KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINQ 32 1934 57 ZAPISKI IN GRADIVO PRISPEVEK K ŽIVLJENJU IN DELU ANTONA KREMPLJA IVAN RIHTARIČ Anton Krempelj (29. 1. 1790—21. 12. 1844) se je V slovensko zgodovinopisje trajno za- pisal z delom »Dogodivščine Štajerske zemle s posebnim pogledom na Slovence«, ki je izšlo 1845 v Gradcu. Pred leti je izšel po- natis tega dela.i K že znanim in objavljenim prispevkom o Antonu Kremplju^ dodajam droben doku- ment, najden pred kratkim ter mi izročen v vpogled.' Na osmih straneh porumenelega papirja, formata 21 X 17 cm, deloma že na- trganega, je z lično pisavo zapis, katerega vsebino s komentarjem predstavljam." Anton Kremplj Izvišeni občutki navdajajo mi vsekdar srce kda se spomnem moža, moža kojega več blizu pol stoletja! Ieri j e naša malonedelčka- zemlja u hladni gomili; moža, moža kojega jekleni značaj ljuba v do svoga slovenskega naroda i vsled toga neumerljivo djelovanje na u takratnem še do cjela zapuštenem prelogi' literarnega polja res mora občudovati. Doba u koji je rajni Kremplj uže tako neutrudljivo djelovao bila je u željezno doba za slovenskoga pisatelja, jerbo pustii narod, dasi ga je osobo ljubil še zbog nevednosti ni znal cjeniti djelovanja i zaslug raj noga nasuproti tomu pa je še rajni Kremplj kano slov. pisatelj v oni dobi imel mnogo zaprek i težkoč na poti s voga djelovanja od drugih merodajnih krogov prestati zbog česa je za svojo trudapolno delo žel le cesto kvar i mater j alno škodo. Toda kano je bila doba u koji je deloval željezna tako je i njegov značaj uzgojen u onem času bil neustrašljiv željezar tako da je od leta, do leta bil bolje na narodnem polju str. 2 ..., i ako bi mu ne sojenica v lepi moški dobi* prerezala niti življenja bi slov. narod imel še marsikaj o djelo njegovih rok. Toda pustivši gosp. tukaj daljšo raspravo 0 Kremp. djelovanju Vas bodem prosil ka me v duhu zrovodite k njegovemu rojstvu i od tam v podrobnosti njegovega življenja i končno 1 njegovo djelovanje i smrt. Crešnjovci okolica sv. Petra" bila je zibelj rajnega A. K. koji je 14/1. 790'^ zagledal bjeli svet Po naravi lep i prijeten mladenič opravil je prvo svojo šolo pri sv. Petru' z najboljim uspjehom. Vrli roditelji^ hoteči Imeti ga duhovnika pošljejo ga v Maribor da oni nabere vede i znanosti kojo prodižejo u bogoslovnico i dušno pastirstvo. Dovršivši 4 gymnazialni razred v Mariboru podal se je vsled nekaterih nezgod v nemški Gradec kjer je z izbornim uspjehom dovršil svoje študije' ter leta 1815 bil v mašnika posvečen.'" str. 3 Ze v svojih študijah kano nam poročajo zanesljivi viri" se je vedno posluževal kod samouk slov. jezika ter pisal i zalagal vedno slov. pesmi i pripovedke.'- Kremplj bil je bolj tih držal se je natenko predpisanega reda, in v družbi prijatelj zabavnih veselic kje ga je posebno veselilo če je mogel kakšnga Nemca nekoliko presukniti in pridobiti. Za svojega učilniškega življenja bil je Kremplj tudi vojak in znal je kako svoj pisek tudi meč sukati v domovine korist. Prvo njegovo dušno pastirstvo bilo je pri Svetinjah v Lotmerških goricah'' kjer je našel vrlega iše vedno med narodom živečega spomina župnika g. Jaklina'* s ko j im sta imela uvjek slovenske vaje ter uspeh svojega truda vsak dan jeden drugemu kazivala. Kako se mu je kralj prijetnih holmcov Lotmerških goric prikupil na mestu njegovega prvega dušnega pastirstva kaže dovol v svojih »Dogodivšinah«'^ v lepem verzu kteri sledi koncu vsakega odelka ko je namreč Ceško-moravski kralj Otokar II. bil 13. stoletji i Steirski poglavar piše o njem Kremplj : str. 4 »S slavnim vencom s Prage pridi K Štajerskim Slovencem sem, Tvoje oko naj tu vidi Lotmerški Jeruzalem;" Glej! kak s trsjom ves spleten Vrh tu vrha se drži Kak pri grozdu grozd vcveten Hitro raste in zori!« Od Svetin'^ bil je premeščen v Ormož" kjer so njegovi začeti trudovi začeli rad donašati. Tu je Kremplj spisal »Evangelji^™ i zložil marsikatero pesem kterih spomina vredni so posebno »Štirje letni časi« Videvši kr. vi. stl. bister um Kremplj nov, postavil ga je v Ptuj za kurmeštra-' kjer je učil zasebno dečke za ondašnji tretji razred, ka so zamogli prestopiti u gymnazio Tu je dal na svetlo i »Nemško slov. katekizem«^^ Leta 1827 dobil je Kremplj. fara sv. Lovrenca v slov. Goricah^' kjer je spisal molitvenice, prve v menši a druge v nekoliko večji obliki za ljudstvo. 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 Prva stran zapisa o Antonu Kremplju Str. 5 Leta 1833 je spisal »Življenje... kterega kniga je še sadaj med narodom jako priljubljena in razširjena. Leta 1836. v mescu prosencu^*" preselil se je Kremplj. k Malejnedelji^^ ^jer se je začelo še le pravo ognjišče njegovega delovanja. Tu je splisal »Male molitvenice«-'' potem predpise^' za učence ljudskih šol. Zatem je spravil na svetlo prvi tečaj »slov. pridig«^^ ktere je spisal v stranom^' že pri sv. Lovrencu L. 1844 izdal je »Evangelj«^ in iz njega izvdrajoče nauke. Tega leta dovršil je i svojo najimenitneišo delo t. j. Dogodivšine Stirske zemlje, toda žalibog smrt mu je prej pristrigla nit življenja, kod je knjiga bila do konca tiskana. (Rokopis hranli B.)'' Dalje je spisal pri M. N. II tečaj pripovedi'2 kje pa belega dne niso zagledale str. 6 ... rokopis je v rokah g. Lovrenčiča.'^ Dalje je spisal tudi berilo za II razred ljudske šole,** ktero delo kakor sem iz rokopisa previ diP' je jako važno in imenitno za tisti čas. Kam je veter mahnol z rokopisom tega neznam. Dalje spisal je Kremplj lepe zgodovinske sestavke pod naslovom »der Pilger«'« mnogo narodnih in zgodovinskih pesni j od kojih jih precej hrani Križevski g. župnik. Kramberger.^' Kako dosti je Kremplj spisal in lastnih rokopisov zapustil svedoči nam vže lahko to ka je ob priliki, ko se je njegova zapuština pregledovala, rekel je oskrbnik belsteinske grajščine.''* Toliko rokopisov pa nisem vidil pri nobenem gospodu. Mnogo teh njegovih rokopisov se je delj časa hranilo še v M N.^" župni knjižnici, toda njegov I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S2 1934 59 Str. 7 naslednik g. Kreft"* je zavrgel vse kar ni bilo duhovnega zapopadka; in tako se spominjam še ka sem kod otrok" čestokrat zunaj farovža kod učenec najšel kak od Krempljna napisani papir. Ravno na sv. Tomaža dan tj. 21 gr.*^ mu je sojenica prerezala nit njegovega delovnega življenja, skoro v najlepši moški dobi v 54 1. njegove starosti. O Krempljnovem pogrebu bilo je toliko joča i vekanja ka so duhovniki pobegnivši s pokopišča se izrekli ka tega še niso nikdar doživeli, a narod je ostal še celi čas na gomili svojega ljubimca.*' Kremplj. je vstal zaran in večkrat je pisal pil brlečej luči cele noči, ker je rekel ka ga tarat ni nikdo motil pri njegovem zgodovinskem delu. Pohajal je tudi na »Cerkevnjak«** pri sdajnem križu poleg Karbeca kjer je zložil imenitno zgodovinsko pesem Bod pozdravljen o prijetno Venčani Cerkevnjak moj. str. 8 Krempel j na je največ proslavilo njegovo zgodovinsko delo »Dogodivšine« v teh se je pokazal pravi učenik svomu narodu i njega ime ostane neumerljivo. Krempelj je bil razun svoje učenosti pregret za človečjo in državljansko blagost; za srečo svobodo svojega rodu, tako ka je spoznano in zvišeno resnico vsakšemu naravnost v obraz povedal. Postavim: Kremplj uči v svoji. »Dgd« str. 6. indoevropejska rodbina je vže pred občinskim potopon tako velika in rasširjena bila, da so nekateri njeni rodovi pri tem razlivu se na Hymalajskih drugi na Kavkaških gorah obvarovali, in se potem dalje okrog rasširili." Stroga cenzura onega časa nie zbrisala teh stavkov da si so še dandanašnji mnogim šupeljakom trn v peti; in takih in enakih resnicodokazajočih sestavkov nahaja se mnogo v tem njegovem zgod. delu. To je tedaj površna bleda črtica tega imenitnega Slovenca. Naj bi najšla obilo njegovih posnemalcov in budnikov narodu zavednosti. Vječna mu pamjat! Dokument je pomemben drobec za razši- ritev znanja o Antonu Kremplju, predvsem pa zapis, ki je nastal skoraj 50 let po njegovi smrti. Kaže na vpliv Krempljevega delova- nja kot duhovnika, zgodovinarja in razsveti- telja slovenskega naroda na robu Slovenskih goric. Prav ta prostor pa je dal v 19. stoletju veliko pomembnih mož (Miklošič, Danjko, Vraz, Krempelj, organizatorji ljutomerskega tabora, itd.) Dokument je tudi strokovni izziv jezikom slovcem zaradi svoje pristnosti, čeprav ver- jetno ni bil pisan od pravega >^malonedelj- skega« domačina. OPOMBE I. 1. Delo je izšlo 1974. leta, ob 130-letnici smrti Antona Kremplja, izdal ga je dr. Rudolf Tro- fenik v Münchnu. — 2. O Antonu Kremplju SO pisali: J. Marn; Ježičnik (1885), J. Glaser: K. A., SBL. I., J. Macun v Književni zgodo- vini Slov. Štajerja, str. 80—83, B. Raič v Na- rodnem koledarju Matice slovenske za 1869, K. Glaser: »Zgodovina slovenskega slovstva«, II., str. 183—184, A. Medved; »Dom in svet« 1895, št. 21; s sliko A. Kremplja, F. Kovačič: Ljutomer, zgodovina trga in sreza, Maribor 1926, J. Glaser: Rokopisno gradivo slovenje- goriškega izvora v študijski knjižnici v Ma- riboru (Zbornik med Muro in Dravo, Maribor 1969, str. 686—687), A. Slodnjak: Uvodna be- seda k ponatisu 1974. leta (srtran V-XV). — 3. Original mi je posredoval Mirko Potočnik liz Bučkovc 44 II. 1. Dokument je nastal pred letom 1894 (A. Krempelj je umrl 1844). 2. Mala nedelja => Bučkovci. — 3. prelog = praha, oziroma v pre- nesenem smislu besede zapuščeno, prazno, pu- sto. — 4. »v 54. letu starosti« = 1790—1844. 5. Crešnjevci pri Gornji Radgoni (župna cerkev Sv. Petra); pravilno: rojen v PoUčkem vrhu pri G. Radgoni in ne v Crešnjevcih. — 6. ro- jen 29. 1. 1790 (glej; F, Kovačič: n. d., sitr. 315). — 7. Gornja Radgona. — 8. Starša Mihael Krem- pelj (gostač) in mati Magdalena roj. Žemljic 9. teologija. — 10. Fr. Kovačič na n. d. (str. 315) piše; da je bil A. K. posvečen že v III. letniku bogoslovja 14. septembra 1814, ter 21. septem- bra 1814 prejel mašniški red. — 11. Ne da se konkretno razkriti, na kaj misli avtor teksta, ko piše »zanesljivi viri«. — 12. Glej literaturo pri opombi 2. v I. poglavju opomb. — 13. Sve- tinje (Ljutomerske gorice); nastopil službo 7. sept. 1815 (F. Kovačič: n. d., str. 315). — 14. Mihael Jaklin, stric Stanka Vraza. 15. V po- natisu Dogodivščin iz 1974. leta ni citiranega teksta!? 16. Steirski = štajerski. — 17. Jeru- zalem, kraj pri Ljutomeru. — 18. Svetinje. — 19. Ormož; tam ostal do 1820. leta. — 20. Glej str. VII. v ponatisu Dogodivščin iz 1974. leta. — 21. Poučeval je tudi Jaklinovega nečaka Ja- koba Frasa (Stanko Vraz), da je lahko izdelal prvi gimnazijski razred. — 22. Glej opombo št. 2 iz I. poglavja opomb. — 23. Deloval od septembra 1826 do junija 1836. leta. — 24. gr. = gruden = januar. — 25. Mala nedelja = Bučkovci. — 26. 27. 28. glej opombo 2. iz I. po- glavja opomb. — 29. Tuji jezik = nemški jezik (?) — 30. Glej opombo 2. iz I. poglavja opomb. — 31. Anton Božič (?), ki je daroval rokopis 21. 12. 1929, kot omenja literatura (Svet med Muro in Dravo, Maribor, str. 687). 32. Glej opombe 2. iz I. poglavja opomb. — 33. Franc Lovrenčič, župnik sv. Trojice pri Mali nedelji od 1. maja 1864 do 1. 8. 1891, umrl je 17. 7. 1907 v Radgoni. — 34. Glej opombe pod 2. iz 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 32 1934 I. poglavja opomb. — 35. Avtor trdi, da je imel vpogled v rokopis? — 36. Priloga dnevnika »Gratzer Zeitung«. — 37. Lovro Kramberger, župnik od 31. 7. 1862 do 6. U. 1887, umrl je 15. 10. 1893. Trditev avtorja teksta »jih precej hrani« potrjuje, da je bil tekst pisan pred smrtjo omenjenega lastnika (Lovro Kramber- ger). Torej je tekst nastal pred 15. 10. 1893, kar lahko ustreza po navzkrižnem primerjanju s \ opombo št. 1 iz II. poglavja opomb. — 38. Gra- j ščina Beltinci(?) v (Prekmurju. — 39. M. N. = i Mala nedelja = Bučkovci. — 40. Anton Kreft, župnik od 1. 6. 1853 do 25. 1. 1864 (glej F. Ko- vačič, n. d. str. 319—320). — 41. Pisec je moral ¦ biti rojen po letu 1850 (primerjaj opombo št. i 40). — 42. 21. december 1844. — 43. Zanimiva i I je primerjava teksta dokumenta in teksta F. Ko- vačiča, n. d. str. 317: »Mož, ki je bil pričujoč pri njegovem pretresljivem pogrebu, piše do- slovno. O Krempljevem pogrebu se je culo to- liko vriščanje in cviljenje med ljudstvom, da so pobegnoti morali duhovniki s pokopališča, narod se ni dal od groba svojega premilega pastirja, modrega učitelja in ljubimca odpra- viti«. Skoda je, da F. Kovačič v delu ne citira vira, ko se sklicuje na »piše«. — 44. Cerkve- njak je teritorij okoli župnijske cerkve v Buč- kovcih (F. Kovačič, n. d., str. 329). — 45. Av- tor teksta je imel očitno pred seboj knjigo. O naročnikih in prednaročilih glej str. 257—261 v originalu, oziroma v ponatisu dz 1974 ter uvodno besedo dr. A. Slodnjaka na str. VIII.