamanti. Vedi dobro, tudi jaz bi se bila upognila. Na kolenih pred tabo in bi ti bila rekla: Daj mi svoje i odločne roke, ki se ne upajo dotakniti mo, svoje srce polaga v nje, sprejmi ga v dar. Tvoje je v radosti in boli, v življenju in smrti. Ali tedaj Silvij, ura ni bila še prišla. — 22 — ■“............................... ■IIMIIIIIIMMM STEGU in DRUGI, Ljubljana, SV. PETRA CESTA 95. Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja. Parne in vročevodne kurjave. Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično .varjenje. 55JGS8 SSŽtSS 53JG5S 52RSS ” Kreditni zavod zo trgovino in industrijo :: Ljubljana, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju). brzojavke: Kredit Ljubljana. Telefon št. 40, 457 in 548. Obrestovunje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih pa-PlrJev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake Vfste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. kses ssacsa sssa ssjgss ^IMilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ I mm oii n jiigosuviji I d. z o. z. | priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo jf | rnaslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano i S rnleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom. 1 ^»niiniiiiiiiiiiiniiiuiiiiiMiinHiiiiiiiiiiiuiHiiiHHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniinminniiiiHiuiinimiiti# • S mZZZZZZZZZZZZbZZZZZ • S • S mmSZZmSZSmS S • SSSSSSSSSSi JADRANSKA BANK A - BEOGRAD. Delniška glavnica: Din 30,000.000— Rezerva: Din 15,000.000-—. PODRUŽNICE: ?'• ^vtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKO. AFILI1RANI ZAVOD: FRANK SAKSER STATE BANK .jcORTLAND STREET NEW YORK C1TY. :!!==::: priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov. ~ .§ Kavarna .ZVEZDA' (Fran Krapeš) Ljubljana Kongresni trg Shajališče gledališke publike. Največji davki Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete! Mnogo denarja si lahko prihranite ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine A. & E. Skaberne Ljubljana, Mestni trg štev. 10. ji..... Im#