CEUE, 11. OKTOBRA 1979 - ŠTEVILKA 40 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Vsem občanom konjiške občine iskrene čestitke k prazniku in sadovom dela, ki so vidni na vsakem korak'- seh krajevnih skupnostih občine. Želeli bi le, da bi bilo med občani konjiške ^očine še več bralcev Novega tednika... »Vlak, ki je imel dušo* je naslov reportaže novinarja Mitje Umnika, ki je ob sodelovanju nekdanje ekipe starega »Konjičana* obudi! spomine na železniško progo in življenje ob njej. Res, to so le še spomini, prijetni pa tudi boleči. O najhujših bojih Tomšičeve brigade pišemo v tej številki pa tudi o tihih in nevarnih kurirskih poteh. V Kozjem imajo problem z zdravstveno službo v sicer lepem in novem zdravstvenem domu. V mozirski občini se bodo morda odločili, da bodo del gozdnih površin namenili izključno znanstvenim raziskavam. Tudi o novi mlekarni, ki le počasi leze do postavitve temeljnega kamna teče beseda. Ne na široko, a ravno dovolj, da bo vsak razbral smisel zapisanega. Še izlet na slovenjgraško Pohorje s poslušalci celjskega Radia pod pokrovi- teljstvom TTG Celje. Bilo je lepo in prisrčrio. Lep pozdrav! DRAGO MEDVED OBISKALI SMO GORENJE NAD ZRECAMI - NEVARNE POTI muKOR GA BO, BO SLADKO! Nasmejana fantiča iz Jerneja sta lahko simbol za letošnjo vinogradniško bero: kolikor ni trte, oziroma pravih poganjkov, uničila zmrzal in pozneje še toča, bo letos vino sladko in kakovostno. To so prve ugotovitve, ki veljajo kar za vso Slovenijo, razlike bodo le v količini. Zadnje septembrsko sonce je dalo še zadnji sladkor, te dni pa vinogradnikom malce nagaja vreme, toda svoje delo bodo dokončali v pravem času. Reportažo s trgatve berite v naslednji številki Novega tednika. Foto: D. M. V CELJU TRINAJSTIČ SIJOČE ZLATO Želja za sodelovanje z neuvrščenimi v petek opoldne se je na lepem prostoru med Savinjo in stavbo Pokrajinskega mu- zeja ob vhodu v lapidarij zbralo veliko število ljudi, ki so prišli na otvoritev zdaj že XIII. mednarodne zlatarske razstave. Ta bo odprta do ne- delje, 14. oktobra. Na visokih stebrih so pla- polale zastave desetih udele- ženk, ki so se prišle v Celje predstavit s svojimi izdelki s tega »blestečega« področja. Številne goste iz domovine in tujine je pozdravil direk- tor OZD ZLATARNE Celje Stane Seničar ter jim seveda tudi spregovoril o njihovih željah pri nadaljnjem širje- nju celjske mednarodne zla- tarske razstave. Največja že- lja organizatorja je, da bi po- leg nadaljnjega širjenja vezi z zlatarji Evrope prišlo čim- prej tudi do aktivnega sode- lovanja z zlatarji iz neuvršče- nih držav, ki bi se morali čimprej pojaviti na celjski razstavi. Poleg številno lepih izdel- kov, ki pomenijo pravo pašo za oči, so posebno pozornost pritegnili tudi prvič razstav- ljeni izdelki iz brušenega ru- bina iz makedonskih nahaja- lišč. Na XIII. mednarodni zla- tarski razstavi sodelujejo predstavniki Španije, Zvez- ne r^ublike Nemčije, Belgi- je, Svice,^ Italije, Poljske, Madžarske in seveda Jugo- slavije. Razstavo je otvoril član Zveznega izvršnega sveta SFRJ Boris Šnuderl. T. VRABL Člani Komornega mo- škega zbora bodo pod umetniškim vodstvom prof. Vida Marcena od 13. do 15. tega meseca na po- membnem mednaro- dnem turnirju. Pot jih bo znova vodila na Nizozem- sko, kjer imajo zlasti v Schinveldu več kot dobre prijatelje. Po programu bodo že prvi dan prihoda na Nizo- zemsko, v soboto, 13. t. m., zapeli pri svojih gosti- teljih. V nedeljo, 14. okto- bra, bodo sodelovali na proslavi 50-letnice slo- venskega pevskega zbora Zvon v Brunsu, v pone- deljek, 15. t. m. pa še kon- certirali v Leidenu blizu Amsterdama. In če bo dovolj časa, jih čaka v soboto še nastop v Eisenu, kjer imajo člani slovenskega društva vsak drugi teden svoja sreča- Ua. ŠOŠTANJ: NAPOTNIKOVA GALERIJA V počastitev letošnjega praznika Krajevne skupnosti Šoštanj, ki sovpada s praznikom velenjske občine v spomin, ko so borci I. Štajerskega bataljona v noči od 7. na 8. oktober 1941. leta napadli Šoštanj, so v preure- jenih prostorih Doma kulture odprli Napotnikovo ga- lerijo To bo poslej stalna zbirka dvajsetih kipov iz umetni- kove zapuščine, ki je bil ob 70-letnem življenjsken- jubileju imenovan za častnega občana Šoštanja. V. KOJC ORGANIZACIJSKI ODBOR ZA MEP 80 V torek je bila v Celju prva seja organizacijskega odbora, na katerem bo slonelo glavno breme za dobre priprave in kasnejšo izvedbo MLADINSKEGA EVROPSKEGA PRVENSTVA v košarki, ki bo v Ce- lju. To je novo veliko priznanje celjskemu športu, v tem primeru pa še posebej vse bolj razvijajoči se ko- šarki. Na seji so imenovali komisije ter sprejeli njihove programe dela. V organizacijskem odboru je 32 članov, predsednik je Branko Martič, tajnik pa Vili Suster. Sicer pa so v odboru znani celjski športni in družbeno- politični delavci, kar že zagotavlja resen pristop k orga- nizaciji te pomembne prireditve ter tudi njeno dobro izpeljavo. Prvo sejo organizacijskega odbora MEP 80 je sklicala Zveza telesnokulturnih organizacij v Celju. T. V. SREBRNA KOŠUTA ZA METKO Zvone Dežnak, direktor delovne organizacije METKA v Celju: »Od 1. do 7. oktobra je bil v Beogradu tradicio- nalni sejem jugoslovanske mode. Že večkrat smo na njem sodelovali, vendar še nismo nikoli dosegli takš- nega uspeha", kot letos. Edini smo osvojili ,srebrno košuto' v tako imenovanem dopolnilnem programu. Lahko povem, da nam to priznanje med vsemi doslej dobljenimi pomeni največ, poleg tega pa je tudi lepo darilo za naših 50 let.« T. VRABL V ROGATCU BODO ODPRLI NOVO ŠOLO Novo poslopje osnovne šole v Rogatcu ni samo bi- stven prispevek k razvoju vzgojnoizobraževalne dejav- nosti v šmarski občini, je v bistvu tudi velik praznik za učence in starše, saj so s samoprispevkom delno omo- gočili izgradnjo tega pomembnega objekta. Novo šolo bodo v Rogatcu svečano odprli v soboto dopolne. ZNANOST, RAZISKOVANJE NESPRETNI SMO Bližnjice ne pomagajo Premalo se zavedamo vlo- ge znanosti, raziskovanja in inovacij, je bila kratka in je- drnata ugotovitev po razpra- vi na 4. seji predsedstva OK SZDL v Celju minuli pone- deljek. Ni naključje, da je ta tematika našla svoje mesto na omenjenem mestu. Z do- sedanjimi rezultati v celjski občini ne moremo biti zado- voljni. Smo pred novim srednjeročnim načrtova- njem, na vidiku je nova skupščina občine Celje, kjer bo potrebno delegate teme- ljito seznaniti z obstoječim stanjem in novimi razvojni- mi možnostmi. Predsednik skupščine občinske razisko- valne skupnosti Miro Janči- gaj je opozoril na materialno in kadrovsko sušo, na ovire, ki so še pred prodorom so- dobnih razvojnih načrtov. Tudi razprava je pokazala na nekatere nepovezane napo- re, da bi v občini vendarle krenili hitreje po poti razi- skovalnega dela in temelj i- tejšega izkoriščanja znanja, inovacij, ki so v upadanju! Sklepi predsedstva so bili jedrnati: k obstoječemu gra- divu ocene stanja je treba še dodati in izpostaviti posa- mezne nosilce razvoja v celj- skem gospodarstvu, pred- vsem potrebno je izdelati oceno samoupravne organi- ziranosti te dejavnosti, opre- deliti vlogo Celja v spremi- njanju stanja v Sloveniji in na območju, pospešiti bitko za boljše materialno, finanč- no in kadrovsko vlaganje v znanstveno in raziskovalno dejavnost, podpreti krepitev vloge občinskih skupnosti. Tudi vsi koordinacijski od- bori za boljše gospodarjenje naj bi razpravljali o tej pro- blematiki, občinski sindikal- ni svet bo moral v sodelova- nju z IS in društvi v celjski občini dogovoriti akcijo za aktivnost svetov, vse samo- upravne interesne skupnosti bodo morale razpravljati o raziskovalnem delu na svo- jem območju, opredeliti pro- gram strokovnih društev v občini za delovno povezova- nje. Širša in zelo resna druž- bena naloga pa je v spremi- nanju mentalitete: ne spo- štujemo dovolj raziskovalne- ga dela, načrtnosti. Rezultate bi radi takoj, premalo dela- mo dolgoročno. Rezultatov, ki naj vodijo v načrtno ra- zvojno politiko na različnih področjih, pa brez temeljite- ga raziskovalnega dela ne more biti in so zato bližnjice zaman. So lahko kvečjemu potuha, muha enodnevnica in toleriranje dosedanje le- žernosti D M. JUBILEJI NA GORI OLJKI V nedeljo je bila na Gori Oljki nad Andražem oziroms Polzelo proslava v počastitev 60-letnice KPJ in 40-letnice okrožne skojevske konference. Mladim je tam spregovoril Peter Šprajc in orisal delo skojevcev v letih pred vojno, med vojno in govoril tudi o vlogi mladih v današnji družbi. Sicer pa so v počastitev obeh obeh jubilejev pripravili dvodnevni pohod mladih od pomnika do pomnika NOB ter v soboto zvečer kviz tekmovanje v Braslovčah. V nedeljo je Peter Šprajc odkril na Gori Oljki spominsko obeležje okrožne konference ter ga predal v čuvanje mladim iz Andraža. Več o slovesnosti pišemo na drugi strani. J V -T T 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 GORA OLJKA MUDI VEDNO NAPREDNI Odkrili so tudi spominsico obeiežje v nedeljo popoldne so na Gori Oljki nad Polzelo pro- slavili pomembna jubileja: 60-letnico ustanovitve KPJ in 40-letnico okrožne sko- jevske konference. Zbranim mladincem je spregovoril prvoborec Peter Šprajc, ki je orisal mladinsko gibanje v teh krajih pred drugo sve- tovno vojno ter v času borbe. Peter Sprajc je povedal, da je skojevsko organizacijo usmeril v vse večje osvešče- nje- Ivo Lola Ribar ter potem nadaljeval: »Delavski razred je imel v teh krajih že svojo tradicijo v borbi za svoje pra- vice. Osrednje točke so bile v libojski keramični industriji, rudniku Zabukovica, tekstil- ni tovarni v Preboldu, tovar- ni usnja v Šoštanju in rudni- ku v Velenju. Tudi tod je bilo precej delavske mladine, ki je živela v siromaštvu ob bornih zaslužkih svojih oče- tov in je ob doraščanju vse bolj spoznavala krivice kapi- talističnega družbenega reda.« Peter Sprajc je povedal, da je mnogo delavcev delovalo v društvih Svoboda in ka- sneje v Vzajemnosti, kjer so si ob kulturnem udejstvova- nju širili tudi politično ob- zorje na marksistični podla- gi: »Leta 1938 in 1939 so v teh krajih začeli ustanavljati skojevske skupine, katerih mentorji so bili posamezni člani partije. Skupine so bile po številu članov na začetku manjše, pozneje pa so štele že dvajset in več članov. Ob ustanavljanju so bili člani SKOJ predvsem iz vrst de- lavskih družin, študentske mladine ter obrtnih - vajen- cev, pozneje pa tudi iz kmeč- kih družin. Naloga SKOJ je bila, da pritegne v revolucio- narno gibanje čim več delav- ske in kmečke mladine, zato je bilo treba v prvi vrsti spoz- nati idejne cilje borbe in ob- like dela. Mlade smo osve- ščali na različne načine, od osebnih stikov in razgovo- rov, do razširjanja pollegalne in ilegalne mladinske litera- ture in časopisov do ne na- zadnje širšega zbiranja mla- dih na športnih igrah in v sekcijah Vzajemnosti.« Da bi takratno delo še bolj osvetlil, je Peter Šprajc potem govo- ril o tem, kakšno je bilo sko- jevsko delo v Zabukovici. Skupino so tam ustanovili spomladi 1939. leta, ko je šte- la osem članov, leto dni ka- sneje pa že petnajst. Za delo z mladino sta bila od partije zadolžena Silva Cilenšek in Vili Reberšak. Skojevske grupe je takrat povezoval okrožni komite SKOJ, v ka- terem so delovali prekaljeni komunisti in skojevci Vera Šlander, Biba Rok, Janko Vrabič, Polo Kudiš in Du- šan Finžgar. Da bi bili bolje povezani, so vsako leto orga- nizirali eno ali več okrožnih skojevskih konferenc, na ka- tere so posamezne skupine pošiljale svoje delegate, ki so poročali o delu na svojem te- renu in potem prenašali skupno dogovorjene naloge svojim grupam. Ena takšnih okrožnih konferenc je bila tudi na Gori Oljki in to za celjsko-savinjsko okrožje. Konference se je udeležilo okrog 50 delegatov s člani okrožnega komiteja in neka- terimi člani KP. Iz Zabuko- vice na primer so na konfe- renci sodelovali Marija Kle- men, Anton Žagar, Peter Šprajc, ter Silva Cilenšek in Jože Letonja. Iz Šaleške doline so bili Janko Vrabič, Tone Ulrih, Biba Rok, od okrožnega vodstva Dušan Finžgar, Polo Kudiš in Vera Šlander, iz pokrajinskega vodstva pa Mira Svetina in Viktor Stopar. »Glavna usmeritev konfe- rence je bila v čim širšem delovanju med mladino, od- pravila naj bi se ozkost, kjer se je še pojavljala, saj je šlo takrat za formiranje široke fronte vseh naprednih sil v Sloveniji za borbo proti faši- zmu,« je dejal Peter Šprajc. Po bogatem kulturnem pro- gramu na nedeljski slove- snosti na Gori so odkrili spo- minsko obeležje ter ga izro- čili mladim iz Andraža, ki bodo skrbeli zanj. JANEZ VEDENIK NA POLZELI$0SLAVILI Vsako leto v začetku oktobra slavijo na Polzeli krajevni praznik v spomin na 2. oktober 1942, ko so iz tega kraja izselili več rodoljubov in jih ustrelili kot talce. Letošnje praznovanje je bilo v znamenju mnogih pomembnih uspehov, o katerih pišemo v današnjem Novem tedniku, hkrati pa so proslavili tudi dvajsetletnico obstoja domačega planinskega društva. Na svečani seji skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij so podelili priznanja OF, ki so jih za dolgoletno delo prejeli Stanko Drolc, Martin Podlesnik, Franc Kralj, Milko Medvešček, Dani Fajfar, Alojz Šatler, Stanko Kralj, Rudi Divjak, Jani Marolt, DPD Svoboda in mešani pevski zbor Svobode. Prvič pa so podelili tudi priznanja krajevne skupnosti. Prejeli so jih Lovro Ogriz, Hilda Fajfar, Ivan Poteko, Ivan Satler, Ivo Šerdoner, Stanko Štorman in Rado Trobina. Za časthega kra- jana Polzele so proglasili Milana Grželja, ki je bil v tem kraju kar 30 let ravnatelj osnovne šole. Na posnetku vidimo Milana Grželja, ko sprejema listino častnega krajana. J. V. - T. T. NOV VRTEC V VOJNIKU še ena pridobitev iz progra- ma II. samoprispevka v celjski občini. Jutri bodo odprli nov vrtec v Vojniku, ki bo pomagal reševati veliko stisko v otro- škem varstvu v tem kraju, ki se je posebno v zadnjih letih naglo razširil. Več v prihodnji šte- vilki. MLADI NABORNIKI - BODOČI VOJAKI Od 2. oktobra do torka, 9. oktobra, je bilo vsak dan v dopoldanskih urah še posebej živahno v Mladinskem klubu v Celju. Prihajali so mladi fantje naborniki, katerim je to prva stopnica pri spoznavanju njihovih dolžnosti pri obrambi domovine. Peter Okrožnik, ki tudi dela na tem področju pri celjski občinski skupščini, je ob tem povedal: »Nabor poteka tako, kot v prejšnjih letih. Posamezne skupine nabornikov, bodočih vojakov, najprej seznanimo z njihovimi obveznostmi, nato pa jim priksižemo nekaj filmov s tega področja. Sledi seveda zdravniški pregled in prva določitev, kje naj bi fantje kasneje služili vojaški rok. Pri tem poskušamo seveda ugoditi tudi njihovim željam. Letos je predsednik naborne komisije Rade Mitrovski. Vse je potekalo v najlepšem redu in to bo nova generacija bodočih vrlih čuvarjev naših meja in domovine kot celote.« T. VRABL VOLILNE KONFERENCE V ZK PRESOJA RAZMER Konference bodo telcie do iS, novembra v času od 15. oktobra do 15. novembra bodo v vseh osnovnih organizacijah zve- ze komunistov na našem ob- močju - teh je po zadnjih podatkih 750 - opravili vo- lilne konference. To je do- govor, ki so ga na zaidnji seji potrdili tudi člani Medob- činskega sveta ZKS Celje. Ko govorimo o pripravah na volilne konference osnov- nih organizacij ZK pa je po- trebno poudariti osnovno stališče, da so volilne konfe- nja in KRANJNC ANICA iz Zbelovske gore, KLANČ- NIK BORIS iz Brega pri Ko- njicah in SELIH IRENA iz Slov. Konjic, VODOPIVEC BRUNO iz Šempetra pri No- vi Gorici in ŠPES MARTI- NA iz Slov. Konjic, KRA- MERŠEK JOŽEF iz Brezo- vice in KOKOL NEŽA iz Ka- mne gore, STRAMSAK JA- NEZ iz Žič in TEMNIK IVA- NA iz Žič. Laško JUVAN DRAG iz Laškega in TOPLIŠEK ROMANA iz Laškega. Mozirje RAKUN FRANC iz Dobleti- ne in ROPOTAR AMALIJA iz Gornjega grada, ŠTIFTAR PETER iz Podoleševe in KRIVEC MARJETA iz Po- doleševe. ESSSEHUl Celje 34 dečkov in 20 deklic Žalec Rojstev ni bilo Šmarje pri Jelšah 4 dečki in 2 deklice Slovenske Konjice Rojstev ni bilo Celje LONČAR SANDA, 60, Ce Ije, BUTINAR MILAN, 54 Celje, LETNER PAVLA, 67 Celje, OPREŠNIK JURIJ 87, Novo Celje, KRALJ AN TON, 51, Gornja Radgona TRŽAN FRANC, 31, Sentjui pri Celju, PAVRiC ROZALI JA, 85, Draža vas, OBRE2 ANTONIJA, 81, Dobje pr Planini, MEDVED VINKO 59, Zavidna pri Velenju. Žalec FLORJANC FRANCI SKA, 93, Vrbje, JERNEJC JAKOB, 76, Kaplja vas, KO VAČ HELENA, 66, Drešinjc vas, DIMEC ANA, 83, Globo če, PARFANT KATARINA 88, Dobrteša vas. Šmarje pri Jelšah PAJEK KAROLINA, 74 Zagorje, BAH ANTON, 79 Buče, STRAŠEK STANI SLAV, 35, Stranje, MAST NAK JOŽEF, 79, Dol pr Šmarju, FERME MARIJA 78, Brezje pri lekmarju. Slovenske Konjice BRGLEZ MATILDA, 81 Slov. Konjice, GLAVAČ FRANC, 88, Loče, JOSl FRIDERIK, 73, Garovik SKLOFLEK FRANC, 40 Zeče. Laško MARINKO MARTIN, 77 Rečica. OBISKALI SMO GORENJE NAD ZREČAMI Cesta do Gorenja Je res lepa, Je pa za da se njen mrk pozna vsak večer na televizijskih ekranih, pralni stroji pa / IZ KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE Po vasi Gorenje, pri Sv. Kunigunda, je dobila ime vsa krajevna skupnost, sicer pa zajema še zaselke oziroma vasi: Padeški vrh, Crešnova, Bezovje, Planina in Koroška vas. Jedro naselja Gorenje stoji nad Črešnovo na hrbtu, ki spremlja Dravinjo na sv. strani in je strnjeno okrog cerkve, šola je nekoliko nižje. Prva šola je bila zgrajena 1. 1877, nato 1. 1902 in bila 1. 1943 delno požgana. Cerkev^ sv. Kunigunde se omenja prvič 1. 1391 in od tedaj je ohranjen njen zvonik. Med leti 1882 in 1899 so ob regotiziranju cerkve odkrili sledove gotskih fesk, samostojen vikariat pa je postala cerkev 1. 1675. Vrh Gradišča (1283 m) je domnevna srednjeveška utrdba. Pred več kot 100 leti so v Gorenjakov hlev vzidali rimski nagrobnik, najden na Levič- nikovi njivi na Resniku. Našli so tudi še en nagrobnik in žare, pa je vse propadlo. Od tod je doma Janez Koprivnik (1849-1912), šolnik, pisec metodičnih del in poljudnoznanstvene monografije o Pohor- ju. Na njegovi rojstni hiši je od 1. 1959 spo- minska plošča. Junija 1944 sta imeh borbe z okupatorjem Tomšičeva in Šercerjeva brigada, požganih je bilo pet hiš, kurirska javka pa je bila pri Juriju Pavliču. Naj omenimo še približno nadmorsko vi- šino: od najnižjega Bezovja (620 m), Črešno- ve (650 m), Koroške vasi (780 m), Planine (okrog 800 m) do najvišjega Padeškega vrha (okrog 900 m). Gorenje samo bo imeh verjet- no čez 700 metrov. KUUB LEPI CESTI - TEŽAVE Krajevna skupnost Gore- nje nad Zrečami je po veliko- sti druga v konjiški občini. Poleg obeh ostalih pohor- skih krajevnih skupnosti - Resnika in Skomarja, se zaenkrat edino v Gorenju lahko pohvalijo s svojo naj- večjo pridobitvijo. To je prav gotovo lepa asfaltirana cesta, za katero so poleg denarja iz sredstev najmanj dveh sa- moprispevkov konjiške ob- čine, pa tretjega 3-odstotne- ga zreškega, porabili še veli- ko svoje lastne iznajdljivosti in prostovoljnega dela, pa še sposoditi so si morali nekaj denarja. Tako so dodobra osušili svojo krajevno bla- gajno, saj so asfalt položih tudi po sami vasi. Pri celjskem Izletniku so lani končno uspeli izposlo- vati štiri avtobusne prevoze na dan, s tem, da vozi avto- bus še del ceste po makada- mu do turistične kmetije pri Mahu. Sedaj pa je krajane strah, ker jim je zmanjkalo denarja za vzdrževanje ceste, čeprav so jim pomoč obljub- ljali vsi po vrsti, še največ v konjiški občini. No, pa iz teh obljub zaenkrat še ni nič. Tu- di niso zadovoljni z občinski- mi odgovori na svoja dele- gatska vprašanja na sejah zborov skupščine občine Slovenske Konjice. Odgovo- ri se jim zdijo preveč neotip- ljivi in resnično jih je pošte- no strah, da celjski Izletnik ne odpove komaj priborje- nih avtobusnih prevozov, če cesta ne bo redno vzdrže- vana. TV IN PRALNI STROJI ZA »OKRAS«... Za nujne primere imajo te- lefonsko zvezo, sicer skro- mnega dvojčka, ampak tele- fon je. Zelo nezadovoljni pa so z elektriko oziroma nape- tostjo, ki je praktično »na psu«, saj niti televizijskega programa ne morejo gledati, da posebej ne govorimo o električnih strojih za gospo- dinjstvo in kmečko gospo- darstvo. Tudi najboljši pral- ni stroj se podnevi zlepa ne zavrti, marsikatera skrbna gospodinja pa je dragoceno vsebino zmrzovalne skrinje lahko zabrisala na smetišče. Pa tudi s smetiščem imajo na Gorenju težave. Akcijo NNNP so celo izkoristili za urejanje smetišča pri mrliški vežici in za izgradnjo same mrliške vežice. No, s tem ob- jektom bo v kratkem pro- blem odpravljen, še prej pa bodo morali nabaviti kontej- ner, sicer se bo smetilo še naprej. Najbolj jezni zaradi elek- trike so zlasti v zaselkih Pa- daški vrh, Crešnova in Be- zovje, saj je v tem predelu najbolj nemogoča napetost. Včasih se krajani sprašujejo, če je DES-ELEKTRO morda »država v državi«, saj tokovi- no pošteno plačujejo, pa tudi vse ostale elektro-desovske prispevke, za svoje plačilo, pa dobijo slayo »robo« oziro- ma storitev. ZRAK, DA BI GA JEDEL... Celjani še posebej s polni- mi pljuči zadihamo, kadar pridemo v kraj kot je Gore- nje in v ostale zaselke nekda- nje Kunigunde, pa nekdanje Rožne vasi - Padeški vrh, Crešnova, Bazovje, Planina, Koroška vas. Posamezni za- selki in hiše so razmetane po bregeh lepo obdelanih njiv, travnikov in sadovnjakov, prepletenimi z vedno zeleni- mi hostami iglavcev jugo- vzhodnih obronkov Pohorja. Zrak, da bi ga jedel in čudo- vit razgled, lepote za oko v izobilju sicer nič več ne do- polnjuje pastirska idilika drobnice - ovac je v vasi ko- maj še za kakšen 20-glavi trop, pač pa v kraj privablja vse več »graditeljev«. Vrnilo se je že tudi več kot polovica zdomcev in uradni statistiki navkljub domnevamo, da bo število prebivalcev narastlo. Narasti pa utegne tudi števi- lo otrok, katerih 57 sedaj guli šolske klopi od prvega do če- trtega razreda, ostali se vozi- jo v Zreče. Seveda pa bo takšna rast zahtevala, in že zahteva, ure- ditev marsičesa. Predvsem trgovine, saj sedanjo poslo- valnico Kmetijske zadruge iz Slovenskih Konjic prerašča- jo čas in potrebe krajanov. Najbrž bodo v kratkem od- prli še zasebno gostišče, saj se o tem pravkar pogajajo. Naravnih lepot žejen in la- čen popotnik si pač mora tu- di v takšnem okolju kdaj pri- vezati dušo, da mu ne po- begne ... POPRIJETI ZNAJO VSI Ce je treba, in v Gorenju ter okolici je bilo tega že veli- ko, znajo poprijeti vsi kraja- ni. Aktivnost steče od vaških Značilna slika Gorenja: stogi s senom nadomeščajo kozolce. Veter, ki kar dobro potegne na 600 in več metrov nadmorske višine je muhast... Gorenje je novo ime: prej se je reklo celi fari Kunigunda. Gorenje je nastalo, ko je cela vas pogorela. Domačini pravijo »gorilo* je in ne gorelo. Zato tudi domačim rečejo kraju^ Gori je in ne Gorenje. Krompir, ta značilni slovenski zemeljski plod je šele v teh dneh na tej višini prikukal iz zemlje. Pomagale so mu pridne roke pobiralk od leve proti desni: Marija Kotnik, Marija Navršnik, Julijana Kumer, Ema Pavlič in njeni dekleti dvojčici Danica in Marija. Hrenova mama kljub osmimi koso po zeleni travnatipovrU zato se ne ustraši peš hoje iz\ Kot pri fizičnem delu je neua r ^ktrika tako slaba, p samo zjutraj. )v do krajevne skup- n organizacije SZDL. prvo nedeljo v mese- fogovarjajo. i lepih besed smo sli- ttiladino, ki je aktivna, io se izkazali prav v akciji NNNP ter za ^k pripravili in izved- ^ten miting s pestrim programom. ilturo pa je tako, pravi- »orenju - včasih je bilo ^ahno, saj smo čez zi- bali pripraviti po dve Prosvetno druš- •^^z Koprivnik je zače- ^ti oder v šoli, les so že in kaže, da bo na Oživela kulturna de- lt. bi bilo prelepo, če korenju imeli svoj pro- kader, ki bi živel tu- ^•"aju in s krajem, tako tovarišice hodijo v ' ^ šolo iz Zreč in pač časa pri roki, sva s bolj zase razmiš- Poleg SZDL in mladine je aktiven v kraju Rdeči križ, borci samostojno niso orga- nizirani, povezujejo se v doli- ni, v Zrečah, komunistov je le peščica; zato nimajo svoje osnovne organizacije. Razmerje med kmeti in de- lavci, pri zadnjih gre včasih še za delno kombinacijo s kmetijstvom, je pol na pol. Velika večina tistih, ki se vo- zijo na delo v dolino, je de- lavcev Uniorja iz Zreč, dva sta v Vitanjskem kovinskem podjetju, menda eden pri Li- pu, veliko jih je še v zreškem Cometu, za malenkost v Ko- nusu in drugih ozdih in toz- dih. V vasi Gorenje so štiri pra- ve usmerjene kmetije, glav- na je živinoreja, sicer pa se z mlekarstvom zadnje čase kar dobro in uspešno ukvar- jajo. Tu je še les pohorskih gozdov, drobnici pa je v glavnem že odklenkalo, kot smo že ugotovili. S kmečkim turizmom se ukvarjajo le Lipuševi, po do- mače Mahovi, nekaj drugih kmetov pa o tem še razmiš- lja. Saj veste, potrebni, so krediti in še kaj! Je pa poh- vale vreden imeniten lesen kažipot že v dolini, ki opo- zarja na edino turistično kmetijo na tem koncu! Na splošno v konjeniški občir i s kmečkim turizmom še bolj orjejo ledino, čeprav so prav njegovemu razvoju v prihodnjem srednjeročnem obdobju dodelili pomembno mesto, tudi v povezavi z ra- zvojem celostnega turizma na Pohorju. Sonce je ob najinem odho- du že davno zašlo. Oktobr- ska večerna svežina naju je po prihodu iz tople učilnice mogočnega šolskega po- slopja pošteno stresla. Svet- lo zahodno nebo na obzorju je obetalo hladno noč in prav takšen naslednji dan; prt:j polno krompirišče pri- dnih rok je potonilo v hla- dno in vlažno temo. Za na- ma so pred šolo osamele je- klenke varilcev, ki obnav- ljajo centralno kurjavo. Daleč v dolini so svetile luči, ki so naju kmalu spre- jele medse! D še korajžno zavihti Xe jo še kako ubogajo, Hla v Konjice in nazaj. tudi pri branju knjig. MAJDA HREN, tajnica kra- jevne skupnosti: »Vode imamo k sreči dovolj, če- prav so jo krajani vso nape- ljavah v lastni režiji. Šolski , bo ter' je zreški Comet, ki nam je prispeval 15 milijo- nov starih dinarjev. Imamo organizirano tudi malo šo- lo, enkrat tedensko nas obi- šče tudi potujoči vrtec.« TONE HREN, predsednik krajevne skupnosti: »Kraja- ni znamo poprijeti, kadar je treba. Mogoče imamo manj »pismenih« priprav, zato pa so naše akcije vseeno uspeš- ne. Res pa je, da bi se moral včasih človek raztrgati, da bi bil vsepovsod. Kar se tiče elektrike, pa res napišite, da smo z njo skrajno neza- dovoljni.« JERNEJ NAVRŠNIK, pred- sednik krajevne konference SZDL: »Z odgovori na naša delegatska vprašanja glede pomoči pri vzdrževanju ce- ste s strani občine res nismo zadovoljni. Imamo kakšnih 550 volilcev in vsega skupaj preko 1000 krajanov v naši krajevni skupnosti. Pa kmalu nas bo več, saj jih veliko želi graditi.« ALBIN MALEC - ne more- mo pisati in govoriti o Go- renju, ne da bi vsaj omenili Albina Malca, koroškega borca, človeka, ki so ga Nemci ob okupaciji že prvo leto zaprli in nečloveško mučili v mariborskih zapo- rih. V našem časniku smo že večkrat pisali o Albinu Mal- cu, simbolu upora in naro- dne zavesti. Vasica še z drugega zornega kota. Kdor je enkrat obiskal Gorenje, ga bo tja gotovo še zanesla pot. V vasi, oziroma v njeni bližini je tudi kmetija Lipuš, ali po domače pri Mahu, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom. A o tem drugič obširneje. Gorenje je lepa, ena najlepših vasic na našem območju. To je pogled na trafo postajo in osnovno šolo. V šoli pravkar vzgrajujejo centralno kurjavo, trafo postaja pa je simbol slabe električne napetosti. BESEDILO: MITJA UMNIK SLIKE: DRAGO MEDVED 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 TVD PARTIZAN GABERJE »IGRE BREZ MEJA« Samo delo opravičuje Titovo zastavo Partizan Gaberje je v po- častitev letošnjih jubilejev ter prevzema prehodne Ti- tove zastave organiziral v okviru akcij NNNP testira- nje članstva s področja par- tizanskega mnogoboja. Za- radi deževnega vremena so se preselili v telovadnico. Tudi udeležba - vsega 60 članov različnih starostnih kategorij - je bila skro- mnejša, kot je bilo pričako- vati. Podatki šestih testov z •rjenjem krvnega priti- ska v mirovanju in po obre- menitvi bodo dragocen na- potek vaditeljem pri njiho- vem strokovnem delu. »Igre brez meja« pa so povzročile izreden interes med občani. Pomerilo se je šest ekip v šestih nalogah. V medigri, kjer so z zavezanimi očmi podirali keglje in z vle- čenjem bremen s protiutež- jo, so zmagali železarji iz Stor pred Cinkarno in LIK Savinjo. V II. nalogi - pre- magovanju ovir s 64 kg težko medicinko - je zmagal Parti- zan Gaberje pred Cinkarno in železarno Store. V III. na- logi je bilo treba metati balo- ne, napolnjene z vodo in ob tem paziti na kar najmanjšo izgubo tekočine. Tu je zma- gal Partizan Gaberje pred Cinkarno in železarno Store. V IV. nalogi je bilo treba po- kazati spretnosti s slamna- tim možem z oviranjem na- sprotnih članov ekip. Zma- gali so železarji iz Stor pred Partizanom iz Stor in Cin- karno. V V. nalogi je bilo tre- ba pokazati ^v spretnostni vožnji s kolesom vrsto znanj v akrobatiki in ravnotežju. Tu je zmagal Partizan Gaber- je pred LIK Savinjo in žele- zarji iz Stor. V VI. nalogi je bilo treba pokazati znanje pri premagovanju ovir v obliki poligona z zavezanimi očmi, kjer so tekmovalce vo- dili tekmeci nasprotnih ekip. Zmagal je Partizan Gaberje pred Cinkarno in Partiza- nom iz Stor. Izredno domi- slene naloge, kjer ni manjka- lo tudi smeha, so pritegnile vse nastopajoče in številne gledalce. Generalni vrstni red: Par- tizan Gaberje 32 točk. Žele- zarna Store 28 točk, LIK Sa- vinja 24 točk. Cinkarna 24, TVD Partizan Store 21 in Kovinotehna 21 točk. »Igre brez meja« so povsem uspe- le. Organizator si je pridobil dragocene izkušnje, s kateri- mi bo v prihodnjem letu obogatil to obliko aktivnosti, saj bodo odslej »igre brez meja« tradicionalne v našem mestu. Za domiselnost pri organizaciji je prejel zlato kolajno tudi Mirko Trebič- nik, ki je prav pred sreča- njem težje obolel. Predse- dnik lO TKS Celje Bojan Planinšek je društvenim de- lavcem čestital kot nosilcu Titove zastave za 1979 leto. OBVESTILO Obveščamo vse stranke in poslovne sodelavce, da smo se preselili v nove poslovno-obratne prostore na Lavo 42 v Celju. Cestno podjetje Celje_ Testiranja se je v organizaciji TVD Partizan Gaberje udeležilo več kot 60 občanov. Foto: T. TAVČAR VESELA JESEN To je ena najzanimivejših pri- reditev, ki so si jo v zadnjih letih zamislile veliko ustvarjalne do- mišljije in še več truda, da prire- ditev uspe in da so z njo pred- vsem zadovoljni malčki in tudi starši. Naš posnetek je nastal na dvo- rišču vzgojno varstvene usta- nove Zarja v Drapšinovi ulici v krajevni skupnosti Dečkovo na- sede v Celju. Tu so si tovarišice VESELO JESEN originalno za- mislile. Pripravile so Cicibanovo hranilnico, kamor so hodili malč- ki po denar. Potem so z njim (v resnici so bili to žetoni), kupovali jesenske dobrote, ki so bile ra- stavljene in vabljive v različnih stojnicah. »Kupili« so lahko pe- čen krompir, sadje, pečen ko- stanj in izdelke - igrače iz sade- žev. Foto: A. STOPAR vam predstavlja oddelek ženske konfekcije MIRA GORŠEK, oddel- kovodkinja oddelka žen- ske konfekcije v velebla- govnici Tkanina: Enain- dvajset let sem že proda- jalka, tu v Tkanini pa de- vetnajst let. Pa me spra- šujejo, kako vzdržim ta- ko dolgo. Odgovarjam jim: to delo mi je všeč. Odločila sem se za ta po- klic. Vesefl me. In srečna sem vs^tej tedaj, ko sa- ma alt moje sodelavke, ženski, ki karkoli išče, dobro siretujemo... Pravzaprav nič novega, in vendar... Da, in ven- dar človek ostrmi, ko se znajde v drugem nad- stropju veleblagovnice Tkanine v Celju, v tistem kotičku, ki je urejen s po- sebno skrbjo in ki se je pred dobrim, letom, ali morda celo več, po re- dnem delu, spremenil v gledališki oder. To je oddelek ženske konfekcije v veleblagov- nici, oddelek, ki je v bi- stvu sestavljen iz treh de- lov. Največ prostora je odmerjenega za splošno žensko konfekcijo, prelep je kotiček Urške in vso resnobo vzbuja prostor, ki ga v veleblagovnici imenujejo »Črnina«. Tu je venomer živahno, kajti izbira je tako velika, da zadrege sploh ne po- znajo, tudi besedice ne v glavnem ne izrekajo. In če jo, leti na račun proiz- vajalcev, ki še vedno ne sledijo povsem željam, zahtevam in opozorilom trgovine. No, ta pot je mnogokje še zelo vijuga- sta, pa vendar se reči izboljšujejo. O tem govori tudi prav ta oddelek v drugem nadstropju vele- blagovnice Tkanine. Urška, vedno mikavna. Tudi sicer. To je oddelek, kjer se ustavljajo koraki neveste, kjer se izpolnju- jejo tihe želje: »da bi bila lepa tisti dan, ko bom re- kla da.« Poročne obleke. Vseh barv, čeprav se zdi, da je največ belih. Vse dolge, slavnostne, lepe... 2e ob pogledu nanje so vtisi bogati. Zanimivo je, da neveste vse bolj iščejo barvaste poročne obleke. Tudi te krasijo lep raz- stavni in prodajni pro- stor. Toda, Urška je bogatej- ša. Ima še druge izdelke. Plašče, jakne, usnjene in krznene... Urška je postala znana daleč naokoli. Semkaj prihajajo nakupovat celo ženske iz Ljubljane, Mari- bora in seveda iz širšega celjskega območja. V treh letih si je Urška pridobila ime. To pa pove vse. Gre za oddelek, ki je edin- stven pri nas. Bogato založen je tudi kotiček »črnine«. Kot Ur- ška, je tudi ta edini v Ce- lju in na širšem območju, sicer pa prodajno mesto, ki mnoge rešuje iz velikih stisk. Največkrat tedaj, ko je prišla v hišo smrt. Toda, črnina je tudi za druge, slavnostne prilož- nosti. Tu je vse, kar potrebuje ženska, kadar se želi ali mora obleči v žrnino. Od oblek do plaščev, od rob- cev do nogavic... vse ra- zen perila. Tudi pokriva- la. Vse na enem mestu. Velika izbira. Ženske to vedo. Tu je prostor, kjer v miru izberejo tisto, kar se jim zdi primerno. In potem še tretji koti- ček na oddelku ženske konfekcije v. veleblagov- nici Tkanina. Imenujmo ga kar splošna konfekci- ja. Velik prostor. Nobene stiske. Dovolj pros'tora za sprehode in oglede med stojali in neštetimi obe- šalniki. Tu je praktično vse, kar ženska išče za vsak dan, za druge prilož- nosti in podobno. Krila, bluze, obleke, kostimi, plašči, jutranje in delovne halje, hlače... Morda še kaj. In prav gotovo še kaj. Sicer pa, skratka vse. Vseh barv in vzorcev. Iz- delki najbolj znanih pro- izvajalcev lahke in težke konfekcije. Tu so plašči, obleke, kostimi več kot dvajsetih znanih proizva- jalcev, oziroma izdeloval- cev ženske konfekcije. Zaloga za vse. Tudi za vse postave. Za vse okuse in vsa leta. Toda, kaj bi šteli leta! Pravzaprav nič novega. Vse to veste in vendar si oglejte oddelek in ocenite njegovo zalogo. Zlasti zdaj za jesen in zimo. Bo- gata je. Pritegnila vas bo. j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 OBLETNICI PD POLZELA IN SAVINJSKE POTI V nedeljo so pri Korbarjevi domačiji nad Polzelo proslavili dvajsetletnico domačega planinskega druš- tva ter sedemletnico Savinjske planinske poti. O jubi- leju PD Polzela je zbranim spregovoril tudi predse- dnik Stane Storman. STANE STORMAN: »V PD Polzela je sedaj vključeno že okrog 300 ljubiteljev narave in pla- nin. Naše društvo se uvr- šča med najbolj delovne na tem območju. Redno se udeležujemo izletov v domača in tuja gorstva ter sodelujemo na različ- nih tekmovanjih.« B020 JORDAN, pod- predsednik: »Naše igri- šče je celotni slovenski prostor, ki se razširja po vsej domovini, odpira ne- katerim v Evropi ^i še ce- lo na drugih celinah. Tudi malih vzpetinic ne gre za- nemarjati, saj so vendar naše. Želim, da bi se v društvo vključilo še več novih članov.« FRANCI JEŽOVNIK, član MDO Savinjska: »V teh dneh praznujemo se- dem let Savinjske planin- ske poti, ki jo je doslej prehodilo že 590 planin- cev, kar ni majhna števil- ka. Samo do konca letoš- njega leta pa bo pot opra- vilo 78 ljudi iz vseh kon- cev naše domovine. ERNEST JELEN: »Član polzelskega planin- skega društva sem že od vsega začetka in še sedaj se redno vključujem v de- lo. Nekaj časa sem oprav- ljal tudi tajniška opravila. V gore redno zahajam, še zlasti poleti, spomladi in jeseni pa ni lepšega kot obiski po našem hri- bovju.« ZA VAŠ KRATEK ČAS VODORAVNO: 1. sloveče starorimljansko vino iz Fa- lerna, 9. starinski predmet umetniške vrednosti, antik- viteta, 16. poslovalnica, po- družnica, 17. kratko časovno obdobje, moment, 18. vul- kanski izmeček, raztaljena gmota, 19, kemijski simbol za galij, 20. ubijalski kit, 21. plinasto stanje vode, 22. I vzdevek pokojnega grškega ladjarja Onassisa, 23. nega- tivna elektroda, 25. francoski filmski igralec (Alain), 26. priimek in ime slovitega če- hoslovaškega atleta, tekača na dolge proge, štirikratnega zmagovalca olimpijskih iger, 29. denar zbran za določen namen, fond, 32. gladek tlak iz ilovice, malte, mavca in ce- menta, 33. melišče, melje, 36. mejno gorovje med Azijo in Evropo, 37. barva kart, 39. Nazor Vladimir, 40. levi pri- tok Rena v Švici, 41. del oče- sa, iris, 43. konjeniška taktič- na enota, ki šteje okoli 150 mož, 45. otopelost, brezčut- nost, 46. najstarejši član društva. NAVPIČNO: 1. prva hi- droelektrarna na sloven- skem delu Drave, 2. želatina iz alg, 3. italijanski slikar in pisatelj (Carlo 1902), 4. glavni števnik, 5. konec polotoka, 6. polnilo za sladice iz zmletih lešnikov, sladkorja in kaka- va, 7. muza ljubezenskega pesništva, 8. kemijski simbol za kalcij, 9. kratek požirek, 10. tuje žensko ime, 11. Alfi Nipič, 12. slovenski literarni zgodovinar (Mirko), 13. pri- padnik Italov, 14. kruti rim- ski cesar, 15. afriška plemen- ska in jezikovna skupina, 17. del zgradbe, 20. veliko črno- morsko pristanišče, 23. večja posoda, 24. glasbena spevoi- gra, 25. element dihanja, 26. del skoka v daljavo, 27. nem- ški slikar in grafik (Max), 28. peščena zrnca, ki jih naplavi morje ali reka, 29. hudo po- manjkanje vode, 30. sladko- vodna riba iz družine kra- povcev, 31. oseba iz Paster- nakovega romana »Doktor Živago«, 33. rdeči planet, 34. spremljevalec boga Erosa, 35. velika sibirska reka, ki se izliva v Severno Ledeno morje, 42. kemijski simbol za nikelj, 43. Eva Sršen, 44. plo- ščinska mera. REŠITEV SKANDINAVSKE KRIŽANKE, OBJAVUENE V 39. ŠTEVILKI NT Vodoravno: ŽVEPLO, OBALA, RADIOMEHA- NIK, ERATO, SREČKA, LIM, SATIRA, OCET, ROD, NŽ, ACETON, ALOA, KOMINFORM, HIMALAJA, IME, APA- ČE, APARAT, VAN, DA, ALE, AVDION, KK, GF, NERO, PA, RI, ACI, STO, OMAN, LOKOMOTIVA, SAMOSTREL, ATOL, AARE. 32 »Saj bo treba,« sta se odzvala oba hkratu. Ko je bil že daleč, je menila Nežika: »Ce ni na ušesa vlekel?« »Anza pa ne! Najboljši fant je v vsej soseski,« se je odkrito zavzel za tovariša Janez. Ko so izvedele vaške rekovnice, da sta šla skupaj v cerkev, so steknile glave in z zadoščenjem ugotovile, da so le imele prav. ' Glavno besedo je imela spet Babnikova Polona, ki je važno zamahnila z rokami: »Kaj vam nisem rekla! Grunt je pa le grunt. Lepo pa ni od nje, da ga je tako hitro pozabila. Saj pravim, mladi rod se je Ves izpridil.« »Če bo le čakala, čakala,« je zaskrbela za Nežiko Kompo- ^telka. »Tona bo gospodaril še trideset, trideset let, kakor je Matija, Matija njegov oče.« Drugi večer je bila tema kakor v rogu. Fantje naborniki so pili pri Zadniku in prepevali. Sosed cestar Friškovec se ]e že tretjič prebudil, se obrnil v zid in zagodel: »Človek še ponoči nima miru. And vendar...« Ura je že šla na enajsto, ko se je Janez odstranil od (druščine. Srce mu je močno utripalo, ko je stopal proti ^ežikinemu oknu še ves v negotovosti, če se dekle navse- zadnje morda ni premislilo. Potipal je po oknu in res: velik ^opek, zavit v svilen papir, je ležal med cvetličnimi lončki, ^akor svetinjo ga je Janez varno vzel v roke, ga razvil in Poljubil. Da ne bo trkal, je bil obljubil dekletu, zato mu je ^mahnila roka, ki se je bila že dvignila, da potrka na šipo. ^ pritajeno je šepnil med cvetice: »Nežika, hvala! Nikdar ti tega ne pozabim.« Ničesar ni imel, da bi si pripel šopek, zato je stopil domov in kar v temi iztaknil v nedeljskem suknjiču iglo. Varno je spravil svilen papir pod vzglavje in si pripel šopek. Iz polnih pljuč je zavriskal, ko je bil spet pred gostilno in na stežaj odprl vrata. Žarka svetloba je planila vanj in ga vsega oblila. Vsi pogledi so obviseli na njegovem šopku. Vseh misel pa je uganila gospa Mimi, ko je rekla: »Ovbe, ovbe! Kje neki je rasel ta šopek,« nato pa pomi- slila: »Janez, precej časa te ni bilo nazaj. Nekje na spod- njem koncu vasi imaš medo.« Nič ni odgovoril Janez, samo zvito seje namuzal in zapel: »Odkod si dekle ti doma. oj ti doma, da te nobeden ne pozna...« Vsa vas si je zaman belila glave z Janezovim šopkom, toda nihče ni odgonetil, kje ga je dobil. Drugi dan so na naborih kar od kraja pobirali. Ko je pa Janez stopil v ris, ga je plosknil zdravnik po plečih: Za enkrat nesposoben.« Obrnil se je proti pisarju in mu narekoval: »Ozka prsa...« Nepopisen sram je obvladal Janeza pri teh besedah, ko je videl, da bo sam izmed vseh tovarišev ostal nepotrjen. Spomnil se je tudi svojega lepega šopka in pomislil, kaj bo Nežika rekla. »Prosim, potrdite mi! Dovolj sem močan!« je naenkrat zaprosil zdravnika. »Ein guter Patriot!« se je nasmehnil debelušni zdravnik in potrapljal Janeza po rami: »Še eno leto boš žgance jedel. Drugo pomlad boš pa naš.« Nekoliko ga je sicer potolažila ta beseda, vendar pa ga je še ves teden po naboru grizla zavest, da je slabši od drugih. Za veliko noč je prišel Tonče na dopust. Kako se mu je prilegala uniforma: rdeče jezdne hlače, svetli škornji z ostrogami, svetlomodra bluza s svetlimi gumbi, na glavi mehko rdečo čepico, okrog pasu pa opasano težko svetlo sabljo. Vsa fara ju je gledala, ko sta šla z Nežiko k drugi maši, oba velika, mlada in zdrava. »Pa pravijo, da ima Tonče denar-blez tisočake,« je rekel, ko sta šla mimo, oštir Rožaj županu Blatniku, kije hodil še od zjutrajšnjega. »Tri ima v naši kasi,« je potrdil župan. »Pa rije za Metelanovo. Mar bi se naj priženil k dolenjski Kraljici. Lep grunt, brez dolga, ženska pa še tudi nima dosti čez štirideset. Nežiko pa bi naj Janezu prepustil,« je gospo- daril zanj Rožaj. »Veš, Kolenčev je. Ga ne preverjaš zlepa. Sicer pa čujem, da namerava Tonče, ko pride od vojakov, kaj pripravnega kupiti. Nekaj ima on. Nežika tudi ne bo brez, nekaj bosta pa najela. Težko se spravi narazen par, ki je že tako skupaj zrasel,« je pripomnil Blatnik. »Ce bosta zdrava, jo tudi izvozita. Saj seje nam prav tako godilo. Veš, Tonče tudi ni prazen. No, Bog jima daj srečo!« je sklenil ta pogovor Rožaj in izpraznil kozaref. Pogovor se je zasukal k cenam sena, ki ga je marsikateremu gospo- darju že zmanjkovalo. Med zadnjimi sta šla Tonče in Nežika čez polje domov, ker se je moral Tonče še pri orožnikih odjaviti. Med potjo mu je Nežika pravila o vseh dogodkih preteklih mesecev in seveda tudi o Janezovem šopku. »Veš, je pač revež, smilil se mi je,« je končala zgodbo dekle in pogledala od strani ženina. Pa se je prav od srca zasmejal in krepko stisnil njeno roko: »Prav si naredila. Vesel sem, da imaš dobro srce.« Vse okrog njiju seje prebujala pomlad. Zare in meje so že zelenele. Med nizko travo pa so dvigale marjetice svoja drobna rumena očesa proti mlademu soncu. Nad svetlimi setvargi pa je trepetala škrjančkova pesem... XIV. » V Šempetru streljajo,« je pomislil Tona, ko ga je zbudilo butanje topičev vjutrnjem svitu na praznik Petra in Pavla. Dva sta zapisana svetnika na ta dan, vendar pozna kmet le prvega, drugi mu je pregosposki in prebahaški. Ne bom se hvalil, je zapisal Pavel, pa takoj pristavil, kolikokrat je bil v ječi in v raznih nevarnostih. Celo v sami šempavelski fati časte slovesneje god matere Ane v stranskem oltarju kakor gosposkega patrona, ki ga je kdo ve kdo vsilil fari. Zato imenuje narod ta praznik apostolov v začetku poletja le Petrovo, kakor bi ne šel prav nič mar njegovemu tovarišu Pavlu Petrovo je kmetijski poldan sredi leta. Krompir in koruza sta zdavnaj obsuta. Hmelj že poganja muhe in so hmeljniki gosti kakor mlada smrekova gošča. Črešnje zorijo ob hišah v pašo otrokom in štičem. V zevajoče čeljusti kozolcev je zloženo snopje ječmena. Kokoši ne zobljejo več kobilic v travi, ob prvem svitu že mlatijo spodnje snopje v latah. Zunaj na polju zori rdeča pšenica, prasketajoča v gladki pripeki. Domove uspava omotni vonj suhega sena. Živad prežvekuje leno po hlevih ib odganja muhe z enakomer- nimi gibi košatih repov. Pes dremlje v senci, naglo sopeč, da mu teče pot z dolgega rdečega jezika. V mehki travi ležijo v senci košatih jablan utrujeni ljudje in spijo. Ceste so prazne in tišina leži nad vasmi. 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA IZBIRO ŽIVLJENJSKEGA PARTNERJA? Za odnos med moškim in žensko veljajo podob- na načela kot na splošno za odnos med dvema člo- vekoma (diadni odnos), vendar specifično obar- vana. Osnovni načeli za nastanek vzajemnega od- nosa med dvema člove- koma, za naklonjenost in privlačnost, sta načelo podobnosti in načelo ra- zličnosti. V vsakdanjem življenju iščemo skladnost in na- klonjeni smo tistim lju- dem, ki so nam podobni po značaju, interesih, na- vadah, hotenjih, pred- vsem pa v svojih stališčih in pogledih na življenje in svet. Skozi odnos z dru- gim človekom preverja- mo naša mišljenja, stali- šča. Ce obstaja podob- nost, skladnost, takrat smo temu človeku tudi naklonjeni, saj v tem vidi- mo potrditev pravilnosti naših lastnih stališč. Išče- mo osebe, ki se skladajo z nami, neskladnost odkla- njamo, ker pri njej nasta- jajo neprijetna čustva, neugodje, oddaljitve, konflikti. Privlačnost, na- klonjenost čutimo torej do ljudi, ki so (oz. misli- mo, da so) nam podobni. Osebe, ki imajo podob- ne ali enake interese, ima- jo tudi več priložnosti, da se srečajo in spoznajo (faktor bližine). Zelo malo je verjetno na primer, da se bosta na plesu spozna- la fant, ki zelo rad pleše in dekle, ki plesa nima rada. Dekle, ki svoj prosti čas preživlja z izleti v naravo, se bo težko srečala s fan- tom, ki se ponavadi zadr- žuje v disko klubu. Do privlačnosti in na- klonjenosti med dvema pa lahko pride tudi po na- čelu različnosti. Večkrat nas namreč privlači tudi različnost, všeč nam je človek, ki se razlikuje od nas, predvsem tisti, ki nas dopolnjuje v naših potre- bah oziroma tisti, ki ima take potrebe in lastnosti, ki jih mi nimamo, a bi jih želel imeti. Človek, ki je rad prevladujoč, ki rad »vlada«, želi imeti ob sebi človeka, ki se mu je pri- pravljen podrejati. Ali: človek, ki je negotov va- se, nesamostojen, neodlo- čen, želi in potrebuje partnerja, ki zaupa vase, ki je odločen in samosto- jen. Takšni ljudje se v svojih različnih potrebah in lastnostih skozi medse- bojni odnos dopolnjujejo. Na nastanek privlačno- sti in naklonjenosti med fantom in dekletom, na oblikovanje njunega od- nosa in kasneje na izbiro življenjskega partnerja, vplivajo različni dejavni- ki. Največji pomen ima predvsem človekova osebnost s svojimi lastni- mi, hotenji, nagnjenji, in- teresi, navadami, st^išči, pričakovanji, s svojimi pogledi na življenje in svet. Isti dejavniki, ki oblikujejo in usmerjajo razvoj osebnosti mladega človeka, pa s tem bolj ali manj posredno, včasih pa tudi neposredno, vplivajo na njegovo izbiro življenj- skega partnerja. Ti dejav- niki so predvsem: starši, družinsko okolje, vrstni- ki, šola, prosti čas, knjige, revije, filmi, televizija in drugi t.'im. socializacijski faktorji. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro življenjskega partnerja so še: fizični iz- gled, telesna privlačnost, starost, poklic, socialnoe- konomski status idr. Seveda pa se vsem tem značilnostim nastanka in oblikovanja odnosa med fantom in dekletom, ko govorimo o izbiri življenj- skega partnerja, pridruži še zaljubljenost, o kateri pa bomo pisali prihod- njič. Branko But, dipl. psih. Fred 50. leti je pisateljica Ana Wani- brechtsamer, ki je znana po knjigi »Da- nes grofje celjski in nikdar več« napi- sala kroniko Planinskega gradu in trga. Pisateljica je zbrala originalne podatke iz deželnega arhiva v Gradcu. V nekaj nadaljeyanjih bomo seznanili naše bralce z zanimivostmi iz kronik, ki bodo zajemali kratko zgodovino Planine, o izvirnih zapisih iz urbarjev, tlaki in desetini, kmečkih uporih, tur- ških vpadih, kugi itd. TOKRAT O TLAKI Celjan Friderik II. je imel na Planini tudi svojo sodnijo. Marsikatero važno stvar so uredili kar tam. Njegov nasle- dnik grof Ulrik II. se za Planino ni dosti brigal, ker je imel za njo premalo časa; v času svoje vladavine ni niti enkrat obi- skal Planine. 9. hstopada leta 1456. je padel grof Ulrik II., zadnji Celjan, v Beogradu pod mečem svojega velikega sovražnika, grofa Hunyjadija. Po njegovi smrti je pripadala Planina habsburškemu cesar- ju Frideriku III. Ulrikova vdova Katari- na je izročila trg in grad Habsburžanbm še predno se je začela vojska za celjsko dediščino - to se je zgodilo 15. grudna 1457. leta v Gradcu. Prvi novi oskrbnik planinskega gradu pod Habsburžani je bil Reinprecht Raj- henburški, ki mu je sledil Andrej Ho- henwarter. 1. velikega travna 1496. je izročil cesar Planino Lambergarjevi rodbini v najem in oskrbo; - ti so gospo- darili na Planini do sredine šestnajstega stoletja. Takrat se je začela na Spod- njem Štajerskem širiti protestantovska vera, ki pa na Planini ni našla ugodnih tal. Grajski urbarij iz leta 1496 je prvi, ki se nam je ohranil in nas seznanja s sle- dečimi imeni in posestvi: Župan ima dve posestvi, je J^ ta eno prost vsakega davka. Matejevka kovačnica, Gračner, Flore, Štefan, Janž Romih in njegov sin Matija na dveh .posestvih. Jakob Span, Ivan Rihter tema sledi 12 imen in priim- kov, ki so enaki današnjim imenom in priimkom prebivalcev Planine in okoli- ce, kar pomeni, da so sedanji rodovi Planinčanov zelo stari. Nadalje piše v urbarju, da je župnikovo posestvo pro- sto, da dajejo samo en škaf. Tri posestva v trgu so pusta in ne dajejo nič. Nekaj njiv rabi grajski oskrbnik. Planinski tr- žani morajo oddati vsak po šest mer ovsa. V Šmarju pri Sevnici se plača de- setina s čebulo; ta davek mora pobirati župan in ga izročiti grajskemu uradni- ku. Pri mlinih in žagah, piše, da mora dati Gregor Konjičk 7 vinarjev, 3 poje- dinska piščeta in enega kapuna, Andrej Drehsler od mlina 7 vinarjev, 1 kapuna, 3 pogače. Kmetija v Hrastju, last kmeta Gregor- ja, mora plačati 3 vinarje davka, pšenice 3 mlinske škafs, ovsa 3 mlinske škafe, premerjenega ovsa 3 škafe, 2 piščeta, 1 jagnje, 1 prase. Kmetje iz Žegra morajo dajati od paše po en mlinski škaf ovsa. Od gozdov in lesu in strmin v Drstve- nem se daje na leto 10 mlinskih škafov ovsa, 1 pišče in 14 vinarjev. Kdor žene svinje v gozd za rejo, plača za eno svinjo 2 vinarja. Od polhovih jam se daje vsako leto za vsako jamo 12 polhov. Ta davek pobirajo župani in ga izročijo oskrbni- ku. Vinska desetina v Planinski vasi za Lubeja, Martinovega sina je znašala de- setinskega vina 28 veder, 2 piščanca, 4 škafe premerjenega ovsa. Ce se vino- grad ne obdela, se daje samo 10 škafov ovsa. Strugarji, ki v gozdovih delajo sklede in krožnike, dajejo vsak po 10 skled in 20 krožnikov. Taka strugarja sta samo dva. Grajska pristava ima blizu 3 dni obdelovanja njiv, 3 travnike za 30 koscev. Tlaka predpisuje, da mora vsak kmet, ki ima celo kmetijo, na leto dva dni seja- ti in obdelovati njive, en dan pleti, en dan žeti in vsake dva dni kositi; kdor ima celo kmetijo, mora krmo nalagati vsak en dan in kolikokrat potrebujejo grajski. Vsi ki imajo konje, morajo po- gledati gori v grad. Nadalje morajo kmetje s celo kmetijo peljati v grad 10 tovorov drv, kmetje s pol kmetije 5 tovo- rov. Kdor nima konja, mora 2 dni sekati drva, tisti s polovico kmetije 1 dan. Po- tem je 5 posestnikov, ki morajo spravlja- ti repo in zelje v kadi. Ti posestniki niso dolžni delati druge tlake. Vsi urbarski podločniki morajo nalagati krmo, samo posestniki, ki spravljajo repo in zelje ne. Sodarji morajo izdelati za grad vse sode, ki jih tam rabijo ter jih tudi postaviti v grad. Zato smejo jemati iz grajskih goz- dov les vse leto. Okaparice, plevice in žanjice dobe enkrat na dan jesti hleb kruha in dve kuhani jedi repe, zelja ali kaj drugega. Koscem se da na dan meri- co vina, hleb pšeničnega kruha, kos me- sa in nekaj zelja. Na Piccadily circusu je vselej živahno po zaslugi mladih iz vsega sveta. ŠE IZ POPOTNE MALHE v KRČMI »PRI SHAKESPEAROVI GLA VI« Vabim vas na še en spre- hod po Londonu. Po tistem Londonu, ki je za domačine včasih kar pretežka vsakda- njost, za tujca in turista pa seveda zanimivost. Zanimi- vost vse doklej, dokler je v žepu še kakšen funt, saj s pe- niji (z drobižem) si ni kaj do- sti pomagati. To še posebej velja za trgovinice in gostil- nice okrog znamenitih lon- donskih četrti. Kolikor je za- nimiv Trafalguar Square, ki je s svojim Nelsenovim spo- menikom srce Londona, ta- ko dodobra osuši domačine in še bolj turiste. Na Piccadilly circusu je tu- di vselej živahno. Cisto nič ni pomembno ali je Big-Ben odbil dvanajst ponoči ali opoldne. Stopnice okrog spomenika so vselej zasede- ne in v glavnem so to mladi iz različnih koncev sveta, ki včasih že kar malo pretirava- jo s svojim posedanjem po stopnicah in so po drugi stra- ni svojevrstna znamenitost Londona. Pa ni rečeno, da so ti fantje in dekleta hipiji, ki jim bi bila edina zabava celo- dnevno posedanje in brezde- lje v srcu Londona, čeprav je med njimi vendarle nekaj ta- kih. S Piccadillija do Regen Streeta je le streljaj, zato pa je življenje tudi v tej slavni ulici živahno od jutra do ve- čera. Tod se namreč zbirajo znameniti pesniki, pisatelji in igralci moderne dobe in verjeti jim da so njihovi »de- batni večeri« vselej polni no- vih misli in idej. Ce je kdo obremenjen s funti, bo najbolje, da se poda na londonski Bonnstreet, kjer bo zlahka zapravil ves denar. Ta ulica namreč slovi za najdražjo na svetu. Pa kar naj bo najdražja ulica na sve- tu, saj je v sosednji kitajski četrti, v Sohu, zato toliko bolj zanimivo. Ko smo obi- skali gostilnico, »pub«, ka- kor rečejo Angleži, ki se je imenovala »Pri Shakespea- rovi glavi,« nas je ob vstopu v mrakobno krčmo pozdra- vil napis: »Pazite na ročno prtljago, za izginule stvari ne moremo odgovarjati«. Pošte- no, ni kaj! Zato pa v krčmi ni nič manj prijetno. Postregli vam bodo s tolikimi vrstami piva, ki je seveda najljubša pijača Angležev, da boste kaj kmalu pozabili na svareč na- pis pri vhodu. In nasploh so angleške r^ajhne krčme in gostilnice domiselno in do- mačno urejene, njihova edi- na pomanjkljivost pa je v glavnem ta, da so popoldne zaprte. Odpro jih šele proti večeru ali pozno popoldne. Je pa takrat gneča v njih zato toliko večja, in je v njih živa- hno vse do zgodnjih jutra- njih ur. Drugače je v angleških ho- telih. Tam, zlasti tujca, sprej- mejo s tipičnim angleškim dostojanstvom in tako gosta obravnavajo ves čas njego- vega bivanja v hotelu. Naj ob tem zapišem še besedo dve o hotelih. Najbolj me je prese- netilo, da so vsi njihovi pro- stori, pa četudi gre za poletni čas, ogrevani. Ogrevajo pa predvsem tla, ki so brez izje- me mehko obložena, in zido- ve. To je brez dvoma zaradi njihovega vlažnega podneb- ja in bojazni, da se morebiti premraženi gost ne bi pre- hladil. Zato si vsakdo v ho- telski sobi lahko sam pripra- vi čaj ali kavo iz posebej za to dobro založenih avtomatov. Angleži si seveda vselej za- vro čaj, ki mu prilijejo mle- ko, mi pa smo okušali njiho- vo kavo, ki si še malo ni za-, služila tega imena. MATEJA PODJED j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 21 MIRO KOCUVAN O SEBI IN ROKU ZMOREMO ŠE VEČ! Spremeniti je treba monotone zimsiie priprave! Ponedeljek, 24. septem- bra. Split. Popoldne. Ob mogočnih športnih objektih na Poljudu v Splitu se zbi- rajo prvi ljubitelji športa, ki bodo kasneje prisostvo- vali atletskim tekmova- njem. Sonce ne sije premoč- no, veter rahlo pihlja, ven- dar je morje vseeno mirno. Ob restavraciji Plavalnega kluba Mornar v Splitu, ki je v neposredni bližini novih športnih objektov, smo se srečali. Miro Kocuvan in Mičo Mijač! V nedeljo so krenili z avtom v Split, da bi videli tek Roka Kopitar- ja na 400 m ovire, zvečer so že morali nazaj. V šoli, kjer oba poučujeta, jim gredo velikokrat »na roke« in tudi zdaj so ju spustili, da vidita tek »domačega« atleta. Miro Kocuvan: »Naša šola nam resnično veliko poma- ga, da se lahko udejstvujemo še v športu. Prav bi bilo, da bi to počeli tudi drugi, torej tisti, ki ,živijo' od atletike. Tako pa imam velikokrat te- žave in pač izkoriščam ,luk- nje', da sem lahko z Rokom.« Problemi so bili tudi s tvo- jim odhodom v Mehiko na Univerziado, kjer je Rok osvojil v finalu peto mesto z novim džavnim rekordom 49,55? Miro Kocuvan: »Prepričan sem, da Rok tega ne bi dose- gel, če ne bi bil jaz zraven. Za to govori cela vrsta podat- kov, ki pa jih tu ne bi našte- val. Lahko rečem samo to. da je bila pot v Mehiko za oba izjemno koristna in da bova poskušala iz nje kar največ potegniti.« Kakšne so najbolj bistve- ne težave... Miro Kocuvan: »Vstrajati na tem, da vedno uspevaš. Imaš ljudi, ki komaj čakajo, da nekaj ,poči' in da se začne kolo vrteti po strmini. Ali drugače povedano: dokler so rezultati dobri je vse v redu. drugače je pa vsega kriv tre- ner.. .« Sam si bil atlet, reprezen- tant, balkanski prvak, dr- žavni rekorder. Kako je bilo takrat? Mirko Kocuvan: »Bolj smo bili' odvisni od sebe, svojih moči in sposobnosti. Tega je vedno manj, kajti vse se ra- zvija.« Z Mirom in Mičom smo skupaj sedeli tudi kasneje na stadionu v neposredni bliži- ni startnega mesta tekmoval- cev na 400 m ovire. Miro je bil nervozen, bled... Odšel je do ograje, kjer se je ob 16.15 pojavil njegov varova- nec Rok Kopitar. Izmenjala sta stavek, dva, se pozdravi- ■ la. Miro je sedel v prvo vrsto in nemo strmel v Roka, ki je poležaval in stresal z nogami sredi tretje proge ob svojem startnem bloku. Menda pet- krat, šestkrat, sedemkrat, je prijel z obema rokama za ve- zalke šprinterice na desni nogi in jih zategnil pa spet legel in spet stresal. V obraz je tudi on bil bled... Točno ob pol petih popoldne! Start! Silovit in osem tekmovalcev je krenilo proti cilju za naj- višjim mestom ter zlato sre- dozemsko kolajno. V ciljno ravnino je kot prvi prijurišal Rok, večal prednost, pre- močno zmagal! Cas - 49,70 ali drugič pod 50 sekund. Le- po! Zlata medalja! Najboljši v Sredozemlju! Čestitamo najprej Miru Kocuvanu: »Za mene ta tek veliko pomeni, saj je Rok praktično zadnjih dvesto metrov pretekel brez prave konkurence. To pomeni, da smo na pravi poti in da zmo- remo še več. Predvsem pa je treba spremeniti zimske pri- prave, ki so preveč mono- tone.« Vsi zadnji Rokovi uspehi so seveda tudi uspehi Mira Kocuvana. In prav bi bilo, da bi tej uspešni dvojki omogočili v vseh pogledih čimboljše možnosti za dose- go še nadaljnjih uspehov. TONE VRABL Posnetek je bil napravljen na vrtu restavracije Plaval- nega kluba Mornar (ustanovljen leta 1949) v Splitu v nepo- sredni bližini velikega novega športnega kompleksa ob- jektov v Poljudu, ki so svoj krst prestali z letošnjimi VIIL MIS. Od leve proti desni sedijo dobro uro pred startom in kasnejšo zmago Roka Kopitarja v teku na 400 m ovire Ivica Matijevič (zvezni kapetan ženske reprezentance Ju- goslavije), Miro Kocuvan (trener Roka Kopitarja, včasih sam odličen športnik, posebno atlet), Mladen Pavljak (pro- fesionalni trener AD Kladivar in zvezni trener za dolgo- progaše ter maratonce) in Mičo Mijač, STRELJANJE NA GRIČKU NADAUEVANJE NNNP! Letos 300 strelcev, v priltodnje čez 1000! Celjsko strelišče na Gričku je bilo v zadnjih šestih dneh kljub hladnemu vremenu dobro obiskano, saj je svoje strelske sposobnosti preizkusilo čez 300 občanov. Izvedeno je bilo tradicionalno 6. odprto prvenstvo Celja z malokaliber- sko puško serijske izdelave od 100 mož- nih krogov iz ležečega položaja. Streljali so lahko vsi občani v starosti od 10 do 100 let, razen tistih, ki so že kdaj nasto- pili s tem orožjem na republiških ali višjih tekmovanjih. Letošnje tekmova- nje je sodilo tudi v okvir akcije »NlC NAS NE SME PRESENETITI«. Na tekmovanju so bile zanimive bor- be, saj se vse do zadnjih minut ni vedelo za zmagovalca. Največjo smolo je imel Valter Leben, ki je kar petkrat nastreljal enak rezultat 88 krogov in je dolgo vo- dil, tik pred koncem pa sta ga za en sam krog prehitela dva tekmovalca. Žensk je nastopilo le 18, pač pa so v primerjavi s prejšnjimi leti dosegle boljše rezultate. Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli praktična darila, diplome in značke Strelske zveze Jugoslavije. Na- grajenih je bilo 30 posameznikov v mo- ški konkurenci in 7 pri ženskah. Rezul- tati - ženske: Vesna Čuček 85, Barbara Jager 84, Mojca Kovač 81, Marija Je- ram 77, Marija Strmole 76, Tatjana Grunt 75 krogov itd. Moški: Ljubomir Prelog 89, Drago Cuček 89, Valter Le- ben 88, Mihael Dečman 87, Silvo Murn 86, Andrej Bajec 86, Vlado Vodeb 85, Žika Tančič 83, Marko Vižintin 82, Franc Set 82, Marjan Lazar 82, Peter Plankar 81, Lojze Kovačič 81, Peter Šah 81, Franc Cvek 80, Vlado Meža 80, Vinko Strmole 80, Maks Pečnik 80 kro- gov itd. Strelska družina »CELJE« namerava tudi prihodnje leto izvesti že 7. odprto prvenstvo Celja za širše množice in upa, da se bo takrat na strelišču pojavilo bli- zu 1000 privržencev tega športa. TONE JAGER ATLETIKA Z VETERANI V FINALE Prvi mesti — itiadno vreme — poprečni rezultati Kvalifikacijsko atletsko tekmovanje v olimpijskem programu za nastop na ekipnem prvenstvu SFRJ se je končalo z velikim zmago- slavjem članov in članic Kladivarja. Članice so sredi Maribora premagale doma- činke in zbrale 17.166 točk, kar bo zadostovalo za na- stop v zveznem finalu v Osi- jeku. Celjanke so z izjemo dveh disciplin pobrale vsa prva mesta. Na ovirah je bila najboljša Marjana Kopitar, na 100 m Poteko, v metu krogle Erja- vec z osebnim rekordom 12,58 m, v skoku v višino To- pole (162 cm), v skoku v da- ljino Regner (5,24 m), v metu kopja Kovač (46,24 m), na 200 m Cetina (26,7), na 800 m Poteko (2:17,8) v metu diska Kastelic z najboljšim letoš- njim osebnim rezultatom 41,08 m in v štafeti 4x100 m Kladivar (51,2). Atleti Kladivarja so nasto- pili doma z Novim mestom. Bil je to izenačen boj dveh kvalitetnih ekip. Zaradi hla- dnega in prvi dan celo dežev- nega vremena nismo bili pri- ča rekordnim izidom. Zbir točk obeh ekip pa je bil tolik- šen, da bodo Celjani in No- vomeščani nastopili v zvez- nem finalu v borbi najboljših za naslov državnega ekipne- ga prvaka, ki bo ob koncu tedna v Beogradu. Rok Ko- pitar je bil zmagovalec na 100, 200 in 400 m, levji delež pa je prispeval tudi zmagi štafete Kladivarja na 4x400 m. Izenačil je osebni rekord na 100 m s časom 10,6, ki je bil tudi najkvalitetnejši re- zultat na tekmovanju. Celja- ni so zmagali še v naslednjih disciplinah - Lisec na 1500 in 5000 m, Jože Kopitar v kopju. Pečar v disku, Vrav- nik v krogli, Rener v skoku ob palici, Prezelj Dušan v skoku v višino, Sjekloča, Plavčak, Geber in Rok Kopi- tar pa v štafeti 4x400 m. Zbir točk - Kladivar 31.502, Novo mesto 31.077! Organizacija prvenstva v rokah že preiz- kušenih organizatorjev in so- dnikov AD Kladivar je bila vzorna. K. JUG POPRAVEK V 38 številki NOVEGA TEDNIKA nam je tiskar- ski škrat zagodel neljubo napako. V sestavku Zdenke Stoparjeve z na- slovom ŽENSKE IN NNNP je bilo natisnjeno: ženske morajo strmeti, da vsaka najde svoje ustrez- no mesto. Stavek pa bi se moral glasiti: ŽENSKE MORAJO STREMETI, DA VSAKA NAJDE SVOJE USTREZNO ME- STO. Za napako se opra- vičujemo. HOKEJ NA LEDU PORAZ V OTVORITVI Ivo RataJ našel recept? Celjski hokejisti na ledu niso uspeli v otvoritveni pr- venstveni tekmi novega pr- venstva! V soboto so zasluže- no izgubili proti Medvešča- ku iz Zagreba, ki je tako pre- kinil serijo porazov v prven- stvenih srečanjih proti Celja- nom. Gostje, ki so odlično ■pripravljeni za novo sezono, so tokrat pokazali več kot domačini. Po popolnoma izenačeni prvi tretjini in rezultatu 1:1 so v nadaljevanju igralci Me- dveščaka pokazali več in po- vedli 4:1 ter 6:2. Celjani so končno zaigrali bolje šele v zadnji tretjini, imeli številne priložnosti, toda le redko- kdaj so presenetili odličnega vratarja Crnkoviča. Vse ka- že, da je po letu dni porazov trener gostov Ivo Ratej, sicer bivši celjski igralec, le našel recept za celjsko igro. Zato pa je sedaj na tehnič- nem vodstvu Celja, da spre- meni igro. Potrebna bo večja kombinatorika. S posamez- nimi prodori ni vedno uspe- ha. Izkoristiti bo potrebno odlična branilca Iva Jana in Bojana Kumra, ki lahko z močnimi udarci z modre črte nevarno ugrozita vsakega vratcirja in prispevata k bolj- šemu rezultatu. Žal pa v prvem srečanju teh kombi- nacij nismo videli. Poraz je sicer boleč, toda še zdaleč ne usoden. Medve- ščak je odlična ekipa! Te toč- ke bo potrebno nadoknaditi v prihodnjih srečanjih na tu- jem proti slabšim ekipam. V soboto gostujejo Celjani v Ljubljani proti Olimpiji. To bo težko gostovanje. Strelci v srečanju proti Medveščaku za Celje so bili Felc dvakrat. Bratec in F. Žbontar po en- krat. Rezultat po tretjinah: 4:7(1:1,1:3,2:3). J. KUZMA PRIZNANJA ZA Z. IN M. SAGADINA TERZORKA Košarkarji Libele se marljivo pripravljajo na start v prven- stvenem tekmovanju. Teden dni so preživeli v Poreču, kjer so trenirali domala ves dan. Po povratku v Celje nadaljujejo s pripravami v telovadnici TSC, nastopajo pa tudi v prijateljskih tekmah. Trener Zmago Sagadin o pripravah v Poreču: »To so bile priprave v skladu z našim delovnim načrtom. Služile so predvsem tehnično-taktični vadbi posameznih vrst našega moštva, da bi kar najbolje uigrali obrambo in napad. Ob tem smo brusili naš bodoči slog igre, ki bo prišel do izraza na prvenstvenih tekmah. Ko smo bili že v Poreču, smo se udele- žili še košarkaškega turnirja v Puli, kjer smo bili drugi. Doži- veli smo le poraz proti Puljanki. Vmes smo nastopili še na dveh prijateljskih tekmah. Premagali smo študentsko ekipo Albani iz ZDA in ljubljanskega Slovana. V prvem polčasu sem preizkusil najboljše igralce, v nadaljevanju pa sem dal prilož- nost vsem 14-tim igralcem! Z igralci, njihovo vnemo in delom sem povsem zadovoljen. V petek nam prihaja v goste izredno dobra ekipa Rabotniškega iz Skopja, ki je član I. ZKL. Tekma bo ob 19.00 uri v dvorani TSC. Ljubitelji košarke bodo imeli priliko videti, koliko smo že napredovali v pripravljalnem obdobju.« Tako je zaključil svojo pripoved Zmago Sagadin, ki je z bratom Milošem ter Zorkom prejel za prizadevno trener- sko delo priznanje z diplomo od KZS. K. JUG NAREKS ŠESTI v Celju in Slovenskih Konji- cah je bilo letošnje republiško prvenstvo v kegljanju za posa- meznike. Sodelovalo je 60 tek- movalcev iz 16 občin, med njimi tudi najboljša šesterka iz Celja. Nareks je osvojil šesto mesto, Urh se je uvrstil med najboljšo deseterico, Grilanc pa med dvaj- seterico. Ostali so dosegli slabše rezultate! REŠITEV V ZADNJIH SEKUNDAH Slovenskim drugoligašem v letošnjem prvenstvu ne gre do- bro. Maribor je zadnji. Rudar iz Trbovelj pa med zadnjimi. Enak položaj bi imeli tudi Ve- lenjčani, če ne bi v nedeljo v srečanju proti Iskri iz Bugojna njihov igrač Miljkovič dosegel zadetek v zadnjih sekundah igre. Tako so Velenjčani zmaga- li 1:0 in se pomaknili na 12. me- sto. Sedaj imajo sedem točk. V prihodnjem kolu bodo gostovali v Zagrebu. TRI TOČKE V TEM KOLU v republiški nogometni ligi je bil tokrat izkupiček naših dveh predstavnikov soliden. Šmartno je gostovalo v Ptuju in z zadetko- ma Prašnikarja in Padgorška zmagalo 2:1. Nogometaši Uniorja pa so doma nesrečno igrali neod- ločeno 1:1 proti Kranju. Strelec je bil Bezenšek. Na lestvici je Unior sedmi s pe- timi točkami, Šmartno pa osmo s štirimi! V prihodnjem kolu bo derbi SmartnorUnior. KLADIVARJU PRVI KROG v vzhodni republiški ligi igra sedem ekip. Zato bodo odigrali kar štiri kroge. Dva jeseni in dva spomladi. Končal se je prvi krog, kjer so imeli največ uspe- ha nogometaši Kladivarja, ki so v zadnji tekmi v gosteh prema- gali z zadetkoma Benčine in Sa- viča Kamnik 2:0. Elkroj je doma igral proti Litiji 1:1. Kladivar vodi z desetimi toč- kami, Elkroj pa je tretji z osmi- mi točkami, v prihodnjem kolu gostuje Kladivar v Mozirju pro- ti Elkroju.' NOV USPEH CELJANOV v Portorožu je bila četrta dirka za republiško prvenstvo v kartin- gu, kjer so sodelovali tudi tekmo- valci AMD Slander. Ponovno so potrdili svojo vre- dnost in drugo mesto med ekipa- mi v republiki ter Jugoslaviji. Med posamezniki si je prvo me- sto ponovno priboril Drago Bu- žan v kategoriji do 125 cm. Tako je že osvojil naslov republiškega prvaka. V isti kategoriji je bil Ja- kob Wolf deseti. Slabše sta tokrat vozila Peter Smodej in Franc Kralj zaradi okvar na vozilih. Med mladinci je Aleš Pepel osvojil tretje mesto in s tem ob koncu prvenstva drugo mesto v republiki. Matjaž Pečolar je bil peti! J. KUZMA IGRE ŽELEZARJEV v odlični organizaciji celjske Žične so bile v Celju jesenske športne igre slovenskih žele- zarn. Med 400 športniki so v še- stih panogah tekmovali tudi športniki Žične in Železarne Štore. Naši športniki so dosegli najboljše uspehe v malem nogo- metu, kjer je zmagala Žična, Že- lezarna pa je bila tretja. Drugo zmago so dosegli keg- Ijači Železarne, ki so bili naj- boljši v kegljanju. Tu je bil tudi med posamezniki najboljši nji- hov tekmovalec Franc Gruben- šek z 425. keglji. 22. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 ZDRAVILA, OH TA ZDRAVILA Zadnjič smo kramljali o zdravilih na splošno, danes pa bi si ogledali zdravi- la z nekoliko nenavadne strani. Poleg pravih zdravil imamo tudi navidezna zdravila ali s tujo besedo imenovana placebo, ki so le na zunaj podobne pravemu zdravilu, nimajo pa v sebi nobene zdravilne snovi. V glavnem se takšni pripravki uporabljajo za pri- merjavo pri preizkušanju novih zdra- vil. Tu je postopek takšen, da vzamejo dve skupini bolnikov, ki bolujejo za isto bolezen in so tedaj tudi zunanji pogoji za obe skupini enaki. Razlika je v tem, da dobiva ena skupina zdravilo, ki se preizkuša, druga pa dobiva praz- ne tablete, ki so zdravilu, ki je v preiz- kušnji podobna samo po zunanjem vi- dezu, drugače pa nima nobenega učinka. Natančni poskusi so pokazali, da na- videzna zdravila velikokrat delujejo precej zadovoljivo, včasih tudi zelo do- bro. Vzrok temu je v tem, da bolniki na svojo bolezen ne reagirajo samo tele- sno temveč tudi duševno. Delovanje navideznega zdravila je mogoče okre- piti s posebno vabljivo obliko. Pri ne- kem preizkusu je kot uspavalo delova- lo navidezno zdravilo pri 80% vseh »zdravljenih« če so ga dajali v lesketa- jočih se kapsulah; v obliki tablete pa je delovalo le pri 15% bolnikov. Zanimivo je tudi to, da imajo navi- dezna zdravila tudi stranske učinke, seveda le namišljene in takšni bolniki, ki so dobili placebo, so mnogokrat to- žili o hudih bolečinah v glavi, o slabo- sti, trebušnih bolečinah, seveda so te težave nastopile šele po vprašanjih, ki so jim jih zastavili zdravniki oziroma drugi medicinski delavci. Poleg takš- nih primerov pa so bili v skupini tudi takšni, ki jim navidezno zdravilo ni nič oziroma zelo malo pomagalo. Navidezna zdravila pa imajo zelo do- bre učinke pri labilnih bolnikih, (na- mišljeni bolniki) ko jim takšno navi- dezno zdravilo uspešno pomaga pri nespečnosti, živini napetosti in lažjih bolečinah. Posebno so bili veliki uspe- hi, kadar so zdravniki takšno navidez- no zdravilo predpisali kot popolnoma novo, močno delujoče zdravilo. Uspeh je bil še večji, če je takšno navidezno zdravilo imelo še ustrezno kričečo re- klamo. BORIS JAGODIC PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Hortikulturno društvo Polzela je te dni zaključilo akcijo pri ocenjevanju čistoče okolja stanovanjskih hiš, blo- kov, lokalov in kmečkih dvorišč. Zlato vrtnico je za urejeno in čisto okolje gospodarskega poslopja prejela kmeč- ka družina Geršak iz Založ. Srebrne so prejele naslednje družine: Prislan in Marvot iz Pariželj, Tavčar iz Polzele in stanovanjski blok na Bregu; bronaste so prijeli: družine Stahl iz Brega, Vaši iz Ločice, Završnik iz Polzele, Seme iz Pariželj in Cede iz Založ. Poleg tega so podelili še 21 priznanj. Na shki: Cveto Pavline predsednik komisije za ocenjevanje podeljuje sre- brno vrtnico Viljemu Petku iz bloka na Bregu. T. TAVČAR Izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šent- jur pri Celju je na svoji razširjeni 12. redni seji dne 2. 10. 1979 na predlog komisije za družbeno pomoč v skladu z določili 14. in 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 8/76) sprejel naslednjo PREDNOSTNO USTO za pridobitev najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč Samoupravne stanovanjske skup- nosti občine Šentjur pri Celju in sicer: 1. v listo za dodelitev stanovanj v bloku Planina se uvrstijo nasled- nji upravičenci: 1. Cestar Ivanka, Planinski vrh 1, druž. upokoj., 1-sobno stanovanje 2. Jus Marija, Šentvid pri Planini 5, socialna podpiranka, 1-sobno stanovanje 3. Kozole Martin, Podlog pod Bohorjem 24, družina z nižjimi dohodki, 2 1/2-sobno st. 4. Gubenšek Ivan, Planina 23, borec NOV, 1-sobno stanovanje 5. Kalčič Jože, Podlog 40, družina z nižjimi dohodki, 2 1/2-sobno stanovanje 6. Lončarič Alojz, Planina 6, druž. z nižjimi dohodki, 2 1/2-sobno stanovanje 7. Trpin Fanika, Planina 10, upokojenka, 2 1/2-sobno potresno stanovanje 8. Pušnik Roman, Planina 40, družina z nižjimi dohodki, 1-sobno stanovanje 9. Nassib Ana, Planina 44, družina z nižjimi dohodki, 2-sobno stanovanje v šeststa- novanjskem bloku v Planini Prosilci Perčič Amalija, Tovornik Angela in Črešnar Marjeta niso bili uvrščeni v prednostno listo, ker ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev družbeno najemnih stano- vanj, zgrajenimi s solidarnostnimi sredstvi. 2. V listo za dodelitev stanovanj v montažnih hišah v Prevorju se uvrstijo naslednji upravičenci: 1. Amon Lucija, Lopaca 7, upokojenka, 2-sobno stanovanje 2. Marčen Frančiška, Lopaca 7, upokojenka, 2-sobno stanovanje 3. Planko Ivan, Straška gorca, družina z nižjimi dohodki, 2-sobno stanovanje Prosilka Prokovič Tončka iz Črnolice 23 ni bila uvrščena v prednostno listo, ker niso izpolnjeni pogoji za dodelitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenimi s solidarnost- nimi sredstvi. 3. V listo za dodelitev stanovanj v Šentjurju se uvrstijo naslednji upravičenci: 1. Tacer Mihael, Šibenik 37, družina z nižjimi dohodki, garsonjera v bloku ul. Dušana Kvedra 24 2. Zgonc Dragica, Straška gorca 26, delavka samohranilka, garsonjera v bloku ulica Dušana Kvedra 24 3. Plevnik Bojan, Podpeč pri Šentvidu, družina z nižjimi dohodki, 2-sobno stanova- nje s tem, da se uvrsti v že obstoječo prioritetno listo pod zap. št. 28 Upravičencem bodo stanovanja dodeljena na osnovi prednostne liste, ko bodo dogra- jena ali izpraznjena že obstoječa solidarnostna stanovanja. Upravičenci imajo pravico v 15 dneh od objave prednostne liste dati na prednostno listo pripombe in predloge na skupščino Sam. stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju. Pripombe se vložijo pismeno ali ustno v tajništvu stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju. Namestnik predsednika 10 Arzenšek Stanko I. r. Ml IN ZDRAVJE OBOLENJA DIHAL IN SRCA PIŠE: DR. JANEZ TASIČ Osnovna funkcija dihalne- ga in kardiovaskularnega si- stema je'Oskrba vsake celice z arterijsko krvjo, bogato s kisikom. Kardiovaskularni sistem določa količino krvi, a nima nobenega vpliva na sestavo krvi. Tu igra veliko vlogo dihalni sistem, saj ta regulira sestavo in količino kisika in ogljikovega dioksi- da v krvi. Ce pride do motenj v koncentraciji teh plinov v zraku, pride do sprememb tudi v pljučnem mešičku (al- veoli) in če se te spremembe očitne, pride tudi do spre- memb v krvi. Vendar niso potrebne spremembe kon- centracij kisika samo v zra- ku, razne so tudi spremembe v dihalnem sistemu, ki obse- ga od nosu, grla, sapnika, bronhov, pljučnih mešičkov, trebušne prepone tudi prsni koš, ki se zaradi prevelikega dihanja zelo razširi. 2e v mi- rovanju je tako razširjen, da se pri naporu lahko le še ma- lo- poveča in s tem omogoči minimalno dihanje. Zelo po- membne so spremembe, ki se dogajajo na sluznici tega dihalnega sistema. Tu sluz- nica zraste in se zadebeli, od- prtina sluzi skozi katero pre- haja zrak pa se zoži. Te spre- membe so zlasti karakteri- stične pri kroničnem bronhi- tisu in bronhialni astmi. Za- radi motenj pride do zadebe- litve stene alveole, na ta na- čin kisik težje prehaja v kri, v žilah, katerih velikost in število se manjša, pride do padca količine kisika, pove- ča pa se tudi delo srca, ki mora sedaj skozi manj, tudi ožjih žil spraviti enako koli- čino krvi kot pred okvaro. Danes, ko je v okolju toliko škodljivih snovi, ki okvarja- jo sluznico v dihalnem siste- mu, je ta problem še važnej- ši, saj je končni rezultat tega obolenja odpoved srca. Tu je vse jasno. Srce je črpalka, ki je sicer zelo prilagodljiva, lahko pa poveča svoje delo le do dolo- čene meje. Ko pride do kri- tične točke - le to pa je tam. ko srce porabi ves kisik, ki ga lahko oskrbi iz krvi in ni- ma več nobene rezerve, srce odpove. Pri srcu ločimo dve polovi- ci, levo in desno srce. Levo srce oskrbuje telo z arterij- sko krvjo, bogato s kisikom, desno srce dobiva vensko kri polno CO2 in le tega poši- lja po krvi v pljuča, kjer se izloči in zamenja za kisik. Torej desno srce pošilja kri skoai pljuča v levo srce. V kolikor se pojavijo spre- membe na ožilju pljuč, le te pa nastanejo kot smo že vi- deli najpogosteje pri bolez- nih dihal, pride do popušča- nja srca, končno pa do po- polne odpovedi. Desno srce se dolgo upira spremembam na pljučih, vendar ko enkrat odpove, mu ne moremo več dolgo pomagati. Zato je tu najvažnejša skrb za pravoča- sno zdravljenje. Med te bo- lezni pljuč štejemo bolezni pljučnega tkiva, bolezni, ki zožujejo bronhijalni sistem, bolezni kostno-mišičnega si- stema ter primarne ali se- kundarne spremembe v ži- lah. Zaradi teh sprememb in obolenj pljuč pride do razvo- ja pljučnega srca ali Cor pul- monale kot se imenuje v strokovni literaturi. Moški zbolijo štirikrat pogosteje kot ženske za to boleznijo, smrtnost pa je preko 20%, medtem, ko je smrtnost bol- nikov z obolenjem levega srca (mortaliteta) nekaj iz- pod 8%. Ce se pogostnost posamez- nih odkritih in zdravljenih bolezni srca razporedi po procentih, dobimo naslednjo tabelo: 1. koronarni bolniki 40% 2. pridobljene napake srca 18,4% 3. hipertonija 11,3% 4. Cor pulmonale 8,2% 5. motnje ritma 8,2% 6. prirojene srčne napake 7,1% 7. vnetja 4,4% 8. kardiomiopatija 1,8% Spremembe na pljučih in srcu, ki privedejo do teh vzrokov smrti pa bomo opi- sali v naslednjem sestavku. j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 23 NAJVIŠJA PRIZNANJA OSTALA V CELJU Mednarodna strokovna žirija v sestavi: Milena Mo- škon, kustosinja Pokrajinskega muzeja v Celju, Giint- her Kraus, svetovno znani oblikovalec zlatega nakita iz Zvezne republike Nemčije, Raul Goldoni, akademski slikar in član Hrvaške Akademije znanosti in umetno- sti ter inž. arh. Marija Stabej iz Gospodarskega razsta- višča v Ljubljani je ocenila razstavljeni zlati nakit v Lapidariju in sklenila podeliti eno zlato, dve srebrni in dve bronasti plaketi v prvi skupini ter po eno zlato, srebrno in bronasto plaketo v skupini »art designa«. Komisija je ocenjevala uporabnost izdelka, estetsko vrednost kot del oblikovanja, kakovost izdelave, izvir- nost in posebno kategorijo izdelkov »art designa«. ZLATO PLAKETO je dobil komplet zapestnice in prstana, enostavne ovalne oblike, katere edini okras je vložek materiala iz platine in zlata. Po mnenju žirije ta nakit najbolje združuje estetsko, funkcionalno in te- hnološko rešitev. Oblikovalec: Vincenc Vipotnik, izde- lal Franc Stropnik. DVE SREBRNI PLAKETI si enakovredno delita ovratnica in zapestnica iz belega zlata in z briljanti. Oblikovalec: Vincenc Vipotnik, izdelal: Branko Smerc. Isto priznanje je dobila tudi ovratnica iz belega zlata, katere okras so kroglice rumenega zlata z bri- ljanti, ki so pritrjene na ovratnico z žižkami iz belega zlata. Oblikovalec: Vincenc Vipotnik, izdelal: Stanko Mirnik. Četrto mesto oziroma BRONASTO PLAKETO je osvojil eksponat, ki so ga oblikovali in izdelali v TOZD Zlatarstvo Trbovlje. Gre za prstan iz rumenega zlata in ebenovine ter za zanimivo tehnološko povezavo z zlato žico. Peto mesto in prav tako BRONASTO PLAKETO je pripadlo prstanu iz belega in rumenega zlata, ki so ga prav tako oblikovali in izdelali v TOZD Zlatarstvo Trbovlje. Gre za enostavno in učinkovito kombinacijo belega in rumenega zlata. V SKUPINI »ART DESIGN« pa so priznanja pode- lili takole: ZLATO PLAKETO je sprejel Spanec J. Capdevila Gaya za srebrno brošo, SREBRNO PLAKETO je osvo- jil Italijan B. Martinazzi za srebrno brošo v obliki očesa in BRONASTO PLAKETO C. Antonaz iz Kopra za zapestnico iz srebra v obliki žlice. CELJE OHRANJENA TRADICIJA Pomembna ustvarjalna pot kolektiva Zlatarn Celje Trinajsta mednarodna zlatarska razstava se z vsemi svojimi sprem- ljajočimi prireditvami počasi nagi- ba h koncu. Znova nov dosežek v celjski tradicionalnosti na zlatar- skem področju. Spet nova uveljavi- tev kolektiva celjskih Zlatarn, kot organizatorja prireditve, ki sodi med največje v Evropi, ki je seveda edina v Jugoslaviji in ki slovi pred- vsem zaradi svoje vsebinske usme- ritve, to pa je oblikovanje zlatega nakita. Mednarodna zlatarska razstava v Celju ostaja zvesta svoji osnovni usmeritvi, da predstavi ustvarjal- nost zlatarjev in v tem vlogo tistih, ki se ukvarjajo z idejami, nadalje delo modelarjev, izdelovalcev in ne nazadnje tudi onih, ki potem rezul- tate tega skupnega dela, to pa je končne izdelke, posredujejo po- trošnikom, kupcem. V tem pa se uveljavlja tudi vloga Zlatarn Celje, ki so ne samo nosilec te naloge in vodilni v zlatarski pro- izvodnji pri nas, še predvsem na področju nakita, marveč tudi njiho- va povezovalna funkcija v državi in v tujini. Zato je Mednarodna zlatar- ska razstava tudi priložnost, da zla- sti člani delovne organizacije celj- skih Zlatarn povežejo svoje znanje, izkušnje in jih primerjajo z dosežki v svetu. To je priložnost, ki pa tudi potrjuje, da ima ta kolektiv vodilno mesto v oblikovanju in izdelovanju nakita. Letošnja Mednarodna zlatarska razstava v Celju se po svojem vse- binskem konceptu ne razlikuje bi- stveno od vseh dosedanjih. Tudi to- krat gre za nakit za vsak dan, za n^kit, ki je del človeka in ki pou- darja človekovo osebnost. To pa hkrati tudi pomeni, da gre za prire- ditev, ki še bolj povezuje oblikoval- ce, modelarje in izdelovalce nakita, kajti le združeni, povezani, lahko sledijo zahtevam in potrebam da- našnjega človeka kot kupca nakita in nadalje, da tudi s svojim delom vpliva na človeka, ga vzgajajo in spodbujajo k osvajanju novih izdel- kov, ki so tudi izraz umetniškega in kulturnega snovanja. Pomembnost letošnje Mednaro- dne zlatarske razstave je med dru- gim tudi v tem, da opozarja na upo- rabnost mnogih domačih materia- lov, predvsem na makedonski ru- bin, ki sodi v razred dragih kamnov in ki je zaradi svojih značilnostih močno iskan in cenjen. Osvajanje še drugih materialov pa daje kolektivu celjskih Zlatarn možnosti za močnejše povezovanje z državami v razvoju. Novost letošnje razstave je še v prikazu brušenja briljantov. To je izredno zahtevno delo in malo je ljudi, ki obvladajo vse faze bruše- nja. Prikaz tega brušenja bo v Lapi- dariju od danes pa vse do vključno sobote. Celjska mednarodna zlatarska razstava torej ubira svojo značilno pot, opozarja na nakit in na člove- ka, opozarja na zlatarjevo delo v najširšem pomenu besede in govo- ri, da'je nakit v resnici del človeko- ve osebnosti. NA RAZSTAVI SODELUJEJO: Tuji oblikovalci Rudollf in Gisela Dent- ler, Ulm, Zvezna republi- ka Nemčija; Bruno Mar- tinazzi, Torino, Italija; Danuta in Sczesny Ko- bielsky, Varšava, Polj- ska; Kurt P. Neukoma, Burgdorf, Švica; Joa- quim Capdevila Gaya, Barcelona, Španija; Jos Bikkens, Aalst, Belgija; Gisela Flugge, Diissel- dorf, Zvezna republika Nemčija; Gerbard W. Hirth, London, Velika Britanija; Franc Krivec, Zvezna republika Nem- čija. Domači oblikovalci in obrtniki Asja Valčič, Artiče - Helena Umberger, Ljub- ljana - Žare Ognjenovič, Ljubljana - Branko Vi- vod, Celje - Anton Hla- din, Celje - Tomislav La- boda, Ljubljana - Igor Požun, Ljubljana - Ivan Kragl, Žalec - Renaldo De Monte Mugrle, Mari- bor - Stevan Borisavlje- vič, Beograd - Franc Me- glic, Kranj - Božidar Jakšič in Josip Cmrok, Zagreb - Antonaz Clau- dio, Koper - Viktor Mo- borič, Jesenice - Ramiz Redžep, Skopje - Halin Mahmud, Skopje - Fadil Zendel, Skopje. Jugoslovanske organiza- cije združenega dela zla- tarstva Ikom, Zagreb - Zlatar, Sarajevo - Rubin, Skop- je - Zlatarna, Kruševo - Zlatarne Celje s svojimi Temeljnimi organizaci- jami združenega dela: Zlatarna Celje, Celje - Atelje za zlatarstvo Ljubljana - Zlatarstvo Trbovlje Isti dan, kot trinajsto mednarodno zlatarsko razstavo, so odprli tudi vrata preurejene zlatarske prodajalne v Prešernovi ulici v Celju KAJ DO KONCA RAZSTAVE? Do konca trinajste me- dnarodne zlatarske raz- stave v Celju ostane še nekaj zanimivih priredi- tev: Četrtek, II. oktobra: od 10. ure dalje - prikaz brušenja briljantov. Lapi- darij Pokrajinskega mu- zeja. ob 15.00 uri - sprejem za upokojence Zlatarn Celje, Petek, 12. oktobra: od 10. ure dalje - prikaz brušenja briljantov. Lapi- darij Pokrajinskega mu- zeja, ob 9.00 uri - Seminar »Nakit in moda«, ob 16.00 uri - zlati rally. Sobota, 13. oktobra od 10.00 ure dalje - pri- kaz brušenja briljantov. Lapidarij Pokrajinskega muzeja. ob 20.00 uri - zaključna prireditev za vse udele- žence trinajste mednaro- dne zlatarske razstave. Zdravilišče Dobrna. 24. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 11. MEDNARODNI SEJEM PLEMENITIH KOVIN NI VSE ZLATO KAR SE SVETI Druga sejemska prireditev, kr naj predstavi plemenite kovine, orodje, opremo, repromaterial in embalažo, je letos zaokrožila svojo podobo še s prikazom izdelkov kristala, okrasne keramike in porcelana ter izdelkov s področja optike. Ta sejem skupaj z zlatarsko razstavo opozarja na napore organizatorjev, da jugoslovanski in tuji proizvajalci pridejo do svoje mednarodne sejemske prireditve. Tako sodi celjska prireditev med 13 jugoslovanskih sejemskih organizacij. Organizatorji sejma so ob lanski prireditvi še bili v dvomih, če jih morda ne čaka podobna usoda kot skopsko in subotiško prireditev. Danes je položaj bistveno drugačen. Zavod RTC GOLOVEC zagotavlja vsako leto na tem področju vrhunsko sejemsko prireditev. Sejem ne kaže samo plemenitih kovin. Pomemben je zaradi tega, ker obiskovalcu nudi temeljit pregled nad različnimi materiali, orodji, opremo, repromaterialom in embalažo. Letos so na sejmu pristojni vsi pomembnejši jugoslovanski proizvajalci, mnogo tudi tujih, računajo pa, da jih bo naslednje leto še več. Sejem je tako po eni strani za nas novost, okno v svet obdelave in tudi vrednotenja plemenitih kovin kot okrasnega sredstva in dragocene danosti v industriji, obenem pa tudi priložnost, da se bomo iz leta v leto še bolje spoznavali tudi s tem področjem. Seveda po zaslugi Zavoda RTC Golovec kot organizatorja tega mednarodnega sejma. j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 25 UNIOR SE U¥EUA¥UA ¥ TURIZMU V hotelu DOBRAVA je trikrat tedensko odprt tudi disko-klub. Za mlade po srcih in letih: ob petkih od 21. do 1. ure, ob sobotah od 21. do 4. ure in ob nedeljah od 21. do 24. ure. Vabijo vas na ples in zabavo, za prenočišče pa priporočajo rezervacijo! Pogled v restavracijske prostore kaže okus, urejenost, snažnost. Hotel DO- BRAVA, ki je B-kategori^, je eden redkih v skupini sezonskih hotelov, ki v letošnjem letu kljub svoji »mladosti* dobro posluje. O tem pričajo tako ugodni polletni kot osemmesečni poslovni rezultati. Dnevni prostor v hotelu DOBRA VA daje s svojo opremljenostjo predvsem do- mačnostni vtis. Primeren je tudi za manjše poslovne sestanke, ali pa za sproščen pogovor po njih. Fotelji so kljub svoji preprostosti nadvse udobni. Naj velja ime Zreška klet ali Unior-bar, ali pa kar preprosto disko - ni tako pomembno. Pomembno je, da se v tem prostoru človek dobro počuti. Seveda pa je najprimernejši za tiste, ki ne hodijo s kurami spat in jih včasih zasrbijo petč. Domiselna oprema bo v kratkem doživela še izboljšave. Poleg stare koče raste ob njej nov hotel na ROGLI, ki bo prav gotovo razmahnil turizem na zreškem Po- horju v širše razsežnosti. 26. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 SO HA DLANI Zaradi prihodnosti so se odpovedali usnju Splošna kriza v usnjarstvu je sa- mo pospešila preusmeritev Konu- sove proizvodnje in mu dala pečat »sanacijske nujnosti« odpravlja- nja izgub v usnjarnah v Sloven- skih Konjicah, Lenartu in Ljuto- meru. Sicer so v Konusu že prej načrtovali preusmeritev zlasti us- njarske proizvodnje, saj v njej ni- so več videli svoje bodočnosti. Res je, rta so dobre rezultate v seda- njem srednjeročnem obdobju že začeli dajati novi programi, toda lanske hude izgube v usnjarnah so dejansko dale piko na i! 2ivo se je začela uresničevati dru- ga faza Konusove preusmeritve, ki se logično nadaljuje še v naslednje srednjeročno plansko obdobje, predvsem nova proizvodnja netka- nih materialov in razširitev asorti- mana proizvodnje Koterm (plasti- ka). Novi program netkanih teksti- lov in povečani ter razširjeni pro- gram plastičnih proizvodov v celoti nadomešča sedaj že večinoma uki- njeno usnjarsko proizvodnjo. Bi- stven premik načrtujejo v poveča- nju lastne akumulacije, kar je sicer temeljni cilj celotne razvojne dejav- nosti delovne organizacije že od za- četka tekočega srednjeročnega ob- dobja. Vsekakor je treba poudariti, da sprejeta Konusova izhodišča za srednjeročni plan 1981-1985 dosle- dno upoštevajo smernice družbene- ga plana SR Slovenije za isto ob- dobje. To so cilji: • postopna, vendar odločna preusmeritev na proizvod- njo, ki ima dolgoročne pogo- je za ustvarjanje višjega do- hodka na zaposlenega in vložena sredstva; • razvojno-tehnološka inten- zivna proizvodnja, značilna po visoki stopnji avtomati- zacije ter po večji udeležbi visoko kvalificiranega ustvarjalnega dela; • izvozno usmerjena proiz- vodnja na trajnejših osno- vah; • proizvodnja, ki omogoča varovanje okolja; • proizvodnja, s katero se za- gotavlja racionalnejša pora- ba surovin in energije, vključno z nadomestitvijo uvoženih materialov; V izhodiščih za plan 1981-1985 so v Konusu zapisali še naslednje zna- čilnosti svojih proizvodnih progra- mov: povečati fizični obseg proiz- vodnje za preko 5 odstotkov letno, bistveno povečati dohodek oziro- ma produktivnost in akumulativ- nost, pri čemer naj se stopnja za- poslenosti giblje v sedanjih okvi- rih, izboljšati pa je potrebno kva- lifikacijski sestav zaposlenih zara- di obvladovanja vse zahtevnejše proizvodnje. Na področju samoupravne orga- niziranosti bo kmalu treba preučiti možnosti oblikovanja novih temelj- nih organizacij združenega dela, pri proizvodnji netkanih materialov verjetno prav kmalu, takoj pa obli- kovati posebno tozd za gostinsko dejavnost iz dosedanjega gostin- skega obrata, jedilnice in počitni- škega doma. Pri tako imenovanih vzporednih dejavnostih bodo izpopolnili svoj energetski sistem z lastno električ- no centralo, uredili čistilne naprave za prečiščevanje odplak in za potre- be Konita, Celtexa in nove proiz- vodnje čistilnih krp ter zgradili cen- tralno skladišče in še nekatera dru- ga skladišča za trgovinsko mrežo. Iz vsega svežnja projektov in na- ložb kaže kot najpomembnejšega izdvojiti projekt netkanih mate- rialov, kjer gre za bistveno pove- čanje in tudi razširitev obstoječe proizvodnje v okviru tozda TE- HNIČNA KONFEKCIJA. Analize tržišča so namreč pokazale, da so na tem področju izredne možnosti poslovne ekspanzije, pri čemer gre še za posebno razsežnost - zmanj- šanje uvoza v jugoslovanskem me- rilu. Klasični proizvodi jermenarne in pikerije se bodo zmanjševali, uvaja- li pa se bodo novi nadomestni ma- teriali, kot so: poliamidna žica, tra- kovi za extremultus, poliuretanski trakovi. Tako načrtujejo v Konusu povečanje dosedanjega programa extremultus jermena po letni stop- nji najmanj za 5 odstotkov, asorti- man pa se bo še dodatno razširil za zobata jermena in transilan trak. Program abrazivov obsega kuhinj- ske krpe in abrazive za poliranje lesa, metala za potrebe v industriji in obrti. Za trgovsko mrežo bodo od celot- nega novega programa netkanih materialov najbolj interesantni to- rej naslednji proizvodi: filtri, filter maske, polnila za konfekcijo, abra- zivi in umetna irhovina za avtomo- bile in gospodinjstva. Tozd KOTERM bo povečal proiz- vodnjo profilov in končnih izdel- kov za 100 odstotkov, tako da bo znašala proizvodnja po dopolnitvi strojnega parka prihodnje leto pri- bližno lOOO ton. Pri tem bo po- memben del razširitve asortimana zajemal zlasti prešane plošče, črpal- ke in ventile. Podali smo le skopo in splošno informacijo Konusovega proizvo- dnega programa, ki se je že začel oblikovati. Poudarili pa smo pred- vsem nekatere nove programe, ki že v sedanji fazi uresničitve potr- jujejo pravilnost odločitve Konu- sovih 15 tozdov o preusmeritvi proizvodnje. Dva izmed KOFIL - filtrov za čiščenje zralta, Iti jih v Konusu izdelujejo v ploščah različnih dimenzij. KOFIL je netkani material izdelan iz sintetičnih vlaken, kemično ojačan z umetnimi smolami, zato pri uporabi skoraj nič ne menja svoje strukture. j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 27 pmotir Za prainik občine nov olwat v Ločah - Impregnirana stekiena nit. Brezalkalno stekleno vlakno se čedalje bolj uveljavlja na raznih po- dročjih v industriji. Tudi na področju umetnih bru- sov je impregnirana ste- klena tkanina omogočila proizvodnjo rezalk s po- večano obodno hitrostjo, iz 45 m/s na 80 m/s in celo 100 m/s, in proizvodnjo drugih brusnih plošč. Re- zalka, oz. brusna plošča, ojačena s stekleno tkani- no pridobi na elastičnosti in varnosti toliko, da je možna uspešna uporaba tudi na ročnih brusilnih strojih za rezanje in bru- šenje pri povečani obodni hitrosti. Začetki uporabe im- pregnirane steklene tka- nine za ojačenje brusnih plošč in rezalk segajo v obdobje pred letom 1950, v Jugoslaviji pa so bili prvi poizkusi uporabe izvršeni v obdobju med letom 1964-1967. V Zre- škem Cometu so jih zače- li uporabljati v letu 1967, vzporedno z začetkom proizvodnje tovrstnih plošč. V prvih letih je bila uporaba skromna (v prvem letu 1967 vsega ca. 50.000 kom). Leta 1978 so tozdu Co- flex, ki je največji jugo- slovanski proizvajalec ar- miranih brusnih plošč in rezalk in pokriva preko 60% jugoslovanske upo- rabe ter več kot 1/3 proiz- vodnje izvaža, potrošili že preko 10 miljonov stekle- nih impregniranih diskov različnih dimenzij. Im- pregnirano stekleno tka- nino, izsekano na ustrez- ne dimenzije, uporabljajo tudi DO Swaty iz Maribo- ra, DO Idnina Kratovo in DO 8. Mart iz Ade. Potrošnjo za leto 1979 v Jugoslaviji ocenjujemo na približno 30 miljonov kosov, od tega v TOZD Coflex do 20 miljonov ko- sov, kar predstavlja po vrednosti približno 50 mi- ljonov deviznih sredstev. ODLOČITEV O NALOŽBI 2e pred letom 1975 so v okviru DO Comet ugotav- ljali preveliko odvisnost od uvoza impregnirane steklene tkanine in iskali v tekstilni industriji part- nerja, s katerim bi skup- no realizirali investicijo. Pri teh prizadevanjih ni bilo uspeha. V letu 1977 in 1978, ko so se pogoji zunanjetrgovinskega po- slovanja ponovno zaostri- li, so se odločili za nalož- bo, ki bi v prvi fazi zaje- mala impregnacijo in iz- sekovanje steklene tkani- ne brez tkanja. Ob pro- storski stiski v samih Zre- čah in na pobudo družbe- nopolitičnih organizacij v okviru občine, so se odlo- čili za lokacijo v Ločah, v okviru loške Opekarne, ki je priključena k DO Comet kot četrta temelj- na organizacija. Priprave na investicije so tekle vzporedno s pri- pravami na združitev. Uspešen referendum v obeh delovnih organiza- cijah, v maju 1978, je po- menil tudi začetek pri- pravljanih del za novo na- ložbo. OSVOJITEV TEHNOLOGIJE? Tudi tehnologijo im- pregnacije steklene tka- nine so osvojili v DO Co- met z lastnimi tehnologi in znanjem, brez nakupa licence oz. znanja. Z na- kupom starega tekstilne- ga stroja, ki je odslužil pri apreturi tkanine, njegovo rekonstrukcijo, dogradi- tvijo novih sklopov, pri- haja kolektiv do sušilni- ka, ki bo v naslednjih ne- kaj letih uspešno zame- njeval podobnega iz uvo- za, po vrednosti, do se- demkrat dražjega. Tehno- loška linija impregnacije je bila pravočasno dogra- jena v lastnih delavnicah in tudi uspešno preizku- šena. Kmalu je bila osvo- jena tudi ustrezna kvali- teta impregnacije za oja- čenje brusov. Edino z na- bavo izsekovalnega stroja iz uvoza so določene teža- ve in kasnitve. V letu 1980 planiramo redno proizvodnjo v koli- čini minimalno 10 miljo- nov komadov. Proizvod- nja bo v prvi fazi zaposlila 10 novih delavcev in bo po vrednosti prerasla pro- izvodnjo opeke. Kapaci- tete postrojenja so večje, vendar bodo v letu 1980 določene težave s surovi- nami. V tem letu začneta z redno proizvodnjo ste- klenih niti dve novi tovar- ni v Jugoslaviji, zato bo- do težave pri oskrbi s kvaliteto surovin, ki jih trenutno dobivamo še iz uvoza. Končna kapaciteta bo predvidoma dosežena v letu 1981 v količini pre- ko 30 miljonov komadov. Po uspešnem zaključ- ku prve faze - to je im- pregnacije steklene tka- nine - planirajmo razširi- tev dejavnosti opleme- nitenje steklenega vlakna za tkanje. S tkanjem želi- mo predvsem zadovoljiti lastne potrebe po tkanini za impregnacijo. Na sodobnih visoko produktivnih tkalnih strojih, ki jih načrtujejo, bodo Cometovci lahko tkali stekleno tkanino tu- di za druga področja upo- rabe. Tudi doma izdelana naprava za polavtomatsko izde- lavo »fiber-diskov*. Naprava je bistveno povečala proizvodnjo in izboljšala delovne pogoje. Za praznik občine Slovenske Konjice in 70-letnico Loške opekarne -nov obrat za predelavo steklenih vlaken. To je tudi najbolj otipljiv rezultat združitve loške opekarne kot najmlajšega tozda zreškega Cometa. Ena izmed doma izdelanih hidravličnih stiskalnic, ki je bistveno cenejša od uvožene in predstavlja »šo- pek« drobnih inovacij in izboljšav. Del sušilnika v novem obratu tozda Opekama Loče zreškega Cometa. Za uresni- čitev te naložbe in projekta sušilnika oziroma impregnacijske naprave za ople- menitenje steklene tkanine, je skupina Cometovih tehnologov in raziskovalcev prejela tudi občinsko nagrado INOVATOR 79. 28. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 29 30. stran - NOVI TEDNIK Št. 40 - 11. oktober 1979 j^t. 40 - 11. oktober 1979 NOVI TEDNIK - stran 31 AND! 78 Skoraj 200 km je bila^dina paša za oči Pacifik v popol- danskem in zahajajočem soncu na levi. Včasih je bil oddaljen tudi nekaj kilome- trov, potem pa spet tik pod cesto, da smo lahko slišali njegove razpenjene valove. Na desni pa nekaj kilome- trov širok trak puščave, na vzhodu navidezno omejen s sto in več metrov visokimi peščenimi griči, ki so se vča- sih približali cesti, da so jezi- ki zamazano rjavega peska segali prav do bele srednje črte in skoraj do vrha zasipa- li prometne znake na desni. Že v mraku, ki tam pozimi in poleti skoraj kot odrezano nastopi okoli šestih, smo končno zavili na vzhod. Transamerikana je tekla na- prej ob morju proti Truhillu in v Ekvador, naša cesta pa je vodila v andske doline in proti Huarazu. Kaj naj povem o teh noč- nih kilometrih. Osem ur dru- ge in tretje, le včasih četrte prestave. Zavoji v levo in spet desno, na eni strani slu- tiš stene, na drugi prepade, cesta pa se stalno vzpenja, dokler kazalec na žepnem vi- šinometru ne pokaže 4.020 metrov. Smo na najvišji toč- ki te ceste. Manuelo je usta- vil avtobus in izstopili smo v mrzlo noč, da bi se malo ra- zhodih in oddahnili. Nekaj nepopisnega je bilo južno nebo nad nami z miria- dami svetlih zvezd in ozvez- dij. Daleč na severu, tik nad obzorjem, sem opazil veliki voz, ki mi je bil edini znan. Pa tudi njega je komaj polo- vica gledala iznad obzorja. Da v Peruju sonce sije s se- vera, če je v Limi sploh kdaj posijalo, se mi ni zdelo nič posebnega, saj sem v oblačni Limi sever lahko določil sa- mo s kompasom. Zato sem se šele ob tem prvem pogle- du na južno nočno nebo z njegovimi lepimi in svetlimi, meni neznanimi ozvezdji in zvezdami prav zavedel, kako daleč sem od doma. Nočni mraz nas je kmalu spet nagnal v avtobus. Ta je sedaj imel lažje delo, saj se cesta skoraj sto kilometrov polagoma spušča v dolino Rio Santa. Fantje so kmalu zaspali. Od časa do časa pa se mi je zdelo, da je za hipec zadremal tudi Manuelo, saj sem nekajkrat zagledal sred- njo črto kar na lepem desno od avtobusa. Bilo mi je hla- dno in stiskal sem se v kot svojega sedeža, desno od šo- ferja in zaspano opazoval as- faltni trak in njegovo okoli- co. Vozilo je osamljeno na vsej tej dolgi cesti drselo skozi noč. Sprva tu in tam, pozneje že bolj ha gosto, seje ob cestj iz teme izluščila niz- ka koliba ali ograda, pa spet dolgo ničesar. Končno sem Jmel vtis, da se je soteska razprla. V daljavi pred nami medlo odsevajo luči naselja. Potem vedno več skromnih kolib, pritličnih hišic... že kar prava ulica... cestne sve- tilke... križišča... mesto... in končno zavore... Ostanek noči smo predremali v eni samotnih, kot izumrlih ulic Huaraza. RIO SANTA Dremanju ali bolje preze- banju ni hotelo biti konca. Stiskali smo se po sedežih, nekateri kar na tleh avtobu- sa. Končno se je okoli šestih zdanilo in kmalu nato je me- sto oživelo. Čistilci ulic, ura- dniki, delavci, prekupčeval- ci, indijanski kmetje, njiho- ve pisano oblečene žene, po- licisti, šolarji v enotnih sivih oblekah, vsi so nekam hiteli, kot bi se želeli ogreti po mrzli noči. Potem je na kri- stalno čisto nebo, ki je lahko tako temnomodro le 3.500 metrov nad morjem, vzšlo sonce. Neprespani in pre- mraženi smo njegovo prijet- no toploto komaj pričakali. Mežikaje in mencaje si oči smo lezli iz avtobusa in se pretegovali na svežem jutra- njem zraku. Na vzhodu so se v sončnih žarkih zalesketala ledena po- bočja drznega Nevada Huantsana, prvega šesttiso- čaka, ki sem ga uzrl v svojem življenju. Bil je začetek veri- ge ledenikov in ledenih vrhov, ki z vzhoda omejujejo dolino Rio Sante. Nekje da- leč na koncu te verige sem zaslutil Huascaran. Z zahoda so Rio Santo zapirala po- hlevne j ša, rdečerjava poboč- ja, toda visoka še vedno oko- li 4.000 metrov. Tam daleč, nekje za Huascaranom mora biti naš cilj, dolina Llanga- nuco. Še malo, pa smo se kar neumiti in neobriti vključili v življenje, ki se je prebujalo okoli nas. Ogledovali smo si mesto in njegove ljudi in kmalu tudi sami pritegnili njihovo pozornost. Kaj naj bi bili, če ne kakšni prifrknjeni Amerikanci, vsekakor pa gringosi, ki imajo preveč de- narja in ga zapravljajo tako, da se potepajo po svetu in tudi po gorah njihove dežele. Čeprav se jim to zdi nera- zumljivo, saj imajo mnogi od njih denarja komaj za kruh, krompir in le včasih za kak priboljšek, so v takšnih tuj- cih kmalu odkrili vir zasluž- ka. Tako so se tudi nam zače- li ponujati vodniki in nosači. Pripeljali so si v pomoč celo mlajšo žensko, ki je precej dobro govorila angleško in nam dopovedovali, da jih po- trebujemo kar celo karava- no. LJUBEZEN JE DIKTATOR Največja nevarnost vsa- ke ljubezni je sebičnost. V začetku ljubimo pri svojem ljubezenskem partnerju tudi lastnosti, ki jih sami nimamo. Po- tem začne sebično priza- devanje, da bi se partner spreminjal po našem okusu. Nikjer ni več po- skusov spreminjati dru- gega v neko »novo oseb- nost«, kot ravno pri za- ljubljencih. On in ona se stalno trudita preobliko- vati drug drugega po svo- jem vzorcu. To naj bi bil tudi dokaz ljubezni - koli- kor kdo v tej smeri popu- šča. Psihologi svarijo pred tem spreminjanjem. Naj- več ljubezni se razbije na tem kamnu. Priporočajo, da se vsak partner zase vpraša: - Kaj sploh hočem? - Kaj je nepreklicnega v meni, česar si ne dam odtujiti? - Do kod sem še pri vo- lji sklepati kompromis? In če so zahteve še tako ljubljenega partnerja več- je, je bolje pravočasno prižgati rdečo luč. Kajti pozneje neizogib- no pride izguba: ali izgu- biš ljubljenega človeka ali samega sebe. Piše: JOŽE ČETINA Tržnica na robu Huaraza. V ozadju Huascaran v svetlobi vzhajajočega sonca AMADEUS POROČA Ž AKCIJE NNNP Janko Požeruh je tako po akciji NNNP povabil na vt čerjo, drugi dan pa še na kosilo, svoje sosede iz stanovanj skega bloka. Bil je eden tistih Celjanov, ki so verjeli, d bodo trgovine tri dni zaprte. Namesto, da bi si nakup zalogo konservirane hrane za morebitni resnični primt potrebe, je nakupil na kupe lahko pokvarljive hrane, čt prav nima zmrzovalnika. Kljub njegovi lahkomiselnost ga lahko pohvalim. Ravnal je tipično »neslovensko« ker} gostil sosede, medtem ko so drugi vse ostanke raje »koi zervirali* v smetiščnih kantah. Obiskal sem tudi privatnika Franca Pridnega. Teiff Ijito se je pripravil na NNNP in je po sili razmer akcij tudi sam izpeljal. Žena mu jo je z nekim šoferjem pobi sala v Skopje, pa je moral sam kuhati za svojo petčlanst družino. Dolžnost je opravljal z nasmehom in kaže, da t dogodek z ženo ni nič presenetil. Že nekaj občanov ga - vprašalo za recept, kako pripraviti ženo do tega, da i pobriše od doma. MEDNARODNI TURNIR ŠPORTNIH RIBIČEV 13. in 14. oktobra bo v Šoštanju in Mozirju I. mednarodni turnir športnih ribičev v peteroboju. Pri nas so že vpeljana in tudi bolj znana tekmovanja v ulovu rib, precej manj pa vemo, da ribiči tekmujejo tudi na suhem. Takšna tekovanja so drugod v svetu že znana deset- letja, pri nas pa so bolj redka. Tekmovalci so vrhunski poznavalci metov z umetno muho v razne cilje, na daljino, z obtežilnikom in v razne tarče. Slovenski ribiči so v teh disciplinah že nekaj časa najboljši v Jugoslaviji, še manj znano pa je, da so tekmovalci Mozirja in Šoštanja nosilci dresa slovenske reprezentance in državni prvaki v petero- boju. Na letošnjem tekmovanju se bodo pomerile reprezen- tance najboljših na svetu, med njimi so Nemci in Avstrijci, Jugoslavijo pa bodo zastopale ob Sloveniji še Hrvaška, Bo- sna in Hercegovina ter Srbija. V Šoštanju bo tekmovanje 13. oktobra ob 14. uri na sta- dionu v metih in ob 17. uri na poligonu pred novim ribiškim domom. V Mozirju bo tekmovanje 14. oktobra ob 9. uri, tudi tam bo to na nogometnem igrišču. Slovenci smo lahko ponosni na vrsto iz Mozirja in Šošta- nja. Smo državni prvaki in imamo v mladem tekmovalcu Vladu Mešiču tudi državnega prvaka in tekmovalca visoke vrednosti. Ribiči želijo, da bi tekmovanje postalo tradicio- nalno in da bi gledalci uživali ob odličnem znanju ribičev tekmovalcev. Na posnetku: slovenska reprezentanca 1978 v suhih športnih disciplinah: z leve Kari Polutnik, Vlado Me- šič in Rudi Mešič. Vsi so bili že državni prvaki. Foto: Stevan Zrnič NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi; Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.