---- 193 ---- Dopisi. Iz Kragujevaca v Srbii 1. maja. (Kon.) Po Srbii negotovega kruha iskati nikakor in nikomur ne svetujem, štipendij tukaj ni za tujce in učiteljev se ne manjka. Kdor hoče pa profesor na belgradski veliki šoli ali v kaki srbski gimnazii biti, naj se obrne do gospodina ministra prosvete in nauka Kosta Cukič-a. Na negotovost ne mislite in nikar ne hodite v Srbijo. Grozno težko je tukaj kruha si iskati, in še mnogo teže je, ga dobiti. Videl sem tacih žalostnih slučajev tukaj že precej , ne samo na naših severnih Poljakih, ampak tudi na lahkomiselnih druzih narodih. Gorje mu, kdor v Srbijo prileti, misle, da tukaj njega in njegove učenosti komaj čakajo. Nič mu ne pomore pamet in učenost, ki je zabeljena s tujim maslom! S peresom si kruha služiti ne more, ako ima tudi še tako dobro praktiko in izurjeni „kancleištil"; ker tukaj je domačih pisarjev, učiteljev, juristov in advokatov že preveč, in tukaj nemška kultura celo nič ne veljd. Ako ni dobro s srbsko mastjo zabeljena in začinjena, ne nasiti nobenega trebuha, to je, kdor srbski govoriti in pisati ne zna, si ne more tukaj s peresom kruha slutiti. In kaj počne potem tak lahkomislež tukaj? Delati ne znd in ga je tudi dela sram. Na tujem mora iz tujcev si znance stvoriti in iz njih prijatelje, da životari! Zato bi mi prav žal bilo, da bi kak Slovenec na ta način v Srbijo pridirjal. Tudi on bi moral iti iz tujcev znance in prijatelje umetno delati, ali pa od-laziti domu. Istina, da Slovenec bi se kmalu srbski naučil; al tukaj je te stranke učenih ljudi dovolj, kakor sem rekel ravno pred, in domač Srbin, se ve da po pravici ima povsod prvenstvo in pred vsakim Slovanom iz tujih dežel. Jaz mislim, da je mnogo pametneje na jugoslovanske še zelo prazne in rodovitne dežele obračati in ondi naseljevati se, kakor pa v daljno Ameriko in v druge čezmorne dežele misliti. Dokler je častiti gosp. Pire misijonar v Ameriki, je že še, ker on je desna roka in varh kranjskim naselnikom v severni Ameriki; kaj pa počno reveži ondi, kadar častitljivi starček oči natisne? Lepe jugoslovanske dežele se bojo in se morajo kmalu divjega turškega jarma osloboditi, in potlej bo v teh prekrasnih, rodovitnih deželah pravi raj naše zemlje. Toraj, kdor misli na preselitev, preseli naj se le-sem ali nikamor! Ako marljivi krotki Bulgarin v Srbii dobro živi, ne vem, zakaj pridni in pohlevni Slovenec ne bi živel? Saj vas poznam, da ste kakor Bulgarin delavnih rok, da vam para ni! Delate in trudite se pozimi in poleti, brbate po zemlji ponoči in podnevi, pa komaj si pridelate košček črnega kruhka in kapljico kislega vinca. Vse, kar je boljega, si privoščiti ne smete, nego morate poprodati, da plačate velike davke in druge potrebščine. Res, da vas Bulgarin v umetnem vrtnarstvu in sploh v umetnem zemljedel-stvu, v treznosti in varčnosti jako preseže, kakor vi njega prekosite v lepi nošnji in iišpu, kar pa vas mnogo denarja stane. Ako pridete sem, bote morali z domačimi pridelki opravljati se, delavnike in praznike; kajti tukaj je evropejsko blago iz fabrik strašno drago. In ako bi si sčasoma vaše žene in hčerke svoje glave in vratove s težkimi belimi rubli in rumenimi cekini pokrile, se vi, možje in očetje, ne smete huditi nad njimi! Pomislite, da se tukaj drage bele peče in lepi svilni robci ne dobijo! saj bote morali tudi vi brez dragih jerhastih hlač, brez dolgih čevljev, brez lepe kamižole in lepega klobuka v opankah in v samih gatah hoditi, na glavo si bote pa kako ovčjo kožo vrgli, tako tudi čez prsi, namesti lepega naprsnika (lajbiča) s svitlimi gumbi. Neki gosp. dopisnik „iz Gorenskega" vam je ruski Kavkaz priporočal. Res! da je ruska vlada poštena in najmoČneja vlada na svetu. Planine kavkaške imajo rodovitne doline in prekrasne, plodne ravnine, na oba-lih črnega, kakor tudi kaspiškega morja. Kavkaz ima še starodavne bogate hoste, po kterih se lepa vinska trta ovija, in sladko grozdje brez vsega obdelovanja rodi! Humbold pravi, da tako sladkega grozdja nikjer na svetu jedel ni, kakor ga je v Astrahanu in v Kavkazu, kjer se grozdje po hostah obira, največ pa ga tiči pozobljejo. Vi bi tam kakor Rus in brinovke sladko grozdje po hostah obirali in si dobro vince iz njega delali, bi v lepi deželi res dobro pili in jedli, in kaj dobro živeli, in bili bi podanjiki najmočnejega čara na svetu, pred kterim se ves svet plaši, in posebno turški sultan pred njim trese. Io vendar vam pri vsem tem v lepi Kavkaz jaz nikakor ne bi svetoval iti, dokler so srbske zemlje ljudi prazne. Kar ima Kavkaz, to ima tudi Srbija v obilosti, in vse človeškemu življenju potrebno. Res, da v Srbii se mora vino z matiko pridelovati; pa zakaj bi se človek za dobro kapljo malo ne potil? Jaz dajem Srbii prvenstvo že zato, ker je ona blizo, Kavkaz je daleč. V Srbii je en narod, bračo Srbi, s kterimi bote prve dni govoriti mogli; nasproti v Kavkazu je zmes raznih narodnosti. Ondi vladajo sjavepolni Rusi; al izvan njih so na Kavkazu še divji Crkesi, kterih plemstvo se je v sultanovo carstvo preselilo , sužni narod črkeški pa je domd ostal. Jaz nikakor ne bi želel, da bi vi med te divjake prišli. V Kavkazu živijo tudi Poljaki; izvan njih špekulativni Nemci, ki grejo po vsem svetu s trebuhom za kruhom „Ubi bene, ibi patria!" V Kavkazu so tudi Jermenci, večidel od trgovine in špekulacije živeč narod. In Bog v6, kake narodnosti so še vse izvan Tartarov, Per-zov itd. v Kavkazu? Da brez Judov tam ni, se ve da. — Kavkaške planine in njih plodne doline in ravnine ležijo med strašno nemirnima in vetrovitima morjema. Zdaj sem vam povedal vse, kar vem in znam. To naj vam bode zadosti, ker več storiti ne morem , kajti jaz ne morem po deželi iti, da bi vam zemljo izbiral, ker nimam časa in ne smem iz Kragujevaca brez dolžnosti zvanične. Tudi odpisavati mi je težko , in celo nemogoče vsakemu posebej. Zdaj storite kakor vam drago; ako idete v Kavkaz, srečna vam pot, in pozdra- ----- 194 ----- vite tam vse Ruse. Pridete v Srbijo, dobro došli! Srčen pozdrav in z Bogom! Dr. Janez Podliščekov. V Buda-Peštu 1. rožnika. V. —^ (Dalje.) ( Kakor Ljubljana na obedveh krajih Ljubljanice, stoji Buda-Pešt na obeh bregovih Donave, na desnem bregu Budin (Ofen), na levem pa Pest. —Ljubljanica je v primeri z Donavo, kar velikost zadeva, to kar je Gradašica v primeri z Ljubljanico. Med Buda-Pe-štom je vodotoč Donave najoži, meri čez železni ali verigasti most 450 korakov srednje velikosti. — Buda ali Budin je prav staro mesto, njega začetek v zgodovini ni nikjer do prvih časov dokazan; toliko je pa gotovo, da o času Rimljanov že so Budin zarad svojih zdravilnih toplic mnogi hromasti bolniki obiskavali. — Budin je do 1848. leta veljal za glavno mesto Oger-skega. — Razpada na te-le mestne oddelke: Trdnjava, ktera se razprostira na podolgastem hribu, ljubljanskemu gradu podobnem pa tudi blizo tako visokem. Trdnjava je v celem okrogu z močnim zidovjem obdana. Hiše v trdnjavi so večidel stare in prav močno zidane. Prebivavci trdnjave so skoraj vsi nemške korenine, od 1848. leta so se pa na magjarsko stran prevrgli; govore pa večidel le še nemško. Cerkve so v trdnjavi tri katoliške in ena luteranska. Razun budinske mestne županije ima v trdnjavi tudi deželna vlada, vojaško deželno veliteljstvo, deželno staviteljsko vodstvo in deželno finančno rediteljstvo svoj sedež, in še nektere niže urad-nije. — Med vsemi poslopji v trdnjavi je kraljeva palača najlepša in najzanimivejša, pa tudi s pripadajočimi stavbami skoraj 5. del celega hriba na južni strani pokriva. — Pogled s trdnjave, posebno na mogočno Donavo (proti solnčnemu izhodu) in proti Peštu je veli-kansk. Kdor se ne hodi rad daleč sprehajat, se more lahko po obzidji trdnjave po svoji volji prekorakati ter se lepe lege tega kraja do dobrega nagledati. Za kraljevim gradom je orožnica, za orožnico pa štirivo-glata, oral velika ledina, na sredi ledine pa stoji spominek generala Henci-ja, — onega generala, kteri je budinsko trdnjavo leta 1848/9 tako junaško puntarskih naskokov branil, naposled je pa vendar le zmagan bil ter je smrt junaka storil, in ž njim 418 vladarju zvestih vojakov. Imena vseh teh vojakov so okrog podstave vlita. Tesno postane Slovanu pri srcu, ko imena teh bojevnikov pregleduje, skoraj sami Slovani so bili ti reveži, ki so na dan zmage honvedskega orožja na zi-dovji budinske trdnjave za dom in cesarja kri prelili. Kaka ironija! Spominek ima poznim potomcem pričati, zakaj je bilo toliko krvi prelite ter ima imena padlih slaviti; zdaj so se pa reči tako spremenile, da spominek ne more več veljati za to, za kar je postavljen, marveč privržencem in slaviteljem magjarskih prekucij 1848/9 dokazuje, da je zmaga honvedov čez 18 let za dobro spoznana. — Spominek sam je iz litega železa, podoben je vrhu gotiškega turna, v sredi lin je videti genij, kteri na tleh slonečemu vojaku v čeladi in oklepu lor-berjev venec na glavo poklada. — Se sedanjimi političnimi razmerami na Ogerskem se ta spominek nikakor ne ujema, in čudno se mi zdi, da ga sedanji magjarski vladni možje še niso odpravili. Velike vrednosti za prebivavce trdnjave je naprava, da je voda iz Donave po ceveh na hrib napeljana, parna mašina blizo železnega mostu vodo na vkreber goni ali vzdiguje. (Dalje prihodnjič.) Iz Celja, X. — Naključba me je 30. maja pripeljala v celjsko okrožno sodnijo, ko je ravno bila obravnava zavoljo hudodelstva ropa in raznovrstnih tatvin; kakih 12 je bilo zatožencev, izmed kterih sta dva bila po 15 let, eden na 10, eden na 5 let — v težke ječe, ostali pa na krajši čas obsojeni. — Prav hvaležen sem bil naključbi, da me je bila le-sem pripeljala; imel sem namreč priliko slišati končni govor državnega pravdnika g. Hren-a, ako se ne motim, vašega rojaka, kteri, kakor so mi pravili, v Celji pri svojih govorih edini se poslužuje domačega jezika; govoril je v olikani slovenščini tako gladko in izvrstno, da sem si želel ves regiment nasprotnikov našega jezika vpričo, da bi se bili prepričali, da laž je vse, kar čenčajo o nesposobnosti slovenščine v uradih in da je le resnobne volje in pa nekoliko brige treba, da se zadosti pravičnim našim tirjatvam. Ni ne naš jezik kriv, da ne vživa še svojih pravic v kancelijah, ampak tistim gre krivda, ki bi ga med našim narodom imeli znati, pa ga ne znajo in potem „bcrichte" delajo, da ni še dosti omikan. Ako bi le eden bil izmed uradnikov — pa na čast naj jim je rečeno, da jih je veliko — kteri opravljajo svoja opravila v pravilnem čistem jeziku, je s tem edinim že dokazana popolna zmožnost slovenskega jezika za kabcelijsko uradovanje* Pa čemu pridigovati gluhim ušesom! Iz doljnjega Štajarskega 4. maja. P. V. — Povedale so „Novice" že večkrat kako prav šaljivo, zraven pa tudi žalostno prikazen, ktera se v ljudskih šolah po deželi nahaja, posebno v tistih, v kterih se otrokom poleg izobraževanja v maternem jeziku tudi nemška „kultura" vceplja. Al kaj bi dopisnik iz Gorenskega v 21. listu „Novic" mislil ali rekel, ako bi v našo šolo stopil, v kteri se več kakor polovica slovenskih otrok po nemških učiteljih v nemščini podučuje. Ako želiš, dragi bravec, najpopred izvedeti, kako izurjen je gospod učitelj v slovenščini, poslušaj ga pri cerkvenih opravilih slovensko popevati in sodi potem sam, ako na priliko pri kakem pogrebu v stari mili slovenski pesmici: „0 duša pojdi k tvojemu Bogu, ki te je stvaril" ... itd. na zadnje med drugimi nerazumljivimi besedami za popotnico slišiš besede: ,,To tele zdaj zemlji damo" itd. Marsikrat bi se mrlič, ako bi to nadgrobnico slišal, nevoijno obrnil, da bi hišica tako tesna ne bila ! — Ako stopiš v šolo, bodo te v vseh treh razredih otroci prav pohlevno in pobožno pozdravili z „Galop seids Kristus!" Stisni se potem v koteč in poslušaj poduk v „Sprachlehre", ki se je slovenski otroci učijo. „Go-spod učitelj zakliče: „Still — gebt Acht" ter kaže z tepežnikom na črko na tabli rekoč: „Wie heisst dieser Buchstabe? — dieser Buchstabe heisst — i —. Wass ist — i — fur ein Laut? i ist ein Selbstlaut. Warum? Weil er fur sich deutlich ausgesprochen werden kann. — Alsov„Pauček" sag Du jetzt: Wass ist i fur ein Laut? Šolar: i ist ein Selbtlaut. — Warum? Šolar: waler zu sich allein deutsch gebrochen werden kann. — Takih odgovorov moreš slišati obilo. Iz takih šol pa iz-rastejo potem možje korenjaki, kteri pozneje, bodi si ali srenjski predstojniki ali svetovavci pri volitvi novega učitelja, ko se jim živo priporoča mož, kteri ume temeljito slovensko pisati in brati, odgovarjajo: Mer brauchmer kan windische Schul, windisch lernen die Kinder zaus .... Žalostno, ali resnično! Bedrovski. V Železni Kapli na Koroškim 10. junija. — Naj sledeče vrstice pričajo, da narodni duh iz Koroškega še nikakor ni tako pobegnil kakor je celovški deželni zbor mislil. Pri nas v Železni Kapli, kjer so milemu našemu jeziku v šoli še pred nekterimi leti trobili: ,,memento mori", — kjer so ga pri sabotnih večernicah in o postu pri postnih pridigah celo iz božje hiše izgnali, je letošnjo vigredlepa cvetličica pognala. „Slovensko bralno društvo" se imenuje. Njegov namen je: ljubezen do ------- 195 ------- branja buditi, omiko in izobraženje vsestransko po našem okraji širiti, v jeziku maternem se učiti pa tudi pošteno se kratkočasiti in vse to izključljivo na narodni podlagi. Z blago mislijo o bralnem društvu se je sicer že marsikter rodoljub ponašal, al prav oživela se je še le 8. decembra 1865. leta, ko so gospodje Duler, Glo-bočnik, Male, Prne in učitelj Prnuč več kot 50 raznovrstnih knjig skupej spravili. Že 26. dne omenjenega meseca se je združilo blizo 14 Članov s tem namenom,