»Befiiava" ali »Vidiitava"? Da li je komu znano, kako je prišlo v Mariboru k poimenovanju »Betnavska cesta«, ne vemo in tudi ne, kdo je »izumitelj« tega imenskega nestvora. Cesta k gradiču »Vidmava« (v občini Radvanje) bi se namreč morala glasiti pra.vilno: Vidmavska Kar pisec pomni, se je rabilo samo le lme »Vidmava«, samo nekateri doma41-lij posebno pa tujci, so izgovarjali to ime nekako nejasno tudi kot »Vidnjava«, ker ni bilo brati nikjer kakega slovenskega napisa, in nemško ime »VVindenau« je ono jasnost motilo še bolj. — Ko Sem se skozi leta z očetom po počitnicah vračal v Maribor v šolo, je oče krenil skoro običajno pri Vidraavskem drevoredu od Tržaške ceste in pripomnil: »Peljiva se čez Vidmavo; je sicer mali ovinck, toda prištedim si mitnino!« Smatram zgolj le to obliko kot udomačeno in tudi kot zgodovinsko opravičeno. Podlaga temu imenu je namreč staroslovenska beseda »videm«. Ni sicer tu mesto za širje razpravljanje o nastanku in razvoju tega izraza tekom tisočletij, pač pa moramo podati tukaj vsaj kratko zgodovinskd sliko tega v našem slučaju, ker je že davno vse pozabljeno in v kolikor še ne, pa krivo tolmačeno. Kot »videm« so označevali naši davni predniki pred vsem vso ono zemljišče, katero so občinarji izločili kot trajno služeče v kulturne namene vsej občinski skupnosti. Na tem je stala cerkev in župnišče kakor tudi šola, ako so jo imeli. Na vzvišenem prostoru je bilo z obzidjem utrjeno mesto v obrambne svrhe v slučaju sovražnega napada in kot zavetišče stanovalcev, ako ni bilo drugega varnega mesta za nje. Obenem je bilo tu tudi pokopališče. Razvidno je to razmerje še skoro danes pri vsaki cerkvi v Sloveniji, če Lmamo tudi razmeroma malo občin z župnijo, katere *>i imoie inio »V.dem« še danes. Drugače je to na Tii-oUkem; tam se imenuje vsak »župnijski grunt« (»Pfarrgrund«) še danes kot »vidum«. Razlikujejo se ta imena v ljudski govnrici v tuintam posvetna in cerkvena. Tako gredo.Haložani na žegnanje k Sv. Vidu, ali živinski sejem je pa »na Vidmu«. Slične razraere smo ugotovili tudi v srednjeveških latinskih listinab. Pri krajevnih podatkih so rabili često slovenski mestnik še vedno pri že davno ponemčenih krajih, ker izraza »videm« niso Nemci več razumeli, zatorej: »na Widmi«, »na Widme (leta 1452), »na Widmem« (leta 1424) In to radi tega, ker se je v slovenščini ime v.imenovalniku redko rabilo. — V našem slučaju je bila zgradba »Vidmava« prvotno tudi le kako močneje utrjeno mesto kot ena izmed postojank zunanjega obrambnega pasa mariborske trdnjave. »Vidmava« služi še danes kot »videm« lavantinskemu vladild, in je morala biti od davnega v tem razmerju, ker so tudi protestanti leta 1587 to posestvo kot tako cerkvenega značaja takoj zasedli In na njem zgradili cerkev, šolo in hišo za pastorja in cerkovnika, ter si ogradili tam tudi lastno pokopališče. Po protireformaciji (leta 1600) je prišlo posestvo sicer iz cerkvenih rok v posvetne, toda leta 1863 jo bilo zopet oddano lavantinski škofiji, iz česar razvidimo, da je moral biti prvi »vidmar« vsekakor kak višji cerkveni dostojanst-! venik, in da je imela cerkev gotovo ne-' kake utemeljene dedne pravice na to. O znameniti zgodovini nekdanjih slo-, venskih »vidmarjev« hočemo poznejo1 enkrat podrobneje pisati; danes ome-i nimo samo, da nosi še danes na stotino' slovenskih rodbin ime »Vidmar«, kate-j rim se Cesto še daries pozna, da so mo-j rale biti nekdaj v kakem viSjem prav^ no-socijalnem položaju. Če je našim javnim uradom resno" zato, da se naša krajevna imena, kate-! ra so potvorili sčasom deloina iz nevednosti dotične preteklosti, popravijo, potem se naj prekrsti »Betnava« v »Vidmava«, »Betnavska cesta« v »Vimavska« in »Betnavski log« (»Windenauer Wald«) v »Vidmavski«. — Poskus prekrstitve tega v »Slovenski log« po polomu se ni obveljavil, ker je to ime kar brez vsake jezikovno-zgodovinske podlage in dejstveno le nasilna izmišljotina, kajti nemški »Winden« je v tem slučaju le pokvečeni slovenski — »videm«! D. Žunkovič.