a t. • > • ■ K- zbornik znanstvenih in poučnih spisov. Na svetlo daje Slovenska Matica v Ljubljani. III- zvezek. ' Uredil L. Pintar. V Iijubljani. Natit^nila „Ndrodna tleatcarna- leoi. L "^doseii Vsebina. 1. Or. K. ŠtrekelJ: Cn-iemn iu narodtui pesem , , , . . i. Ft. Orožen: Nekoliko o zeiuljevidili «iluvetitkih poknOin v prvjai^eiii in luMla^jtfm ........ 3. Ivan Prijatelj: ruikin v «lorcoskih prevodih .... 4. Ivan Staklasa: llerbard X. TurjaMci, kartoviki (rencral J. šlebinger: Ktuiierni drobiž iz 1. 1839..... e. Ivan Vrhovoc: O uatanovitvi Smt^akobike. franiiikaiiike in tr noTske fare r LJubrani.......... 7. Ivan Vrhovec: P ve preilavai^l o IJublJan«kih pokopalüi'ih 8. Dr. K. Glaser: Bibliotn-aiga slurenaka...... Na «trani: 1— S2. gS— b\. 52— 89. 90-H», lao—125. I!«—175. 17Ö—197. 19«—238. Prešeren in narodna pesem. SpUal dr. K. Štrekelj. m' v kiilori jc ileloviti l'rcÄcrcn na »lovstvmicin |M)ljn, jf |)ač poglavitno roninntii^na. T«'mn Re ni čnditi, ker ««■ je n»inantikn ravno v njefrovi «lolii zanesla iz Nemčije tudi nie«l a»-strijnke Xenu-e in iz njili v našt' deži-le. Kajpada naS pe: in to je pesnik pitovo nameraval — tistejra, ki ,naj ima mir oil ertov-, kar j<' res poetieno lepo, pomenljivo ime. v tem ko liiT'rtimir pomenjalo za nje;:oy eas razffrajača in prepirljivea. Tmli ime junakinje, |{oo *ličnili slovanskih imenih, namreč Hohroslav in Staroslav, to z ozirom na starost njeptve^rsi nositelja i,.de dal kerstlt' je oča -rliivt) sivo-i.') Že v teh imenih se nam nekoliko kaže zanimanje 1'rešer-ni>vo za narodni jezik; še holjši dokaz zanje je pred vsem pesnikov tako mojročni. kre])ki, vsem dozilanjim poelom nedo-sežni jezik, katerej^a Iii si on ne liil nikdar mo^jel |irisvojili hrez ]»azljive}ra opazovanja narodne ;r"»vt»riee. in lirez katere^-a l>i l»il naš poetični jezik dandanes i»ač še na nizki stopinji. Iz žive narodne pivonee je \^detal v svoj jezik karakteristična narodna rekla in eele prisloviee. nu pr.: / VVev dtil lioš dvajseti-eam (,'kl). Tervošila skoparita Kömej ti iio sdk msldn (."$1 In nimam mu dati. kot sok neslan ifCti. De stara Ijuln'-zen ne zari-jovl, Devetkrat se vtrne. ponovi Le pöjte rdkam iviif;at "i'.t4). Ak rövtarske vczdti znaš otnM Peefine, ljiil)čik, pi- šeta na sveti Xik«'imur niso v «rirlo ]»erlet6le ilWi. Lahko boš v kozji rog tiffndl .Slovenee I>e le pctica dd im^ sloveče (107 . Kräjnee moj mu 6slc kdte lOi»), Kiik si Mm/o/t-^rZ-t^-11'JOi. K.ij se jim po gldvi blodi itd. Zanimanje za jezik nam kaže tudi frraja, s katero je pesnik irijemal tiste pisatelje, ki so f;a |io njef.'ini prepričanosti kvari i ali pa mrevarili; pole«; Krempln in Murka, izdajnvea Volkmerjevih faliul in pesmi, šilta eelo Ravnikarja zavoljo neke pretiranosti. N'ajlxdj pa se je zavzel za jezik svojejfa naroda, ko se je vprl mešaniei Zupanovi i ,N'e liodmo šaloharde'I in ilirski ideji ter jasno povedal Vrazu: ') o iiiipiiii (»strovrhar primcijui razpravo L. fintuija r Iivotitjili iiin*fjHko|ira itruštva IX. 13:1-13«. V i*»l pt-smi >«• ii.ili!O.-0"<'«' l..<'jlaj«-:iral>!tkt> žensko ime; po kateri poti je priik-l l'r<>S« rcn Jo nii-ipi, iic vem posedati. lir. K. štri'kr|j: Trciifn-n in naroiln» pcwni. 3 svojimi |ic!iininii in (Jnifriin i*lt>vstvt'iniii «lelovaiijnn lu' iiainerjiiiiK» nič ilrn;ri'jra, kakor likati svoj materi nji ji-zik; čc vi imate ilni;f namen, jra pač ne dosežete." l>a se je 1'rešeren /.animal za narodne pripovedke in prav-Ijiee, to nam s|>rieuje njevana na narodni veri. da samomoree ne najde pokoja v jiosvečeni zendji. V „Kihičii^ se omenjajo morske dekliee, ki po;riil(e vsakefja, ki se ne zna vstavljati njih mandjivemu jtetjii. V pobožni pesmi „Šnmma jrora" oliravnava l'reSen>n narodno vero, da mora vsaki Kranjee vsaj enkrat v življenju obiskati to imenitno božjo pot, ker bo sieer obsojen, da bo |io smrti moral po noči v proeesiji hoditi nanjo. Romantika se nam kaže Prešeren tudi v izboru svojih prelofT, zlasti „Lenore-*. Tudi snov za „Svetej^a Senana-* si je izposodil od anfrieške-ra romantika .Moorea.*) ') t"i»iii<> Vrsjtii X il»| II pi'itniili u Šmanii iriiri, kar imm- L. 1'intar v IJiiliU, /ronii .\.\l. I<):l. Kon ktnnia Mt-ika.] •) To j<- iin'prli'cvaliio dokazal v I. Ii'tnika .IJiililj. Zvona" ži- .losip <'iiiip>-niiaii, ki jr^v IV. Irtiiika i^t<■|{:l nioM>('iiika »vojo tnlit^-v linniil «oper mniiij«' Tim-ta Tna (». (Ji'»triiiai. k.itiri ji« r „Slov. Xarmlu" I. St. 200, «opor Citiiprnnniia nastavil triliti'v, ila Je Pri-M-rt-n vrel nimv naravnost iz ,Arta Sanctunini", ker Jt> 011 videl ta pripi»t k v I'n'it'rdovcm rokopisu ti< pi'!»ini. Cinipi-niian jc dokazal: 1. da dotični rukopiit ni Prew-riun. aiiipak lHiiwpisov, Ž. d.i Jp Hleiwfiwjv pri-pU ni-koliku rsulifi»« od natiska v ,ČlM-liri" In X da »t4»Ji na koni-u pripisano ,Arto .Sanctonim Ilibprnia«* p. <110-, kar zo|H-t k.ižf na Irta Mnorca. ki Je gotovo )ioznal to duhovno kiijitro. — C'inipenn.iiiova trditi-v, da Ji- frrirn-n »nov iz Moon-ovc prsmi in ne naravnost iz ,Arta San^■^>^lnl IliliemiRe-', je popolnoma rra-nii-na; nat4ini'no Iii Ju l>il leliko do pii-ict< dokazal ie 011 mim, ako Iii ne l>il imel pred salio le nepopolne izd:^r )looreovili |H'»inl. V skoR^ vseh ixd.-0.ili zliirke „Irish milodies and sonfr» by Thomas Moore» rprhn. n. p. izdi^jo ISeorir«' Koiltleiljp- & .Sons. London and XeHr-York v 12», ali izdiyo Tauchnitzovo) naliHiauio namreč pri pesmi ,.St. 8euan«s and the laily", (v navedenih izd.-Oah str. IH, 19. ozir. ir. 20:J), to le .Mooreovo op«mi\)n: .In a metrical life of St Senaniis whirh is taken (Vom an old Kilkenny MS., and may he found anions the ArU Sjinctonini Ilihemiae, we ar<< told of his (ll}tiit to the ishind of Seattery, and his rv'solution not to admit any »oman of the part)-; he reftised to reeeivf even a sister saint, St Cannera, \vhetiral hioifrapher: Cui praesnl, <|nid foemiiiis Ciiiiimtine est enni monaehis? I>r. K. Stifkcij: I'reSi'rcn in narodna p^-win. II. Najbolj 8C luiin kaže Trcšcrcii roinantikii po svojem vkvar-janju s «loveiisko narodno pesmijo. K«lo je v njem vž;ial ijn-hezen zanjo iii kedaj, o tem smemo le vt;il»ati in vendar ne moremo nič prave>;a v^^eniti. Misliti l»i se «ial<» na dv<»jo mož. 1'rvi je njefjov prijatelj Cop, o katerem vemo iz njegove zp)dovine siovenskejra slovstva, da je visoko eenil narodne ptsnii in je tndi sieer bil I'reSernn ueitelj in voditelj, zlasti v stvareh romantične poezye. I)rii;n je Kopitar, navdušeni julasnik in razsirjavee slave srbskih narodnih pesmi, ki je ravno v Trešer-novi dobi dose^'la vrhunw.'j (»lede teh Kopitaiju, ker med njim in Trešeniom ni bilo prave pryateljske zveze, "ilasi mu je naS pesnik, 4. leta jurist, izroeil v prejrled zvezek svojih pesmi.'^) Mop>ee, in eelo najverojetnejše je, da se je IVei4eren le;;a duha navzel sam z berilom, saj je bilo o narodni poeziji lirali takrat povsod navdušene slavospeve. 1'rvo notieo, ki nam «lokazuje, da seje 1'rešeren peeal z narodno pesmijo, nahajamo v njejrovem pismu'; do Topa iz Celovea z dne :J(). feliruarja 1H;12. I., v katerem jirosi te},'a. ila naj v pesmi „Lepa Vida" verza ,oh doma je bolno moje dete in zaderla sim »i tern je v jiete^ ali kar je na njuno njesto postavil Kastelee, premeni tako le: ,.<> h (ali ker) N'iuin!< in iiisnlam. So«.' tlic ArU SaiKt. Ilili. p. 4ilo. Arcordinu fo l»r. Lfihvioh, St. ScnanuK \va» no Iriu» ,1 pcrxonaifi' Hian tlic riv«'r Sliuniiiin; Init (»'tViiHnir nml »tlu-r anti<|nariiinii ili-nj- this mctaiiiur-l>h<»M' indijfiiantlv." — KiO>)r.> ,A< ti Sanc-turum IlilK-rnia«-" Je v ha»ili knjižnicah n ilka. in iiikaki/r tinli ni vi rojotnu, Iii l>il Trvlerim iiikal »novi iivft ciuta Iii prii«t.ivil Uleiwei», je ja^no; on ni liil mož, da Iti prebiral anirleüke pennike r oriirinalii. tudi ni xnal angleščine, da hi motri-l primerjati ani;le»k<) podttavo. Ker renziira ni piiittila pennii tixkati, »e je peüem, kakor sploh take ,pn'povedane" »tvari, iirila v prepinih; tik prepi» «1 Je napravil Indi itleiweix in Jiod penein pristavil cital, kakor »ra Je naiel v podütavi. V .Olielici", tiskani letji 1H4».. pa «e Prew-mu ni zilel citat niti več potreben niti vmenten. <) Na (5elakov«ke|ja nik.ikor ni minliti. ker l'reileren ž igim ni liil oiM'bno znan, kakor w večkrat misli, in »e Je z narodno pe*ni|jo vkvaijal, ie preden je tVUkov«kJ ocenil „K. Cbelico". Zanimivo pa je o «>Iakov»kem to, dn je že leta isl». znpi7rt. •) »IJnbU. Zvon- VIH. (18«I8) str. 171, 172. Ur. K. StrckcIJ: rri-5«'rrii in nariMlna pi'Hcin. iloiiiii j(> hol no moje de t o, PosInHala s i m iicuiniM' .svete, OmoAila .sim ne, starcu vzela ete." V istem pismu pri-stnvlja se to: „.MoJe ime je pri i/.viriiili tiskati eelo; nanuliie pa je oziiameiiiti, ija «o Smoletove-' t. j. iz Smoletove zhirke.') Iz teli navedkov vidimo, daje Prešeren že leta prede- la val pesmi Smoletove zbirke, kar se tii
  • rcdelane kolikor .«c je potreinio z d el Ol.» Te pesmi so: „padla. Napis ljudske pesmi Volkslieder» se mi zde je laž, ker niso pesmi med ljudstvam pete. ampak neslane pnee, ki bi larji in terejali iBetbrnderi radi z' njimi jtravc ljudske pesmi oilrinili. (\> v' jirihodni bueeliei ljudske pesmi iz Smcde-tove bere po^rrefiili hote. mislite de jih je straiiopezdlivi/sit venia verbo) eenzor Čop zaterel.- Ker Prešeren pravi, da je pesmi Ahaeljeve zbirke bral, in da imajo napis „ljudske pesmi", si moramo misliti, da je to bilo za njej;ovej;a bivanja v (Vloveu in {gotovo za občevanja s Slomšekom. Izdaja Ahaeljevih pesmi sama nima pristavka „ljudske-*; morda je ta |)ristavek izbrisan vsle«! ostre kritike, katere p>t«vo ni skrival Prešeren niti Slomšeku niti drupm eelovSkim Slovencem, kakor je ni ("'elakovskemn. Kn mesee pozneje, v pi.smu z dne aprila 1.'), piše Prešeren nadrobno o razmerali, pri ljubljanski eenzuri, kjer so duhovniki i zlasti kanonik Pavšeki hudo' |»rijemali cenzorja ('ii aljcr ."l»fil Jv to pUnio r IJuby. Zvonu -Will. ilSW) 379—:1M0, V. A. Franffv, žjilihog ncnatatu-iio, k<-r priolMV-vavec ni raitlotjil mcr. K. štrckell: rrrSrron in naruilna \<>lji> iiokili prckri'pkili izrazov, da Iti se f«ko |Kikii/.al stro^epi sodnika.': ^^'bolit-a" ji* rmiialii v ci-nzuro na Dunaj in sfvi-da ni inn^'la poznoje print-sti več iztrganih Smoiftovili narodnih pesmi. Vsled ti-li nevpMlniii razmer IjuUijanskih Je sklenil Snude izdati svoje |iesnii dm^e. Zalo je 1'rešeren v omenjenem listu Oelakovskemu, kateremu naznanja, da u)eesmi. pi-^al tudi nastopno pmšnjo: .Smole želi izdati namdne pesnd, katere sta zlirala on in Vodnik, .laz sem jih priredil (.redi^Hrf i, iii one so že na eisto prepisane. Iz prej [o ljubljanski eenzim| povedanega razvidite sami, da jih ne moremo spraviti v tisek tukaj. ako se neeemo izpostavljati neštevilnim spletkam tukajšnjih niraenjakov (ohskiirantov i. Ker pa vidimo iz zbirke narodnih pesmi, ki ste jo izdali vi, da je praška eenzura v primeri H tukajšnj«» zelo liberalna, bi mi želeli, da se tiskajo naše narodne pesmi v 1'ni^i, kar bi pak bilo mo;^samo z vašo pomoejo. Drznemo se torej, ker ste že enkrat prevzeli zavetništvo kranjske muze, prositi vas, da vzamete v olirandio tudi kranjsko narodno poezijo. Zbirka bi dala H do 7 tiskanih pol, od katerih bi ena pola obse;rala krajše, drujre pole pa vse daljše pesmi. Vseh umaza-nosti smo se «krbno o-fibali, tako da lioilo pesmi pae prebile eenzuro, eetutli se je morda poostrila od Časa. ko ste vi napravili svojtovini ali po nakazniel na kak tamkajšnji trpivski zavod. 1'opir misli j»oslati tiskarju z Dunaja. S}doh želi, da se opravi izdaja kolikor moči lepo, in ne išee n(d»ene^a dobička. Izilaja bi se tiskala v najmanj dvanajsto izvodili, ker inonimo pričakovati, da jih bodo naši duhovniki nekaj požirali, kakor poži^rajo tudi Obelieo. Čc bi v vaših tiskarnieali ne bilo dol^'ili kljuk za knnijski [bo-horičični] /, nima Snvde nič zoper to, ako da tiskar vrezati in liti potrebovano množino. l''rki S bi se odn'kli, ker se s|)loh manj pazi na njo in je Vodnik eelo ni rabil. Tuili vas prosimo, r. K. Stn-krlj: I'n'Sori'ii in iiiiret nove ntvari o narodnili |)eKinili. l'iÄo nin naniree: .Dozdaj nal»rane narmlne pesnd so premalo pravilne, da l»i jili mo^'li spraviti na dan. Kastelee nie je na;:ovarjal, da naj prepotujem ž njim priiiodnjo jesen Kranjsko in jih zapisujem iz iisf nannla. 'JN»da tn<'tii se vse zdi, Hka, ker je naposled omenjene^ra nn>ža imenoval T'erovnika; oeividiio je eitiral iz spomina, saj vendar ne moremo misliti, da mn tedaj še ni iiilo znano, da se pod psevdonimom .Jakob Cerovčan skriva Stanko Vraz. s katerim sta si liila dnlira prijatelja že od I. IS;t4.. kt> je Vraz prvie obiskal ljuliljano. In povesti ./ajsove mu jc pae pitovo poslal Vraz sam. Tndi je Prešeren sam o \ razovi Itojrati zltirki pravil Antonu ffrofu Auersper^'u, in Vraz je temu oldjuldl poslati nekaj jiesnii. V Vrazovem rokopisu Vi ».XIX) nahajamo pri vsaki v to namenjeni pesmi (iripisek .Auers|)er^" ; 74 jiii je. Pošiljka pa seje zakesnila. zato piše 1'rešeren v pneni ^ dozl' Aiicrsper^r je hi! zopet tukaj in nu' je voekrat prašal, nisi Ii jtoslal narodnih pesmi. Kaj sem mu moral odpivoriti, veš sam. Tndi Kustelee še veis IS77, »tr. V l.ctoiiii 1»77, Ätr. I>r. K. Širi-kflJ: I'n-RiTiMi in lunxlna |i<'«revzela tisek samo s tem popijem, da bodo imele pesmi čisto ilirsko iii ne kranjsko tendenco, kar mi je skoraj nerazumljivo, ker se po mojem mnenjn ne da tradicijam mincdih časov podtikati nobena tendenca sedanjosti in tudi ne preniinjati jezik narodni pesmi, nc da bi se bistveno ne jirenaredila." 'i Dandanes seveda vemo, česa sc je bal Gaj, namreč (d)čevanja s pre^manim INdjakom, češ, to bi mi utegnilo škoditi pri vladi I XanMinih pesmi omenja Prešeren tudi v petem pismu do St. Vraza z dne 20. oktobra 11^40. 1.. čcf,'ar začetek je žaliboji; iz;;ubyen in je ohranjen nas zanimajoče^a stavka samo konec: „Sammler, Du, Smole und der Pinter, von dem ihr vielleicht nächstens was hören werdet, solche unmittelbar aus dem Munde des sinjfenden Volkes werdet auffrenommen haben." Zadnje iz Prešernovih pisem zajeto spričevalo o njegovem vkvarjanju z narodnimi pesmimi nahajamo v nekem še ne izdanem pismu, o katerem poroča Markovič v ])red^)vom k izd>\ji „Izabranih pjesmi St. Vraza" istr. C); pismo je priloženo Smolc-tovemn, je lirez naslova in podpisa, toda brez dvoma l'rešemovo. Žaliho^r citira Markovič iz njejja le malo, da ne bi škodil vpledn Vrazovemu. „CelakovskV", piše Prešeren, „pravi v nekem pismu name\ daje tvoja zbirka narodnih pesmi drapicena („köstlich"). Ti in jaz nečeva temu pripovarjati; to<77, Kir. 163. ■) Tu pUiiiu jv z (Imr 3. avi;u»U IHiO. I., gl. Li'topi« 1876. str. Hr. K. Stn-kc-lj: l'ri-ävr»'« in »»rmlna pt-iMMii. redakciji» Za Im' s c <| p ii j c ii i in a r n 1, L j u l> č i k n i i- z a m a S o t»aral >ii>rpinenil tako: Ž a It e sede nje ne mara, Xeti za mašo ue Uara, ali pa ila je v pesmi „(Jospotl Rauliar- vju'ljal oblike 7, en o II rokoii, «oii, honte, n/. ame pule}; »ö, nisö. Im», uzeme, da piSe tam Tč i= po tem) son pref zdi rja Ii in V pesmi ^Mafja/. v vözi trirski-' Kamne si so privezali in pa dritte podobne «tvari, katere so za Kranjea nemoptee. Trešeren je videl, da je Vraz sam pal v isti frreli, ki fja oeita izdajaveu Korytkove zl»irke; jasno mu je postalo, kako je Vraz .popravljal-* tiuli Vodnikovo o Kavharjn in dni{:e iz „ClK-liee" prevzete pesmi in zakrivil pri tem eelo nekaj prav žepastili verzov, na pr. Tnrk fe vzeü (dvozložnoIi Sisek lioile. Totemtakem |>ae leliko razumemo, da ni mof,'el biti zadovoljen z Vrazovo zbirko, ('elakovsk^, l'}i»in in ilnijri, ki jo zelo livalno omenjajo, niso vedeli, da sc je tndi Vraz pre-{,'rešil zoper prvo kritično načelo zapisnvavea in izdajavea narodnih stvari: ne prenarejaj jih! In kako bi neki tndi Vraz bil mopel tedaj biti prost tep» jrreha? Saj je bil splošen I Celo Vnk Karadžie ni v tem oziru nedolžen, kakor vemo dandanes. Vsakdo je mislil, ila nutra ponišeno pesem, hrapav in okrnjen verz popraviti, da bo pesem bo^j ^^ladka. dovršena tako, da ji noben umetnik ne l)o mofjel nie pri<:ovarjati; saj se je takrat sodila oblika narodne pesmi po kopitu umetnih pesnu. Kar je bilo prepovedano v umetni ]H>eziji, to se je odpravljal«» tudi iz naroiine: zastarele oblike, tuje besede, nepravilnost v metru in sliene „napake". III. Iz zjforaj priolu'enih izpiskov iz Prešernovih pisent nam je torej lehko posneti, da se je naS pesnik dovolj intenzivno ukvarjal z nartMlniini našimi pesmimi. Zdaj pa se moramo \-])rašati. je-li tudi sam katero zapisal. Da je imel svojo zbirk o naroilnih pesmi, to nam sprif-uje Stanko Vraz v pismu, pisanem 1'rešeniH l'.t. novembra 1HH7: „Xantdue pesmi däm na svetlobo pri (Saju, preeej ko vstanovi tiskarnieo. Ti si mi jih obljubil, kar jih imaš, in oitljnbila svoje zbirke narodnih pesmi, toda izvedel sem, da sta zdaj izročila svoje narodne pesmi, 4."» je vseh, nekemu poljskemu pre;n>aiieu, K o rit ko injeno- ') I.i-tupis Mat. Slov. l»7r.. Ktr. !«.'>.. I»«'la V. lö;(. ') 1»» ji! I» piitnio iiJiini-iOi'iio •'»riilkn kai»': 1. niiBlov .Itoclnriinlon", 5. «Utum ,lhr (jnl» Sihrciht n von 5. il. M.', t. j. X dne 5. mariJi ISlis. I. (to pimno jv natinqjen» v I>fb>|ii!iu ta 1. IS77 na ntr, l'iS—I53i; .t. odgovor gicilt" zbiraiij.-i knOe.ilovnib imen, in iv več drni^ih frtic. viimynn, da jili on izda. Koritko jt- prosil tndi inojo zliirkf, nu'iii pa Iii inop»če dopustiti, da l»i fVj inoji najljiilmi n-jt-nki kdo driifri «lal Idajfosiov ol» vstopii v literarni svi-t".'/ l'rt'seren je torej imel zliirko narodnih pi'sini. Kt-r je sedaj iz^^nldjena. smemo samo prildi^.uo iz drupli poroei! p<»snel1, kaj je obsopila. A. Od njegove roke so v XX. zvezkn Wazove ostalinc med ostanki Smoletove, za tisek pripravljene zbirke ohranjene te-le naroilnc pesmi: 1. Matjaža o;ri'rskifra kralja" na listn 0,, pri-oheena v moji zliirki pod št. 10 A. '2. ,Vas va vska" na listu jioli. IH.; začenja se: ,(> sveti, sveti liniiea, De me l»o vid'la IjnUiea"; v moji zliirki še nepri-olteena, konec ji je na strani dotiene pole pripisal Vraz. 3. „Vasvavska" na listn IH.; zaeenja se ,V Celoven imam tri Ijnlnee", pritdteena je v moji zbirki pod št. 1121». 4. ,()d Maj ere e' na listu 24., pri. Vraz je zvezku narodnih in drnj^ili pesmi, naslovljenem „fVetje Ijnliljansko", v katerem je zunaj datnm „18—jirosinea 1H:17-, na strani 'Jn. pa datum ,V Ljubljani 24. prosinea 1837. J. za 1'rešeniove oznamenil štiri i»esmi, namreč že pod št. 5. in t). nave«leni pesmi in mimo teh še nastopni: 8. .Snobači" str. 1'.»., ki «e zaeenja „Uližej, bližej jezdi žumer- v moji zbirki dozdaj še nepriobeena. v Korytku pa natisnjena v 1. zvezkn, str. 1, in 1>. Žlalitcn ;;ospod llaroda" str. 20, kije priobeena v moji zbirki pod št. 34 A. 'I Dfla V, 177. •) V»i pri'piüi In v«' iidiO«' to |>o«ini pWcJo tu l.c»ei to liilo luAtini iini'-. Bpsi-da Je ista. kakor kur. camar, cavmar iz nrgn. soumaere, Säumer, Saumer {FBhri-r von .•iamntiorrn oa še dvoje drugih, nanirce pesmi: 12. „Marko" str. 12—1."); priolieena je v moji zbirki pod št. 4Ö, in ,Aleneiea (Jre^'ieova sestra" str. 2il—iW, v moji zbirki št. h. e. 1'od številko Ö omenjena pesem je za Prešernovo ozname-nj<-na tndi v IX. zvezku Vrazove ostaline na listn «5. Vsejja vknpe je torej y j pesmi spojenih z imenom naše^^a pesnika. Toda vprašanje "nastane, ali po praviei? Ali je te pesmi res tndi zapisal Prešeren sam? O veeini zp»raj navedenih pesmi se mi to nikakor ne zdi verojelno; Prešeren je samo pesmi Snmietovc zbirke redi^Hral in redakeija se je potem spojila ž njep)vim imenom tako, da seje zdela pesem njejL'ov za|)is. Zato je moral Prešeren Copn poseitej zabieiti, naj se nje^mvo ime dene v 111. zvezkn ,('beliee" le pod njej^ove umetne, ne pa tndi jiod narodne pesmi (,die popnlare» ei-seheinen Smoletiseh-1. Tako tudi res naliajamo zpiraj pod št. 10 in 11 omenjeni pesmi naravnost med Smoletovimi v zvezku .Ljudske jtesmi iz (losp. A. Smo!etovi;ra zberu" v Vrazovi ostalini XXI. H.; pisal je Kastelee, in pa^'inaeija -str. 10()—115) nam kaže, da je del veeefja rokopisa, namret' IV. zvezka „Krajnske ('belice", torej tiste pesmi, katerih si .strahopezdijivi" cenzor Čop ni npal potrditi, in jih je Kastelee iztrpd iz eenzurnepra rokopisa. y \'razov« ustalim) je prišla ta zbirka pae šele s Smoletovo zbirko, katero je ta |)oslal Vrazu nekaj dni pree vid i I ni ne belifra dne, potem pa je to prenarcdil v De vidi I ni dne lielif^si, daje dobil a-soinineo z nastopnim verzom fino sonea rumenima ali, kakor je on lo prenaredil, Ino sonea ne riimeni;:ai. Ver/ -1. jt' prav tako začel pisati, kakor je v podstavi ,Trikrat% toda takoj je .Trikrat-' prečrtal in dva verza podstave Trikrat je lepSi, kakor ti. Trikrat je mlaj A i kakor ti j/remenil v ver/a Je trikrat mlajši kakor ti. .le trikrat lepši kakor ti; lejiSi je poHta\il na zadnje mesto, da bo vtisek veči. Dalje je verza podstave .lesi te očem M a tj a š dat'. A k ga, M a rje tie a, očes uzet' zajtisal » |>rva podobno: Te jr a ti čem Matjaža dat, A k očes ga Marjeta vzet, pozneje pa popravil tako: Tega ti čem, Marjelka, dat, A k očc5 ga Matjaža vz^t. V verzu 41. iHom vzela s hlevov konje tri) stoji v Prešernovem rokopisu pod 15om pisano Iz, kar so strinja s poilstaxo 11 z št a le bom sjielala konje trii. Knako je verz Ti"), začel jdsati podobno, kakor stoji v podstavi t M a r j e t e o g c r d o g I e d a I i tudi on: M a r j e t k o... toda takoj je i>esedo prečrtal in zapisal po svoje (lerdo Marjotko gledali. Ta odvisnost v prepisovanju od zapisa na listu H. v XX. zvezku Vrazove ostaline nam torej očitno kaže, vo iuic, pa so doSlc Sinolotn oil ilni^l' zapisovavrov, ki «o delali za tfjja. Taki zapisi okorne roke »o se nam ohranili v Vrazove ostaline XX. zvezku tn
  • raj za l'reÄernove oznamenjenim penmim: (1. je redi«rirana po zapisu na listu 4:5., po zapisu na listu W., U. po zapisu na listu U. po zajiisu na listu iJT., po zapisu na listu 16. in i:5. po zapisu na listu 14. Xoiiene take |)odstave jia nimamo za pesmi, naštete zjr»>raj v zaznaniku Prešernovih uaroilnih ]»esmi pod št. 2. iJ, r», 7 in 10. Zato pa v<'tidar še ne moremo reei, da i)i jih l»il res zapisal 1'rešereu sam, ker se na pr. ]iesem pod št. 10 nahaja kt)f Smoletova tudi v Kastelcevi že zjroraj v misel vzeti, za IV. zvezek ,(''belice" namenjeni mali zUirki VO.XXI. Bt. Zaznamek narodnih pesmi, ki smo jih |»o Vrazovih spričevalih in Prešernovih rokopisih pripisali našemu pesniku, se je torej «kreil na štiri pesmi in hi se, »ko hi se nam hila ohranila tedanja 1'rešeniova in vsa Smoletova zhirka, skreil uiorda še holj. Zatod št. H in manj je to vero-jetno od št. 7, katera seveda ni Vodnikova, kakor je mislil Levstik, ki jo je tiskal v izdaji Vodnikovih pesmi, ker je od Kastelčeve roke pisana v Vodnikovcui rokopisu, kamor je hila vezana ])o p«>moti. IV. Da je Prešeren zapise dnijfih zai)isovaveev reilijjiral, to je iz te>fa, kar sem povetlal ptri pri pesmi „(M Matjaža ovih; fflej zptraj str. 4—') navedke iz pisma ('op« z dne l'O. febr. I. ill pa iz dru^refi-a in tretjep» pisma Celakovskemu z dne aprila IKi:;. oziroma z dne 21». av^-usta IKUi („Sie wurden v«m mir rediprt umi sind bereits ins Keine tresehrieben-, oziroma „l>ie bis nun fjesammelten Volkslieder sind zu uneorreet, als dass man sie an's Ta^reslii-ht betörden kihnite" 1.'1 Od nekaterih, v zbiranjem s|)isku Prešernovih narodnih pesmi omenjenih imamo od nje«:a. kakor vse kaže, eelo po več redakcij, tako od „Matjaža" in od „Aleiičiee (irejrieove sestre"; lve sprieiije \ raz. potem i»! mu smeli pripisati tudi rea seje 2 njimi temeljito liavil. za to nam je najboljši «h>kaz to, ker je Čopu ukazal, kako je popraviti neke verze v ,Lepi Vidi', katere rokojiisa očividiio ni imel pri selii, ampak je eitiral iz spomina. Potemtakem je Prešeren takorekoe oia ne samo zpiraiijim, naravnost z iijefrovim imenom zvezanim i;> narodnim pesmim, ampak tudi H iz Smoletove zliirke, res oli-javljenim v ^Krajnske Cheliee" ;>. hnkvieah, in ki so liile samo namenjene za uje 4. hukviee, vkupe torej '2H iianMinim pesmim, ee smemo slutiti, da je tudi na prav malih poskoenieah kaj popnivljal, eesar danes seveda ne moremo vee nataneno iloloeiti, ker nimamo dotienih ntkopisov. Koliko je po|>ravil in redi;;iral pesmi v vsi, za tisek namenjeni Saioletovi zhirki. te;.'a danes |)rav tako lu^ moremo povedati zavoljo pomanjkljivosti te zltirke in manjkajoeih izvirnih zapisov, oziroma prepisov. Kako je I"rešeren preiiarejal narodne pesmi V Najlepše se razviili to, ako polej» prvotni zajiis postavim eno njep>vih re-dakeij. Vzemimo si za to zaeetek pesmi ,(id Matjaža o;;erski;ra kralja", ker se je ohranila reilakeija, pisana od nje^i samepi. Zapis v VO.XX. 8: Prešernova redakcija : H. MnUaS. Mayai. t» kralj Slatjai, o kralj Matjaži j<' knma oioTskal (l. Ic|tn kruiia »Kt-rska! Trikrat Je na v«.j»ki l.il. Trikrat Jf I i- iia v.»j»ki liil, Či-ti rti krat je vli>vli n liil. OcK rli krä« je vluv(jcn liil, i Iti ot'ividiH» mni^ka riU'ea v<'rzal .1 «• v turüko Ji>fii v t-rž en Itil. Notri je liil l.'t in ilan, V nji liil .Matjaž ji- let' In «lan, L>f ni viilil iK-li^a ilno Dr v id i I ni cHi'ni: Von iliT M'liöiii-n Vidji. Frei narli ilt-m vor I)r. l'rc*oluTn lirarliritctm »lavinclicn Volk^lii-di' t Vida »tanil nm iStraml d«-* Mi i ri-sl; piMlpiMUi Je l»r. C. A. t:, i l li-|»itsrlii. Zanimivo Je, da Je |in'lair.uelj iink izliral j.ntovo hiihki .nhirajno. I»r. K. šfrcki-U: l'n'š«>ri'n in naru"1 iiil»J»i hfir. On.-i .l<* i<' nciim U-kniN. Krnil«' . ne more l»it': ,l« fl iiiiain doma »vtijo (p><|»>, Trikrat jr loi^i. k-ikiir ti. Trikrat Jf iiiiaiHi. kakur ti. .lest iiiiau) «loma lirata iiilajüna. Ma^nü, kakor ji-st, Knino iuin Irp", kakor je*«. ,li-*t t«> ««•«•m Matjai ilal", Ak ea M«ij«'ti4a ori-» iwi'l'."- vera, vitb. Matija!* ,,<> vera, vi>ra, Maijcticn. Tiirnkiiri kralja iiilajüi ln'-il"' ,() čnk:0- <'ak!0. MaOa». l»i' prid»' »nt Maijiti-n claii; Nari-dila Imuh vrlki- ifonti, Itiiia Tiirkf uiu> iipijanila Ino ffvnjfr» o«"')-!]! )it]iri;;a. I'otloj lioni ukradla kliifc tri: 1'cniifii od kiiiv^ki- italicc, I'niiriV" "d »VftJc kamrice, Tr« ti>ra od vrjf *dl<-j. U kanin- lM>in uacia *lat:i in» »ri-lira. Kakiir Hvn velika olx-dvit; Ix Htiili- lioin koige tri." !><' vidi I ni tam dniKifni. Kakor niladii Marjetii'o. Tiirnki;;» I'arn ndi\jKi ličrr. M a rj >' t k a k njoinii tekala, .M n kratke ea: np ho. ne nmre hit': IIorna imam »voju pik|mj .le trikrat inlajSi kakor ti, •le trikrat lepši k:\kor t(. Tnd hrateca imam domii, l>»ni» J o KI hrala Mat.|až je i men van ko jext, Lepo jmil kruno. kakor ji-ot. Teitš ti fem, Marjetka. dat, Ak ofeit if« Mntjaia vzel.'* vera, vera, kralj Matjažl" vera, ver», Metika, Tiirškipa eara nil.-Oii he er;"* .O eaki\|, eakig, kralj Ma^ait. De pride Sentmarjetni dnn; .Naprav'!« vel'ke hum iro»ti, lloiii Tnrke viie vp^anila In tIId" oeeta Marijpi-I'oth'J iMim vkrailla kinee tri: . ^Soldaška" \aš eesar. naš kralj, tiskana v SJ'KX, I. H».), «). „Sanje- (v moji zbirki št. IHl a) in 7. pO d Marjelike" (v moji zbirki št, 12^» ht. V Kasteleevem rokopisu je Prešeren pristavil vse na;rlase na besedah, izpre-nienil posamezne izraze, prenaredil neke ver/e iu jih tudi nekaj prestavil. ') To pesem ni Je Freieren I. 1S33. izliral z,i «asio uvojini ßnielam, priobeenini v izredni dokladi linta IDyr. Itlan I. Is33. iit. äS. 10 Dr. K. štrckeU: Pn-Strrn in narodu» iH>in>m. Način in značaj Pn'Scniovili poprav in prt-tlrn^čeb jt' razviden že i/, (lusedaj povodancffa in pokazanc^a. Ofri^al ne je zlasti tujek, zati» |)ravi namesto o ti konjske ^taliee nyši od konjskih li I e v o v, namesto od k a m r i e e rajši od li r a m b i e e, nameHlo k a in r e rajAi li r a ni U e, namesto k a m r i e o rajši li r a ni -I» i e o. Za (i o r i, jf o r i. s t a r i k o v a e, It o š s I ii -A i I d o li c r I o n, sto celih kron je pisal Le;; or i, }:ori. star' kovae, 1'la-eilo dobro služil Itos, pač zato, ker ni nio^el za rimo na besedo kron najli druj,'e primerne besede, s katen» bi bil rad znmenil zopnio tujko Ion. Knako se je hotel o;;niti tujke liirtah v pesmi ,4mI Majeree*: Kaj je tebi, moja {jospa, K' imaš ti bi rt a h kcrvav; clru^'i verz je poi)ravil v De je mazine tvoj ves kervav, kar pač ni ravno srečen po|»ravek; veilel pač ni dobre slovenske besede za navedeno oblačilo. Zojmia mu je beseda o b e d v a, zato izpreminja verz Pasta zletela obe d v a v verz P a i z I e t e I a sta ob a, > erz Sta v N e n> š k i m ;; r a d e u obedva v verz Tam v Nemškim jrradeu sta oba; tudi lu'sedi precej ni prijatelj, zati» pra\i za »>d te;;a t'prccej bi>ljsi ihnjšii bo rajši Od te;;a koj ti boljši ihnjšii bo. Za staro ^Dokler možje prosijo- pravi A't-r možje jo prosijo. Neprijeten mu je predlo;; pri in piše ])o starem per: pertckcl za pritekel; ž njo popravlja v z njo, vokativ iiči v hčer; v vas (iti* piše vselej samo vas brez predlo;;a. Včasi spravlja v jiesem primernejše izraze. Tako pravi za Sablico pod |iasho «Ijal rajši .Sablieo krog pasa iljal; Naredila bom velkc ;;osti popravlja v Na pravi a velke bom posti; Pritekel mrzel je stndenc Spod hriba božje matere prenareja v PertekcI merze I je Ktndene Spod cerkve božje matere. Besetle, ki so samo mašilo v verzu, je skušal nadomestili s pomenljivejšimi; zato verza Rudeča, oj, rudečo kri Pomeni popravlja v R udeča, sin, rudečo kri Pomeni. Včasi prestavlja besetle, da dobi s prejšnjim ali nastopnim verzom rimo ali asonanee vidil ni l>eli;;a dne popravlja v I>e v idil ni ti ne beli;; a. ker hoče verz privezati k nastopnemu In sonca ne runieni;ra. Knako je Stoji, stoji beli ;,'rad. Notri je žlahten ;:ospotl popranl v Stoji, stoji tam beli ;;rail, J C v ;;radi žlahten ;;ospod mlad. Kjer je v verzu kaka |>raznina. jo skuša primemo iz))olniti; za <> Matjaš, Matjaš piše O kralj Matjaž, o kralj Matjaž, za Trikrat je na vojski bil pa Trikrat je že na vojski bil. Na videz predol;re verze krči s tem, da izpusti kako nebistveno besedo, ali da s])remeni prošli čas v sedanjik, na pr. Pustila sinka v beli jiri s t a v iei je okra«jšal v V p r i st a vi »inčika pusti, Hlapce ^tc na belo pristavico jc »tis- Kr. K. .-^trrki'll: IVšitcii in ii.-in>iiii:i (»ciu-iii. 1" „il V II I a lic c fire iia j> ri s t a v i en, H o m p o d jo je kIIkjiI jokati pa v (! os p o «I j ok a t i sliši jo. l'mlo|«rf vi-r/i*/.»iravi tmli « ti""») «In jili razširja v tiva viTza: Kako «It- moj siiiik tiikotloi-fo Kpi v Kako »<■ neki to >rd Matjaža o/rerski>ra kralja- je izpustil 1'rešeren kar ves popis, kako je Matjaž z Marjetico endežno ]>rcplavai Donavo; ta popis obseza v potistavi celili 1,') verzov, pri njem pa je skrčen v enepi «aiiicpi: Xa konjih jo jirejilavata. Zstn, namreč v dru;;i siroti sv«»je ;,'lose. Ifl Or. K. Stri'ki'U: {'n-Äi-ivii in narviliia |i«fii>iii, K^ l'i'trärko»', kAj luiiii Tiiitov Trrlia iM'vcov Je pcrji'tiiili ? Sliiihu (hI hiiti'i- ni-vkri'tiiili I'raiat xiUynih, |ir<'i M a tj ä že. Höji' kriiK lirov/iÄk«^ »trnii-. Mar, kiir («'voc lli'ij«-, Mär bCcIh'IVi-' n-ji štirje, Kr;yuirr iiiijj um üulf käi<'. ,1'csini, ki |M»i<» Matjažo'' so iiaroilne pcsmi, ki opuvaijo knilja Matjaža, iijf^a žeiiitvo, jwevunje in smrt iv iirnji zhirki St, I —12;; |K'Kini, ki |uiji> ^iM'tjc kiVtjs hrova^ko stra^.!'", |»a so jii'«ini o liojili s Turki: pesmi o Havliarju (St. 15», o Tiirkili prt'»! l>ii-iiiiji-m (21—jiosini, kako o/iiačiiju Turi'k slovi-iiskf dcžoljaiic (24—2."»), Laviloiiu in srl»ski vojski (2ti—o pispodu ita-r«»li (il2—iUt, o Kraljovieii Marku (.■V.>--47i in o KI); Za liele jo roke perjel äl i; (»dtefrne Im-le mu roke (öl). Tndi v zvezi z dan je Itel pae posnet po narodni pesmi: De vstane dn'tp» simee, per]»eljc l»eli dan (T3i. Dr«;:ili takih stalnih epit«'tnv pa ni zapaziti. l'o iianMlni pesmi je p)tt)vo posnel 1'rešeren palilo^jo, to je tisto v umetni poeziji re«lko tifjuro, v kateri sc zadnje besede )(rejšnje};a verza punavjjajo na zaeetkn nastopnejja verza. Ta palilopjn je v Trešenui včasi popolna, veasi pa nepoptdnn in nekoliko izprevržena. Z^jledi za prvo »o: Ni umerla teta moja. Teta moja, dekle staro (str. 14r>)); l'osläl mi je pokazat pot, Pokazat p o t n a s t r m i r a d, N a s t r m i ff r a d. jrradnik kjer mlad . . . bolan leži [str. 209); Ko spidni leta ta, se z njim, Sc z njim podal bom v šole v Him (str. 211); Moja stara Ijiiba bo, 15«t poteq>ežljivost mila (str. lö fl^ji. Nepopidna jo pali-lo^ija v nasto|»nih zgledih, ker je jiesnik besede nekoliko prestavil: To je zvedil oča stari, Stari oča. sivi mož (str. ;59, |41)); •Stari «Vča, Ača Ijribi, L j üb i r»ča, modri mož (;W (41); Na strmi l>r. K. .siri'k<'li: l'rc»i'r«-ii in n!in>dnu |ioiu>ni. 19 fjrati, frrinlnik kjer mlad, Kjer mlad rad nI k Ixdaii leži jstr. •iO'.»]; 1'očili. s)iali iie pnutc, Mi ne |nintö skrbi {jrciike (s»r, 201»). Nikakor |»a ne moremo trditi, da iti Ulla ravno iz narodne pesmi |iosneta fifrura. v kateri se i»tc lie«ede ponavljajo neposredno v istem ventti: X e z a m e r i, n c z a m e r i («tr. 4;> [4")]); O lepa lie er, o lepa lie er (20*.)]. To fi;.'nrn je posnel Prešeren leliko tuili od driipid; tako so ponavljali eele izraze tutli nemški nunnntiki ( na pr. A. \\. Selde^el), kar so posneli pač pu španski poezyi. Ponavljanje istih verzov ni-spremenjenili «Ii le malo spremenjenili, kakor je nahajamo v ,.Ženski zvestobi": ,Hilö ni pMlii. svatovšnje, semnja. De tje ne hili bi valdli ^ra", ^Za-iVttil se je. se je zaklel, Ue nik i^ivali tam leže iin<>|>rivja küjm ^s^r. l"!V( bili v spominu verzi iz .Aleneiee (irefceeve sestre", ki jo jc prav tako re«Ii^'iral za III. bnkviee „Krajnske Obeliee" on sam, in ki se frlase v njegovi redakeiji (št. .">4 c moje zbirke i: Ino Turkr tak' mori, n<- »I lO» Jih tolk' Ifii. Kul'kur Koopuv za ieiici. Al |>a trave za kosci. Ko Uuff «lobru letno dsL V „Turjaški Rozainumli" spominja na narodno pesem zaeetek, v katerem je naslikana sitnaeija: llrädt »tuji v Tiiijiukini dvitri. Verh vzdi(ri\)i' »vuj v oblake, V Nenci per kainiiitni mizi Zbiir Ncdi t{r>«|Hid<> ilAbtne. (Ht. 45.) Dr. K. Stix'kclj: I'rfirrcn in nunMlii.-i |>tfM-in. I'tMlolmo si' zHČciijaJo iuhikIiu- iiesini <> ptii-ii-i xvarivki (i5t. TlO, HO.') V iiKiji 7.l)irki|, Haino Kpi)tle raiitj«' in (li>kli(*<-; cnn varijaiito je, kakor si'iii p>ri oiiiciiil, redifriral PrcScrcii nam. V isti pt-smi nas ver/a .lo je ki-rntil, piitlcj nUu Jp jmnVril iirajskl jiatcr (»tr, 4«.) MpDiiiiiijuta iia istf^'a TroAfriia nMlakciju pcsiiii ^ Kralj Matjaž v tiirski jfei" išt. lOj: To rah |>(i far)» |minI<'J<>. jili k6j tiiuikcj iHinrci. Tiuli V p<'snii „Judovsko dekle" sjioininja iiaert sitiiaeije v zaeetkn Leži Moravski ter^ Lcsee na enake zaeetke v iianMlniii pesmih, samo daje v /adnjih navadno ponovljen: „Stoji, stoji mesto iK'Ut", „Leži, leži ravno po^e" itd. Misliti l»i se dalo na vpliv narodne pesmi tudi pri ver/.« e p o roeen i materi" v „Nezakonski materi" (.str.;U), ker s]>o-minja na verz: (Ziliale l»ote sineike)X e p o r o e c n e m a t e r e v Svarilu" (št. «OOj; toda vprašanje je, ni Ii tef;a spravil v narodno pesem Prešeren, ker vse drn^e varijante nimajo nič- enake;:«. Narodno sc ;,'lase tudi nje;;;ovi verzi v ,Turjaški Hozannnidi" (str. 4.*» (4«|): l*i>ki^ jn iMirvnuv aniliti; Troji- iz ilržrU' laike. Troji- i» iJ<'ž<-li< iii'uiSk«', Triiji' 's Ht.-^iin«ki' in kri^nnki-; toda videti v tem reminiseeiuM» iianMlne pesmi, Id se mi zdelo pretirano; anatora in enaka ralia števila tri jc mopiea in nc nenavadna tudi v umetni poeziji. Za posnemanje narodne pesmi pa je pač šteti raho diminutivov v ,.Zarjaveli deviei": d'vieiea, Mamieica; rožiea, vhožiea [str. 20,'»]. Levee je viilel reminiseeneo narodnih pesmi tudi v Prešernovi metriki, ker ima nekaj verzov, v katerih so hesede merjene kakor veasi v nai-odni p»'5«mi. Pisal je namree v Stritarjevem »Zvonu'" 1S7'.I. I. str. H2, razloživši Prešernovo /ashipi, da je prvi pri nas zaeel meriti liesede po iia^rlasu, tudi o i/Jemali od lepi pravila v Prešernu samem, ter jih našel v teli le verzih: ,l{»ilü h rail «ni UV It ,1 hfi (»tr. 5«) Ker ti-in|*i-U >Ki*>i lil* I er atoji (Mtf. .ludiiVHka li-pn ili'klira (51). M UÜMh inc. JäiloTskn hef (511. .Ii-remü inliiiit trliiliök» .SliivÄiiii- «(Ji'iinih . DvHkrät devi'ljito tri in triili-iu'-t« (i.hä.i. |lr. K. Strrki'li: I'rcJcri-ii in ii;irii väiji- pal iniKÜ viHokol ptrfi- iH'iHi. itil. ^V iK'Hfiliili, / ni/pt'rtiini »'frkanii tiskiiiiili, pravi Lrver, iuiainu Itifz «lv«(inlt(> ÄC K|iiiiniiic iia pevskf» iiuTo iianiiliiili ]K-siiit; kajti Prt-šin-ii meri tukaj A b ra Ii a in o v'^ja u — u — u naiiu'sto —uu — ui V i, ilelfč i»— namesto —O. Ju «lovska u — o iianifsto —vx) ali — u— 0. stranii, žalost u namesto — u, jiižiiili u— namesto —u, dvakrat u— namesto —u, (»rtejovili —u= u namesto u —ai prav na tisti strani ima Orleja U — Ui, /. mi^eani U— namesto —u; Jezusa u -u namesto —uu, visokoletefe —u —u^u namest<» U — »JU — u. Zašel je tako rekoe nevede v narodno mero .... Xaniilne pesmi zlapijo se po vse dru^'aenem naeelu in pravilu nep> umetne. L'mctnik zla^a pesmi zato, da jili beremo, u narod jih zla^a samo zato, da jih poje; brez (X'tja si narod pesmi niti misliti ne more. V petji >a narodni pevee ali na en ;rlas jemlje po dva, tri ali eelo štiri z ovo fforenjsko narečje. Valjavee je ravno to posebnost razložil iz značaja ak-eentuacije pM-enjske, kjer se je polejr ^rlavnejra kipeče;;a pov-darka pojavil tudi postranski povdarek: biitara, čiitara, sv^tovščina, čiitariea, sklädalniea, deiävee, Suntävee, bratranec; v pade/.ih, v katerih se ki]»eči naglas menja v padajočejra, izgine tudi postranski povdarek: pri bratrancih. Ta jtostranski povdarek se včasi tako slabo sliši, da ga na mnogih krajih ni opaziti v izreki; drugod pa vdarja na uiio tako, o s t lil na, Jc svdtoviina zbrana (t).'5), pozneje pa: IJilo ni godii, sval t Svinje, semnja. De tje iie bili bi vabili gä (7U, H2, H4); A-Ijiibiš me, judovska hči (u — Ui .')!, toda .">0 Judovsko dekle (—uu)'t itd. ') Kad 47, 25. l>r. K. štjvkfjj: rr»H<«Ti'ii in iiuriMlna iicm-ni. 1'ozabiti pa tiuli iic .sinoiim, da «c jc v }r»rciijšfiiii v umorih priiiuTili liroz omenji-ncfra iiostiniiskofra povtiarka ohranilo tudi Sc prvotno nafriaševaiijo poK-fr poziu-jšo^ra. oltstojcfo^fa v tem. da jc naglas kot kipwi povdart-k preskočil /.a en zlo;: profi začetku btnfdf: žortt- pidc-; želite, del6f pole^'deleč, {jrdih polejr {jfdili itd. Tndi s tem sc torej da raizložiti marsikatera posebnoKt IVciieriiove metrike. Ako je (Joethe svojo pesem „Sah ein Knab' ein Köslein stelin", katero je le malo prenaredil iz nanMlne, sprejel med svoje poezije; ako Itercmo med Jenkovimi pesmimi „Zadnji večer" (Nocoj, le še noeoj Naj mesce bo svetel. Ko k meni Ijnbček moj Ho zadnjikrat prišel i — potem bi smeli in celo morali nan»dne pesmi, ki jih je redifciral Prešeren ter jih napojil s svojitn pesniškim duhom, z isto pravico sprejeti vsaj kot dodatek k njcfToviin umetnim poezyam, saj so tudi one v poslednji obliki hčerke istega očeta. V Xemillrm Oroden, mtMca norembra VMO. Nekoliko o zemljevidih slovenskih pokrajin v prejšnjem in sedanjem času. Spisal Fr. Orožen. I. O zemljevidih vobče. /.j>iv:i hočem nckolilio {govoriti o razvojn kartografije voi)f'c. Najprej in nnjlxdj seje razvijalo xcinljeziian-«tvo |>ri (irkih, in od teh «c je ndoniaeil izraz „jrco-•rraphia" tudi pri drupli narodih. Kratosten (27G— pr. Kr.), ki je l»il nadzornik znamenite ptolemajskc knjižnice v .Vleksandr^i, je pni zmcril zemeljsko no-vršino in si tako pridobil velike zasln^'e za zemje-pisje. Znanstveno je obravnaval ta predmet v svoji znameniti knji;!:i „Geographia". Izraz .{jeofrraphia" |»notno pomeni narisano zemeljsko površino, torej zemljevid. Sele pozneje je dobil izraz „geographia" pri Hizantineih sedanji pomen, kar nam kaže tndi izraz „zemljepis". Xepreeenljive važnosti in glavni steber zemljepisja pa je zemljevid, in radi tega si hočemo malo ogledati, kako je napredovalo risanje zemljevidov ali kartografija vobfe, in potem se zlasti seznaniti s kartografijo sh>venskih pokrajin. Zemljevida pnotni namen je bil, da se nariše in spozna medsebojna lega človeških bivališč in krajev na zemeljski površini v vodoravnem razmerju, kar se mnogo laže doseže z zemljevidom, nego z besedo in 8 številkami. Najstarejši zemljevidi nam predofnjejo z znamenkami pik in črt morsko obalo, reke, eloveška bivališča, pota in ceste. Najstarejši zemljevidi so nastali pop0. pr. Kr. prvi zendjevid zemeljske površine po tedanjih naz<»rih o obliki nase zemlje. (Irki so se prvi posluževali mateniatifnef;a zemljepisa pri risanju dežel. Dikajarh i okoli I. 31*0 |ir. Kr.i je prvi sLiSal narisati vzporednik in poldnevnik na svojem zemljevidu, da bi » tema krofcomiv natanko določil neko n>csto na otoku Rodn. Krates iz Malla (160—ir)0 »r. Kr.? je napravil prvo zemeljsko oblo ali jrlobus, I'tolemaj (okoli 14<1 pr. Kr.) pa je že imel zem-ljevi«le s stopinjsko mrežo, ki pa je šele pozneje postala temelj karto^'raliji. Vendar se je risanje zemljevidov Se zmerom opiral<» na cenitev oddaljenosti med posameznimi kraji. A natančna zemljepisna lepi dotienih krajev se je mofria dt>ločevati šele v poznejši dolii z ma^nietno i;;lo. Tako «o izumili mornarji kompasove zemljevide. Te vrste zemljevidov nahajamo početkom 14. stoletja pri Italijanih in Katalanili. Na zemljevidu so narisane vetroviiiee, in kakor soinčni trakovi se razprostirajo pisane črte na razne strani nel>a ter se zo|»et z4lrnžnjejo na drn;,'ih točkah zemljeviilovili z driipini vetrovnicami. Za dežele ob Sredtizemskem morju so bili laki zendjevidi precej natančni. 1'tolemajevo stopinjsko mrežo so v !'>. stoletju zopet upora i)ljali, in s tem pripomočkom je spoznal slavni Knej Silvij ipoznejši papež 1'ij II.i, da je na tedanjih zemljevidih Kitajska potisnjena preveč proti sevcni, kar se tudi ni ujemalo s poročili potnikov o toplem podnebju Kitajskem. Mercator Kremer) je I. ir>t>l». narisal na svojih zem^evidih pravo razmerje n>ed vzporedniki in poldnevniki, a šele v 17. stoletju so znali natanko pre račnniti zcudjejiisno dolžino. Francoski kartofrraf Delisle (f 1720) je pravilno izračunjeno dolžino uvedel v zendjevide. Od tedaj so se pa karto^rrali tudi jeli zanimali za navjiično razmerje na zemeljski povTŠini. Na starih zemljevidih se nam pore vidyo kot vrste malih krtin, če gledamo od strani. V IH. stoletju HO se ozirali karloisrrati pri risanjn na vodoravno in navpično razmerje. Opazovavec se mora v duhu povzdigniti v zrak, ali pa z zrakoplova (balona' g;ledati na zemljo, in tedaj dobi I'r. Oniüi-n: o xciiilji-viiHli Hlnvfiixkili pukn^in. sliko {Tosonic s .streKiiiini rebri. Te;ra naf-ina za risanje p>rovja He je prvi posluževal lloiiiaiiti I. 171H. v svojem »lelu .I'rovincia Hris^joia". Traneoski zeinljepise«- liiiaelie je I. IK'^T. |)n-(Uo?.il fraiieoski akademiji zemljevid preliva la Manelie (Ho-kavskepi preliva , iia katerem ho hile tiuli zaznamovane morske ^lohoeinc od 10 do 10 vrst. To je Itil pr^i protil ali prerezni nai-rt morskc^'a dua od Nemške^ morja skozi Kokavski preliv do Atlantskega morja. I'm zemljevid v reliefu ali pridvižni zemljevid je dop)toviI leta ITS'), .^viear IMytler in sieer iz voska. Dnpain - Triel je izdal I. 1791. zemljevid Franeije, na katerem so hile izoliipse (to so Orte, ki vežejo mesta enake nadmorske višinei zaznamovane s pikami. L. IHIH. so zaü'eli izdelovati na predlofj La|daeov zemljevid Franeije z {.'ladiiiskimi eilami. Avstrijee llanslali je po-polnil te vrste zemljevide s tem, ila je zafel risati z enako itarvo toeke, ki imajo malone isto nadmorsko vižino. Ciin višja je bila točka, tem temnejša barva se je nporahljala pri risanju. Tako so p(»stali hipsometrični zemljevioj vzporedno in navpično na vi>iloraviio pnyekeijsko ravnino. Potemtakem pada največ solnenih trakov na vsako vodoravno ploskev nižiiKt ali planoto, vrliunee, kopo, fjreben, hrbet i. dr.i, ki dobiva tedi\j od solnea največ razsvetljave in se nam kaže v beli barvi. Na nekaterih zemljevidih so |)a naznačene nižine z zeleno bano, ])lanole pa z rnmenu ali svetlorjavo, in se na ta način predočnje različna razsvetljava tal in njih na\-pični vz«lifc. ^"imbolj je ravnina istej^j raztcfra na^^njena, tem manj soinčnih trakov jo obseva in tem temneje je narisana. Navpično se vzdi-ffujoča stena ue doltiva nič več soinčnih trakov in se naznači torej s Čnio bano. Ker pa je zelo težko ali eelo nem V'r. Oniii'u; O zomljcviilih «lovriiitkili |M>knOin. nost, tem temneje je f rtkaiijc, to je; ertke 8o debelejSc, bolj knitkc ill bliže skupaj, (''rtke so polejriijene o»l vrha »Ii slemena {jorä v smeri pobočja ali obronka ter nam kažejo vedno najkrajši pot odtekajoče »c vode. 1'aziti je tudi na dolgost posame/.nili črtek, ki ne smejo zavzemati veO prostora, nepo jim pripada v voilo-ravni smeri na zemljevidn. l)olj;e frtke nam kažejo manj strmo pol>oeje, a kratke Črtke strnieje poboeje. Z vii5ino raste pri go-mvjn navadno tndi strmina, in zatej^adelj je višje p»rovje temneje narisano nefjo nižje gorovje. Klinaste ertke pa se uporabljajo pri jako malih delih, kjer se strmina itrzo menjava. \'išino raznih tofk kažejo takozvane ^.kotC, to je s pridejanimi^ številkami so naznačene višine vrliov, grebenov, prelazov i. t. d. Črtkani zemljevidi nam podajajo prav nazonio in plastieno obliko kake dežele glede na obliko tal, in po kotah tudi glede na visinske razmere. 1'reglednih slik o razmerah v zemljeznanstvu naših dežel za Rimljanov izvemo nekoliko od grških in rimskih jiisateljev, ki imajo več podatkov, tieočih se naše domovine. Taki viri za naše zemljeznanstvo so: Appian, Strabon, IMing', Ptolemaj in lierodian, nadalje rimski potopisi kakor „Itinerarium Antonini" in .ilierosolymitanum", razni spomeniki in druge najdlu*. O Timavu n. jjr. govori že 1'osidonij, katerega Strabon navaja, a omenja ga tndi I'liny. Tuili rimski pesnik Vergilij pravi, da prihaja Timav iz devetih skalnih lukenj. Knakih poročil o dnigih sdovenskih krajih je več iz tedanjih časov, toda vniin>o se k zemljevidom. Najstarejši nam ohranjeni zemljevid je Talni I a Peutin-gcriana, najbrž risana na podlagi itinerarija iz 4. stoletja po Kr., torej iz dobe rimskega eesarja Teodozija. Ta stari zemljevid zahodnorimskega eesarstva se nazivlje po slovečem starinosloveu Konradu Pentingerjn il4(>.')—l,")17i, ki je ohranil omenjeni zemljevid. NaSel jc ]»a zemljevid neki (Vitis in ga potem tlal 1'cutingerju. Tabula 1'eutiiigeriana se nahaja v dunajski dvomi knjižnici in obsega vojaške ceste zahodnoriinskega cesarstva, kateremu so pripadale naše dežele. Kr. iirnisfii: i) zi-iiilji'viilih Nliivi'ii-sefletij. Iz sedinejj« stoletja je ohranjen opis zemlje neziianej;a pisatelja iz Havene ^ Cos olograph ia Anonymi K a v e n n a I i s To delo so tiskali naj-prvo leta ItJMH. v I'arizu, I. KilMi. in v I.eydenu na Nizo- zemskem in I. 1M»m;). v Herolinu, Iz osmejja stoletja je zemljepisno poročilo duhovnika Guido, ki pa jo j»o večjem le pro|>is iz pivj imenovanega dela ter je bilo sknpno s tem v Herolinn natiskano iu ima naslov: „Ha vena tis Anonymi Cos m o j;ra p Ii i a et (•ni don is Oeo^^raphia. E.\ libris manuseriptis edidemnt M. rinder et C. Tartliei. Merlin, Nikolai. IHlX)".^) — Omenjena opisa se bavita tudi s Kranjskim in sosetlnimi pokrajii\ami ter sta torej navzlie prav kratkim poročilom važna za nafte dežele. Neznanee iz Kav«"ne ne omenja več rimskejra Norika, ampak omenja «ležolo Korotanov',.Carontani s. Carantani'i. Več izvemo o 1'anoniji. katero deli v {jorenjo in dolenjo Panonijo; navaja pokrajino „Valeria" ali srednjo 1'anonijo, liUto-riHt-hen \'iToin» flir KRiiii" I. ISj «pi»: ('o»iii«irT:iplii«' «te« Anonviiiii!« vnn K:iv<'nn.-i iiml die (teoprapliiii «le« (iiiiclu. in lliri-r llczichiiiinr auf Kraiii. Vuii 1'. IlitzinsfiT.' Mitih, lies hi.it. Ver. f. Kraiii ls«i. — '} 1'rof. l»r, J. Krisctiaiil': Die eriite !*peLi.ilkarto ilor Ostalpeu. •i« Kr. Oružcn: <• zi-iiilj>-vii; Kappl M. išavinske |»lanine); Leubl M. 'ru}:i zemljevid ima pole}: druph po}rorij: Radi M. in južno o Kr.i, ki je v tem kraju ustanovil prve rimske naiselbine. 1'ri tem zemljevidu je opazka, da je Claudius M. ob štajerski-slavonski meji, in da so te;ra pop^orja f^r^beni Koliitzberff (Rofrnška pira?, Vo^jel in 1'aclier. N'a tretjem zemljevidu so med drnpmi Kapjd M., 1'aeher M. in Claudius M. (»b ]>ovirjn Save Dolinke in Save Itoliinjke sta naznaeena Wnrczn .M. in spodaj dera M. me esedila pridejanega. Četrti zemljevid ima zlasti Kras, pod katerim je ime „Sum-mitas Montiiim". Kraiufjepirjr imennje piifrorje med Wiirczcn ■ Möns I in l're«lel Möns do Ljuldjane, spodaj pa je Okra Möns. Latzovi zemljevidi so bili malone dve stoletji glede na podrobnosti najboljši. Leta ir)(»i>. jc izišel v Hcnetkali Zalterjev zemljevid Kranjskega in Slovenske p(>9. Ob gorenjem levem ogln je narisan kranjski grb, ob gorenjem desnem oglu pa zvon. Od spodaj na levo ima latinski ogovor na čitatelja, oli desni strani pa italjan-skega, v katerem pravi, da je potoval po Iliriji, po raznih krajih po Koroškem, Kranjskem, Slovenski pokrajini, Liliimiiji, Hrvaškem in Dalmaciji, ki se imennjejo „Schivoniar-*, in ila je marljivo nabiral tvarino za svoje deh>. Ta zemljevid je slabejši <»d Latzovih in torej ne kaže napredka, a je v drngem ozini važen in zauimljiv pojav. Severni Kr. (iroži-ii: O zcinU'-viilili Hlovi'ii.' Sahiniv iu 1'irsuiik ima kaj Oh»Ii><> olilik« fotvcrokvtta. V p>r()|iisiiciii oxirii viWiino pin- kot krtine, in Ziuiiniljivo je, da inieniijc iia.š Tri^rlav „Oira njons''; navaja pa med dni;;ini tudi Möns Predel in M. IJoiiitzer (Hof,'aška ^forai. Lycehtenwaldi pa ne izliva v Savo neznani Au?itren;rel f. Tako Iti lahko našteli še mnofjo dru;;ih nepravilnosti. Xa mestu CerkniSke^'a jezera ima ,I,u^'enm ]»aliirt ihodie Tzyi-eknaezersee)",'Soč-a Lisonzo) ima približno na-značeno tudi povirjc („fons lisontii ijuondam ANa-i. I'ri izlivu LjiiUljaniee Xanportus f.; v .Savo je opazka „llie Argonantae ex Sau<» in N'anportn nauifferunt", Libijo pri Moziiju imenuje „Lepyn f.", Suha krajina ..t'aniiola Sieea") je na tem zemljevidu postavljena jnf^»vzhr)dno od I'ostojne. davno mesto nazivlje .liubiana. Labaeh", dnipa-e so pa mesta mnoj:okrat zelo napČno tiskana, in jili je večkrat težko spoznati. Nekoliko let pozneje in sicer leta l.i7H. je izifiel v Ant-werpnu za tedanjo dol)o še dokaj dober atlaut. ki je naslovljen , S p e C u I u m o r b i s T c r r a r u m , in katere;,'a je risal Daniel l'ellarius K e ri m o n t a n u s. Planinske dežele obsegajoči zemljevid v tej zbirki se močno ojjira na dotične Latzove zendje-vide in nam ne |iodaja {jlede na podrobnosti ničesar novep». Toda Cellarijevi zemljevidi kažejo napredek v drugem ožim, ker nahajamo na njih že stopinjsko mrežo in naznačeno merilo za posamezne zemljende. V druprem oziru pa Cellarijevi zendjevitli niso tako natančni kakor Latzovi. 1'ravi utemeljitelj kartojjrafije pa je slavni (ierhard K rem er, bolj znan pod imenom M creator, ki «e je rodil I. 1512. v Kuppelmondn. umrl |>a I. l.')VM. v Duisbur^'U ob Kenn. V njefjovi zbirki nas zanimljejo ..(iermaniae tabulae treoj;rapliieae ipuisbur^' ir)«»() , ki imajo zemljevide »Austriae are h id neat us et Saltzburf; arehicpi-seopatus eum ducatu C'harintiae" in zemljevid - Italia c, S e I a v o n i a e e t < i r a e i a e t a ii u I a c jr e o jr r a p h i e a e " (Duisburg 1.5M91. Mereator je izumil poseben projekcijski način za risanje stojiinjske mreže ter »i je pri tem mislil zemeljsko kroglo razvito v brezkončni cilinder. Mi-reatorjevi zendjevidi so lepo risani, imajo razločno pisavo, toda le površno risano gorovje. V 17. stoletju ne opazujemo napredka v kartografiji, kajti vobče so Se menili, da je mogoče risati zendjevide brez potovanja po dotičnih deželah le po nstnienih |»oi-oeilih «lomačinov. Iz te dobe omenjamo zemljevid ."štajerske, katerega je izdal znani topogral'(J eorg Matth. Fischer. Hisanje tal na Kr. OružiMi: o zcin|j<'viiikr;uin. tem /.emljevuhi Je po vetjem iieilustutiio. I,«'tfi I O 4 9. je i/.anu'r Wald Cerkniški .Javoniik in njega potlaljšek ', sevenio od Kraljeviee ima „Teutelsgarten". .Merijanovi zemljevidi so bili najbrž znani tndi \'alvazorju in so mu služili pri njegovih zemljexidih. \'ažno je \ a I v a z o rj e v o znamenito delo: , I > i e h r e des Herzogtliums Krain, kije izišh) I. IC^HD. To velikansko deh» ima poleg mnogih drugih zanimljiviii in včasih tndi čudnih slik vee zemlji-vidov, ki nam kažejo stanje kartografije naših dežel v drugi poloviei 17. stidetja. \ alvazorjevi zendjuvidi so |)ri tedanjih (tripomočkih kartogratije preeej ]»ovršno narisani in v marsičem pomankljivi in napačni, (iore so risane kot vrste malih krtin in imajo le nekatera splošna imena kakor n. pr. „.Vlpes Camieae"' za .Julijske Alpe, „Oera Mons" med Savo Mohinjko in Poljansko dolino, „.Mons (iaberg" vzhodno od Trsta. Keke so bolje risane, četudi njih smer ni vselej dobro zadeta; nahajamo pa na teh zendjevidih mu<»g«> mest, trgov, vasi in gradov zaznamovanih, seveda tndi večkrat le približno naznačenili. V prvem zvezku so tile zemljevidi: .Carniolia, Karstia, liistria et Windornin March ia delineata et reeens edita per Joem Weieliarduni Valvasor etc. Ta zemljevi«! obsega mali del .Štajerskega, Kranjsko, večji del Primorskega in Hrvaško primorje. Naznaeena je vsa Kranjska meja, ki sega prvi>nikklli imknijin. 31 I'oli'^r <1rnp:ih poinaiijkljivoHti oiiu'iijamo, da so IsJra in Istrski otoki napaC-iui imrisani. Xa iiilj«'vi«ln je (Jit-reiijskn (^l)as «tsU' Fiiiitftl «las ist »HK-r-Crain"); na tn-tjem zomljfvidn večji ilel Do lenjske^'a (,I»a.s andere Fiinffil das ist Unter-Crain-); na eetilem zemljevidu del Xot ranjskejja in Dolenjsko med Krko in KoIjmi i^Das dritte Fiiutttl das ist MitterCrain*); na petem zemljevid« Notranjsko in del Primorskega (^l)as vierte KünItVI das ist Inner-Crain oderj Karst .1 .^-'^J-:- und Pojk"); na šestem zemljevidu del Istro {,Das letzte FünIftI das ist llistereieli"). .Sedmi veeji zemljevid obsejra reko Kolpo in nje bližnji okoliš do (iorjaneev (,Der Culpstrom in Crain"). Xa osmem zemlje>-idn je Cerkniško jezero z bližnjim okolišem. Tu se omenjajo razni jezerski požiralniki in tudi „.Möns Javornikli" (Cerkniški Javomiki. U tej (triliki omenim tudi manjši italijanski zemljevid nezna-nefra kartoj^n-ata, ki obsej^a ("erkniško jezero, Škoejau in Podpeško 32 Fr. OMit'ii: O ZciiiljcvUlili «lovrnitkih |iri-iiji-m o;rlu "aitif ,Ti>im) II.-, oh dfsiinn |»a ^Tav. 1,-(ioreiiji vK-ji il»'l lista zavzi-ina . a iif koiivcncijonalna ziiaiiiciija, kakor jili nahajamo tudi že na lu-kati-rili starrj^ili ziMiiljovitlili. Oil NpoilaJ «ta Škofjiui z jamo i,San Canziano-*/ in načrt l'iul|K->ke jamo „l'iaiio di-lla ^rotta
  • riujber{rn izdal llomann „Atlas no v us", v katerent sc tudi nahaja zemljevid Koroškej;a naslovljen: ,,Xova et a ee ura t a Cliarintiae Dueatus tabula freo^Tapliiea in Superiorem et Inferiorem tlivisa et«-, ete. .1 o. Uapt. llomanno, S. C. .M. 4ieo^raph<», Xoriinberjfae''. Xa Dunaju i»a je izišel 1. 17;M). dru}? ^.Atias nuvus", ki ima '>0 zemljevidov in med temi S eu t te rje v zemljevid Kranjske«; a, Slovenske pokrajine in Istre, ki ima naslov: .,K\ aetissinia dueatus Carniolae, Vinidorum Mar-eliiac et llistriae delineatio eura et eaelo Matth. Se utter S. r. M. (i. Auff. Vind- Aupibur^M. V tej zbirki sta še za naše pokrajine važna dva Seutterjeva zendjevida in sieer ^S tiri a dueatus" 'Štajerska vojvodina) in ..('harintia dueatus" Koroška vojvoilina». Ti zemljevidi so v nekaterem oziru sieer nekoliko boljši od prejšnjih, iniaj<» pa še n»nop» napak in pomanjkljivosti in kažejo le neznaten napredek v karto;; ratiji. Iz leta 17 42 imamo 1'raneoski zemljevid inženerja kou^'e: -Le Duehe ile Carniole suiso. les Xouv. Observations a I'aris par et ehez le. sr. le Kou^rc in^. ffeo^r. iuji)c CVrkiiiSko jezero z itkolisom. Zemljevid jo nekaj filieen «lotii-nemti llomannovenin /eniljovidii, a v veejen» merilu izdelan. !/.daten napredek kaže kartofrratija slovenskih pokrajin sredi IX. stoletja. Za to ima velike zasinfre stiski eistercijanee in >.iipnik šentviški .loannes IMsmas Klorjančič, ki je izdal v [Jtililjaiii leta 1744. velik zemljevid Kranjskc^ra z ileli sosednjih iiokrajin. To delo je iiepreeenljive važnosti in oheiidovanja vredno. Ta zemljevid jc na liakrenc plošče vre/.al inžener Ahraliam Kaltsehmi FI o ri a n I s e h i t s <• h de (irienteld. paroeii. et eonsist. arehid. ollieii Sittieieusis ct per .Mtrahamnm Kaltsehmidt aeri ineisa, Lahaei 1744." Ol» levi strani zcuiljevidovi se olirača Florjančič *lo svojih čitateljev s |toselinim op>vorom,'i v katcreui pravi, da se je d<'set let naporno truilil za ta zemljevid in uporabljal čas, v katerem ju liil prost službenih d(»lžnosti. zu potovanje po raznih krajih iležete ter določeval sam lejTo važnejših p»ra in t<»čk; 1'ri določitvi deželnih mej in nekaterih dnifjih reči se je opiral ') Ifciirviilc Icctur, cnjii!» rliiir<>|^rai»hir.nn Talmlaiu cortiii iiitiUTi«, liiiiii- CaniiiiliiM' Diiranim ili-<'oiiiiiili iin|ir<)lH> fnti^ii*, «luiii ali nlUrii in<>i niiiiiiTr vac-ari- liriiiHM't. iiili-irnini |iiTvair.itn», uliscrv.itiimitiii^ Kcoim-lricix |>r<>iK- tinii))>iiti<>ril>iiii ra:«lr<>niiii >i|ic«-iili>i, !('r:iiii|ila r, i|neiii ra atl invicciii wrvaiit, |)(>rtiiin<-. In ilt'!tiifiiani)i« 1'roviiK'ijU' liinitiliii!« rar« ilut-unu-iitiii corti^, incorta plfriinii|iii-iiiilii;i'iianiin tlui«. i|iii »li-iu-r\-aiitiii uhtiitui patfliant, huo» ail^iiriiu itiliiit, n-mii>tlorrit pnrro v\ iiia|i|rA, i|ua<> ail maiiiinenti'» luntritndincm "M" »«' attriliniint, et Ni Keplrni» putinu nl>iu-natii«' olmervat Lineii, Kimiaui inter et I.ineiuni Aimtriae nieriitiaiioruni (lilTi-rentiani coniperlt 2» 30', l^iiiciuui pnrm inter et (Jraeeiiiin Styriae ail xen.tiim (ieoifraphonira reeentinruni pler«rum(|ue umiiinni I* ÜS' ilhui meriillanu o' hoc orientaliori »ulMit. e»t necesxiini: ijiKiniani ver4> l.aliai'uui (traeein lirailii int. i> Minuti-« ocril>' iiUmt«ationuin nieuniiu (»eiinietriearuHi natis mihi videor certus« eine, Jain praefatani 35° 17' liingitiKÜneni ei nun »I»» re a ine ad^trnrtani rt'or. Ljititiidineni eideni trilimi ■lO« 2' a reeepta haetenun 10 Minuli» denitiit nlienam, audeii hoe inrnden» et novum, quod vuinplurliini axtrononiiramm oltm-r^ationuni tum e ludin meridi:ini, «Mini ex cynosiirae «uluiinantiH altitiuiine pi'tltarum, conseniiu tldjim. V.-de." 31 Fr. Oroi<>n: O zcmUoriiiili »luvi'iiKkih |>nkr:^in. včasih na lintiiie, zlasti lui mape, in Ituli na poročila doniačiiiov, a za pravilnost takili poročil ne nioro jamčiti. Xadalji* pripoveduje, kako jc določeval zemljepisno dol^^.ino in širino, in da mnjc-liiia težka odločitev pri različnem mnenju zendjepisrev v tej zadevi. Zemljepisna dolžina za Ljnldjano jo določena na 17' i pravilno je .'W 10' vzh. od Kcrra), zemljepisna širina pa na 4(5" !.'>' I pravilno 41!" 4'i. 1'ri tedanjih sredstvih je hilo tako preračinianjc težavno. Florjančičev zendjevid je risan |irihližno v merilu I : IIl.tHMJ iu se ozira poselino na ptropisne razmere, kar so dotedanji zemljevidi proeej zanemarjali. Trav zanimljivo so risane jrore ter imajo res oldiko jroril in sc vidijo, kakor da l»i videli toto^rra-tinnio panoramo. V tem oziru moramo ta zemljevid teml)<)lj občudovati, ker je našel Klorjančič le nialo porahne tvarine iz prejšnjih časov in si jo je moral sam preskrbeti. .Inlijske Alpe na-zivije „Alpes Caniieae sive Xorieac' in omenja med drii^mi Trifrlav (Möns Terj^lont, Manfrart .M. Mauhart fors Strahonis l'hlyfjadiat, l'redel iM. Predicl), Sv. Lnšarje (.S. Maria Lusarilierrai, Mežakljo (Möns Mesaipiai; popirje jnžno od Hadovine imenuje „Möns Kerma" i. t. d. Za Karavanke nima imena, a navaja med (lru;s"imi Kepo (M. Kepa), Hožieo iM. Hotsehenza<, (iolieo iM. na prejšnjih zemljevidih, in v tem oziru najdemo tudi mnoj;o več podrobnosti friede na reke, potoke, |)ritokc, jezera in močvirja. Zemljevid ima mnopi ;;radov, mest, trf;ov in vasi narisanih, in tridi v tem (»zim pr«'kosi vse prejšnje zemljevide; manj določne so j»a ccstc, od katerih nahajamo na zendjevidu le naj važnejše. .S pikami naznačenc eeste nc morijo priti ilo prave veljave. Na desnem p)rcnjem ojrlu je Ljubljana z (Jradom in delom okoliec perspektivno prav lepo narisana, in pod tem nariskom jc v večjem merilu načrt Ljubljane z t Jradoni in delom bližnje;;a (iolovea. Tu
  • kaš, sledi takoj strašna nevihta z ;;romom in toeo.': Lansko leto pa je Adolf tistinier našel starejšo listino, v kateri se omenja „ Ter^irlon" Trifriav i. Leta H>t)4. se je «amree sešla komisija, da razsodi že nad osemdeset let trajajoči prepir zastran meje med Podkloštrom na Koroškem in Fužinami iUelo pečjo) na Kranjskem. Med pravdnimi spisi je bil tudi eesarski kameralni izvirni urbar iz ilavnih časov in na treh listih opis meje sodnega okraja fužinske frrajščhie. Te listine so prepis starejšega izvirnika, ki je l»il spisan fjotovo žc v sredi pctnajstej^a stoletja, kakor se sodi iz raznih okolščin. Ta prepis sodne meje fužinske ^'rajščine je pa za nas zaradi te;;a posei)ne važnosti, ker nam podaja obilieo imen za irore, doline, prelaze in vode v Karavankah in Julijskih Alpah. Imena so naznačena v jr<»renjskem narečju, in nemški pisee izvirnika jc imena najiisal, kakor jih je slišal iz ust knu'tov. Nekaterih imen pa ni razločno slišal, in odtod nekatere čudne oblike. V ttj listini je pa tudi nekaj nemških in ponemčenih izrazov za dotičnc zemljepisne predmete. Med drugimi nahajamt» ta le imena: V Kcmblienthal (Kemšniška dolina, na s )ce. zemljevidu .Kömerthal-), Manpirt, podj;rat, Traunik, Vcrsik, presodniza. prosek, (iadniza, Wille potok, pisehatz, Lukna, Terglou, Kenna, dobri potok (Dobresiieei, Sauersniza, Moseeh, Stol, Itelsehiza, •Meduedy Doli, ("ozhna, Ooliza, Cleeh, Kosniea, Veliehiuares, Chiepa, .lepa, Heliza, Uasehiza, plezhe, podlaskouiza, Xanii-uureh, Masesnau, Vureh, Shiebniza, Shelesniza, Heleona, Kapi-zhiza, Nassedlo, Meduedni iiiireh, Camini, Tatini potoeli. Tatinik, petelin, Xapezh, Naban. O tej priliki šc nekolik« o imenu „Triglav'. Ta najvišja slovanska gora ima svoje ime po staroslovanskem b. 10. •i /,. II. Ö. A. V. lOOo «tr. 4«M> in 401. "> Iiiicn.i VII piium» r |>r»vo|iiili pni liril»oln/.ei na Tri-f^lavu šele koneem IH, in početkom stoletja, in jc ime Triglav (lokaj starcjSc, ni mopiC-c, »la hi iiili imenovali to «roro po morebitnih v bližini vidnih treh vrhovih ljudje, ki «o videli jroro prav od blizu. To pravici tony trdimo, da jc dobila tu najvišja slovanska •,'ora svoje ime po nialiku Trifjlavu, bo;:u zemlj«-, zraka in nntrja, vsaj nahajamo tudi pri druj^rih narodih ptre, ki se imenujejo po bo;rovih. Lepi zemlje v ill Lotterjev v zbirki „.Vtias novus' okoli I. 17<)t). v Aufjsburfrii obseps« Kranjsko, Slovensko pokrajino in Istro in ima naslov: „K.vaetissima ilneatiis Carn ioliae, Vindonim Marehiae el Ilistriae delineatio enra et eaelo Tob. Conr. I^otter, (Jeo^r. -Vil;;. Vind." Ta zemljevid ima posebne dele Kranjskef^a v raznih barvah z določno naznačeninii mejami. Ljubljana spada na tem zemljevidu v „Srednje Kranjsko- in po Dolenjskem je od ({«Menje Krke blizu ilo Kostanjevice napis .Marehia Vinidorunr. Dolenjsko je ločeno po Sa\i od IVIjskejja okrožja in (iorenjskej^a, in po (!or-janeili in ^.umberku od Hrvaskejra; jugozahodni del (lorjaneev. Krka in erta ihI Žužemberka mimo Turjaka, Šmarja in Kužin pa moji Dolenjsko od Srednjejra Kranjskejra. Ob spodnjem robu je zemljevid Cerkniške^ia jezera z okolišem. Iz te dobe so tnili nekateri zemljevidi naših ])okrajin. ki nimajo naznačene ne letniee no dotiene^i kartografa. Da so pa ti zemljevidi deli nekepi atlantu ali zbirke, sveiločijo na teh zemljevidih dodane številko Xro. 140, 141, 142 in 14;5. Ti zemljevidi so: Vojvodina Kranjska („Das llerz<»^^thum Krain Xro. 140''), (iorenjsko '..Oberkrain Nro. 141 Dolenjska» {„Unterkrain Xro. 142") in Notranjsko s Slovensko pokrajino in Tržaškim ozemljem {^Innerkrain mit der windischen Mark und dem Triester tielnete. Xro. 14;Vi. Ti zemljevidi so bolj površno izdelani in ne kažejh mest in dni;ri)t zen)ljepisuih predmetov. Xa zemljendili 140 in 141 nahajamo tudi Trifjlav (.Torjchw llerg", a namesto u je ;^>tovo tiskovna pomra I Dor Kalonbor;; ! na zemljevidu 14)1 ni na pravem mostu. Za p»re in vode nahajamo tu sploh malo imen. I'r. Ori>ži'ii: O zcm^ji-viilili MnvfiiKkili pokrvjiii. H" Leta ITTH. je izdal znnineiiili priroiliislovce Kal t a/.ar I{ari|Ui>t v Ljubljani Hvoje slavna tlelo rye to«; rap Iii a Carniolica oder pliysikaliselie Knlbeselireihun;; iles ller/.o;;-tlinniH Krain, Istrien nnil zum Tlieil iler benaelilnirten Liintler*. Na prvem listu jo slika, |)re(lstavljajoča Mali Tri-flav i M. Torfrluni, Veliki 'l'rijflav (V. Ter-rloin in Krodarieo iKretei7.o>, in po«l slik« ta le napis: „Ilie, ulii Tor^'lovns eapnt altis nuliUms infert, (Quanta lal»orantis natiirae ntnnera eerno! iz I. 1793. in Lj n b I j a n-Bkef,'a okrožja iiloberkrain oder der Laii>acher Kreis"! iz 1. 1T'.t7., ki sta risana približno v merilu I-.l'fiO.OOO, se razjtrostira v smeri od zahoda proti vzhodu dvoje ločenih pogorij: Kotselina ') ZuiiiljfviU > priUii«!! l.iuKnrtnvl .Vt-rsmli finer (tischlclit«^ VOD Krain «nil der liliriutu »OiUicIien (^laven ("tsttrrfkim.- otc. •I** Oriiitcn: H zciiiljeviilili «lovcn^kili iiokt^iii. Uorj; (Kofna), Sattel IJi-r;; iSi'dlm in na Kranjskem „Steiner Alpen-*. Kiiiilennannova zliirka ima polejr «Irii^rili Äe te zemljevide: tiorisko in Trža.ško <»krožje i„I't «Jörzer Kreis und der Tritwter Kreis, nvt?'!. !>olenjs"ko (,rnlerkrain «irler der Xenstüdter Kre's. 171U?-i, Notranjsko i .Iiinerkniin oder der Adelslier^rer Kreis, IT?).")"). I/. I. ]HO<». je Kin. Tako narisani zemljevidi kažejo velik napredek v karto;;rHtiji in so bili jiorabni tudi v druj^'e svrhe. XovejSa izdauja specijalne<:a zemljevida so bila vedno bolj dovršena in se niso ozirala le na vojaške namene iu potrebe, temuč tudi na dnifre svHie. L. 1 H (JU. so začeli vojaški inaporisei iznova načrtavati našo državo iu «o to velikansko" delo doffotonli 18X7. To zriiilj>'Nia iiKtroza zfinljcviil vst-m /alili-vain, inuni liiti ]M>|Kilniiiiia natani-iio inKan. Tnk naJainVn ipn-ci/ijskij iiai-rt HU /.«rM'li ri!*ali vojaški inaporisci leta lHt)6., k. Za natančno naCrlanje imajo seilaj UoljSe instrumente nejro prej. Temelj naertavanjn je tmli sedaj se /manj.šani kataster. V visokih pirah in ;;oratili krajih sploii pa kataster navadno ni natančen in zanesljiv, in v takih slučajili treba Se dni}rih pripomočkov. 1'red načrtavanjemseuporahlja trianfiulaeija, ki določuje v vsaki sekeijski četiiinki najmanj tri tr)čke, in po tej izilelnje niaporisee i)odrol»no trianf,'ulaeijo. Ta trianfrniaeija v zvezi s pre-eizijskini merjenjem je tudi zanesljiva podlajja za merjenje višin. 1'ri sedanji-m naertavanjn je pa velike važnosti fotofjratija. V skalnih delili visokih ^jorii sc pa uporablja v zadnjili letih lotofrrametrija, ker so i)ili «losedanji |>ripom<»čki v svrho risanja map uedostatni. Foto-jrametrija se izvrsnje preil načila-vaiijeui, in nje izdelki se načrtajo na načrtnem listu. Kotopra-metrično določene t4>ekc s načrtanju narisani zemljevid H a zor a in njef?a n a j I) li žj i okoliš. Primerjamo Ii nove zemljevide in načrte s starimi, tedaj uvidimo, da je novo načrtanje mnop» podrobneje in natančneje oil prejšnjefja. Skoraj ne bi verjeli, i'ilcii »Ivr Ma|>|>ii'nini{H|(T<>l*|>t*. Von CliriKtiaii IfitU-r v, St<-i«l>. k. n. k. Ki'liraujii in kartogratiji. Tako ii. pr, sta na starem /einljevidii od Ha/.ora i2(!()l m) proti severozahodu in Jugozahodu se razprostirajoča skalna greliena premočrtna; na novem zeinljevithi ]»a razločno vidimo, 4 fotogrametrieno in po merjenju določenih točk. 1'ri primerjanju starega in novega zendjevitla vidimo na novem zemljevidu šc več drugih jirememh in podrobnosti, katerih na starem zemljevidu ni. Novi zbo^jšani zemljevidi temeljiijejo na fotograinetrični konstrukeiji in so dokaj boljši od starih, kateri so pri pomanjkljivih pripomočkih tedanjih miiporiseev sieer ilobro narisani. Novo načrta vanje naše države z Iktsno in lIereeg z>'ml)*-viknü>ii. " pil poHtojiiHkeiii, ^juliljiiuskcin in iHivoiiioškein iikružju, iuiciia iikrajev in njih i)i»vi-šini> v «»ralih. Oil spodaj je posi-heu naris Kranjskepi s cerkveno razdelitvijo po dekanatih. Freyerjev zemljevid je še risan po načinu osenjave in kaže zopet velik napredek v karto^jratiji naših dežel. Freyer je malone vso Kranjsko in sosedne pokrajine kot rastlinoslovee in liribolazec prepotoval, liil na najvišjih pjrah ter vsied t«'pi kot očividec prav dohro poznal Kranjsko.'> VsIed te;;a je pa tudi njefrov zemljevid precej natančen, prcjjleden in dohro izvršen ter ima mnojfo podrobnosti v prirotloznanskein, političnem in kulturnem oziru. Iz leta 1 4 (>. imamo tudi Lose h u n o v z e m I j e v i d Kranjske vojvodine s sosednimi pokrajinami Ilirske kraljevine, i.Karte vom llerzo^tiiume Krain. .\us neuesten und besten llülfsipiellen entworfen und bearbeitet und der k. k. LandwirtschatU-(). Iz leta IH.').'). jc upravni zemljevid vojvodine Kranjske v merilu 1: ^Ki.OO!» < „.Vdministrationskarte des llerzof;thums Krain, vi-rfasst im Archiv «les (irundsteuer-Catasters im Jahre IH.Vi.'j in iz I. IK.'iH. |{ afelsperfjerjev okrožni in prometni zemljevid Ilirske kraljevine in .štajerske vojvodine iKreis-, (icrichts-, Vi'ilker-, Tele;;rafen-, Kisen-bahn- ninl I'ost-Karte des Könifcreiehe» Illirien un«l des llerzoj;-thums Steiermark. Ilerausfrefjeben vom (leo^rraidien Kranz HafeUperser. Wien.i. Okoli I. IHCO. je izisel pri lUasniku v Ljubljani železniški z e m I j e v i d , ki ima načrtano železnico iz Ljubljane v Trst in je »rav lepo izdelan in pokhmjen kranjskemu namestniku, «rrotu (' lorinskemu. Xarisan je posebej borovniški viadukt, i „Karte der k. k. Staats - Kisenbahn zwischen Laibach und Tri est",) ') r«riH-ilo Sliiv. plan, ilniilva I. Is'.U. fr. Oruicn: l'rvi liriliulnzi'i Ii» Tri«lavii v «lübl 1778. «to is:n, »tr. 25. iu 2Ö. 42 Tr. Or<>i«-ii: o «.•iidji-viilili ^lnv. iisliili pokrajiii. 1'rotl vef leti jo i/jlala c. kr. zalo^'a «»olskili kiiji;; »a Dii-iiiijii hipsiiiiu-tririic zcinljt-viile avstrijskili iii krnnoviii. V toj zbirki iialiajanio ilva zciiiljcvida. oltsc^jajofa slov«'nske ]io-krajiiH'. Xa tnii'in listn je li i |i so m o t r i C-ii i p ro;;! eii n i /eiii-lj«'vi(l v oj v Olli IIC Šlajorskc z ni Ij «■ vi d vojvoilin KoroSkf in Kranjukc, pokiic^.cnn (luriSko in tirati i S r a II s k «•, in c j n c jr r 7(5.000 in se^'a na severu Se nekoliko erez 47" sev. širine, na ju;fu nekoliko južneje od 4.")" sev. širine, na zali<»du do .-50" 2*)' vzli. dolžine in na vzhodu do ;>4" vzh. dolžine od Kernu Zemljevid torej olisejra vse Trimorsko, Kranjsko, Koroško, štajersko »evenio do (Jradea, del 0<;rske{;:a in llr-\aške<;a. Ta zendjevid je risa« po iiat^inu ertkaiija in ima v Itarvali naznaeene mtje posameznih pokrajin. Teren je dobro narisan, a ne more priti do prave veljave in preglednosti, ker je pri tem malem merilu zendjevid preobložen z imeni in podrobnostmi sploh. Vodovje je premalo jasno, ker se ni za to uporabila druffa vidnejša bana; tudi /namenja za obi'ilne zveze so premalo razločna. Slovenska krajevna imena so z malimi izjemami pravilno tiskana. Vobče sodimo, da je itil Kf»zlerjev zemljevid za tedanjo dobo dobro izvršen in je kolikor toliko ustrezal svojemu namenu. Sedanjemu stanju karto;;;ratije ne zadostuje vef, in željno pričakujem«» po Slovenski Matici nameravam» izdanje novega slovenske^» fje-neralnepi zendjevida v merilu 1:2(W.tX)0. IJanerjcv stenski zemljevid Kranjskega v merilu 1 : l."»0.(HK.> je iziSel v liölzlovem zemljepisnem zavodu na Dunaju preil ))ribližno .'Ul leti ter služi zlasti v šoUke namene. Ta zemljevid obsega Kranjsko, večji del slovenske Koroške in I'r. On>ž«-ii : o s!<'iiiljr\ iilili MluvriHkili (M>kr.ijiii. 4:i S|Muliij«- SlajiTsko, iU'1 HrvaŠki-, liel Istre* iii vcfji dol (Soriške ill (;rauo friede na pisavo krajevnih imen in drn^jih zemlje])isnih predmetov, katerih znaki tmli niso povsod postavljeni na pravem mestu. Merilna erta ob spodnjem koneu ne kaže pravepi razmerja za oddaljenost zemljepisnih predmetov med sabo. 1'ri tem merilu bi moral |»ravilno l>iti \ ci»=\-hkm\ a erta. ki kaže merilo, ima približno \ c>n = iy~k k>u, kar je vee ne-^o tlvakrat preveliko. Stenskih zemljevidov slovenskih pokrajin imamo vee iz te in poznejše dobe. Izmed t«-li zemljevidov omenimo: Vodo|»ivee: Stenski zemjevid (ioriške in (1 ra d i še a n s k e, ki je lepo iztlelan in služi zlasti primorskim šolam; Kožen nova zemljevida Štajerske-ra in Koroškega, nadalje Sehober-jeva z e m Ij e v i d a S t aj e rs k efja in Koroške^ja. Kozen-novi in Sehoberjevi zemljeviili služijo po veejem tudi v šolske namene. V llölzlovem zavmln se sedaj izdeluje nov stenski zemlji-vid Kranjske^'a in sosednih pokrajin v merilu 1:1.">0.(KX). Ta zemljevid bode obse;;al vse slovenske pokrajine in bo torej nekoliko veeji obro izdelan in prav |>re>;leden. 'i'ake narodopisne zemljevide za našo državo imajo tudi novejši atlanti. Zemljevid Kamniškega okraja. — L'eiteljsko dni-štvo Kamniške-ja okraja je izdalo 1. 1^<^M). ta roeni zemljevid, kije risan po merilu 1 : l.">0.00<>. (Jotovo je s tem zemljevidom ustre;rlo zlasti šolani v Kamniškem okraju, ker jim je omislilo dobro ueilo za domoznanski pouk. Zemljevid pa tudi ilobro služi )ri potovanju po Kamniškem okraju ter lajša prejjled ondotnih crajev. Kisaii je po naeinu osenjave, kar je pae za sedanjo dobo ziistarelo. Kisanje po naeinu osenjave ne ustreza vei-sedanjim zahtevam kartografije, ki je v zadnjih ilesetletjih zelo napredovala. Osenjavo nahajamo le še po starejših zemljevidili, kakor n. pr. v Freyerjevem stenskem zemljevidu Kranjske, l{isanjc s ertkami je mnop» boljše od osenjave, ker nam s erikanii risani zemljevi
  • p«! lič-no zunanjost in innop» podrobnosti. Oblika tal je |»rav plastieno iiarisana, vodovje zelo pregledno, mesta in obeilne zveze pa jasne. Imena so z malimi izjemami pravilno tiskana. Nadejamo so, da dobijo pida;,' druffih slovenskih pokrajinah take okrajne zemljevide, ki so zlasti za solo prepotrebni. e m I j 0 vid K ra n j s k o d e ?. e I e. Izdala in naertala M i I a n Jahn z in Terdu (icnzie, kauienotiskaniiea .lulija Uiiline v Za;rrebii.'' 1'red nekaj leti j« izišel ta zemljevid, ki nam podaja Kranjsko, raz.(KX». i t;eneralkarte von Krain 1 : :U)().(.r")I», K, Leeliner k. 11. k. Mot- u. rniversitiits-nnelihandlnnjr.^ Wien I!>()| |, '/'a zemljevid obsi'fja Kranjsko, del Korošk<'p», Stajerske<;a, Hrvaskejra, Istre, (toriško in l>radišiansko in ima tudi naeil IJubljaiie v merilu 1 : li').(XK). Stane K •')<> h. To Je politieen zemljevid, ki ge skoraj nie ne ozira na teren, ainjiak le na topn^'ratiene razmere in obeila. Xa zemljevidu so tudi razvitlne meje okrajnih {glavarstev in okrajnih sodiše. Na di-snein o^lu zemljeviilovem jc im/naoena politieiia razdelitev po ^'lavai-stvih friede na število prebivaveev in povi-šje. 1'ri sešfetjii prebivaveev posameznih •rhivarstev se skupna svota ne ujema. Pisava imen jo na nino^'ih mestih napena in neilosledna. Dotičiieinu karto^^ratii so novejši podatki preeej neznani, a tudi starejših dobrih zi-mljevidov ne |)ozna do eela. Kako bi ilnifraec bilo inogoec, da jc postavil severnu inejn: O zoinUrridih Movrnskih pokn\|in. 45 l»li/.o (lo Kniiala. Julijske Alpe sejraj» dimti «laljo proti Hi-v('ri)zali.(X»0. Nadalje inm ta atlant". namenjen kranjskim in primorskim šolam « slovenskim ii^nini jezikom, en (izikalični in en politieni zemljevid Kranjske in 1'rimorskc v meriln 1 : 1,(MX).(XX). Ta atlant je tudi v tehnienem •»zini dovršen, in njejra v vefjem merilu risani zemljevidi ne slu-žij<» le šolskim, ampak tudi drn^dni svrliam. V tem zemljepisnem zavodu sedaj iz-nem listu okolice Celja. Mariliora, (iradea in Celovca v merilu speeijalnepi z«'mljevida 1 : T.").(X)0 ter tizikalicni in ]»olitieni zemljevid .štajerske in Koroške. V kratkem napravi Hiilzel tudi drujro večje izdanje šolskcfja atlanta, ki l>odc obsenkr!Oi"- slii-cii kaiiiollireiiin morju. Te kraSke /iiaf-iliiii^ifi iinm (»inciijoiii n'lii'f .jiiHUfji- ka^.c iic;r(i vsak driifr zeiiiljox i.000 in sieer na podlagi v vojnt>-zendjepisnem zavodu na Dunaju izde-lane^Ni foto;;ra1iCMief:a posnetka izvirne^^a zendjevidnepi uariska. ki ima onieiyeuo merilo. Ta znameniti priilvižni zemljevid bode sestavljen iz več delov; doslej je izdelano od tejja velikanske n k nj en a podoba ^'orenjnkih planin in sosednjih pokrajin Koroške dežele in •,'orenje Soške okoliee.- Zlasti tujci se zelo zanindjejo za te pridvižne zemljeviile in jih ne morejo prehvaliti. Ti v velikem merilu izdelani relieti nam kažejo naravno sliko -^orii in dolin in so boljši od vseh dnij^ih zemljevidov, ker so ua teh pla-itieno naslikane jako majhne oblike in višine, kar se s ertkanjein nc da doseči. Zaradi večje plastike «o na reliefu pire višje. ne<,'o jin» pristaja po merilu, a to ne moti sku)>ne^a utiska. Leta 1HW). je izdal znani zemljepisni zavod Ernst a Schotte et Co. v IJeroliuu jiridvižni zemljevid Av-strijsko-o^erske države, ki nam navzlic razmerno malemu merilu I približno I : l.TOT.OOCti prav plastično predočuje naše pokrajine »ilede na navpični vzdijr tal in je prav poraiten v šolske svrhe. 4h Kr. Oroirn: O Kpniljpviilih slovcnikili pokri^in. Panorame in plani (načrti). I'aiiorumc «d va/.eii pripomoL-fk zeiiiljoziiaiwtvn in kartofrialij'-I'rv«- |iaiioramo iiašili pokrajiii naliajaino v vcčjfin ilclu „To-p„frni I AiisJriacaniiii iz Iota liiimo jasne slike o oldiki zolieastih «treltenov, škrliin in drn^rih zemljepisnih i»redinetov. V takih slučajih pa jo treha izpopidnjevati vodoravno pi-ojekeijo z dnip» |)rojekeijo na navpični ploskvi. Tej potrehi nstirzaj jianorania. Velike važnosti za panoramo je toto;rratijii. ker nan« prc-doeuje nad ohzorom se vzdi^rnjoee zendjepisne predmete v sieer dokaj manjših, a pravilno naertaiiili |iotezah. To toto^ratienih posnetkih nariše količkaj izurjen risar panoramo lirez posolnie težavo. Uporaii» totofrratije pri ri-anjii in sestavljanju panoram kaže velik naproilek. Take foto^'ratirane panorame inianni n. pr. Razf,'led s Stola. Kamniške planino, posnete iz Ljiibjaiio in dr. Ofjlejmo si tonj važnejše panoramo sh»ve)iskih pokrajin. Leta 1 (i 4 9. je izšla v Frankfurtn oh Menu zhirka in opis ,To|iof;raphia p rov i n o i a ru m .\ u s t ri a e a r n m", ki ima med dru^'imi tudi te slike: Celovee z okolioo in puami, 1'liliork z {roiami v ozadjii. II olj a k z okolišem. Velikoveo z okulieo, k o tj o Loko z okolišem in hrihovjem v ozadju, Kranj s sosoiliiimi florami in (lorieo z okolišem. Vso slike so razmenio dohro narisane in kažejo preeej plastike. Nadalje nahajamo neke vi-ste panorame pri Valvasorju v njep>vem znanem delu ,I)ic Khre des llerzofrthums Krain" in sieer zlasti v tretjem zvozkn. Te Valvasorjeve |)anorame oh-sofjajo mesta, ^'radttve in samostane z pirami, vodami in dru-jdmi zemljepisnimi preilmeli v iddižjn. '1'ake panoramo so n. |»r.: ,\jmanrami; Vrhnika z Ljubljanieo in bližnjimi frorami do Sv. Trojiee; Stiški samostan z bližnjo okolieo; Vajrenšper}; z okolišem. Tudi na FI o r j a n e i č c v e m velikem stenskem z c m I j c-vidn Kranjske-fa iz leta 1774. nahajamo ob di-snem fcorenjem 11282971 Kr. Oružrn: O jicmljpvidlli »luvciiskili p<»kr:\iin. 49 o;rlu l^jubljjmo /, firadoin in liribovjcni v o/.adju, ki jc liki |)a-n<)ran)a prav dobro porspcktinu) narisana. Ljubljanski mnzoj hrani ]) an o ram o Kadorinskc okolic« iz leta 1701., povzeto z višine vzhodno od (Jorcuje Kadovine ob poeetkii Krme. Slika je 123 cm «tolpi in .SI cvi visoka in ima tudi raziajLrajoče besedilo. Slika je s sepyo na-ertana m z vodnimi bar>ami pobanana in predoenje Krmo in Hado\ino z važnejšimi predmeti. Panorama sieer ni natančno risana jjlede na obliko posameznih gorjl, jo pa vendar še dokaj jsisna. \a zadnji »trani jc pripomba ..\briil \r. H)-', in tako jo sklepati, tla jo hilo vsaj še IM dni-;ih načrtov, ki so so pa iz-;:ubili. Xa načrtu potrjuje .Matija Loeiiikar, župnik v (Joivnjili (lorjah, pravilnost načila, ki je bil narisan po Mlillnorjcvčm mnenju') najbritc v tožbene namene. Kazlajjajoče besedilo je sestavil omenjeni župnik, ki jo bil rojon v Sori pri Medvodah ter je v (loronjih (»«irjali žnpnikoval od I. 168.">. do 1725. in je po svoji trditvi prav dobro poznal na panorami narisano okolieo. 1'red nekaj leti umrli dunajski vseučiliški profesor Friderik Simony ima tudi zaslu^'c za natančneje spoznavanje naših krajev, katerih krasote ni mo^rol prohvaliti. Poleti I. IM.'k»., ko jo hudo razsajala kolera po Ljubljani, je prel>ival šest teilnov v tem mostu in narisal ta čas z (Solovea panoramo Scvorno-kraiijske kotline, naslovljeno: „Panorama des nord-krainisehon 15eckcns, naeh der Xatur jfczciehnet und mit F.rläuterunfreu vorsehen von Fric«lrieh Simony. Poklonil jc to krasni» izvršeno in za nas znamenito delo nadvojvodi Ijudovikn. V predj^-ovoru pravi, da je ta panorama plod šesttedcnskef;a trudajiolnofra dola, in omenja velikih težav, katere je imel pri njo risanju. Vso panoramo z mestom Ljubljano je Simony narisal tako sprotno in točno, „da bode to delo' po ' njej zvc.st tolmač tedaiijcpi stanja te pokr^yinc, katere Čaka Šc mnoffo oživljajočih izprememb." Uvodu slede natančno sestavljene ,{::oropisnc črtiee {forenjesavske pokrajine" (< (rographiselio Skizze des oberen Save-jrebietes). Ta panorama obsej« razjrled na nopretr;;auo po^>rjc, ki se začenja pri Sv. Ahaeiju blizu Turjaka in »ejfa v velikem loku do Sv. Valentina jupivzhodno od Kamnika in oklepa veliko Gorenjsko ravnino. Panorama je prav perspektivno risana, pii: O zcni^cviilili itlovonHkih |H)kr:Oin. Touristen ("lul)-' iii ,l>oiitsclt. n. östorr. Alpen-Vt-rein". Tako hi- je olajSalo turistom olK-iitlovaiije razjrifda /. visokili p>rii. Nekatere |iaiioraiiio so slikane kakor n. pr. krasni 1'eniliarlov Tri;rlav.ski panorama, ki jc (ViT) »/ ilol}f in l>r» f/« širok in je siiranjen v Ijnliljanskem muzeju. Ntejfa slikarja »like .M a rt n I i k ti v j a re k" in ,Klansko je/ero" lirani tudi ljubljanski muzej. Kisane panoramo pa imamo s Tri^'lava, Doltrača, Sv. Lušarij, Orne prsti, .šmarne ffore, l>j u b Ij a n s k e «ja ;;raila, Stola in l'čke. Teka je sicer /.e na linaškili tleh. a ilotieni panorama obsega tntli ilel slovenskih pokrajin. Karol pl. Czoemi;; je objavil v c-aso|»isH nemškejra in avstrijskejra planinske;;a društva (I. 1HT2.) einko;;ralirano paitoran\o zahodne polo vi ee Julijskih Alp, posneto s Krna. Foto;;ratirane panorame pa imamo med dni;;imi krasno izdelani „raz{fled s Stola", „Ljubljano s Kamniškimi planinami in Karavankami-' v večjem merilu jako lepo izvršeno, in „zahodni del Savinskih planin s eeško planinsko kočo" v knjižiei .Savinske Alpy, ki jo je izdala češka podružnica Slovenske^ra planinskepi društva. Kar se tiče ]ilanov in načrtov, našel sem v zbirki „T o p o r a p li i a p r o v i n e i a r u m A u s t r i a e a r u n«" iz I. 164lt. načrt (Joriee in Beljaka. V muzeju pa je plan Hleške-fa jezera iz leta 174i». > „(.Jrundriss und l'rospcet des in Oherkrain p'legenen schönen See Veldes etc.") Ta načrt predočuje jezero z otokom in okolico. Zendjepisni |»red-meti so naznačeni s številkami, ob spodnjem koneu jia so zraven številk dotična imena. Muzej hrani tudi (Sruberjcv načrt Ljuitljanskc^'a barja iz drnjre polovice I H. stoletja. Ta načrt je prav dobro in natančn«» izdelan in zelo poučen za te-«lanje razmere na- Ljubljanskem barju. Tole;; že navedenih načrtov v Valvasorju in na Florjan-čičevem zem|je\-idu lirani ljubljanski niuzej še razne načrte zlasti mesta Ljubljane. Iz leta iHlt, je Scherrerjev plan l^jubljane („1'lan de la Ville tie Laibacli, tless. ne par .lean Scherrer^j. L. lf<2:i. je iztialo c. kr. ileželno stavbinsko ravna-teljstve nov plan Ljubljane in t»koliee („Situatitmsplan tier llauptstatit Lail>ach in Illyrien, eines Theile« mit dem stäiltisehen l'omerit». Von tier k. k. Lanilesbautlireclion" i. L. 1827. je izišel v I'rapri plan Ljubljane z (Jradom („(iruntlriss tier llauptstatit Laibach im Kt"'nif;reiclie Illyrien"), 1. pa Reiehlov plan Ljubljane in t>koliee („l'lan der l'ro-vinzial liauptsiailt Laibaeli mit tlen nächsten Linffebunp-n vtim Major KeichI ties (ieneraltiiiartiermeisterslaabes" i. F^uiil Lnterotti je risal jilan Ljubljane („1'lun tier I'rovinzial-llauptstadt Laibach") in ^a je poklonil j;rofh Antireju lIolien\vai1n. Založila jc načrt Itlasnikova tiskarna, letnica ui 03461120 Kr. Orožen: «1 tniiUrvidih nlovonHkih pokrsOin. 51 povedana. Urt-z Iftiiici'je tmli Hartwiffov plan Ljubljane («An^iclit «Icr Provin7.ial-llunpt.sta«U Lailtacli von Eiliiard Hartwig'"), ki je iziSel jtri Kuxaiyi K^'er & Comp, v Ljubljani iu je poklonjeu kneKoškolii Antouu Aloj/.iju Wulfn. I'oüebne |)lane Ljubljane ima tudi L mcHtna ljudska tlela, katere^ja risar na planu ni podpisan, in i\ kr. učiteljišče, katcrejra je risala e. kr. vadni^ka učiteljica I'avia pl. Keuzenberg. Ij. 11KX) pa je založil .1. llonač načrt iplau) mesta „Ljubljana", katerefja je risal a r h i teki C. M. Ko c h v Ljubljani. Ta načrt je prav ]»re;;leden in jasen. Fridejan mu je „voditelj po Ljubljani", ki ima 11 ličnih slik in nam v ^'lavnih ])Otezah podaja Zf,'odovino mesta, opozarja na spomenike, eerkve, pokopališče, hotele, boljše restavracyc, kavarne in okolico. Ljubljanski deželni muzej hi-ani tndi mnopi map za razne kraje na Kranjskem. Končujem razpravo o kartografiji shivenskih dežel, za ka-tei-o sem uporabljal meni znane zemljevide, panorame in načrte, izpuščajoč iz te razprave manj važne pojave v kartografiji. Nadejam se, da sem s te»> spisom sprožil v Slovencih večje zanimanje zn kartogrjilijo in domoznanstvo. Puškin v slovenskih prevodih. N.'«|ii>uil Ivan Prijatelj. I. c|«i književiuj-sf je posolili. 53 naši« nniftno^H. Dn-vo i»a ho mora ^.lalitiiiti, aki) liočcmo priti lioIjSfjra sailja. Zuto Iii male važiKisti v |ira^aiije, s čim sinom cepiti mladike naše književnosti, vprašanje, kaj naj se prela/ra.') Po^rlejmo, kako ilelata dve sosedni državi s svojim iivo/.om. l'rorali iz osrfja domače zemlje. Oni proizvajajo dela, ki takf>rekoč «liše po narodovi j;rndi, ki koreninijo tako i^doboko v domačih tleh, da se ne dado traii»-portirati po volji iiiteriiaeionaliiih a^a-iitov — lažiiimetiiikov zdaj sem zdaj tja. Ali kakor hitro korenini kako umetniško delo tako globoko v kakem narod«, takoj pripada obenem tudi eelemu človeštvu; takoj se lahko pridruži velikim umotvorom dni^h narodov: jundnižiti se jim sme zato, ker prinaša v svoji vsebini nov narod v družbo že došlih in zbranih na knitunii višini. Tam se mu ni bati, da bi se če smem tako reči — pomešalo med drn^e; vsi ga raziočyo kot zanimive/ja, od vseh različne>,'a pri-šleea iz tuje}:a naroda, ki se je po njem na novo ^-pisal v družbo kulturnih odličiijakov. V umetniški delavniei slefisreak po umetniškem značaju velika dela. Ona iic bodo nikoli nevarna našemu »lovstvu, ker sttye vedno v neki diStanei od našega bitka kot svetli, sijajni vzori lepe umetnosti. In kot vzori potem tudi bogate in žlahtne našo književnost. Važno je vprašanje: Kako naj se prelaga? Odgovor nanje je težak žo zato, ker je splošno zuano, da še tako dober prevod ne doseže izviniika. Vsega, kar je izraženo v izvirniku, skoraj ni mogoče preliti v prevod. Nekatere tiiiese se zabrišejo, bodisi da je temu kriv premalo snbtilno razviti jezik, ali pa prevoditeljeva nezmožnost vglobiti mc v tujega a\-torja. Zato nekateri znaineuiti možje prevode sploh zanietujejo. >) 1'riinpri .1i> lle,iuh: ('iMieKn ui-eHo.itiH Kikirau-Biiocr 3opfl VI, üP.'l. 54 Ivan I'rijnU'U: ruÄkin v i>liJV«'iMkili pn-vodih. A. lInmhoUl pravi, v<»4li 8«> ]ioschiio iiaui iiialiin narodom prcpotrelMii, ker nc razvijajo «aino iiaÄcjfj« jozika za viSje svrlie, ampak varujejo tudi citateljov domači jezikovni duh, ker mu ni trel>a {:lcda(i vseli tujili Hm<»(vsta, iskrena beseda. Seveda bo pri tem prevod 4»neg:a vedno bolji, ki je sam kaj umetnika. Svetovati pa Id se niojjlo pre-lafjatel^ju 1.) da piše živo slovenščino tudi v prevodih in 2.) da skuša ohraniti individualnost izvirnika. Vsako delo se mora prelagati dnivanskem narodu jako pičh). Pri nas jc bil Bohorič, ki je mopol svoji ,kranjski" slov-niei — „Arctieae bornlae^ (ir)84.) — na Čeh» postanti besede: ,unde Moshitvitieae, Ktitenieae, Polonieae, Boemieac et Lusatieae linjETUae enm Dalmatiea et Croatiea eojniatio facile deprehenditur-. In res, kar je on povedal pri nas o razmerju Slovanov med seboj, to in nič več so vede i in ])ouavyali za njim dru om-^'ii, ki je stniliovul coli» ICvropn. rim'vm» je, «I« »o «i /.apadiii .Slovani laskali, ila imajo tako mojfotn«' brati'. In otlsli'j ho lo svojo sorodstvi) /. Kiisi radi Iii pofiostfjc povdarjali. Kuska inoi' in zmaptvitost ji' iniponirala tiidi tedanjim našim možem. Že l«-ta ITl'T. je pisal Vodnik v svojih ..Novicah" v si'stavkti ^To-vedaiijc od sloveiiski;.'a jezika"': ^Kateri bi rad krajnskih imenov pomenik /vedel, more na moškovitarskifja jezika znanje sc podat. Krajnski jezik je moškovitarskinin narliol podoben; l)ol kakor vsem driipm slovenskim izrekam. Moskovitarji so dosti besedi ohranili, katere so se per nas pozabile, inu iz navade ]»erš|e." Sc večje navdušenje je navdalo Vodnika, ketanjn, v'posnezenih vlastili deseto i sednto zapoved. — Večer pokaže, kakov je den bil, pravijo naši pridni sevenii Slovani; delo iiarslavuejSe bode so od njih dovcršilo; v.saki začetek je pri njih z' |{op)ni, ravnomcrno i konec. Hvala, slava i čast se l5oj;n prinaša, ki delo pravično viuča* i ravno tam). V mirnejšem času so >;ovorili Slovenci z Rusi leta 1H21., ob priliki vlatlarske<< Iv.-in l'ri.|:it«'li: l'iiäkiD v nlnviMirtkili pn-vudili. Du triilosetili let so sc itaiiiniali pri nas za ruski ji-zik izključno le sloviiicarji. In tudi ti so proučevali samo toliko, il čital na podlap 8Voje<;a znaiya ruščine sodobne rnske pesnike. Selc v drii{j:i poloviei tridesetih let so se pričeli nekateri slovenski mladeniči, ki so jih bila navdušila romantična trideseta leta za ohčeslovansko idejo, baviti temeljiteje in iz literarnih namenov s slovanskimi jeziki. Da so se učili zlasti ruščine, je umevno. Pomenljiva sta posebno dva kro;fa: v (Sradeu kolo mladih .Štajercev: Vraz, Miklošič, Trstenjak... v Ljubljani pa kroj; mladih bof,'Osloveev iz 1. 1841., med katerimi je Anton Žakelj, poznejši Rodoljub Letlinski, znal Že v tretjem letu bogoslovja vse slovanske jezike. Izmed kranjskih Ilireev sta se zanimala za ruščino osobito ^akelj in Kobe, ki sta študirala na karlovški gimnaziji. Kobe je opisal po nekem Nemeu I. 1857. v »Xovieah" Kuše, kjer pravi med drugim: „Kmali sc ne bojo smejali, kadar se bo govorilo od rusovske nravnosti in rusovskih ved in umetnost. Oil rusovskega jezika, tako malo, kakor Francoz pri besedi „Allemand" ! Učili se bomo ruski, kakor pred .")0 leti angležki. . V drugi poloviei tridesetih let i IHiHi je umrl Puškin. Ako pomislimo, kako »»arkantna [lesniška prikazen je bil Puškin že za življenja, in kako visoko je vzvalovila njegova nepričakovana smrt javno mnenje, moramo misliti, , t<»ifa ritma ni obdržal tudi v prev<»ln. V oiitalem Je ta za »«•d.'O .prvi" «I«-venski prevod ix Puškina točen, ^prav »« U-ano oklepa izvirnika. Ivim l'rijati lj: I'liSkiii v Movt iokili prt vmlili. njim je prii5d fez javljenem v profrramii zufrrcbske ;.'iiniiazijc za I. lM7r>—6. Množiti se je pričelo jioslej pri luis zlasti časopisje, ki je rado prinašalo ]>revod žito. Holje bi bilo, ako bi pisatelji prestavljali iz družili slovanskih nareeij, ktera so bolj omikana, ter imajo obilno in lepo knjiženiosf. Tem besedam je uredništvo dodalo "tožbo, da prelajratelji ..poredom pobirajo vse besede tistepi spisa, katerega pri'stavljajo in stavke skladajo ramo tako, ka-k<»r jih jo zložil izvirni pisavee". ' V poznejših letih so se naši prelagatelji sieer bolj ozirali na slovanske literature, preeej na rusko in zlasti v osemdesetih letih mnogo na Tnškina in Tnrgenjeva, a večini prevodov je Se vedno veljala Blei>veisova graja, izrečena 1. iHö.'). Iz tega si tudi lahko razlagamo, zakaj je ostal pri nas Puškin popolnoma brez vtiska in vpliva. Me9. Aleksander Serfrt'jcvii Puškin. Spisal Kr. Huear. Dom in Svet, št. 15—16. Aleksander Ser^rejevie Puškin. Spisal Semen SemenonC. .S|ov, knjižnica, št. r>r»—.'xl. Ta razprefcledniea nam kaže, koliko se je pisalo pri nas o Puškinu.') Večina teli sestavkov je pisana navdušeno; a žal, prijrodno. To s<» malone same bio;;ratije in liladnovroči slavospevi, a oni izmed Piiškinonli slovenskih kritikov in sladteljev, ki lioe«yo biti kritični, sc mude navadno pri malenkostih, ali pa plavajo v omlediii vodi navadnih Iraz. katere bi se z malimi izpremembami dale porabiti za vsakega pesnika. N'alo','a slovenskih Ijuiiiteljev Puškina ni l)ila po mojem mnenju nič dnige;;a, nep» čitati Puškina s slovenskim sreein iii slovenskim čutom. In potem: iskati v sferah njejyovc pni mi-ittii m;- KoK^-jn in siMti Kr. Rriveu, itji «te me o|iuzurila n:i ui-jtati-ru ruiklnuve prevode in bio-l^ra^je, raztrcHenp po »lov. listih. Ivan Prijatelj: 1'iiškin v flnvcnskili pn-vmlih. .V.i ini-il «U>voH«kim t-itatdjom, ki jc v/.rastt-l oh Icpodomn-ili ritmih ncinškili klasikov. Zatii je neziniselno vsilj«'vati nam vsofja Rusa, čejrar za-topijt-nili, enoličnih, miriiofrlobokih spovnv lu' nineiin» vfč. Ali kolikokrat se ofjla^i v trm morju i liio- in Uiltlio^ratija. katero jo pisati'lj menda liro/, ol)otavljaii|ii i/.nuil efemenieimi |it)(llistkn politiöne^'a cincvnikn. Habnik jc 1'uškinovo bililiofrralijo posnel oo ra/.lieiiili nemških spisih. Do tOfra iniienja sem priSol po sledeči poti: Halniik navaja vsebino najimenituejšili Puškinovih del in vsaj naslove najlepših pesmi. Med drugimi prijiisiije Puškinu tmli neko ,,Pesen o belem Ulofji-'. A pesmi s takim naslovom ni v Puškinu, pač j>a je naslovljena ena i/.med iiajlejtSili njegovih epskih pesmi «l'esem o vešOem fmodrem) (Uef^n-'. Slučajno sem se spomnil, kako bi se {jlasil ta naslov po nemško. In friojte, tu mi je prišlo na um, da je lialmik bržkone fital v nemškem naslovu (ki bi KC jrlasil: pi>as Lied vom weisen Ole;;) weissen mesto weisen. To je mofrel čitati seveda samo v nemškem spisu. Kaj posebnega ta spis ni. Markantnefja ne pove uič. (»klejia se tesno svojih virov. Za jirimer naj sledi tn najbolj karakterističen )iasns: „Puškin je bil v svojih pesnih vsestranski. iNe},'oval je strašne čute Hvronove, j^yil spomin na stare ča.se Slovaiistva, izra^.al ^'oreče misli srečne, za vse le )o in pravo navdušene mladosti. V se to nam v svojih delih tako lepo in krasno kaže. Sedaj je bilo treba, da še je4len korak stori, da vsemu tomn v življenju zvest ostane, vendar zatti ni imel moči. Nesreča i jej bili razni njeni pritoki skalili instro vodo.'' In o „Kav-kaškem vjetuiku" govori: ,Tu ni nikakc trivijalnosti, v kakeršno tako raila zagazi večina pesnikov, in v kakeršno jc zagazil tudi slovenski prestavljavee „Kavkazkegji vjetnika". V predavanju je mnogo preeiznih mest. Ivan PriJaU'lJ: l'näkin v »lovcnnkih prevodih. <»t V ,Slovanu" je luijiisal dr. Fr. Celcstin ohšircn življenjepis in «ecno del rnškinovili. Pisatelj^ obravnava značaj njerave dediče 1'nškina. Najdarovitejši med njimi, Majkov, če«tite|j po^^aiiske mramonie lepote, je umri :J1). nuireu 1M07, najplodovitejši, IVilonskij, pa koneem 1. IHW. Ti so mislili namreč na oiie{,'a Puškina, ki je nek«)č razžaljen vsled ruvanja brezmisehiih kritikov napisal pesem ,Pesnik in tolpa", iz katere so si izpisali zastopniki Ciste umetnosti v svoj poslovnik to-le: ,Pesnik mora živeti mišjemu, stati nc sme v navadnem življenju, navdušenje, sladki fjlasovi, molitve — to je poklic jiesnikov." A ruska literatura se je žc po krimski vojski približala življenju ter sc po-denjokratila, pa Puškin je ostal še vedno travc, napisal je llostnik v „.Slovanu" kratek pri^roden sj>is o Puškinu, pisan z veliko frorkoto in navdušenostjo. (»stala dva spisa o Puškinu, katera sta mi še znana v slovenščini, sta neznatna in posneta po ruskih in drufjih virih. 111. Misli in Žirija (Po Puskin-u Rodoljub Ledinski.) Xoviee, št. «1. Kavkaz (Po A. J'uskinn .1. Vesel.) Slov. (JInsnik, št. KI. Severni cveti. Ivan Vesel. Letopis Mat. .Slov., IH7<). fO t »brekovaleem Ruske, str. H!.'l. /i/ iVerok, str. 1»»4. F) Morju, str. 1G'>. r. J, Mtnciiifjcr, I'esmaricn, izdal Dr. J, K. Kazla;;, Ljubljana. str. l'.»7. Voz življenja, prcvcl — š — (M. I'lctcrsnik). Zora, 1H74, str. 2iW. 1'rcrojenje, prevel — S — (M. rUteršnik). Zora, 1K74. str. mh tJ o s p i ca — kmetica. Trovcl F, M. Štiftar, Slov. Narod, !s7r», št. Ü3. si. Knsalka, po St. Vrazu. Zora, 1877. Strel, 1'revol J. I'iutar). Slov. Narod, 1H83, št. 1 4, Moj a rs k a hfi kot kmctska dekle, Prevel J, F(intar). Slov, Xan>d, 1883, št, .')—(», iMibrovski, Poslovenil J. Piintan. Slov. Xart>d, 1883, št. 2r»0 276. Dva vrana. Kaliper (^Levstik). Ljub. Zvon, 188.3, str. .')44. Stotnikova liči. Trevel — r. Slov. Narod, 1883, št. 84-110. Pesem A. S. Puškina lEIejjija). F. f5. .Slovan, 188G, str, 213, Piko v a dama. Prevel J. II. Kdinost, 1888, št. 37—47. O ribiču in zlati ribiei, Prevel .\nt, Aškerc. Slov, Ve-eeniice, 1889, str. 6«. Zgodovina Pngaeov Ijevega puuta. Preložil — o. Slov. Narod. 181)0, št. 33-79. Pik da/a. Prevel Z. Dttklcr). Slov. Narod, 1891, šl. 214—225». Orna šal, preložil Lamui-ski iMat. Andr. Tniovee). Slov. Svet, 1891. Rnsalka, prelož; Lamurski, Slov. Svet, 1892, str. 1U>. jšotlandska pesem, preložil Lamnrski, Slov. Svet, 1892, str. 129. Kavkaški vjetnik, prel, Lamni>ki, Slov, Svet, 1892, str, 192, ČerkeŠka pesem, prel, Lamnrski, Slov. Svet, 1892, str. 146. Kakvar (IJrobovšeik). Poslov. J. K—j. Slov. knjižnica, snop. 15. Pesem o Veščem Dlcgn. Preložil M. Hostnik. Slov. Svet, 189"), str. 4.3. tviin I'rUiitoü: PnSkin v »loveniUdh prevodih. 63 K »|) i t a II O V a h č i. Tuslov. St-mt'ii Semcnovif. Slov. knji?.-iiica, Kiiup. .');')—r)t!. Talizinaii. Aiit. Medvod. Slovenka, 1X1W, sfr. 4tm, Orni «jil. Aiit. .Nkvlvcd. Slovenka. IJHIW. «tr. ."»JW. Trije vrelci. Semen Seinonovie. Slovenka, 18W, str. IGT. Kolikor nem inop*! zasledovati.*) jc natisnil prvi 8loven8ki prevod iz Puškina KotloljnI) Le din» ki v Novieali leta IH.V». 1'ivložil je Puškinovo „Stance" in jim dal v slovenščini naslov ,Misli in žOlja"'. — l'r>i slovenski prevod nikakor ni tak, da bine mo|rli pona-šati ž njim. Ledinski ni entil vseli tiuili lepot Puškinove pesmi, ki teče ;;ladko kakor vlita in je sij^iirna v besedila. Le-dinskeffa stibi so raskavi, mnopi izrazov se tesni v njib stopicali samo zato, da je izpolnjen vera: M nH>,(nioeb uouiih MeiTAMi prelaga Ledinski: Lt* I u nt ni ID mislim ««> r.td rdain. Za primer naj navedem zadnjo kitico: II ii>CTb >' rpoOooaro iixuji» 6y.ieri »n^tiib iirparb, II i'aiiHo.iyiiiHnii iipniKi.ia h'pnroH» Hi'iHou cinrb. III de kriO in'uboTii;!! vhoda ŽirUri^ie mlado ml itrrn; De nivnudušna nie prirodji S cr<'4oi\jein svojim osip^ä. Ivan Ve s C I-Vesnin je odkril Slovencem Puškina. In mislim, da ni bil nilifc sjiosobncj^i peti za velikim Rusom v slovenskem jeziku, nejco Vesel. Ivan Vesel se jc lotil prevodov iz ruščine s ])otrebno priju-avo, zakaj seznanil sc je bil poprej ejii ch OTAiJOHHoil iio,\HiiHuiiici. neruiHHM lInPHTb HeilOAllUSHU CO MHOk Hni'HRirb.'' Tu HC «loln-sediio oklene izvirnika in pre7,re, da je skoeil i/, ojnie slovenskej^a jezika: „I^e orel, ki «tviipiil »o z claljn<> TcrliiiK», Z menql nrpremii-nu nnramoitt «c atavi." .Slovenski prevod pobira ruske liC8e«le: besedi» za liesedti. Ofmn-n. ilavina) mu je „razpad". Sieer pa je prevod skrben in neprisiljen. Skoda samo, «la prela^'atelj ni obdr^.al Puiikinovili objemnih, menjajoeih se rim, ter je zamenil krepke (moške) rime povsod 7. mehkimi 1 ženskimi). Tet let poznejše je izdal Vesel eelo zbirko prevodov iz ruskih pesnikov. V teh „Severnih evetih" so 7.astopani Puškin, Lerniontov, llomjakov, Karolina Pavlova in knez Vjazemskij. In vse to je preveileno dobro, za tisto dobo nara>Tiost i/bomo. V pesmi „Obrekovaleem Ruske" je prelagatelja tako prevzela njena ideja, njen niofco^ni značaj, da mu je oblika semterlja pomanjkljiva, prevod neen<»ten. Vesel zavije to ali ono po svoje, a nihee iie more reči, da bi se ne slišalo kakor Puškinovo. To jasno kaže, kako j^htboko seje prelajjatelj vjjlobil eelo v dikeijo ruskega pesnika. Medel je verz: „Ihtmaea svaja, ki od starih let ostaja-* za kre|iki Puškinov stih: .,lou«Mui)iii. ernpuii nioi-b. >«1. luitliiieH-HHM DMhoon. ruska rpoiii ni slovenska „{^»za", ampak „nevihta". Xajinanj gladki »o ver7.i: Kdo zmajT» v TctliKrm friii razpori? Al irf»ti Kux? uSabiii l.<>li? SlnvatiHk«- n-kc f« 'zl^u m* v ni»kcin iimrjl, M.'u vMlinilo v zdanjib itnöli? Kima razpon — morji je prisi^ena, členiea „ee" «e je morala pomakniti v sredo stavka, ... „v zdanjih dneh" je Vtwelov preeej nepotreben in prazen doilaitek. Puškin ima tu: „ÜHO-jn. ■»cauHerb? — Borb uoiipoei.! (Ali bo vsahnilo? To se vprašat) Banalno se glasi Veselov i»ristavek v zadnji kitiei: „Kaj vam pomaga i»lcbctanje? — Pošljite svojih nam sinov". I/viniik: Iran Prüati'U: riiükin v slovenskih pn-TOdili. 65 T«Kr. nuchjnitc-arb in. iin>ib, bbiih, — Cuoiixb o3.io6jt>hhwn> cm-noiib". (Fa poSiljiytc k nam, govorci — Svoje srdite sinove). Povsem napačno pa je nnicl Vesel verz: Mu He iipaaHiun Harjoii nojB... On prelaga: ^1'riznali nismo tak iiitcči"; H«rJiwii ni slovenski „napli", ampak pomeni v rai5čini „predrzni, nesramni'' in bojm je tnkaj „zahteva". Hnrjoii iioju so nanaša na Napoleona, ki je stavil do evropskih narodov nesramne zahteve, katerih niso Kusi priznali, ampak so mn jih odbili z meeem v roki. Res krasno se ^lase tndi v slovenščini zlasti nikJ^lednji stihi: ,,I'Ui«tit4> nait; vi nitte brali. Kar divji boji lo piaali; liaziimu vaKcmii odprt Ni t.t m<-Jiu>bni straüni vrt! Viun ni-iua KremrU sta Id Prai;», ltn>>!iiinno zapeljite vsa Itreziipni- borite kri predraga. In v «rcu b^c Prt do nas...» V pesmi -Prerok" se kreče prelajjatelj dovolj prosto, stihi mu teko lahkotno in jasno; na nekaterih m(»reeej razblini: Slovensko: II nuphn.ii» trliunihiii moI «auki. II iiHauAHtHMonHiatt. n jDKniujli. gft'Sni Jfxik mi isdri. K i Jn ip»voril tak lokavo." Tako tndi: „Sree jim (prsim) ^-zel, ki v njih trepete (tpc-tiemoe)." „Hvobodno nioijr, Itndi zdniTu! l>o»|pditJič pr«'d int'iiuj vali* Valovjo iffoxno, ti'mnoplnvo, V ponosu kranneiii mi blcičlš." Tako se začenja prevod pesmi „Morjn". Pni del se plasi kakor izvirnik. Kako prosto in j^'orko teko naprimer ii-Ic stihi: .K.ik troje «cni odmeve, T« roti« cvok<>, bri-xdna sla«, PreSem« vetri&i odpcve, Tihotui mir v vi-čemi «"ai)!* A v dm<,'cni delu dolf^e pesmi oma;;a prelagatelj, postane površen in malo izbirčen v obliki. „Napraviti |>esniški pobejr" more reči Pnškin, a v duhu slovenske skladnje to ni. Najbolj pa kazi prevod naslednja kitiea: ftA Ivan Pri)atRl|: Puškin v sloTt-Dskih (irrvudih. .In čakal si. . . bil »em okovan; MoJ dull J« ic druKoil kc enal; % tnoipH-no »tra>t(ii) i> . . . fl Ttujii oKcnuiin.; Borute pnnjacb iuiun moh: IVIor»>ifi CTPnrTi.») oMnpoiiflin. y OcperoB ueraJiCH «." (Ti fti čakal, ti si klical... Jaz sem lill rkuviiii; xanian »e Je tr^la nioJ.i duša: oraran vsltnl nilne »tnuti nem oatal na ubrvi^u.) Oči^idno jc bila pesem prelagateljn predolg», zato je proti koneu pridrŽal nekaj ruskih izrazov in naglasov, predpredzadnjo kitieo pa je sploh izpustil. Dovršena je tretja pesem v tej zbirki, naslovljena „Ouadal-kvivir*^ (llfiiahckih pomahi-i.). Pesem bi lahko bila vzor klasičnega prevoda. Tn jc vse kakor pri Puškinu: ista nežnost, ista ljubkost, jasnost in prepn)stost, ista ghiboka in božajoča čnvstvenost. ,Lehak Zetir I'lhUa npmir, .■^umi, Ik>il Ouadalkvivlr. Oli-j. Izšla J« luna zlata, Tiho .. . či^i . . . iritan- td:» • . • Na iMilkon .^iiaqjidka mlati pUik', mi>j ant:> U >>lac kratki Ti nuiii-o »koz .WaO! I.cliak zrflr 1'iliUa nmiir, .^nnii, li<-ii (iuadalktivtr.* Pesem „He iioi, kpacabbii«, npii mh!;" ima v Veselovem |)re-vodii naslov „Cimzinska pesen". Tudi ta pesmi<'a jc dokaz Veselovega globokega |)ojmovanja Puškinove nežnočntne .Muze. Kako mičen in zvonkomeiodiecn je na primer relreu: Ivan Prijatelj: Cuškin v slnTcnükih prevodih. 67 „Ne poj mi, ljuha, uj ne poj CruzinKkir pritmi toinoiulne: 8poiiiiiOa "lil napev me tv<ü Xa prfjšnji fa» in daljno." „Elcfyijj»" je ])revedeiia iloUm, vendar m« »los«';;« prejšnjih dveh. Zlasti so ji na kvar ni-liateri prisiljeni iia^rlasi, kakor: hočem, pnic |j,'ouijoi, navdušenje . . . V dm^i Hvoji zbirki, iiatiKujeni v „Zori" I. 1873. Vesel zopet z isto ijnheznij«! in skrbjo tohnai-i Puškina. Ozira se v l>rvi vrsti na misli izvirnika, oblika mu je sit-cr vedno razumljiva in jasna, a se vendar ne odlikuje po oni zvonkosti izraza, kakor nekatere pesmi v „Seveniih evetih". „Krokarja" zaostajata daleč za poznejšim Levstikovim prevodom. V „Zimskem večeni" sc naiiaja polep aj vsaj 44(X) rimanih veraov. Uopi bodi poto^.enol Človeku ßg Ivan PrtlaU'U: PnSkin » »Invensklli prevodih. je žal lepih niskib prij)0ve4lek, ki» vidi, kako se krčijo in raztezajo, z\njjyo in razblinjajo pod pere»om mrkejra zaprtnjaka. ki nc ume. kaj govori na lircgu siiijcjra morja „gospa ribka" « sivini ribičem; ki vpraSnje po rojstnem listu pravljične neveste, katera vendar vživa v narodnem poverjn o«l najtemn«'jših vekov pa do danes ueven^jivo mladost. Xe, Koseski nc ume narodne pravljiee v njeni govorlji>i kratkosti, on jo dolži dolgoveznosti in blebctavosti, sam<> da more razložiti vse po vsakdanji logiki sebi in dragim enakim zapečnikom, ki poslušajo narodno pesem z razumom, namesto 8 srcem. A ne le narodnega jezika, Koscski tn
  • uaruueMi UPorTUrn, rCar no Jo ml r.iric-<> poslovII Bi Iiyr^-iiopor) eiiai'flAUC«; tur «o cHlpmvil na put; II Kni'HUn >' OKHn Carira Jv »rilla k uknu C lua »CAn rb ero oina. (»kat «a wima). Tako začenja 1'uAkin pripovedko, a Koseski: ('ar s carii-o poHluvi iu% Tnio v knO«" MvertI »e; Ona v oknu paiu> mar, Kili^ dp pride mili rar. Res si je Koseski izvolil prosto prevjyanje, ali prav zato mu je bila dan» prilika, ustvariti gladek, neprisiljen in «lomač prevod, ker se mu ni bilo treba loviti med ruskimi besedami, \ezati na nisko skladnjo. No, Koseski ljubi bolj zveriženost in napačnost, nego gladkost in pravilnost. Zlasti pa kazi Koseskega prevode moreča dolgoveznost. Kako kratek in lep je Tuškin: RwxRiU«>Hl.fl He fHCfjn (lU>Pil(a) (Prp»enc«f«'n}a nI prenesla II K1> oTtliAirb ruel'jfl. in k npoldanSi^i niaüi Jr iiinrla.) Koseski ve za cele Štiri verze več od Puškina: Tak jo to rasveiM^li, l>e nm knj nasprot hiti. Pa t» Htrea Ju preobilen, Nepri^akan, do prenilen, Pn-mckta (i) provoč Jo rne. In k obedni mertva je. „Obedno" je menda zato pridržal, da bi se mu nc reklo, da je prevajal po kakem nemSkem prevodu. Ali to ga ne |h»-kaže v veliko boljši luči, ko nam vsak stih priča, daje prevajal Ivan PrUati-U: Huikin v »lovi-niikih prrvncscdo za bc8c«lo; iu vse, kar je pel, je pel slovar, a niktlar K(weskej;a «rce. Koseski hoče krepkih primer, liolniečih fraz iu fi{?ur, ali tc mu ob vsaki priliki iichotč preskočijo v golo prozo, pogosto eelo v i)analiioj«t. Puškin: I'OAI. llPOUICJrb Knn. coin. IDCTOI, (I,e»o Jc pn-U-klo ko pnunt- naiyi', Uai'b seHUdCfl HH Al'rrolt. car «e Je oicnU i , tiuitn imjii, ,(a >'eu .innii> um hil bim, mtMl I» |>ivo «oni pil, pa «eni si kuniiO brke znioril.) Koseški: Tudi JiiK sini zravrit bil, Mnogo vina t gvrlo ilil (!!) R»'s jo, TŠnejšem obrisu, poKamezni prizori v lahkem, svobodnem pripovedovanju. Kes da je s tem izgubila novela deloma svoj znaenj, da se je marsikatera lepota in tinesa Puškinovega jezika izbrisala, ali priznati «e mora, da teec slovenskemu prelagatelju bese^la tako gladko, da ga je slast eitati. Jureie sieer ni pokazal Sloveneem Pai^kina v njegn>vem slogu, ali pokazal ga je prav dostojno v njegovi kompozitorieni velikosti in spretnosti. Potlal je Slovencem res vse, kar s )ada bistveno k dejanju „Dubrov-skega", in to tudi ni lahko < elo. Dr. Janez Mencinger se je ueil ruSeiue, ko je bil pred .35, leti koneipyent pri dr. Kazlagu. Takrat je preložil za vajo nekaj ruskih pesmi, katere so prišle potem v roke Hazlagu. Razlag jc natisnil nekatere izmed njih proti volji Meneingerjevi v svoji ,Pesmarici". Med vsemi prevodi je men pyccKOMb norb? 0Ho-4b Hacaiuierb? — Bon. iioui'oci!" Ivan Prti;itt^U! Puškin v Hlovi-nskih prevcHlili. 7> Leta 1X70. jih je bilo dovoljeno tiskati J. Vcscin v Letopisu Matifc Slovenske: ,Slovanske rt'ke Je '«lyö se r Ku«k«m luoiji? Mar bo rsahnilu v ziluigih dneh?" Izpuščen je tudi 18. verz najbrž po nemarnosti stavea in korektorja. Kiyti že nedokončani stavek in rima „vžfrani" v 17. verau naznanjata, da je moralo stati v 18. verza rokopisa dopolnilo z rimo „neznani" za ruski „'«ratwl". — Meneingeijev prevod se oklepa tesnejše izvirnika nej,'0 Veselov, zato se jflasi semterO'a okornejže. A nekateri verzi so se mn v re^niei posrečili. V eeloti prevod zaostaja za Veselorim, na nekaterih krajih pa ^a nadkrilji\je. Za primeru u^ sledi tu začetek izvirnika in obeh slovenskih prevodov : Fnškin: O 'leM-b ramiiTe hm, hnpo^Hue iiurin? ^la'rbMi» «HtitK-MoH rpoanre iim Pocciu? Mtu bu:iM>Tiuu nan>? Bo.iHfHin .loritu? OcTflBbTe: »TO ciioia cJiaitflHi Me«K.u cofiom, j^oMiimtiift, CTncua ciiutn», yiin> naivhiiicHiiMii ey.UiCom: Boni'oci. Koroi'nro He pasptuiure uu. (K;0 hrumite vi, narodov govorci? Zakaj i^nxit«^ ■ proklcQeni Kuh^I? vaoje x motilo r VntiOa Litvi-? Piintitf: to Jo m«Ml.ifhoJni »Invanski »|H>r, (ioinafi, Dtari »por, Iv prcti-htan po usodi; vprašanj«), ki ga ne rasrešitti ri.) Vesel: Zakaj, Kovomiki, hnimit«' in prt-tiff? Kn) »veti muki »'m|ji *iliy tako pnitlte? je «motilo v.Kt? al pojjKki v|>ori mar? I'ualit«^: to inodiutlina je Movanitlša Donuira iluvi'nnkili prevodih. pcsiliSka bana ruškinova je v provodii «lokaj obU'dola, slitvcii-skcfra kolorita pa ji prclagratelj ni mo^i'1 dati. Izmed ^Povesti Hclkina" jc prcvodcna „rxici.iiiiHii-Kpecii.tiHKn'' dvakrat na slt»vcusko. l'reložil jo je K r. Š t i ft a r pod naslovom „Ooupica-kmotica" in J. IMntar i)od naslovom „liojarxka iiči kot kmetsko dekle". Štitbir je prclapil skrbno in natančno. Ce se ne motim, je preložil „Gospico-kmetico" za vajo, ko »e jc nfil ruščine. To kaže njegova vkleujenost v Puškinove stavke in izraze, neokret-nost «lojja ter mnogo ruskih besedi, ki jih prelajratelj ni vedel 8 slovenskimi nadomestiti, izpustiti pa jih ui maral vsied one vestnosti, 8 katero se začetnik oklepa vsake l>esediec originala. Pintar je vajen prelagati. To je mož bistrega pogleda. Ou ne vidi samo stavka, on ima pred očmi eele strani, pogla\ja. A mož je žumalist. Prevaja sjiroti za listek političnega dnevnika. Stavee pogosto trka na vrata, in slovar je na dnigi mizi, ali ga eelo ui pri n»ki. Treba je hiteti; kaj za to, ako se izpnsti tn ali tam kak atribut ali odnsni stavek, katerega ne more iztresti kar tako, rekel bi, iz rokava niti izurjen prelagatelj. Tudi umetnih period ni mogoče sestavljati v taki naglici. Da se le pove, kar jc hotel reči 1'nSkin. In Pintar res ne pove nič več in niČ manj. Posameznih besedi izpusti mnogo, marsikaj skrajša in to ali ono pove po svoje, včasih eelo nerodno in medlo, a nikjer ga ne moreš prav občutno prijeti. Xo ila: hvaliti tudi nimaš kaj na njem. Urez jiomi-šljanja se reče o njegovih ]»revodih le toliko lahko, da so za efemeniost političnega duemika doi»ri, včasih eelo prav dobri, a literarne, umetniške vrednosti nimajo nikake. Xajbolj kazi Pintarja njegov slog. To je oni nesrečni jezik, ki se jc bil razvil okrog osem öMiTb »enarb on ^iH)Aaxi> ii-h TO Hi-eii«, Kam. otn. HnxoABJe« m on.li3«eiii no.it.". fStittar: „Oženil se je z uitogo plcmenitaško, katera mu je na porodu umrla, ko je on bil na oddaljenem polji svojega posestva." Pintar: ,Oženil se je. Njegova soproga je bila plemenitega rodu ali zelo ubožna. Umrla je bila na porodu, ko ravno njenega moža ni bilo doma; odšel jc bil na neko oddaljeno poscstAo". Puškin: . . co m-liJii rbMi uu'iBrii.itH Me.iOHkKoui. ue rjyaujii.. ■00 ru'i'uui B31. uoMtniBKORi. cnoeij ryficPHi« Aorajtn.icfl saiosHri. ■Miiiiie H-b oneh-VHOKil coBtii. — (>6opoi-i>, itasaBUiilcn m. ro BPeuH «iresBU'iaiHo cioarnuai b cmbjuNi." ^tit\ar: «Pri vsem tem spo- Iva« Prijati lJ: I'liSkin v »lovinskih prrvodili. 73 Slovilli HO zu človeka ne neninnepi, kajti on sc je prvi odločil /iiložiti svoje inicnjc v „()»krliniški sovet" — [iromet, kazajoč HI' tedaj nenavadno nio(ire;;a in sniclejra." 1'intnr: ,Vendar pi ni imel nikdo za liedaka. kajti ImI je ]»rvi ponicščik v giiberniji, ki je zastavil «voje posestvo pri opeknnskeni sudii kar bilo je takrat jako težavno in jtredr/Jio". Pintar malo izbira izraze, ki bi se popolnoma krili z rn-skimi, štithir pa se boji razrušiti rnski stavek, boji se povedati vse lepo — po domače, ker misli, da bi zapisal vse kaj dnizepi. Odtod toliko ruskih izrazov in rečenic v njegovem prevodu: iu«,innie (posestvoi mn je ,vladanje", filicmbe« (jeziti se) „l»esiti se", hKihoki. (kotlari „niednik", KpneaKotin (lepotiea, lepa ženska) ,.krasoviea", aoi'touiutho (vrednost, čast) „dostojinstvo", fn'onn (obrviI „lirvi-* ibrv pomeni v slovenščini m4)stič iz ene^ra ali dveh brun, der Ste^'i, rp)AHo (težavno) „trudno", «crpt-in (srečanje) ^vstreča", rnacIuihhuh (razmi^ljeni) ,razsejani" ete. Rusko je nn»jf0Če reči cjkohh«« 4>noi'HKn, v slovenščini pa se ne sme pisali „suknjeua tovarna", ampjik samo „tovarna za sukno". Tudi si ne sme lastiti slovenski predloj; „pri" posesivnejw pomena mske^'a „> "; prim, y AO'iepii ero fiiw« juunsrii = „pri njejrovi hčerki je l)ila madama". Zakaj prevaja i-mu z „ride", ne morem umeti. Oudno se slišijo take-le pridevniške zveze: „bil je na-merjen" iniskoiin«i;i'BUini.eH),il'intarima ,hotel je") „biijesofrlasen" (corjflmfl.Tc«). Napačno pn je preveden «riafrcd i-nsopnTW« (obubožati, uničiti se) z „napravljati se". Tudi rintarjev glagol na tem mestu „zapravljati" je netočen. Pl.;iHonb ni „ljubosumnost", ampak pore, mej tem ko je naslednja opazka „in po lepo urejenih drevoredih^ povsem odveč. Xavaflno hoče l»ili Pintar krajši od Puškina, a poposto jc prisiljen to ali ono raztejrniti ter razločiti, in ])ri tem s«- mu dop:odi neredko, da stavek nerodno in oskoduo razblini. Oniu ai'vit. kil iiP)ry he liiuiLio prela;ra Štitlar: „Očeta se nista vozila drufr k drupUli," Pintar: „Njun oČe ni nikdar šel k Beredovn, ravno tako ni tn«Ii noben Heredov prišel k Muromskemu.-' Ptuitawn no tioHa.iKj (povej po vrsti) prelajra; .Povej mi, kako je hihi." Oha >miii'ji.ta lo ckjkii umirala je od doljrepi časa) prevaja : „Ona se jc proklcto dolgočasila." Xelep izrazje ^stejjnen" za eipoiHUH, lioljše bi bilo ^stasif ali „lejio zrasel", ker ^stegniti se" ima v šh)venščini tudi ])omen „popniti", vrhu te^ra pa „stctrnen" tudi sicer nc od;;ovarja niskemu cTPOHHui (wohlfrestaltet. harmonisch {jebaut I. Xa svojo roko »loU-i Pintar Ivana Petroviča, da „je pil za tri". Puškin pravi samo iiiui hi. eiioio vt-pn Jliofm« miucpcHiiun ni „cofa" (.Štittar ji pravi „nahlebniea" i, iiolim iri. rorrii se nc sme prevajati z „ven iti", uuidjin mu no-ia se ne jiravi „usedli smo »e k mizi", am]iak ravno narobe „vstali smo izza mize" „kratkočasiti se" za bt. ropiiai;; nrpaTb je prepovršno. Pintarju se ni ljubihi slovarja odpreti. > ŠtitW ima dobro: «hiviti slepe miši" i. IIpiik«3'ihki ni „pisar", ampak „prodajavec", daiobhiikb ni samo „prijazen človek", ampak „porednež", oh« iiocr>iin.M k7. nciio.ihehir> rnoero iijoh« »e pravi: „začela je izvrševati svoj načrt", ucpa: .jc šc dobro prcvdariia svoj načrt", euyr.ia8 Štiltar: „zagorela"! .'Iiian je nadomeščena z „ljuba Liza", kar je jako prazno. Ivan l'rüiiti-^: l'uükin v KluvotiMkih provuililt. 75 Lepi) pa je ponašil l'infar stavek: . . . .lo'iepa Hn.ujmb, Miiii HjiiiJ4>naTb Hn huxi. : ^lu-erc «o se ilržale kislo, ali kaj meni to mar." Oinenjain ta stavek /alt», ker se je .Stit\arju popolnuma pcinesreeil. Stifiar }ra najlirže ni nniel, ko je prevajal : «lieerke 8o »e iiapasle, .icii cobti. mun (hruško) ii. 4<)pa- ro KU ßwjo, HUKTO-rri. BT. Hauievi. IIO.IK) He x-oVKiiJrfl no;(CTnHUri. eM> ciioeii rojoiiu. l'intar: „V streljanji je bil tako izurjen, da ti je izbil s krojilo jabolko raz frlavo." V besedah oab HBKorvn hb niopnji n ue ofn.ncHHJcH govori 1'uškin o Sih-yn, rela^'a to mesto: ,nikomur ni pri|)nščal delati nikoli opomb". OficioraTbc« se pravi ,všteti se"; „narediti napako" je nerodno in netočno. Puškin piše, da so častniki med potjo p»vorili o cKopol HaiinHuin. l'intar: „razpnarjali smo se o tem, kaj i!) se je danes z}^)dilo". Udkod ve l'intar, «la je bilo v onem kraju, kjer se <:odi dejanje „Strela", mnog«} pijancev, ne morem uganiti. Puškin pravi samo: iio«ioH.ica m c,i1uart^H ubflimucio ini rop«, T. e. cn«i,iMb ropbKiMT. nbiiHiiueii>. Pintar: „tudi sem sc bal, da bi ne p4>stal pijanec, kakršnih bilo je mnogo v tem kri»ji." Najboljši Pintarjev prevod iz Puškina je „Dubrovski", ki je izšel kot poiiatisek iz ,SJov. Narf»da" leta 1KS4. v posebni izdaji.'; Z njim «e je Pintar bolj potrudil, negi» s prejšnjima povesticama. .Mi zato ne smemo misliti, ila v ^Dnbrovskem" Pintar ui več Pintar. Samo pogosteje je posegel po slovarju, tu ])a tam jc nekoliko dlje pomišljal, ]irc4lno je zapisal kak izraz; najbrž, je že prelagal /.a |>oscbno knjigo, ki je vendar nekaj več nego iliievniška makulatuni. Ali izpuščanja se ni otresel. ,IIi'b krtjitii, ro<;).wpb — (n. axoMu mh »iirniiuucN", kličejo piMlIožniki mla xorh r k ii n Hb roctrhoM. I'oHcbno rad opušča I'intar prelaj^anje različnili adverbov; HenoaBUiKHO v .stavku rjnaa ero HenoAnnwHO oiTOHonajncb . . . n o .i o a >' m ve« caoH« oiKecroMHJii mo.ioi>io sntbophiuy . .. r.yxo v .in'iPouchiÄ cvxo OTBtiflJi.. Znt» pa je ujefjov prevod veekrat suh. Mnofjo stvari je eelo povsem napačnih, posebno v onih »Inčajili, ko ])relaf,'atclja zmoti kak ninki izraz, ki se j;la«i pri-lično tako kakor naS. Ta ni slovenski „ta', ampak pomeni „•ma", irnin. pomeni ^torej", ne |)a ,tako je", naS );lagol „pred-•staviti" nima istej^a pomena kot jednaki ruski frlapd v zvezi HUiHoiiBceiiii npoACTniiiui «e . . . CToroHii v ilanein slučaju ni naša „stran", ampak ,kraj, pokrajina", oiioPHDin. ni „razbojnik", ampak ,pretepač", aantrHan iJiia tudi ni „priljubljeni žep", kakor ni bil Se nikoli nopjintn. „prokleti tujee". Slovenščina v „Dubrovskem" je boljša nej^o v drugili prevodih, le ponekodi »e ])relajratelj vendar ne more posloviti od suhih žumalističnih brez vonja. „Zreč. kličeč" so napačni deležniki, izven slovenske sintakse medli tndi ta le stavek: ,Ar-hip vzel je svečo gospodu iz rok, poiskal je svetilnico za pečjo, jo prižigal, ter odšla sta oba po st<»pnieah in šla okoli dvora." i)omač in obenem točen pa jc ta-le stavek: . . in prositi dru{;e, da naj odidejo v božjem imenu" za ruski: . . . ■ npociTb uuuvb upoHuxb yftpnTbCH no Aoftpy, no ajopoi». Tndi Fr. Levstik je preložil eno pesem iz Tuškina, žal da samo eno. Njegov prevod balade UIorjaiucKaH trbenn (»lov. „Dva vraim") je res uzor lepega prevoda. „Dva vrana" sta bila natisryeua v „Ljubljanskem Zvonu", ki sicer ni prinašal prevodov, in nad prevodom je bilo pripomnjeno: „Kako je sloveniti niske pesni, kaže na.slcdnja, do\TŠeno iz Fnškina preložena balada." Tu vstane pred nami l'uSkin sam v svoji pesniški veli-časti — slovenski, a tudi njegov ruski značaj jc nedotaknjen: „K vranu žmi vran leti. Vranu ?rni vran kriii: Vran! kje nsUdeva kosilo? KJv kosilu in i^stilo? Vranu iMigovarja vran: KohU bodei ve» ta ilan; V čii»t«m poljo pri rakiti Cuspodar ubit leii ti! Kilu ubil, zaksU, kako 7 Sukol lOfga vi luimo, Trni koiOic vi^ is grada. Ve gofipa igrgova mlada. Ivan FryatclJ: PuNkiii v nlovrtidklh prpvodih. 77 Sokol «letel v jjiy vesel, KoiO niurilea naiie rzel; ^jivena K»**]!,'« junaka Mrtveca duiiia ne eaka.* kniiiitflhi'rnfl jiomku nosi v — r-jcvetn prevodu naslt)v „Stut-nikova lici". Prevod je iziüel v istem letniku „Slov. Naroda", kakor l'iiitarje\i prevodi. .Slo«; «lii^i nekoliko po 1'intarjevi nm-iiiri. euklitikc se kc love „brez iiiini" med ^'la^^oli, stavki so trdi, kakor Iii jih vil iz nemške trte. Priznati pa ne mora ne-znanenin prela^rateljn, da nima Pintarjeve vihravosti in lahkomiselnosti, seveda tuiii ly'ejfovega pojrleda ne. On prevaja pošteno in sifiriimo. kaj vce, nep) črke, vrste in odstavke, ne viili; vse to se mn zdi lepo, in zato hoče knjij^o dati v roko Slo-veneem, morebiti si je tudi v svesti, zakaj je piu>", je rusko, mi pravimo „vendar-, če ui tlruj^ače, „vse eno". .Malo po malu" je rusko. IlojnTii se ne smejo prelaprati s „polico"; kaj si more misliti slovenski bravee, ako eita, da je šel kmet na „jiolico" spat?! Prebanalua psovka je „pobec" za xPB*n>, istutako je upepiMTb prenedolžen fflapil, tla bi se prela;;al z „za«lreti se", celo za „oöoAi'flTb" bi se bilo dalo najti kaj lepšega nego je „odreti". 7H Ivan PriJateU: PnSkin v sluvoniikih prrvoclih. XcMiiilo ge je zmotil —r pri kratk»>m »taveku: iiojiho nrnxb (dovolj frovoričcnjaV Titnl je iiainrcC; npnTi. 7,a npnn. iii zapiniil cnio na l»i'lem: ,Kaj Ae vrafr?" l'relajfatflj je tiitil, ila ne »me prolafrati ruskih profjovorov, kiT Iii se v sloVoiiKkt'in nc slišali lepo. Z iloinaeimi luulomcHtiti jih ni znal, — /.ato jih je prosto i/.))Uxtil. Tuškin je voilu. In vendar l»i se liilo lahko zgodilo. ()dh>mui stavki .\ndreja Karhiviča, v katerih izraža zdaj pa zdaj kak košeek svojih misli, tudi kažejo, da si naš prelagatelj ni znal nieil pieieami ilostaviti tega, kar je general po tihem mislil. Kes da to ni lahko, a treba jc ugibati, prav kakor uganko, sieer je prevod kratkih stavkov nezmiselu. Prevod I'mt. iionyjiiiw = „Um, ga že imam" je tak nezmisel. NajiaCno jc preveden pridevnik 6e3ii> iHH« nemarni) z „nepotrebni", Top»ecTueHo se pravi „slovesno"', ne pa „tragično", MTO TU afcBftcmi.? je prekrotk«» prevedeno: „kaj delaš li?^ in aatrUbtBUocTb ni „treznost" ampak „zmedenost", „zadrega-. „Slovan" je nu-d mnogimi prevodi iz shivanskih literatur prinesel samo eno pcsmieo 1'nskinovo. To jc „Klegija". 1'reve-ilena pa je slaho, napol, precej je še ruskega na nji. Kako slabo je prelagatelj poučen o slovanskih glagolih, sestavljenih s predlogi in o slovenskem naglasu: naj pokaže naslednja kitica: I'n-iivi-l i4ViiJa knpcnu'igu. lüzl.iuliil miüli will sviij«'! U<''Üa. )'r;i2iii)t<' pimlüvl .in'nr. IIUKOIUIH An«n je preložena dvakrat. Leta 1HK8. je natisnil neki J. II. v „Edinosti" „Tikovo damo", leta IW<1. pa Z. Dokler „1'ik damo" v „Slov. Xarodu". V „1'ikovi dami" obudc našo pozornost „gesla" — motto — nad posameznimi ]»oglavji. Potlej tega ni bilo. Slovenski prelagatelji so si nn nda mislili. «Is» jim tega. kar ni zhižil njih avt(»r sam, ni treba prelagati. 1'ri tem pa so se hudo zmotili. V tistem hiija so namreč grešili zoper avtorjeve naredbe. .\ko se je avtoijn zdehi, da mora postaviti na čelo poglavij motto, prešel je tuji ver/, ali karsižebodi v njegi>vo delo z njegovim dovoljenjem, iiil je imenovan za tovariša drugih stavkov, uda njihove družine, in sicer za dokaj važnega, za načelnika — od avtorja samep». In trgati te ude stran se pravi avtorja shwiti, ne preoblačiti v obleko drugega jezika. 1'relagateiju „1'ikove dame" je očividno vzišlo spoznanje, «la motto ni slučajno prišel pod številke, ki zaznamcnujejo |K»glavja. Zato si ga ni upal izpustiti. Ali pregrešil se je hudo, morebiti Se hujše od prejšnjih prelapdeljev. I'ustil je namreč „gesla" neprevedena. 1'reoldekel je torej Ivjin Prijaf«'0; l'uSkin v Nlovcn^kih |iri-vodih. 7!) avtorja v domače oik'lo, le m-kaj tujih zaplat inn je |)rilc|til — žal, lias na celci. Tako je iz nnictiiiSke oldekc napravil inaskaradiii kosttiin. I'rcla;,'atolja ^l'ikove dame" in ^Tik dame'' sta se najbrž s prela>ranjem učila ruščine, sta prclajrala za vajo. To je doliro A ilohrn nanio tako doljr«», dokler prela-jatelj nc da teh „šolnkih vaj" tinkat. 1'utem je to slaito, ker so prevodi navadno Hlalii. 0,iH««,iM III'« ,(ii«»Hi oHii iipoiirpaJH iin cjono repuocy Op-jpohckomr qro-To omchi. «Horo. Ta stavek se jrlasi pri J. II.: „f^nkrat je pri dvoru zaigrala — in to jc z l»ese4lo |iotrdila — vojvodi Orleanskemu has zelo mnoyo." Hii cjono bi se reklo po naše ,na uijanje" ali kaj takeoveduje tovarišem, da je bil njejcov ded ,pojii. fmuyiuKBH« AHopeucn'ro = rantortellield. J. H. pa jc mnenja, da jc bil „nekak pridvonii neilelj stare matere." Slabo jc ])odkovan prela^'atelj v slovenski (razeolojriji. Slovenskih izrazov ne vi, ali pa se ne potnidi, da bi našel ruskim odfrovarjajoee domače besede. Njegovo delo jc lahko: eela kopa ruskih besedi .se šopiri v uje;iiioii.m HiinManie I zakaj ne podvojili?) „stara mati, katera jc bila vselej stmga ša los t i m mladih ljudij = iua.iucTb 1 lahkomiselnost), rosten Slovenec Iii rekel strog biti s kom, ne pa komu. Prepovršno znanje niskcga jezika povzroči take-lc napake: „(b«'»»«*»' je rekla na|ioslea!fiy u JiofteaHoexi.. Ko bi bil prelagatelj poprej pogledal v slovar, našel bi bil, da ni naša „družba", amjiak „prijateljstvo". Prelagatcija jirav nič nc vznemirja, ako se njegov slovenski izraz ne prilega zmislu, da ima le žnnanji» podobnost z ruskim izrazom. Puškin piše: Hrt ucmpi^ orinflHHwe iin-oKii, in J. II. prelaga: „Vsi štirje so obupani igralci. Res jc, da je onnHTbCH = verzweifeln, ali prelagaJelj naj bi liil račil pogledati v slovaijn nekoliko višje, in našel bi bil tmli otmohhhijii = tollkühn, verwegen. „Kstati" je Slovencu povsem ncuinljivo. .(n ni vselej naš „da", temveč. pogosto „pa"; zato stoji „da" v prevodu; jja 'ito-*'i> Kapern V — „da kaj je z vozom V" krivo namesto „]»a". Ponesrečen je tudi naslednji stavek: „Lizabeta je bila stokrat milejša naglih in hladnih nevest, okoh> katerih so se iivijali", ruški: JliUafK'in rim.)a cto paai Mnih<; HarJHXi. h xojoahmxi. Hcirbcrb, okojo KoropMVb OHH ynHiiaineb. Prvič pomeni ruski anrjiaii „nesramni", tukaj 8i> Ivan Pryat<'(J: PuSkin v slovenskih prevoilili. „koketiii", torej V8C kaj ilntfrcfca iiuh ,nagli"- l>nipič ne niorc stati v slovenskem ki>ni|»arativni grenetiv bre/. j»re(llop)ve opore. Tretjitf pa bi se ilalo za ruski ^'lap»! yBunirrwii veutlar kaj «lomačcfra najti, rccimo: „»mukati «e okoli koj;a". Kakor sein rekel, i)rela°:atelj zelo neguje rnske izraze: presledovanja, vite stopnicc, služanka, itak maš ,,torej"), portret mn izo-braža moža Stirdesetili let, pogriižen it«"l. itil. Nazadnje mu človek že skoraj privošei, da ga kat«Ta teh niskili (fubie tako trdosrčno prevari, kakor ga je .krilec' (= stopnice pred liiSnini pragom) v tem-lo stavku: „Kavno o polunoči stopil je ilennan na grotijino krilce in sel v žarko razsvetljeno vežo." Ali C'c elovek privošči prelagateiju, sočuvstvovati mora z nedolžnim Itraveem, ki zaman razbira dvoumnost tega stavka. Dokleijeva „1'ik dama^ je menda njegov i)ni prevoil. Vsaj meni se zdi, da se tako j)revaja po štirnajstili dnevih učenja. Ta ,1'ik dama" je gotovo najslalttii slovenski prevod Puškinove proze. Vseh najiak nc moreni našteti. Navedem naj samo par stavkov. Vzemimo stavek, ki sem ga navedel že v prejšnjem prevodu: Bi. uep(u.iü poiti» R7> jku-ihii ohkiizati, da je dolg dolgu sovražnik". Ne glede na to, da je pre-lagatelj izpustil vse, kar je Inlo količkaj težjega, — na koncu še taka brezpomenil)na trazal Jlo.in> Ao.irv fo:h, je vendar jasno ko beli dan in pomeni, da se dolg od dolga razloči, in nič drugega. Dalje: okt. mchh yitti-a.n. «lectbh». Dokler: „kaj je on meni fes t o trdil." 'leen.io je orodnik od 'leni. (čast), torej „prisvoji časti je zatrjeval." Pa pustimo prvo poglavje in poglejjno v sredino drugega! .Mu iitiU-rli öMjn iio°<«nJ0MaHi>i bo 4>pn)ijaH).i (skupaj sva bili imenovani za dvomi gospieii. Dokler: „Medve sve bile Zajedno obdarovan 1(1) od dvorniee". tirotiea pn>si mladega Tomskega, naj ji prinese tak roman, „rxbfihiHeCujoy roujeHHiiUn.rli.n. (kjer bi ne bih"» utopljenih teles). Dokler: „kjer ne l»o gt)Vor o |)ijan-eih". Puškin: ... a ernja rjiuhrb itt okho i in začela je gledati skozi okno^ Dokler: „in je pogledala »kozi okno". Pri Puškinu se grofica za izposojene knjige zahvaljuje, pri Doklerju ne. Pri Puškinu ukazuje grofica Lizabeti: Cuab 3,ifici.. l'o3Ki>oi-K« nepnul to^rii. 'inrna hpjvxt. Semkaj sedi. Odpri pni zvezek in glasno čitaj). Dokler prevaja to: „Sedi in čitaj naslov knjige I" Puškin: rp»4>nHfl .. . öuja ... »cHniBiin, B;t6aJ0HnHHaii CB'tio>n> (ui6fl.io-BnHiibiM = razvajeni), Dokler: Grofica je bila . . . žena v prepiru s svetom. Dalje: . . . oaa ca.iLin Bi yrjy . . . oAtrnn uo CTflPHHHOl KaKT. VPOUBBOe H HC«fiXO,(BMOe yKIVIIUCMie riflJI.HOi aa.iu (sedela je v kotu oblečena po stari modi, kot spačen a ne- Ivan Prijatelj: I'liikin v «lovnimklh |irivoriiiajnla na vsak ples. I'iela;ratelj ni stiivka uuiel, zato je ves njeffov razblinjeni prevod — nezmisel. IIotumi. nuK-ro eio He MiiiMa-ira prevaja Dokler: ,J'olem pa jo nihče ni več zanimal.-' Kaj Äe! JaHUwanx:« z orodnikmn (en» je orodnik!) »c pnivi ,.pečnti se « čim. bripiti se za kaj-*. Ta je lepa! Stare };rotiee, katera je prihajala iz same radovednosti na vse plese, naj bi pri plesu nihče ne zanimal! Xjo je j»ač vse zanimalo, a za njo se .zmenil ni nihče". I'rip4)mnim se samo, da sem nai)ral vse te rožiee na kakih treh straneh; natlaljevati te nedra^joeene ziiirke se mi ne ljubi. Omenim samo Se to, da je prelajrateljeva slovenščina vrlo ne-rotlna, da mož nesitalno menja čase in stavi činto po nepotrelmem osebne zaimke. Seveda v ruščini morajo popisto stali osebni zaimki, ker Rus nima več pomojtnika „sem, biti'', a pri nas «e to suženjsko oponašanje čudno sliši. Aškerčev prevod bajke .0 ribiču in zlati ribiei" je krasen. Prevodu se pozna, ila pi je oskrbel pesnik in sieer pesnik, ki je doma v slovenski nanxliii [tesmi. Aškere jc uniel ohranili krepki pravljični slo-; 1'uškinove pripovedke in tudi nežni ton, ki jc lasten narodni pesmi. Vrhn te;ra je Aškere tudi spreten mojster one};a značilnega prostega ritma, v katerem je pisana Puškinova l»ajka. To je ritem rnskih nam-veiiskim v tako harmonično in umetno eeloto, da te nehote oiijanie mehak čar, domača zaupnost, ko čitaš, postavim, naslednje verze: «r» ifTf in»i »pet k niiOviiiu nutijii: ii'a in ^u vprawi: .Črna pa rail Iii, ii iitarfi'k?* I'oklanja ji starivk «e, pravi: „l'xniili M« mr, i;<>itpa rilika! Okri'fiala inen«- j«« starka moja Ne iliy<> nii ntarru pnkoja: Korito iiiiflti novo. Kor »tarA Je «'iato raiklano." Oiltrnrarja riltira nin zlata: „Ne žaliO. Mimo hoili mi z llofiom! Doltitn mi novo korito!" rezini prevajati je križ. Še tako natančno in pravilno prevedene izgube navatlno ono svojo iničnost in silo, ki vzbuja Si Ivan ritiiif<'U: Puikin v sluvt-tiükih pn-vudih. oličutje. Navn«ln« postane i/, svcžffra, dificerpa veiu-a stili, )»ri'Z-Itaneii, |ia|iiriiat šopek, ki more liiti sieer teliiiieno v vsakem o/.ini popoln. Zili se mi. a, neznani ,—o" ni začetnik, on ne jirevaja za vajo, to se vidi iz vsakejra stavka. -Mislim, da mi je treba to redko svojstvo pri njem posebno pov«lariti, ker je pri nas ravno redko. .\li tudi jezika, ki vanj |irelapaš, mora.š biti popidnoniu vešč. Tu moraš biti si;;uren in trrn'irt'ljijs«tflj pridevnik preložil, a samostaviiik je ponaredil po rii^ikeiii: ^popolna ravnost je bila pravo." PaBt^HCTHu bi se reklo po naSe ^enakosf. PrcpriC-aii «ein, da noben Slovenec nc bo uinol stavka: ,Car je ob laskal nove podložne." Ako bi bil prelajcatelj ine^to niske^a j;lagola „oblaMkal-* napisal kak slovenski izra/ (n. pr. ^pr^azno ravnal"), potem bi se ^preloitil {)" na čelu prevoda bolj podalo, kakor se sedaj. Ime reke Murt. je ilvozložnica, ki bi se morala slovenski pisati „Jajik", pridevnik „jajiski". Naš prela^'atelj jtiše parkrat Jajski" sitnir pa „jaieki". O prevodih Lanmrxkepa v „Slovanskem Svetu" bi ne smel ;rovoriti z literamonmetniškejja stali^ea. Laniurski je rabil prevode iz Tuškina v to, da je z njih pomočjo posknšal in nvajal svojo cirilsko pisavo. I>a ni na prosto transkribiral v svojo pisavo slovenskih )esmi, ampak prevode iz 1'uškina, pri tem je imel najbrž Se druj; namen pred očmi, namreč tolmačiti Slovencem niskefja ])esnika. A jjrav ta namen — četudi je bil samo postranski — se mu je slabo obnesel. Lamnrski ni pesnik in ne razpolaga s potreltno pe^«niško tehniko. On ni sposoben za pre-laffanje, že iz čisto formalnih ozirov nc. 1'esniški jezik je prost, živ jezik, ki mora imeti svojo barvo in moč naramost iz na-nnla, n^lajeno in <»predeljeuo obliko pa od ^enijali\ih umetnikov. Laninrske^^a jezik pa je |)08redovalna rusko-slovenska mešanica, ki more služiti k večjemu kakim tiikozvanim „zbliževalnim po-sknsom", ne pa poeziji. 1'revajavee se krčevito oprijemlje ruskih izrazov iščoč v slovenščini besedi z odfrovarjajočimi koreni. In vsaka v korenu sorodna beseda mu je dobi-odošla, naj tudi pri nas pomeni vse kaj drnze^'a, neg^o podobna ruska. O slabem pesniškem okusu p>vore verzi: . . . Hiniit' vzkipeli vali In v i; I a il in o «*• pa«oii K<-e nuiiluf. ,ihoh .liiHM rbHb. HI I»'an I'ryatclJ: ruikiii v uliivi'nitkih prcvndili. 0 t«»j mamljivi „scuci" stereoilj nanj Lamnrski nič ne vi>. On prevaja: Na ilovo nfh«ti> j« kni^tiio Nil vmik lOo idIkUI ir>'> in kan. Pri torn |>a uc pomisli, da nam ta ilva «»klcist'ena ^^ili in •jan" nikakor ne moreta nutloincstiti lalinc Hcnri- vnrkili «aiij, kor nimata lyo ničesar ojiraviti. I'rcvo«! tii«li ne smc žaliti ušes! Kako sinil odsev izviniika sta naslednja ver/a: 1'nškin: v mola ülc (i i i^a v oj k i in aj e I'iiljiili vrt;»vn iim ičl«lM»k (?) TjuAaiii, KnnaoTb rojonoo Htuen. BWnJU iii) ra . . . Olovekn sc zdi, kakt>r da bi hotel prehifiatelj k svoji neilo-»tatui pesniški zmožnosti pridružiti po sili i5e manijo po jezikovnih |ioselinostih in nenavadnostih. O teh njej?ovih ekstrava^aneali ne moreni {govoriti, sieer bi moral pisati o eelem jezikoslovnem, <5 S«klic.i Ijiililnn:» Ni* viiiiii;|t-ni'!i, II liotiint'ii. \'z|)oro(liti jc treba samo Lovslikov provod, ki »im» jra na-vi'a je Luinarskemn samo /a jirevod in ne 7.a dober prevo«!, nc kaže samo neliroj ruskih izrazov, (katere l»i elovek iiro^lasil za posebne ;,'ojeneke prela^'ateljeve), ampak tmli nextaini, nepravilni in povsem samovoljni akeeiit. I'relajratelj lioec biti tuintam celo bolj ruski, nejro l'uskin. ('asoviio tloloeilo rnskepi pesnika se fclasi: ivb reut, ho'ihou. Lamiirski prikroji ti) v svoji posebni ljubezni za sklone brez predlo{:a (njefrova speeialiteta!) ,nof n«>j temoj". 1'ravi Sloveuee bi rekel „v noeiii temi hodi t'ceenee za reko," l.amnrski pa tako-Ie: „noenöj temöj ('eeenee hodi za rek «i j". Knak monstrum glede na naglas in sklon jc tudi: Kup.'^t' žanioj im- <1o1m)J. Navadni slovenski smrtnik bi ivkel „Kopaje se «d» vToei dobi I doba pre nihee ne K«»vori!:i. Naslednjih verzov iz „Kav-kaškejra vjetnlka" sploh ne inoreA umeti brez izvirnika: 0»«)<1 iioznaJciii ml i;utn>Kiin «tfa, .iproühii ((rata Nc lu — ]>a iiivio.ii<) oTun n ripaTW He TO Hal.t> KUHwnji ii.ib a^i.). prt'vod „Kakvar" se bere dokaj |u;ladko; ve-einoma je tudi skrbno iz}rot4»vljen. KpauioHHue rnofiiJ, mislim, bodo jtrej ^jtobarvane krste", nepi „okraAenc^. liusizem je „predstaviti" v naslednjem stavku: „Citatelj ve, da sta pre-ji0b0ii>ctbi«). Povsem neuuievflo |>a mi je, kako je izostalo eelo premišljevanje grobarja o stari Trjuhini i7 vrst). Zato se slovenski čitatelj začudi, ko se začne kar naenkrat govoriti o njeni smrti brez vsakega uvoda. Ha\>i>pHr(.eii ni vselej priličm» iirelagati z glagolom ^.nakremžiti se," ki ima v slovenščini navauno pomen na slabo stran. Crojn. je „miza", ne j>a „klop", bt. mo^hohi. ewpTfKt je jirelagatelj tlO Iviui Tr^iitvIJ: I'uitkin v »luvciixkih prfvodib. najhrž napačno čiUil, ko je prela;?«! „v modri suknji", (fc ni r oiTor tvpii. M. M. llo!«tnik ni poslovt-nil „Pesni o Veščem Olojr"," ampak jo je samo priredil za Slovence, ki nniejo rusko. Jaz ne vem, ali jc bilo to tudi treba. Jaz vsaj jo stokrat raje čitam v originalu, nego preloženo v ono nesrečno mešanico, ki mi vzame vse veselje do še tako lepega nmotv«)ra. ilostnik sc je pregrešil zoper genija velikega Puškina, ker sc je drznil vkle-niti ga v jezik, ki ga nihče ne govori. Res, čas bi že bilo, da bi se izpregovorila odločna beseda zoper tako hentstratstvo. ,Pri njLs namreč nekateri ljudje Se vedno mislijo, da je slovniea po-boljševalniea za jezik. Metla bi morala biti, lii bi izmela te slovuičarčke." iTako je pisal nekoč v privatnem pismu pokojni dr. Oblak.) To so negativni elementi v napredka jezika, zadr-ževavei in o\iravci njegovega naravnega razvoja. Nekdaj so nas učili jezika pisatelji, a ta čas je minil: sedaj moramo poslušati nartid, če nočemo, da vstvarimo okorelo brozgo, ki jo bo umel samo izgubljeni pisar v uredništvu kakega političnega lista. .\ i>i-av tu vidimo, kako težko se ločijo „neka-terniki(!! I" od starih idej, s katerimi je bil nekaj desetletij nasičen vzduh. Kaši ,Husi'' mislijo, da si človek more samo na Ruskem pridobiti tini jezikovni čut. Seveda; — ali samo za ruski jezik. Za slovenščino pa se izgubi še tista mrviea posluha, kar so ga imeli pred 20 leti, ko so še živeli na domačih tleh. Jaz sicer ne vem. čc se to sammtbsebi zgodi, tudi ne vem, da-Ii se to mora zgoditi, a da se tr) navadno zgodi, nam dosedaj izj)ričujejo fakta, brez i/jeme. Za Boga svetega, pmsim vas, poiščite mi Slovenca, ki še ni imel v rokah „Schnell russisch", i)a vam bo umel te le štiri vrstice: niiiji-i;» morja ohroaiir-ivi val /a frriiziu-|;a burje |»ulcta I »trdil i prač i lnk.ivi kini»! :iči'ili' t»ul>i' nz
  • rete pomagati z njim: Kak dne» prijrotavüa »e Olrjr Na aicxt k ncraziminim Ilozarom. XJih wla In njive, ca (»njni naht-g Namenil jc met-cm, požarvni . . Ivnn TriiateU: I'liKkiii v slurcnxkili |trfV(Hlih. ^T To vse je napol ruski», a nlovensko ne bo tlotlej, dokler bo že kdo slovensko pisul. 1'riznavain, <1h je prelafrateljcv namen dober, (iotovo bi bilo najb<»lje, da bi ife vhI Slovani iirex lov a rje v" nnieli, da bi se razlof-evali po jez.ikn Udiko, kolikti»vostjo preti po^iu tem prej, fin> manj nas je. To«la ne smemo misliti, da nas bodo rešile ruske besede; čc nas bo kiy vzdržalo,*nas bo naš narod, narodna individualnost, ki bije prav tako v jeziku, kot v značaju in duši naro«la. To stnlišee ni odločilno samo za politiko, amjiak je podla^^a tudi jezikoslovju. Nasprotni nazori i)a so ostareli, brezuspešni in — nezniisehii. (losjiod llostnik je delaven, a uverjen sem, da iride ča.s, ko si bo moral priznati, da je po-tratil mnofro svoji i sil za nieevno stvar. Že pred leti je sprožil v „.Slovanskem Švetu" eden izmed naših mladih pisateljev željžil jo je Semen Semenovič, o katerem se je takrat ])isalo, da je sedmošolee. Semenovič se je ta čas učil ruščine in je prelagal torej za vajo. To se da posneti tudi iz jirevoda, ki se z veliko vnemo oklepa Tuškinoveffa besedila. Tn|»atani se pač za])azi po;;nnien, samostojen korak, začuti se nalahko med vrstami prelajcate^eva želja, gi^voriti po domače, po rnskem tekstu sieer, a ne v ruskem oklepu, l'relaf^atelj jc p»tovo rabil polej; izWmika nemški prevod. SenuMiovičeva „Kapitane va hči" je prevod srednje vrste. V zadnjenj času je začel tudi pesnik M e d v e d posegati po knjigi ruske poezije. Uverjen sem, da le sebi v korist. S tem Iran Prüati'IJ: l*ii«iiiii v Nlovcnnkili prt-vu^lili. si hode rnzširil ol»zorjc in obogatil faiila/.ijo. Zasledil ho tu nenavadno tini» fnvstvoviinje zamišljeno ruske duše, one neizmerne, neprefjledne duše niskejra narocla, v kateri se horizonti samo slutijo, a prijeti z roko sc ne puste . . . Nje^tva dva |)revoda iz 1'uškinu pa ini ne u;rajata poselnio. Mislim, da bi Medvedu, ki ima pesniško tehniko tako v oldasti, da je kaj, ne bih» treba rabiti toliko mašila, namreC- tistih drobnih besedie, ki ne povedo |»rav nie, ampak samo misel zaslaujnjo, izraz kaze in na plastiki leže ko raztresene Inšviuc . . . Tudi razpore^lba besedi v stavkih je veasi nenaravna, naravnost ne-rtHlna. Zdi 8e mi, kakor da bi Medved vrednosti prevoda ne cenil il napisan leta IHi»;». ])ovodom stoletnice rojstva velikejra riiskejca poeta. Izvleček iz nje^ je izšel v niskem j«'ziku jtoil naslovom IhmiiHiik »n. cJoiriiHcKo« jurepaopli v Jajcicevi knjifii A. C. Ib-iiiKBin» ni» mwiio rjflHflHCKiivb JiTci'iniri'nxii Cii6. I (101, izdala impe-ratorska akademija znanosti v l'eterbnr{:u. — Ha l»o ta pregled popolnejši, dostavljam, kar je izšlo v poslednjem času o 1'nškinu iu iz Puškina v našem slovstvu. Izmed naših časopisov jc prinesel v jubilejnem letu samo „Slovenski Narod" daljši sestavek o Puškinu izpod peresa Ivana Merharja iPuškin. Spisal Iv. Merhar. ,Sh»venski Narod", XNXII. 1. 1805»., št. 132, i:u, i:5:>. Spis je prijroden, a je sestavljen « skrbno in veščo roko. Med slovenskimi ocenami Puškina zavzema gotovo prvo mesto. Z veliko množino |»csmi je zastopan Puškin v Vesel-Aškerčevi „Ruski antologiji-'. Preloženih je v nji nič manj ne;;o X) njcp)vih pesmi. Med temi jih je poslovenil 17 Vesel sam. O večini njegovili prevodov se je frovorilo že spredaj. V to zbirko so sprejeti le z neznantnimi izpremembami. (V pesmi pMoiju' ne nmem, zakaj je šum morja prestal biti „vabilni" (rus. dprimriihI) in m«>ral postati „pobožni",) Za Veselom nastopa dr. .1. Mencinjcer z desetimi pesmimi. Nc vem, ali so ti njegovi irevodi iz istega časa kakor oni v Kazlago^i „pesmarici". Nekatere posebnosti spominjajo pač na Koseškega dobo („tiš" za tišina, „mar- za delo). Pa še nekaj drugega spominja močno na Koscskega: prevodi diše po slovarju. Videti je, kako ima .Mencinger prelaganje za nekaj važnega: zato izdeluje svoje prevode skrbno, kakor bi jih rezljal; želi, da bi bil prevod živ, koloriten, da ne rečem, pisan. Iz tega vzroka Iviin Pr^ali'V: I'liikin v »lovcnukih prvvcHiili. H9 spravlja inciida v knrs It-ksikaint" lH>se«le, nživajof-e sladek mir v riettTsnikovom slovarju, lu tako >idimo, kako gre uadome-»tovatprevaro/, „okana-'jdim s „ead'',dežz «lijak",dndialz «glota"; to raznoliarvnost muo2i vrliutega prgišee lokalizmov in neolo-gizmov iz slovaija: j«'diiiea lobedniea), uartja isnbst.), mišljava, vnetanje ... Da je tekst še bolj živobarveii, pridržanih jc tudi dobršno število ruskih izrazov: tolkovati, konilielj, odvet, metožni, ntoliti, edin iza samoten), jad 17.11 strap 1, znojno iza vroee), ves I za utež). Tovsem napaeno pa jc prevedeno v „Slaven* mesto: . . . Hu M) ucTi«ycn>. ae BHeM.ierb z ,tie euje, se ne vnemljc"; ae KHeujierb «e namree pravi „ne j>azi", „ne posluša". Mencinger ne prepesnjuje, ampak tolmači 1'nškina besedo za besedo, toda v ritmn iu rimah, opisnjoe včasih posamezne izraze s eclinii po-stran.skimi stavki: B^ inc-ruHt ravioa n ck)uoI v pniitiujl. ki jo vro^i »par lin uo'iirh. 3HoeH'b rncita-ieiinni ... p re p f k a, mi Mini «oli... Vesel ni tako slovničen in tihtlogičen kakor Mencinger: na nagliLs ne pazi strogo in dosledno, tudi skladnje ne jemlje preveč resno. < »n ni tako privezan k ruskemu izvirniku kakor Mencinger, zato ni tako dosloven, kreče se svoboilncje in lahkotneje, zato pa je neredko |M>vršeii. Njegov prevod je bledejši 04I Meneinger-jcvega, toda lažji, melodičnejši. Njepiv prevod ima mnogo one (Jrcgorčičeve literarne mehidioznosti brez krepkih življenjskih črt in ban'. Tudi (iregorčič je preložil glailko in ubrano tri Puškinove pesmice za Antologijo". V knjigo »ta vsprejeta poleg tega dva Sledvcdova jirevoda, o katerih je bilo zgoraj pivora, Levstikov vzorni prevod „Dva vranova" in nič slabejši Kettejev prevod nežnih verzov, ki jih jc Puškin naslovil ' „Uiil.ioh-i.", nrcdnik Antologije pa „Cvetke", namesto „Cvetka". Herbard X. Turjaški, karlovški general. (Kil.'i —lOOJ).) Hpiiuil Ivan Steklasa. |i^| xcrl.arratprk na Dolenjskem !i ter je tako ol)uovil betev šumbersko; Herbardov sin Ivau Audrej pa je ostal po /froduji smrti svojcfra oeeta (1. 1(318.) <;os))odar rodbiiiskeTie betve Turjaških. Ker je bil Ivan Andrej še ndad, mu je bil varuh nje^rov »trie Ditrih, ki jc upnyljal do nje<,'ove doletnosti vsa tedanja posestva Turjaške rodovin»'. Ditrih Turjaški se je po dokoneanih naukih na Laškem posveti! vojaškemu staun ter se boril v druKi beneški vojni (1. Ißlti.) že kot polkovnik. Leta 1<51H. jja nahajamo med poslanci. ki m» imeli 8 Turki razpravljati radi pomcjnih zadev. Od leta 1620. je opravljal Ditrih sinžbo de?,clnef;a upravitelja. Za zasluge njejrovc ga je povzdignil ileželni knez nadvojvoda Leopold Že leta It).'«), v grofovski stan. Od tega časa so Turjaški grolje, ker so do tega naslova imeli pravico tudi nasledniki Ditrihovi. Ilerbard X. je imel dva brata, Vuka Kngelberta in Ivana Vajkanla. Tni je bil deželni glavar kranjski 1649-Ku3.), cesarski točaj in komomik, predsednik kranjskih stanov in itijni svetnik cesarjcv. Leta 1650. jc dobil od ecsarja Ferdinanda III. za-8C in za svoja dva brata dedno komorstvo in maršalstvo kot moški dedni fevd, in sicer tako, da se ima najstarejši v rodo-vini zvati vrhovni maršal, mlajši pa dedni komorniki in maršali kranjski. Vuk Engelbert je bil velik Ijnbitelj znanosti in umetnosti ter poseben po) Pofcr luaiffi, Htrbart VllJ. »Ir. 77. Ivan Hiikla*n: Mcrbaril X. TniJjiiki. karlovikj jt»-ncra]. »1 Driifri njt-piv brat Ivan \ ajkanl, otl{^>jitclj cosarji-vica Fer-«litianda, sina WKarja Fcrelinanda III., se jf odlikoval kol državnik ter doltil od cosarja za svoje zasliifrc il, lli.")H.) knfžji naslov za«»' in za svoje naslednike. Toda radi svoje prevelike slavohlepnosti je izj^nhil milost eesarja Leopolda I. ter Itil ]»re;.iiaii s eesarskof^a dvora (I. UMt.i. l'nirl je leta HiTT. v Žuženi-perkii na Dolenjskem.'i llerbard X. je dovi-šil svoje nankc pri jeznvitib. nekaj v Ljubljani, nekaj pa v (iradeu, kakor oba nje;rova brata. l'o do-koneanili naukih se je podal na potovanje, da se izpopolni v naobrazbi ter sp<»/.na svet. Taka je bila takrat navada pri odličnih .stanovih. Kasneje si je izvolil za svoj poklie vojaški stan. Xatanenili »oroeil o njegovih prvih bojih nimamo. Valvasor omenja, (a se je jio'svetil Sc mlad vojaškemu stanu ter se hitro pmsiavil ne samo s svojo hrabrostjo, nep> tudi z izurjenostjo v vojaških stvareh. Horil se je bržkone tudi v tridesetletni vojni, (oda dokazati tepi ne mt>remo. .Med raznimi za-povedniki vojaških eet v tej vojni nahajamo tudi nekepi F.k-harda. ^rota Turjaškega. Morda je ž lyim služil tudi naš Herbard kot nižji zapovednik. Valvasor^» trdi, da se je odlikoval Herbard X. posebno kot napadovavee turških čet, katere je z na^dim naskokom vi'ekrat tako prestra-šil, da so kar eez mejo potejrnile. Pri takih prilikah je Herbardova eeta napravila po navadi obilen |den. Tako so vojevali tudi njepivi predniki v Krajini, in Valvasor je jjaP le prilastil nekaj tc stare slave našomu llerbardu X.. kajti lyefjovi hnaJki vrstniki fca nič kaj ne hvalijo kot za-povcdnika njemu poverjenih vojaških čet. Leta U)')^. je umri Vuk Krištof Frankopan, karh)vški neral in glavni zapoveilnik vojaških eet v Krajini. Ta se ni bil proslavil samo .s svtijimi junaškimi čini, nep» je shivel tudi kot neustrašen branite^' pravic hrvaškega naroda, l'o praviei je tor«'j jokal ves narod za tem znamenitim in zaslužnim možem, kakor pripoveduje Vitezovie v svojem letopisu. Verjetno je, da sta «c zdaj za to čast potezala Nikolaj in 1'eter Zrinjski, "takrat že oba proslavljena junaka; toda zavidni Nemei niso pustili, da sc po|iiie še kateri Unat do kariovškega generalstva in glavnega zapo-ve«lništva v Krajini; bali so se namreč za svoj vjiliv, pa tudi za mastno službo^), ki jc niso privoščili Hrvatom, posebno ne takim, kakršen je bil Vuk Frankopan. za katerim je stal ve» nantd.') ') l.j^toiii» Slovriiitke Matii-f c» let« IS'JT. »fr. 3H —112. Valra-wr \11. .>44. t^etopis Slov. MaUcc «.1 !. is'.m. str. j:>ft. <) Vuk KriKtor Krankojian »o ji< p.mIJI I. löTS, (t.iSitjirja iu iiia- U'n< KaUrino .^i-nkovii-evo p« vsej iiriliki v ifrailii ll«»iljHvii, kjiT J«? njf|{«t K'C upravljal roilMnika puücfltva, Jc ix^nibil na pocctkii »««It'ni-müntt'fe'a vfka. brat Nikolai je puinat kot lian hrvaški (IfilO—Itiii. i raili 9-J Ivan St. kliiMi: ll. rliartl X. TiitjaSki, kariovški jfi-nt-ral. Ob tcin filsu pa jo bil na ci-saivkein dvom že jirav iiioj;oč«Mi in vjdivfii Jlerbjinlov bra» Ivan Vajkjml. Xi dvoma, ila je on izposluval, vi Hktua jnn.iitva in i»i4li-nia. T-m1:i \'iik (nwtal «<• »l.ivn'iir<'vimi vr»tiiiki. ki iw> j;:« piiziiali. ila mu nI liil nikilu iu |i«|,H.-iv:ir na Kmjiiii. I'll »nirti iM-i-tiivi jr pri«-! Vnk * liratimi Nikolajoiii v t Jul>lj:in|Ulii v krajinsko vojitko ti-r Jf l>il I. Dlt-i. if zapovt-ilnik v Moilniwili. ii I. Dll!^. stotnik iitinliunki. Ta Htntn^a mn je liila po!M>l>no po volji tudi zato. ki-r Ji' nio|;fl ml liik:ü lalikn npravUnti ulicncui ivuja liližiO» poM-ntva. I.r(.i Ifiiil. ni zapovnloval samo v Oirulinn, ni'sjo tixli v hciyu rskokoin v i-a»ti piMlpnlkovuika, a uI>iM»-m Ji-opravljal «liižli« in i-anl jii'iivralovf^ru nanii-i>tnika (vii-rgi'n«ralai v Karlovcn. l»a na^aili »vojc »)riilln?>ki- vojaki' za, linilinwt, kaloro no pokazali v tolikih liitkiili. jih jf oKvolioilil vnaki! poil|ojini»k«- »livf*nostl in vm-Ii davkov knezom Kmnkopanoni, ki »o liili takrat vlaAt4'lini o>;nlin»k) in niodniAki. Vuk I'ninkopan m' je «talno naurlil v Karlovcu šflc li'ti llVJ»'... k« jf postal po snirfi Vfliki-tnt ift-ni-rala (crofa Kndolfa 1'aara zapovt-ilnik lir»'aAkf in priaiunikf Kr;^uif t uk Tiirkf pi-fd Karlovi-fm. l.fta lii.t». lUf-ffa «nidna, koliri lilizu Karlovfa. Da jih radi tf>ra kazni (»^-r prepn-^i nadaljnjf pokonefvatü«'. i»oSÜ, In več urK» sto imetnikov if pripeUiil I'fter /.rii^xki »lavodolpitiio v Karlovff, kjfr «a jf radostno sprfjel lyejov tast z v.sfmi pn-liivavri. Koilo^ntini tedanji zjruilovinar luiron Kntkni je v HToJem dflu: .Memoria KfKiini et lianomm- istr. iiSt—2:il.) opisjil to bitko iu .svpeauo vrnitfv v Karlovfc. Xj»J|>rrj Je priJIa v mesto vojska; za ijo »o vodili konje «aJovorJpne r plfuom in nakineauf z glavami uliitih Turkov. (Jlavo Uailankoviffvo je nosil neki juuitk na »uliti, o ferner si- Je narod n:U'>"U rwloval. Totfiu «o šli v dolgem redu ujetniki. rosU digi je jalial na (tizdavem iareu junak 1'cter Zrinl^ki v «iireuistvu o^ttalili vitezov, a narod (ja Je radostno pozdravljal od vseh strani lire* prestanka. Zmagovjivei »e podado naravnost v eerkev «v. Tntjiee, kjer »« zahvalijo lUitni za dohljmo zniaKo nail Turki. Tui^ke glave »o nasadili na kolee po nasipih trdtvjavskih ter zaholi v zasmeh v paiiii turlcui kopunovo in puranov«» perje 4'>m! liovoiil kra^ Ker-iliiiand 25. kliiiovca. «I» w M-ziiia iit-ni-F.nni im> »«• v tem i'asil mnoi;ii tniilili, tla si xuiiolx- |>rirrži-iiM»t in pru.iU'lixtvo \ nk;i, kat4-r>'|,M s« Se |irc(l ncü.'unini tJik» «iln» riizž.tliji. lliil) tut s«- pi. k ilalo, tla prcdnlii za «vnj»' onnovr srlavnvjja «roJc|fa sovrajinika. I'» nal>»i.ni republiki- Je iznivil lienreansiki npmvite^ Zailnt lindolf Snvorvnana \'ukn pn-krasno kovano zlatu v«-rižico. ki jf liiiii vn-iina liM)i> cekinov, ter mn oliljiiliil, m» vorkr.it izroriii razlii^ne kr^ljcvukv posle. Kot kraljev poverjenik Je inšbiliril ilva hrvaška liana, I. Knleda. 21 I. Iij48. itrofa Ivana Draškovira. Sam re.-uir Kenlinanil UI. je J.iku renil Vuk.n ter m- izrazil o njem na zbnni v l'ožunu v navzočno!llovinaljn liarnna .Inrja l>.-itk.-^a: ,llli> Iioiuih pI Dilelii« v.m noater «ervitor et vir nmifiin».'* CeiMir mu je ilaruval I. Iii 13. za Htefene ni zasln)(i- lO.niMi Kolil, ter tnii iKipnüliI ves ilavek ml p(iHeNt>a v Itreže.-ili n:i .šti^jentkcni. fc.tar if pcHlelil Vuku tiiili (asi koinornika iu tjOne',;a avetnika. Vuk m' je po(lpio-nenu-cni plemiei » KranJ.skt'iRi in .■itniernkoipi. ker «« liili zavidni Hrvatu radi tolike eaitti na llrvaKkeni. da ga iidHtran^o iz Krajine, in to if poiw'lino radi tega, ker Kraiiko|>an ni nikdar zatj^il hrvaške Kvexti in Uoliezni do doniaeih nntavnih uredeli. zaKadivüi tako domo^nlije v Hrre tiuli «vojini otrokom. Valed t^iief!!! üeuvanja neiniklh itapovediiikov in dritavnikov je i;raÄki hojni svet leta l<>i:i. odvzel \'ukn vojaAkii kIužIki. eeü da je ülalio izvel Hvoje (Vtovan,je lia lliiiii« v Krliavi. h. Kili*, in lii:ir). kc je iziiovii'- zameril neinikini nio-eiienežem. ker ni hotel vojevati znn.nj nvoje domovine proti Itetlenovim npor-nikoni. l>a liode linij odviwii »d vujaike olda»ti, a innige iwinxiHtaleii. ho izdali 21. velikevra travna liUi. potelmo inttrnkeijo za nje»;.-!. Že v »voji »ta-roati ae Je podal I. ir>;'ii>. a Kinom <>a*parjein in zetom 1'etrom Zriigakini v Loretto tia l.aško; a ker ni profil za to dovoljenja, (ra je «pet dunajski dvor zaradi teipi piMiiieiio pokaral. Tri;i»Jii Frankopani «> v .\VI. veku iz^nliili jako mno^rn HvoJib posestev; ilekrvi Ji<<> J>l> vzeli Turki nekiO pa vojaška oltlanl. ko j«> urejevala Kritino. !>:« i« nadoiueiityo to iztnilHi, «41 ae trudili, da ostala posi-stva iHi^e uredi- in z dohiekoin iiovili nakupijo. V dolireui t(iis|Midaralvu ata ao odlikovala Nikom iu V'nk. atarejäi lirat Jnri )i.-t Je Idi slali (.'»'«(»"'iU', zato sta hI Ž i«jim razdelila dedovino. l'o murti linita Nikolaja 1. li;47., kije umrl lirez iHitoinca, Je zdnižil Vuk vaa rodliinaka^ponealva ltosil,ievo, Severin, Xver.-O, Novitrnid na Itoliri in Novi pri niorjn ter Črnomelj na Kranjskem, t M I. ir.2".». je liržal od i.'rola 1'etra Erdedn na nekoliko let v zaloj^ za Timio ({Id. olieino dniitaniško. Kavno tako it4 Ivan Sf<'kl.-ii»a: tfi-rlMnl X. TurJjiSki. karlovški itcm-ral. /.apovodilika in za Htutnika žiimbci-skcj^a.') -S tem miroljuliiiiiii namcstiiikuiii hc jo zlajjal Herl»arti X. prav iloliro ter um je pre-pnsfal tudi večji del vojaških i)])ravkov, ki bi jih bil moral »ain izvrševati. Le kadar je iiilo kaj posebno važne};a, je prišel ller-bard X. v Karlovee, «ieer |ia je živel na svojili posestvih, najraje na Šrajbarskem tumn pri Krškem, včasiii v Borovi na Štajerskem, pa tudi v Sani«l»oni, ki je bila podedovala nje-;;ova sopropi baroniea Ana .Moskonova p«» knezih Krdedih. .Inri Krankopan Tržaški je kot namestnik vrliovnepi zapovodnika prav eastno izvrševal svojo »Inžbo ter se proslavil /, zma^^o nad Tnrki blizu Karlovea. I^eta 165(5. so se itili dopnorili Turki iz Kostajniee, Novega, Kriipe, Like in Krbave o novem napadu črez hrvaško mejo. Zbralo sc jih je nekoliko tisoe pod zapoved-ništvom Mustaj be^a iz Kihaea. Namenili so se usvojiti karlovško trdnjavo ter ])opleniti vso okolieo. To«la lindo so se jjrevarili. Junaški Juri Krankopan jih je napadel s svojo maloštevilno, toda |(o so popadali v liojn, ali pa ko se morali mlati. Tudi (O držal v «al«-;;» I. UW3. «mI liunu Ivuna DrsiAkuvlrä za 41*10 gl»l. graxrlni Kliiira lii'ia in Kcpiši-i- iz|M>il Okii-ii. L. lliH-i. j« kupil Vuk n. «o hiicli Kmii-kržkoiii> kiit alot« pii hvoJI prvi jiriii. Vuk Kr.itof Fraiikiiihin ic jo trikrxt oženil: |irvi<' s Hdcnn lli-riNlaviiVvo, liv<-rjii piMlliana in velike^ra župana K:ii;rol>Ükel «il i^ili tri »ini>. in »icer imI prve žene Oa.š-jiaija, ki je umrl nie»eea iiiiü<-$ta srpana I. l*iöt. kut »totnik Dtfiilinu, od druge .lilija, üilneira jun.tka in gluAnritetra umetnika, ki je dnkomSil svoje xlavn» živyei\|e k<(tpo odnekali itlavu 30. uialetra Hnmii« !• IÖ7I. v l)iiiiaj«kein Novem ineHtu. Z «Irujjo ženo pa Je imel Vuk üe ediiio heer, nesrerno Katarino, veneano I. Hit t, z h.inoni irrotom IVtroni /.riigi«kini. /a rodovin» Tritankih Vrankopanuv je Uil ta veneani dan Itrez dvoma iiajitrernejüi in n:On);oilnej!ii, kar jili je doživela, a Karlovee ni videl m> nikdar toliko Kij!\inili in zalili nvatov. kolikor »o jili je zlmilo vinotoka I. lUtl. v Karlovt'11 na V4>nrai\ie v lii.n)<'iiitiiejšiiii Ijrv.-iškiiii velika^ein in prelepo, Äele ie-.tn:Oi»tletno lieerjo |{l"i^*vite)fa «raw^ika in vojnkovoa^e, kije ravno takrat n.-ysilneje liit na jiinaikem po^ii lutvražnike doiuovine in krinuistva, — pa kako se je po rudni nakljnrlii traiiieno koiieal. Vuk je preživel sina (iašpai;ia nam» malo rasa. t'nirl jo leta 10.%-2. v r.4. letu svoje HtjiroKti. Kot »krlnii oe Valvasor XI. Ü75—i>76. Ivan l^toklana: llorltnn! X. TuijaJki, karlovüki irpiipral. SU »^ainc^ Miistiij be^ii so ujeli % iniio^ini iKlličniiiii a^rnmi. Jetnike so |»rt'»lali vse {rlaviiemii /.apovetliiikn llerijardn X. TnrjaiS-keinii. ki je (lol>il zanje, powebiio za Miistaj lie^'a vee tiwoe jrol-«liiinrjev.Ko je pa .liiri ri-anko|>aii TržaAki leta KUH. umrl ter je zainenik iijepn- |mslai f^rof l'eter Zrinjski kot |)o(|;reneial Krajinski, se je izpreinenila dosedanja slopi v hnil prepir, ki je kesneje škodoval iiajsee Zrinjskeiiiu sanienin. Ozrimo He malo na tedauje razmere na llnaškem, da nam Itode jasen položaj, v katerem je Iii! Ilerhard X. TurjaSki kot zapovediiik v hrvaški Krajini. Hrvatje ho vojevali za eenarja Ferdinanda II. (KJHl—1(>;17) in Ferdinanda III. (I'o so imenovali slavonsko i windisrhe^ tudi varaždinsko Krajino ali varaždinski freneriilat, svet 04l Kt)li)e do .ladranske^a morja pa hr\aško Krajino ali karlov^ki {rvneralat. Xa ta naein je razdelil eesar Ferdinancl II. ostanke kraljestva hrvaškejfa na dvoje ter dal tako povod stoletnim prepirom, ko se je moral i.sti narod pod enim vladarjem v svoji de*eli boriti za edinstv»» svoje «Iržave. Ta «lelitev hrvaške kraljevine v korist dednim cleželam habslinrškim in tujim generalom je škodovala tndi aški stanovi raj umenjena pcditika proti lirxatuin in (>;;roni, in mladi lian Nikolaj Zrinjski je imel z oj^kini palatinoni mno}jo jiosla, «la je «d»ranil vsaj svojo sodbeno vla-st, po kateri je ostal najviši sodnik za Hrvaško, kakor jc to bilo od nekdaj. Zraven te^a pa se je moral branili hrvaški lian na cesarskem ilvoni jiroti |)rcinoei tnjih generalov in stotnikov v Krajini, ki so se hoteli v teku dolp>trajne tridesetletne vojne vzdržati na vsak naein za jrospodarje im Hrvaškem ter so iz|)orof;laša za svoje in da jih daruje .štajei-ski, in da ravno tako ne morejo dovoliti, da se jim trfra domovina.') Kranjska in Šta jei-ska sta celo po volji cesarj»'vi pote^niili carinsko črto naproti lirvaški deželi. (Jenerali so celo že zdaj poskušali pod zaslombo cesarjevo zapreti Hrvaški .ladransko morje ter celo 1'rimorje zediniti z avstrijskimi deželami, vendar s to osnovo za sedaj še niso Uspeli. Iztrošena Hrvaška je mo^la zdaj samo ugovarjati proti cesarjevim odredbam, kar je tndi večkrat storila, braniti se pa ni mogla. Samo v eni stvari je cesar Ferdinand Hi. popustil Hrvatom. Izdal jim je namreč po tridesetletni vojni (I. ItU'.».) diplom kot pooblastnieo, da je na Hrvaškem edino katoliška vera državna, S tem je zadobila Hrvaška poseben položaj poleg kraljevine Ogrske. Ta pooblastnica je bola v oči neprenehoma posebno nekatoliške .Mažare, katerim so bila na ta način zapHa vrata na Hnaško. To steno izmi-fl Ogrske in Hrvaške razrušiti je skušala Ogrska skozi celih ilvo sto let, kar se jej pa ni posrečihi. hunajski dvor se je po vesttalsken» miru neprenehoma trudil, kako bi spravil ne samo Hrvaško nego tudi Ogi-sko pod svojo tiblast kot avstrijsko jtrovincijti. Ogrska je morala prositi cesarja, da imenuje pri dvorskih oblastih na Hunajn se v/.neinirili na ecsaivkem »Ivoni, ko so zvt'dfli, da je vc-s hrvaški narod zahteval, »aj se zopet podvrže banu in hrvaškim stanovom. General ^rof" Viljem Galler, za-povednik v varaždinski Krajini (U>44 -lt5.')0), se je trudil po na-lofru duiiajskefja dvora, da se to na noben naein ne z^di, in da Avstrija ne i/.^ubi te zemlje in tej^'a naroda. V to s\Tho so upotrebili na^^eljeue Vlahe, katerim so obetali stare svobode, ees da jih ji^otovo izfjubijo, ee pride narod pod l)ansko vlast. (ieneral (Jailer pa je ua nesreeo avstrijsko I. 1(5")0. nnjrl. l'o poroeilih na Dunaj je bil /.e predoliil Vlahe za svoje osnove. Zato je zavladal zdaj na Dunaju in v (iradeu Se veči straii, ker so mislili, da bi se moffii podati zdaj eelo \'lahi z ostalim narodom pod oblast hr-vai^kepi bana in hrvaških stanov. Da se to ne z;i;odi, je moral general ^rrot' Honorij Trantmansdorf upotrebiti proti temn vsa sredstva. Xa Dunaju so resnobno in očitno snovali, kako bi Hrvaško cini ožje združili z avstrijskimi pokrajinami, eeS da je to neobhodno potrebno radi oi)rambe |)n>ti Turkom. Cesar je eelo hrvaškemu saboru sporočil, da naj bi se tu«li v sodstvu vse dežele izenačile. N'a zboru, ki je bil leta 1(351. na Dunaju, kamor je bil pozval eesar Hrvate, da se dop»vore o uredbi odnošajev na Hrvaškem friede na dedne avstrijske dežele, so Hrvati pod vodstvom bana Nikolaja Zrinjskega krepko poudarjali svoje praviee ter niso popustili v nobenem vprašanju, kar so jih predložili ee-sarski svetniki.') Da pa na eesarskem dvoru niso iskreno mislili s temi do-jrovori, dokazuje najbolje dofjodek, ki se je kmalu potem pripetil v Senju. Cesar Ferdinand III. je podelil Senjanom vsied sklepa ofri-skohrvaskega zbora 23. svečana leta 1652. |iraviee svobodnega mesta, ^ kakiSine so uživala takrat ostala kraljevska in svobodna me«ta i>o Ogrskem in Hrvaškem, toda mestni stotnik ni dovolil poslanen hrvaškega zbora, da meščanom razglasi to pismo. — XemSki zapovedniki pa so se kar z vso silo hoteli okoristiti tudi s šumami v 1'rimorju; eelo morsko obrežje so zapirali bližnjim prebivaveem ter si sami lastili pravieo do ribjega lova. Hrvatje so seveda ueprenebon)a tožili na eesarskem dvoru take nasilnike, toda eesar jih jc vedno tolažil, češ da se sčasoma obnie vse na bolje.») lian Nikolaj Zrinjski je spailal med one lirvaške velikaše, ki se niso mogli nikakor sporazumeti s tedanjo dvorsko ])olitiko, pa je zategadelj ^venil in ginil", kakor sam pravi, v svojem gradu Oakoveu ter samo še radi tega Hoga hvalil, da se more včasih ') T. Smi»;ikl.iit. 1'rtvlest Hr^atsk-i, II. zv. str. 153—151. «) I,i«tin.n jo tUkana v Vjcutniktt kr. hrvatskonlavoiiitko-italraiiMniikog arhiv.i. (Joilina II. rv, S. sttr. I2.H-I2r.. •) Mile MiiBdič, Topo}.Taiya I pila prepričana, da ravimta tako le na korist svoje domovine. Ni bilo torej čudo, da sta bila oba tako po-jrostoma obrekovana na cesarskem dvoru. V takih razmerah je prevzel Herbard X. karlovški generalat. Ni bil to pni Tnrjačan kot general na hrvaški Krajini; bili so že štirje predniki iz Turjaškega rodu v tej časti. JVvi je bil Herbard Vili. zapovednik celi Krajini iir)71 ir)7rn, znan radi svoje žalostne nsodc, ki ga je zadela v bitki pri Budačkein leta 157").-I Drugi je bil Ivan, naslednik llerbardov (l.')7t) do l.')78i '') Tretji je bil Vajkard. obenem tudi že karlovški general (l.">79—a četrti je bil glasoviti .\udrej, šesti zapovednik na celi Krajini ItitlH).'^) Le-ta se je proslavil v bitki pri Sisku leta Vsi H štirje njegovi predniki, p<>-selino »a Herbard Vlll. in Andrej, so bili sfavljeni junaki, ki so se odlikovali v borbah s Turki ter niso Se imeli toliko protivnikov meti hnaškim plemstvom kakor naš Herbard X.") Četudi že takrat hnaškim plemičem ni bilo po volji, da so dobivali visoke službe na Krajini tujci namesto «htmačinov, vendar ni bilo že med njimi tako hudih prepirov kakor kesneje; kajti krute borbe, ki so se bile ravno takrat s Turki, so zalite') Ibid. »tr. 15«.; Mile M.-i(rdl»'. T(Jan»keiii Zvunii, leto .\VI., «tr. 674. <«• krivo*naviya. tla je l>il Ivan Vajkard Tnijaxki drii«i naslednik lli-rhanta VIII. V Li t n,! lelo 18SW. »tr. 164 — 155. je dokaxami, ila «ploh ni bilo if«'-nerala Ivana Vi^kardu Turjaükeir», iiejfo da «t.T hita to d«i Turjiirana, nainrer Ivau iu Vajkard. JOO Ivan Steklasa: Ut-rljartl X. TiirJjiski, karlovitki grnpral. vale složnega delovanja vseli hrainhovecv ua Krajini. Ti pni namestniki pa tudi niso bili tako nasilni kakor jioznejSi, in ker 80 imeli tuili mnogo posestva na Hrvaškem, so se zlap;uli s hrvaškim plemstvom in nanMlom. Znano je, da so ravno Turjaški f^ovorili in pisali dohro hrvaški kakor rojeni Hrvati. Tndi so se Se takrat Hnati nadejali, da dobe vendarle sčasoma d0;l—UlOl), ki je l»il pale rojen Hrvat, drufjače pa velikaS kranjski, in Viik Krištof Krankojian i hiiM—U>.")2i. Za vzdržavanje varaždinske in hrvaške Krajine so prispevale Koroška, Kranjska in Štajerska vsako leto z o^'i-omno svoto nad l.')0.(XK) pildinarjev, ter so si zatej^adelj stanovi teh tležel prilastovali za svoje "plemiče pravico do višjih vojaških sliižeh na Krajini, posebno do generalata karlovške^ni in nekaterih važnejših gtotnij.') Xi jim bilo torej prav nič všeč, daje bil imenovan leta 1(!2<5. za karlovške};a Vuk Krištof Krankopan, četudi so znali vsi njejrovi vrstniki, da Krajina ni mojrla dobiti boljsejra vojvoda in pojrlavarja. Vuk je bil v vojni junak, da malo takih, in zatorej Turkom strah in trepet; vrhutega pa je bil tudi vrlo moder upravitelj. Kot Hnat je živel složno s hr\aškimi i»ani ter ni nikdar posejrel v njih področje. Cesar Kerdinand HI. ga je posebno eenil ter ga celo imenoval, kakor smo že omenili, za svojega tajnega svetnika. Zaradi teh velikih časti so ga mraeli nemški in nonemčeui idemiči iz sosednjih slovenskih dežel ter kopanom; kajti tako bi utegnilo iiemštvo izgubiti ves vpliv na Krajini. Od tega Časa je pa tndi plemstvo hrvaško začelo posebno mrzeti neni.ške generale in st4>tnike, ki so bili nameščeni na Krajit^ Tudi Herbarda X. je zadel ta srd. •) 7..-I letu HUi7. »e nam J«* ohranil popi» v«y»kc u.-i lirv.n5ki in primurnki Kr:^ini in izka« i\ii'ne plače. U. t^opaiii-. Spomeniri linatski» Krajine II. *v. Htr. ay«—Sl»!t. Ker jc za iMiinaianJc todiiiyili raznior to izkaz prav zanimiv, navedem« ga ilploraa. II rva»ka Krajina: <;enpral obr»tar.........- «noi, plača lO.l'.tS ifld. fi^lMJi in piwuji..................- • , KtotnUa ariiibusiijcv........100 , „ Ki.i.Hiä . TakozvanI bihaÄki ali poitni kni^i , , , , 4 , . i^^*) •• 2 stotnüi Luzarjev.........100 , , r..652 , Karlovika nemšk» ietu * pulkovno »odnijo . 2f>4 . , 2J.U»2 , Topničarji......................>3 » - » NadMotnU» Žuml.erk in SluuJ.....iOl . . la.isa . StotnUa Tum..........1'« « 7.035» , StütuUa Ogulin.........SS» p . .. Ivan Stfklawi: llcrljünl \. TurjaÄkl, karlovSki i^-Doriil. 101 Z Jlirjein Fraukopanom, sinom ;;lasovitejfa Vuka, «c jo Her-banl X. Se precej /.lapil; ali ko je Ic-ta K'ta lOtJl. nmrl, ter je namentiiiiitvo prevzel Teter Zrii\j»ki, seje porodil ine-ta pobiral obilne dohodke karlovške in primorske Krajine, .še dokler je bil Peter Zriujski uadstotuik v Seiiju, sta se hudo sprla radi slnžbne^a podn^čja. Leta je izdal bojni svet StotnO« lliirilovič in Skrail............ftl mož, plaJa 4.815 glrt. Stnniija TonnJ..................» » - Vojv.>i\in t nemäko slutnjo ali {«-to . Iti tnoi, pla^^a S.160 |i1i1. Htrafai............21 . , 3.1S0 , Nemški zagtavnik, »traitn., pudilcšetnlk lu trobci 14 , , l.UiV* . NnuiSka vojaka v tnli\javi........ . &-47-i , Uratlnik i nemiiko f.vto t z^on^i trilt^avi . . KI „ , , Orožar in tupničaiji........ » , , 1.0.12 , finaiki stražineštpr. vmlar in trobci. ... 8 , , 9Š2 , Tri vojvodutva »ciOiika........KW , , ".78« « 7.apov*>i1ni$tT0 Hri^........« « 8.040 , Za|>ove2« , Prva za SenJ..............................4« , Za lač .itraži v SenJuki tnliOari . .................24 . .->3i> mn2, pla^a 44.052 8><<- V«! struitki za voj«ko vge«^ karliivitke((a )r«>neralata: 171^7 mož 143.488 eld. Izkaz »truSkov za avdltoija in priseŽnlkc ct-saruke polkovni&kc »cslnOo lirva.*kc in primontke Krajine: l'olkovnläki avditur me»ežno tO (fld. .Jetnirar in tryc prinežnlki vsak pu 10 , Pisar _ 11 , Pri iiadRtotnüi v Kotu» ji' bilo v ^Iu2bi do moi, ua katrrt- »c ju potroJilo ua leto 3().7ti4 Koldinaijev; «totn^a t Otnč«u pa Je ütela li'i moi, a letne(;a struüka m t^o je bilo ^foldinarjov. Vojvodiitev Je bilo v vnem 17, a twL v<(jakov 510. Na nje wr je potru-Silo idioz ccl«> let« »O.ISJS gld. VojaSka ubla« Je predložila, da bi moglo razpuAtiti niupn'j toJvodstvo v Kritju in potem dmicu r (Itučcn; a tem, kar bi se na M načiu pribranilo, bi ae mogla iboU^ti plača nekaterim (««tnikom. Ii>'.> IvHn Sti'kln»»: HertianI X. TurjiUki, kariovški ir«nintl. nove |»r<»|)ise zn vojaik« sIužIh»; radi (c-ra se jc potn7.il 1'etcr Zrinjiiki pri cesarju, a llerhanl pri bojiioin svetn. .SIcdiyiC je rešil V80 to neugodno ra/])ravo sam heopolti I. z odlokom z Onnaj». Cesar je odjfovoril, da mora liiti poslušen nadstotnik v Senjii po starih in nonli propisili najprej cesarju, |K)tem l»ojiiemu svetu ter generaln karlovškemu. To novi instnikeiji je vzel p-neral Herbart X. 1'ctnj Zrinjskemu Otofee, česar pa eesar ni odobril, kajti po instrukciji iz I. ItiCMi. so bile izroeene nadstotniku v .Senjn tudi trdnjave v Otoecu, Hrinjn, Mrlogn, Ledenicah, Tržen in Klani. Fo novi instnikeiji se to ni smelo izpremeuiti, ker je ta nadstotnik podložen le cesarju, bojnemu svetu in {reneralu karlovškemu, a častniki v omenjenili trdnjavah zopet naiLstotniku v Senjn; zatepidelj naj ostane vse pri starem, posebno še radi tefja, ker je (Hoeec tako na strani od Karlovca in «c med obema mestoma vzdijrnjejo neprehodne giirv, pa bi bilo prekasno iskati pomoei v Karlovcu, ko bi je bilo potreba.') Heri)ard X, je obdikem dvom (16.').")—HM»y. Zategadelj se Herbard ni mnogo brigal za krajinske razmere, nego se je bavil raje z gospodaretvom na svojih jMJsestvili, in tukaj je tudi po navadi živel. Xa Krajino je dohajal samo takrat, kadar je nre-tila kakšna posebna nevarnost od Turkov, in pa kadar je bilo treba pobrati dohodke mastne službe. To je Petra Zrinjskega ■) H. I^rtpjiMi/, Spomenici lirraSkr Kn^inf II. str. StiH—;t09. ') K. .Spnmi'niri lirvatuke Kri^)in« H. iv. »tr. .HOH—30». Spo- menica j« izdana na Dunaju lö- grudna I. l^liVJ, Ivan Snkla-ia: II.Thanl X. Tiirjaiki, karlovSki cmieral. 103 hndo jezilo; vendar jia zato ni zanemarjal svoje sliižhe — saj je bil junak od pete «lo jrlave ter je l»il s svojim bratom Nikolajem najhujši ter najnevarnejši sovražnik Turkom. Ko je lian Nikolaj prejranjal Turke ob Dravi ter namesto izffnbljene Kaniže sezidal pri izlim Mure v Dravo novo trdnjavo, N'ovi Zrinj, se je proslavil Teter s sijajno zmaj^o pri Jurjevih stenah blizu Otof-ea. Hosenski paša Oenj^ie je bil sklenil h-ta udariti na Hrvaško z 10.000 Turki. Od Jurjevih sten seje spustila najprej prednja strasta kakih 1000 janiOarjev in spahijcv (redna vojskam. Hrvati 80 to eeto napadli ter jo veejidel pokoneali, a kar jo ostalo, SÖ zaplenili, med drugimi tudi njih načelnika, brata bosanskc{;a paše. Zdaj je prišel tudi j)aša na bojišče, itAi(', Povir^t trraiU Kürlovca »tr. l'.M. I'Uiiin lliTliarilu .V. v rililuUkein urtiivu na Češkem, piivina 21. vin. U-tnica I.Viß nc niorv veljati eü tlcrtiarda ti> ji> j(<>tovo tii^kuvna puiiiota iianiettto lfi.">n. Nam ni znan», iia katerem vini je osnovana ta tnlilev Petra liaro vedeli, in zategadelj tudi tožbe Herbarda X. nasproti knezu Lobkovieu glede Petra Zrinjskega nis«) nič p<»magale. Tudi naseljevanje Vlaliov na hrvaški Krajini je dalo povoda muogim prepirom med Herbardom X. in Tetrom Zrinj«kim. Znano je, da so eesarski generali radi sprejemali Vlahe na Krajino, Iyer so jim dajali po navadi zapaAeena zemljišča v posest. Ker si je pa drhtvna oblast krivično priiastovala pnsta zemljišča, ki so l)ila poprej last linaškiii piemieev, so sc le ti prav pogostoma pritoževali pri bojnem svetu in tudi pri eesarju, češ da naseljeni \'lahi nočejo priznavati njih za svoje vlastelinc ter jim tndi ne odrajtovati predpisanih davkov, kakor so jih plačevali poprejšnji prebivavei na takih zemljiščih. Iz tega so se izeimili jirav hudi prepiri, ker so eesai-ske oblasti podpirale Vlahe iroti vlastelinmn še posebno s tem, da so jim izdavalc pose jho svoboščine. Tako so Zrinjski in Frankopani imeli s karlovSkimi generali radi Vlahov mnogo dopisovanja, a seveila tndi prejiirov, ki so se končali za nje po navadi neugodno. V tem času je bila hn aška Krajina že polna >'lahov, in vendar so še vedno dohajale nove čete. Tako je prišlo 1. Ui.V). v ogulinsko Krajino vlaških hiS (140 oseb in mnogo živine) iz Koreniee s pt^sredovanjem nekega Slilača, ki je poslal v Otočee svoje poroke, (ieneralii llerbardn X. so bili ti Vlahi v.šcč, ker je mislil I njimi nadomestiti one Vlahe, ki so bili poliegnili ravno takrat iz Sv. .lurja nu l5eneško. Zatorej je predložil bojnemu svetu, da se naselijo na zapnščenih zemljiščih pri IMaškem ali pa pred Ogniinom in Kapelo, da bodo tako malo vameji pred Turki, ako bi se jim hoteli le-ti osvetiti. Obenem je prosil Herbard X. cesarja, naj naroči kranjskim stanovom, da pošljejo tem Vlahom potrebne hrane, dokler si sami kaj ne pridelj\jo' i Kavno v istem listu je sporočil Herbard, da so se Tnrki zadnji čas umirili, le pri Kostajniei da se še zbirajo, da udarijo na Dalmaejjo, kamor so se že zdavn<\j namenili. ^ Turki na meji pa 80 nevarni za kristjane tudi radi tega, ker trgujejo z bene-čanskimi podložniki skoz Karlobiig, in sieer ne samo s soljo in ') R. L«pj«Si<-, Spomenici lir>atiiki> Kn^iiio II. utr. 2!>0. Spi.monioa ori. Ibid. »tr. aui. Ivan Stekla«!: llfri>»r(l X. Tiiijaiki, karioviki pi-ni-nil. 105 raziu) drii;;«» rolui ncfro tudi z orožjoni. To rulio priiiusaju pre-Itivavci otoka I'a^^n v Karlolia^, kamor ])ott>in prihajajo Turki po rolio. Ta trgrovina Iii se dala «irer zabraiiiti, ko hi sc inoj^la v Karloha^' pošiljali hrana tainošuji posadki po suhem, kar je pa sihi tfžavuo ratli slabih potov; morje hi pa Ik'iief'aiii precej zaprli, ko bi se ž iijinu sprli. .Sicer pa je llerbanl X. prepustil razsodbo v tej stvari samemu cesarju, ki je najpreje odohril vse fjeiieralove odredbe,'i kesiieje pa iz 1'ožuiia |irepovcdal trp>vino med Turki in Heuečani v Karloha;;n, poslavši za]»oved Itojnemu svetu v tirailee, ki naj o tem sjioroei karlovškemu ^'eueralu. Vlahi naj se za zdaj naselijo v ('laškem; v prihodnje pa mora karlovški general sporočiti vselej prtj bojnemu svetu, nep» sprejnic take doseljenec, da se more o tem sklepati, kaj sc ima i. njimi zpiditi, kajti hrvaško-o};n»ki stanovi so se vzdijmili odločno proti temu, da se seli v Krajino toliko teh bejruncev turških \ lahov), ker oni ne hi radi, da pride Krajina v njihovo last. ') Ker so dohajali Se vedno novi Vlahi v 1'laški, poselmo I. in sicer z dovoljenjem Herbanlonm, seje temu ustavil Krištof Krankopan, katcrcfra last jc bil stari jrrad. Hcrbard X. bi se bil moral z njim sporazumeti, toda tega ni hotel storiti, in tako Frankopan ni mojfcl obraniti svojih pravic do svojega posestva, kajti Vlahi so ostali tamkaj naseljeni navzlic njep»vemu Uf^»voru.'i Vlahi podpirani od cesarskih fjeneralov so bili jaku predrzni ter niso hoteli vršiti deželnih postav, posebno ne onih frlekimi Vlahi in knezom Jurjcm Krankopanom, iMidgenerahnn karh>vškim, je bilo mnogo prepirov, dokler ni Krankopan popustil komisiji, ki je posredovala v tem prepiru. Med člani te komisije nahajamo tudi Herbarda X., ki je imel brez dvoma med vsemi največ vpliva. .luri Frankopau je prodal naseljencem gomirskim, vrbovskim in moravskim vsled popxlbe od IM. malega srpana 16.')7. kot vlastelin IJosiljeva in Severina za 10.000 gohlinarjev vse zemlje, kjer so se Vlahi naselili; a ker ') Ihiil. »tT. asi—i'.ti. ») Ibid. »tr. 2!>a—.»u«iiira od 7. vi-likesra tnvi»» Iß.'.S. ■) l{. I.o|>aiir, l'ovicitt grmla Karluvca «tr. l ili. Vi I{. l.opaiir, S|Miiiinniri hrvatske Krajin«- 11. ntr. 21»3—21M. S|Minn»im'a od l'i. vinotoka. V tij »puraonii'i »c luve I'ftcr Zrii^oki «crayit» uljtisl rl>iir M. sušea 16.V.1. z dodatkom, da more eesai-ska vlada Vlahe odpraviti bliže turške meje, ako Iti se z božjo ])onioej(t razširila kraljevina Hrvaška s pokoneanjem sovražnika ki-^eanstva.') Cesar I.copold 1. je podelil kesneje po-mirski vlaSki olieini še tudi neke dru;re povlastiee, da so si nio;;li izvoliti štiri sve vojaške zaslu^^e cesarju Leopoblu I., da pi imenuje za stotnika iti,'ulinskenici hrvaUkp Krajine 11. «tr. 2tt|—^95. „Waii heut oi1t>r iiioritcii ilim-h ifilttlifhf viTleyhiiuc il,i8 kwnlirreicli l'roau-n itejrcn n (f»-haltcn, ilie \Vall.i< ht-n .intJi auf »olchen fall vreiti-rtiindan unil in rlir (.Tiiniui-n alli-(fncdip»l<'n «olilBi-fallen nnrt buwelcli ihn-r kajr. May. aU h. vnd lamlsnirsb-n Itrlrict vnci rccomniandirt wenli-a iuö(.-ht«n. solt-he srclegpnhpiton aurh von der Krangciianiitehcn faniilia wUlvrnral» aligcU-Ht w«'ilfn wolti-n . . «) K. Ii pašir, t'oricii» trnxU K.nriovca »tr, 145—Hß. Listina izdana l!i. viiiutoka HWo. <) Ihid. ». Lopaii«', S|Miuii'nici lirvatukp Krnjini- ti. »tr. SIK» -.'«tO. Pnrofilo «•fuirjn od 27. niali-|;a trama 10?>S. ») llilil. *tr. 3it7--S0S. Spompnira ml 7. lintopad» Itliiit. •) Ibid. »tr. 314. V »pumcnlei od 2. irrudna 16*>fi. »n inipntOv NikolsO Dokiuaiiovlč „Valathus, Ooata nt voivoda Gomeriensis.* Ivan SU'klniui: Hi-ri>!irlma oni eesarja Fenlinaiida It. iz I. iCiJO.*) Brez dvoma se je pri tej priliki zavzel Herbard X. ') R. Lopašic, Spoiucnirl hrvatitke Kn^ine II. utr. MJJft. S|iunu-iiica Je izolla(!h nietflion»i;tia y iiAXili univirou dokonclianla, koteru »0 liualimu, ila it- nicü» ro. uvuku tipu krnvinu ujt-ilinall, kotoruirlia iO<'(liniania lizti icitzn pred na»z kotere nO liienlinin J uapuiiiitaniu, H. llerbanluü c-umen alt Auemperirk. •) K. I.opaMio, Spomenii i lirvatake Krnjinc II. «tr. 333—3;i5. Vlahi »o ai tolmatrili dane jim povlaittiee tako, da h» oni v viuikein po^tletlu «vohodni in ««^odvisni, pa da morejo delati, kar Jih Je vo^n. 1'rrd vscui so odrekli po-iduünoüt )li. V javni sknp»čini so m- i^avili Hveeuuu, da ne priznavjgo ittotn)j«ke iiuilnij»kc oltlaati; putom no zahtevali za aelie vani LjultUano in .ln);ovee, laut za^rebškeira skotit, in pa da ho odutranijo kalolifani iz Tn>i)(lva, kjer J« »tala ntJirinska katoliška cerkev, katero jc izroeil general llerlH-rntein zopet katoli-eanoni. \'iMiki knezi bo hoteli iznovie na.<«eljevatl IJnkokc iz Slavon^e in Bosne, kar Jim jc pa prepovcilal Hert)er«tein na podlagi pooldantive. po kateri je tu jmino zaliraiueno. fstanovo pooblastiee, po kateri »i je mottla vsaka vlaüka vjw med Savo in Pravo izvoliti »vojepa kneza, je razlui^al škof 8taniiuiv(jevie tjiko, da jo a tem vea prostor med ."»avo in I»ravo preplan »taroverwkini na-»etJeneem. pa «o »c z.-«to prtiUvili novi nanelitvi katulieanov okoli Caznie; oni HO a« eelo radi teira potožili resaiju Leopoldu I. in Ixijnemn «vetu v Cradru. 7m narodno vojsko »o zahtevali Vlahi poHetm« eaHtnike, kakršni »o htli oni v k-vlovški Kn^ini; toda Herberstein Jim te«a ni dovolil, je^ da bi vsled nove razdelitve vojvodstev na«tala zmešnjava, a da kc razen tejr* ne morejo dobiti zantarniki niti za kotnike, a kako Iii to bilo moiiofe pri peirih. Veliki knez Oümokrue Je toiil Ilerberstclna radi »»vojitve ostroga Itclorara, kamor su hudiUi lOH Ivan Stckiasi»: Hrrliaril X. Turj«Kki, karlorški RfiuTiil. za svoje vinlif pri svojem bratu Vajkanin. ti'tlaiijein prvem mi-nisfrii i-esarjevein, pri katerem jc posreiloval Hebersteiii, kr<>Č-at o zatrti Imni na Dmiaj. Herbanl X. je kmalti potem li. 1 <■)sili, da jim te praviee potrdi tndi na »tražo zapomlonia itlri voJv<)ro ni
  • ilobfMlnenui n.iiieljevaiyu bre* dovoljenja kr^jinskili stotnikov -so »e protivili kriüinski wipovedniki že raili tepi, ker bi oni na ta naein izgubili uitiOBo svojili dohodkov, ker je bil obiesO. da Je dala vsaka nova hiäa enega vola. I{erher»l«'iu je branil ta obie;(j. «?eg eiti>ti «por proti »totnikoni, a po»4>bno proti generalu Herl>er«teiuu, kot upravit4-IJ" varaidiuske generalije. Privrfenei Oitmoknieevi »e zbero idioroieni v veliki ninoilini ter napadejo Križevce. Zahtevali »o, da se vsi zaprti izpnste, sicer bodo vso okidiect požgali in porobill. 1'pornike sta »niiUila n:Oveč dva mniha, brat in bratranec «»smokrtifev. Ona sta spravila Vlahe poil orožje, ujela Vifkosana in nekoliko lyc'govih prijateljev ter jim odrobila glave. To Krajini sta razširila glas, da bosta vsakega ubila, kdor se bn njima upiral. Osmokničevih prlvrifceneev »e jt> zbralo samo iz križevske stotnUe več nego ir>00, a paj na Križevce, kjer je pn-bival llerberstein. Toda tudi Herberstein ni miroval, a ker Je bil spreten, smel in iz-mišUiv, je zbral hitro do 3.MK1 katoliških Hrvatov in nekoliko vernih Vlahov. Tiy vojski »e pridruži Je &oo moi škofove vojske iz Ivanlea in Oubrave. » temi četami udari Herberstein na upornike ter jih do knya pob^e na rovlškeni po^u. V osmih dneh Je očistil upornikov ves knu; vse je bilo preplašeno in mimo. Oeneral je ujul vni vodje, iu po obsodbi polkovniške sudu^e so Jih Iv:u» Stpklasa: llerbard X. Turjaäki, karlovški (reneral. 109 l>ojni svet, se jc zavzel zanje ter izposloval to potrdilo.') Isto leto (IßÜiSi je potrdil cesar Leopold I. ofrulinski občini vse jxtvla-stiee jjlede sodstva, poUimnja tržne;ra re^jala in plačevanja desetine, kakor jih je bil dal llerltard X. že leto poprej svojim vernim I tjjulineein.^) iiHiiirtiti na tl»«tMii nipstii, kjer M» liili oni itopn-J nI» glavo ((jali Vukonaiia. Mrt{a |mimtiiv|j('na vT-lika knez», ivauiüki I» kiiprlvniškl, Vnkovii' in Kvinanič. fpnr 1«' ji- t.-ik« koiK'al. Toda rdaj ne Je ifačfl,i buda iMirlia pniH iiinihoin, posebno proti vlailiki ^ükufin Gabrijelu Miakieu. katereira Je naüaiiil llerberxtein na vMik uni^in oiUtraniti, dn bi mo^ol potem laže jiiriti iingo nieteiu v (irailue in na I>anaj. da sporoei o kraJiiiNkili .st^areli n:^vpHmejnim oüclmni na eesaritkeui tivoru, poitebno niiniMronia I.obkuvicu in Iviuiu V:\|kar*Ui TurjaSkeinu. Že tukiy je predložil llerberstein. ila se i^premene povlantiee ter za v»el«j ustavi volitev knezov. So. i^riitlua IGdš. I. iu> izdali izpreniei^ene porlastice, v katerih ne pa posebej omenja, da se izpremenibe ne tiijejo \'Iuliov, ki so nas4>ljeni na zeniUiüi^ih vlastelinov, diihovnih oblanti in unedlili Slavoneev. \'olitve starejiin ter Hodnge »« liile dovo^ene po novmii praviluikn le po mestih pod nadzorom i'a.nnlka; Hlediijif »eje tiik.'O prepovedalo vsako nadalji^c nastelje vanje iz Turüke brez dovoljeiy.-i dotlene oblasti. Obennni .so pojavili p»saliaklra. pa da oživi zopet unUo, amre lli-ritard X- v Karloveu; a niesee dni kasneje je bil niyvef- » pusreilo-vai^lera Vajkar«Ia Tiirjaikega imenovan za kariovAkej:!! i^enenila sani Herberstein. 1,8. riSeneira cveta 1. lüüy. poroča ix Mediinga pri DumOu beneeanski poslanec Marin Zorzi svoji vladi, da Je postal grof ■!. llerber»tein s posredo-vaTyem kneza Tnrjaškejfa karlovški general. Acta conjiirationem bnui Petri a /rinio etc. spertantia eolleitit dr. Kr, Kaj'ki. /.aKTubiae 1S7.H. str. 36—37.) M l{. Lopašic. Spomenici hrvatske Krjyine II. str. 38.S. V tej spomenici od .H. prosinca I66S. imeniOe llerbard X. (»(.'ulince „dise tapfere mnnseliafl Cr^ibatischer nation, welche vor vndenkhiiehen jähren berr den posten (*^ilin del'endirt vnd erhalten haben , . n Ibid. Str. Sar», Spomenica je izdana v (iradeu ä l. kimovea I. Cesar Leopold 1. ]ionji^e Ouiilincem pravice do vsega doaeade v takih sluCi^ih, če ne iznaša več ko of^-ski tolar, »odniku, če |e veča, j>a stotniku, in «ieer s to opombo, da da vs^ tretjino siromašui cerkvi. 110 Ivan 8tokli(rav-Ijanja med Herbardom X., Petrom Zrinjskim in vojaškimi oblastmi v (Jraden in na Dunaju. Tako se jc izjavil llerbard X. v obširni spomeiiiri, da se naselijo omenjeni Vlahi na 1'laškem jiolju, K^jer naj «e postavi tudi ziitr.uiiti, a ko Iii w liotrl kac<>ri novi iio»taviti, mora to ilovoliti k »totnik, ila nr lioilr raili t<'ijn toliko pri-pirov. Tu
  • ki obrini, ilii mon* x ovojimi pn^cAtvi po Kvuji volji razpolagati, toda It' nu-il seboj, no |ia prodirati jili ti^ceni. O«' kdo «ivojf z«-mljiü<'r iziftibi radi kaki(n<>(ra pri<»t(ipka. ali <'i> .h<> pr4>9fli brez ilovuUiTiua v dniüo zciuU", potem ni^ stotnik po »voji volji ali z znai\jeni i^cnL-ralovini nd-loft glede tc zemlje ter jo podeli onim, ki Je imajo malo. Oi;uUnri im^)o pravico izvoliti «i z znanjem «totnikovim vwiko leto Bvojetra «odnika In 4—6 prisednikov. Če general kariovški ne potrdi «udnika. si morajo potem drui;e)^a izvoliti, vendar pn more tudi «ani general katerei^a postaviti (H) svoji volji za eno ali vei^ let. Vojvode im;go pravico, da pret,'lediOo vso robo, kar »e je prinese v tnliuavo na tr)f, ila jo z znanjem Ktotnikovim oeenijo po praviei ter pobero tržnino, od katere dobi stotnik polovico, ostalo pa vojvode, katerim Je strogo paziti, da se ne dela nikomur krivira. K. Lopašii', Spomenic' lirvat»kc Krajine II. str, 312. Thmo v lir-va»keui jeziku Je pisal l'eter ZrinjAki lastnoročno v Senjii S. rženeita cveta HiOl. ») K. LopaSie, Spomenici lirvat»ke KnOine II. »tr. Sl.H. PUiuo v lirva.4 mož, ki hi mogli braniti ves kraj. Vzdrževati i)a bi se mogli ti Mahi s preostanki od plač nepopolnjenili službenih mest v primorski Krajini in deloma tudi na Kranjskem, česar pa eesar ni od(»liril jrlede Ledenic, čeS da je neobhodno potrebno, da ostane tamkaj vse, kakor je bilo urejeno popny.'i Itojni svet se je zares sporazumel s Petrom Zrinjskim, ki se je ravno takrat vračal z l>unnja skoz Gradee v Seiy, ter sprejel ujej,'0V0 osnovo glede naselitve Mahov, Herbardovo pa je zavrgel, sporočivSi mn obenem, da to delo dovrši z Zrinjskim. Vsi ti Vlahi so niorali ostati vkupaj; vsakemu se je odmeril del zemlje, toda tako, da prebivavei Otočani in že |>oprcj v teh krajih naseljeni Vlahi niso izgubili nič od svojega posestva."') Peter Zrinjski je po dokončanem poslu sporočil bojnemu svetu in eesarju, da so se Vlahi umirili na svojih novih posestvih, katere jim je (m ;a to mesto »časoma jako povečalo,') DoUer so trajale te Innnatije na Krajini, ter se je širila niržuja med eesarskim ;;enenilom llerbardom X. ter rodovinama Zrinjskili in Frankopanov, so se pripravljali Turki za nov napad na Avstrijo. Sieer so kristjani zmapili Turke prav sijajno pri Sv. (totliardu na oj;rskoštajei-ski meji, toda eesar je vkljub temu sklenil ž njimi za Oj^rsko in Hrvaško tako sramoten mir v Vašvaru il. UUU.), da so se proti temu krepko izjavili ojrrski in hrvaški velikaši. Posebno žal je bilo Petru Zrinjskemn, da je sklenil eesar tako brzo tuli nepovoljen mir, kajti bil je zbral do KJ.OOO mož najboljše hrvaške vojske ter je hotel z njo u»tro;; v 1'la.škeni, ki {ca je '»il «ezida! Zrinjski z denarno |»ouioejo kranjskih stanov.') I'eter Zrinj.ski je bil na Dunaju, kamor se jc bil poilal po smrti svojega brala Nikolaja, da se potoži radi nepovoljnejca mira vašvarskega. Že takrat je mislil na zvezo s Franeosko proti cesarju Leopoldu I., a Je ne bi mojrlo priti do take zveze, je j^'ot^vo bolje, da se Ojrrska in Hrvaška sami sporazumeta s Turki, nego da su eusar zanje pofjaja. Ko je prispelo pa poroeilo o turških nakanah proti Hrvaški, je pohitel Peter /rinjski kot novi ban domov ter zbral hitro vojsko okoli sebe in sieer ne samo krajinsko nep) tudi iz ostale Hnaške,^) Turkom sporoei po svojih friasnikili, da je jiri-pravljen za boj in da se hoče ž njimi biti. Toda Turki {^a uo jioeakajo, marvee se liitro umaknejo v Bosno ter razglasijo na dalee okrog, da hočejo udariti na l>almaeijo. Strah je popadel vse na dunajskem dvont, ko so prispela tjakaj sjioročila o tem velikem uspehu Petra Žrinji^kega. „Da ni bilo Zrinjskega", pravi benečanski poslanec „bi bili Turki, ki mislijo vedno le na prevaro, pridrli v cesarske dežele, prekršili mir, pa bi se bila izciinila nova vojska." Zrinjskemn niso zaupali na Leopoldovem dvoru. Zato so se prepali radi te urnosti, kajti on bi mogel začeti ravno tako hitro novo vojsko, kakor jc zdaj sklenil mir. Cesar Leopold I. je bil v veliki nepriliki, ko jc Zrinjski ravno zdaj zahteval nekatera vojvodstva na Krajini z mnogo večo močjo, ncgo jo je imel do zdaj. Ministri I.eopoldovi so mu seveda odgovarjali, da se to ne ujema z bansko oblastjo. Vendar pa so morali popastiti tudi na eesai-skem tlvoni ter slednjič uslišati prošnje hrvaških stanov, ila «e Mnesti ban v svoje dostojanstvo. To se je zgodilo 1. 10(58, (..Vsar jim jc takrat od|)isal, da jim diyc bana, „ki se je proslavil z mnogimi deli, a na bojiščih si stekel neumrljivo slavo." ^ Kavno v tem ea.su so začeli na eesai-skem dvom razpravljati prav resnobni» ^-])rašanjc, kako bi se dalo v prihodnjo.sti živeli v miru s Tnrki. V zapadni Evropi so se namreč snovale nevarne spletke radi nasledstva na Španskem. Avstrijski ministri HO hoteli imeti na to stran |)roste roke, in zategadelj so se pro-tivili vsakemu spopada s Turki. Tako so se križale osnove Ihld. »tr. 400. ') Ibid. «tr. 31.1. S|innirniir.i i* Karlove» od 4. miši-a Ifirtj. Haron Sjuht (7.avri), |>o(l|7on(Tal. Ki|>ovrditJo obviu! v Itriigiinirih v iiiu- bana Trtra '/.rinj-■iki-s», il« iioi^p »Tlijo <'<'to v poiiinö na otoilin^ki) Kri^jino jiroti Turkom. 8ih>-niriiira Je pisana v lirN'aAkciii jeziku. Zanimiv j« dodatek: ,K:irloiinrc na rlian olt 10 liri pred pol norhioin na 4. mareli.i lirilo. iZ. IM, Krlilerieii» .''aiM'r, lilM^r lian> pro t4>inporo vire jienorali^". Ziiiuü: »Onliii.nii* poHtuiianui olH-tiiui Dntifiinielikdi n nike. Cito, eitisHin)«'*. »> T. Smiv in lnuia 1'etra Zriiijnkcjra, ker jo ta žolfi, naj Iti fc nadaljevala vojna 8 Turki. .Z velikimi in plemenitimi idejami je priMpel lian na dvor", je sporoeal večkrat beneški posinnee x Dunaj» svoji vladi, „liaiia navdaja ptreea •želja, da Iii /.vršil imenitna dela ter jiroslavil krščanstvo, in ne more mirovati, ko viili toliko lepe zemlje iieolidelane zaradi večne nevamoKti pred Turki. Kad bi s pomočjo beneške vlade odklonil to nesrečo od Hrvaške, in zato je rad dokazoval na zemljevidu beneškemu poslancM), kak<» labek bode Turkom prelaz na Laško, če nsvoje neka hrvaška mesta." 'j Teter Zrinjnki bi bil najraje eesarja same^^a pridobil za Kvoje namene ter prep>voril dvor za vojno s Turki. A nikoli ni prišel na eesarski dvor, tla ne bi juiRetil tudi beneškega poslaiu a ter fra nagovarjal za zvezo beneške republike s Hrvaško. To pi-yateljstvo med jtosluneeni beneškim in banom hrvaškim sta utrjevala zlasti dva članka, o katerih se je sploh govorilo, da se nahajata v mirovni pogodbi vašvarski; po enem izmed tistih dveh člankov ne bi smela Tui^ka pomagati Ogrski »roti ee-sarju, a po dnigem n,ij bi bil Tni-kom dovoljen pn- az skozi Hrvaško na Iraško. Splošna nevarnost bi p<» teh določilih za-pretila Hrvaški iii Henetkam.^; Na ecsarskeni dvom so dobro vedeli za osnove 1'etra Zrinjskega ter so ga smatrali zategadelj za svojega protivnika. Vrhiitega ga je obrekoval Herbard X. pri eesarjevili svetovaveih, češ vih prevelikih zahtev gležil samemu knezu Lolikovieu,") ki je imel takrat kot |iredsednik bojnega sveta opraviti z ogrskimi, hnaškimi in turškimi zadevami. Z njim se je strinjal v vseh teh vprašanjih tudi prvi eesarjev minister Vajkard Turjaški posebno od onega časa, odkar so se začeli dogiivori s Franeosko glede tajne pogodbe ) Il>icl. ') H. I^upaxi*', Povli-nl arailn Karliivc.-« »tr. 1'.>5. V |>i*mu «il as. ržcncipi cvfla H'iti.->. pli«' llfrli.iril X. Tiirjiiški o IVtni Xriiijski-iu: .Itcffi-lin-n »ii tlcii (imnitznii auch ih-Ik-ii iIoi llniinl»!)-! xii koinniandireii in incintT AliwoHi'nlit-it, wcK'Ih'H i'Iii vi>r«-iHlilii-hi>i» lii-|t<-liroii wclin-, nml irlcu-li nu viel, ;i1h «oh man fin nrnri« l'>ni;r'hrt''. •) Iliiil. I'i«m.i I'ftra Zrinjskcsa od HO. vclikipu travna KliiT. v riiil-ninkrni »riiivii n» ('rilkcni, l'n |>ri-pi!r<>f. T. SiničiklaMi. Ivan Sti klasii: IliTlmnl X. TurjaJki, karlovSki Ri-iicrtil. 115 pontčila o Petni Zriiijskoni, nuin ni /.uaiio, vorjetnu pn jc, saj inu jo liil brat pnivi zaščitnik iia ilvoni, ter jc on tudi Ic pn liralovein pripoiotiiii Itil postal karlovški j;encral. Tudi sc nam iii nlii-aiiil<» nobeno poročil« lleritania X. o pripravah 1'elra Zrinj-skcjra za zaroto proti LcopoUIovi vla«Ii, ilasiravno je Zrinjski iskal zaveznikov tudi med kranjskini, štajerskim in koroškim |)lemHtvom. Znano je, da je pridobil za svoje osnove samo šta-jerskejja jrrofa Erazma Tattenbaeha in p»riške;fa deželne;ra frlavarja jjrofa Karola Tiirna. Ilerbard X. ni iloživel padea Tetra Zrinjskejra. «vojej^a največejira ))rotivnika. pač pa sta f:a do7.ivela olia njegova brata, S'ajkard in Vnk En<;elbert. Vajkard je poslednjikrat sodeloval z Lobkovieem v ce.sarskeni svetu fjlede ofrrskih in lirvaškili zarotnikov 27. listt>pada KMiO. Nekaj dni kasneje (1(5. {jrndna je moral zapustiti cesarski dvor, odkoder ;ra je iztisnil knez Loitkovie. \'iik Kn;relbei1, deželni {tlavar kranjski, pa je bil med sodniki, ki so 21. malej^a travna 1071 obsodili na smrt Zrinjskepi, Frankopana in N'ailaždya.',' Poslednja leta sta nameslovala llerbarda X. Turjaškcjra v krajinski slu/bi velika stotnika baron Ivan .lakob 1'rank (t •.». svečana 1. KitUi.i in l)aron Friderik Zavrl iSauer;, naposled tudi nesrečni Frane Krištof Frankopan. 1'ri vsaki veči nevanutsti, ki je zapretila o«l Turkov, je priliitel seveda na pomoč vselej tmli 1'ctcr Zrinj.ski.-/ Ko je prišel eesar Li-opold I. leta l(jt.iO. v Ljubljano, je prispel tjakaj tudi Ilerbard X. Xje^'ov brat Vnk Kn^relbeil, takrat deželni jrlavar kranjski, je sel cesarju naproti doTrž.iča; Ilerbard X. pa jc jiričakoval s kranjskim plemstvom dežclncfra kneza pred Ljubljano samo, in tu ga je lepo nap>voril v satom med najodlienejšo {jospodo. Cesar se je zahvalil s prijaznim nasmehom, in nato so mu poljubili roko vsi prisoiniki. Z Ijnb-^anskega grada jc naznanil potem strel, da je cesar stopil v mesto. Tri tem slovesnem vhokriti s ]iodscdlieami, ki so bile vezene z zlatom in srebrom, vitezi pa so bili v narodni nošnji, imeli so kučme iiakičene s perjanicatni in črcz ramena tijuri'<»ve kože. V desni roki so držali dolge, s svilenimi viticanii ovite sniiee. Tako je bila pri velikih svečanostih po navadi opravljena telesna straža, ki je spremljevala glavnega zapoved-nika krajinske vojske. Valvasor omenja,*) da so pred to četo po hrvaški navatli igrali na turški način štirje muzikantje, namreč ') Auifust l»iinltJt, CoMliiilito Kraln*. IV. TliHI «tr. J.'», *) l{. l,o|»ai>ir. Tuvifüt inr:iv»ki (rrncral. ilvH |>iskača in dva l»olHiarja; to je liilo Hov«';;rskem in llrvaškem. Mali so se takrat eelo za Karlovee, ker «e je bil o njem izjavil eesarski merjavee Stier, da se ne more resnobno braniti, nep» da g;a morejo Turki iz Miliača lahko osvojiti, ako fja napadijo z veeo silo. l'o nje;;ovem poročilu sta jra neki najbolj l)ranili (lliua iu Kolpa, a jtrav malo n>vi in nasipi, ki niso bili niti dojtotovljeni. l'o zapovedi llerbardovi, ki je bil po trditvi kneza .Jurja Krankopana prav izve«len v utrjevanju, «e je imela pre-•rledati točno in natančno vsa trdnjava ter po mo;^»čnosti izvesti vsi po])ravki in nova dela. Sklenilo se je, da se napravi nov nasi|i na Kolpi, iu izdelala se je tudi osnova za trdnjavo v (Irliei, ki se je začela pa zidati šele I. 17:K)., a se ni nikdar dojfotovila. Merjavee Stier jc predložil, da se postavi sred trdnjave velik stolp, kamor bi se mo^la vojska umikati. Stroški so bili proračnnjeni na ir).lKM1 goldinarjev. Ta stolp se je sezidal I. l(>fa ostane pa vsa vojska ziirana blizu trdnjave, je predložil isti ./nri Frankopan. da se postavita dva velika hleva za konje, eden v trdnjavi, (>♦>. so popravljali nasijie karlovškc trdnjave, ter so hrvaški stan<»vi na posebno željo cesarja Leopolda I. |>ošiljali svoje kmete na delo, da se zmanjšajo vsaj deloma stroški vojaške uprave.'I ') K. I,n)iaii«% SpoiiM-nici linatnkii Krajini' II. sfr. 310; K. Lopaiiič, I'oripHt graila Karlovra «tr. 3S—Sit. Iv.'iii Sifkliiwi: llt0. so sezidali en del saniostana, popolnoma dogotovili so ga šele 1. 1(370. Tudi nis*> imeli redovniki iz početka dovolj «lo-liodka za svoj obstanek. Od mesečnih gld., ki jih je dobival župnik, jim je utrgal general llerbard Turjaški 12 goldinarjev za svojega vojaškega kaplana. 'J"o je tako uvredilo redovnike, da so sporočili po provineijalu Janeiču vojaški obla-sti, da so nakanili oditi iz Karlo\ea. Med tem pa so karlovški generali preskrbeli frančiškanom novih dohodkov, ki so obilno nadomestili poprejšnje, tako da se je samostan do leta 1670. tako razširil, ila je v njem prebivalo že TJ. bratov. Frančiškani so prevzeli tudi žui»no cerkev sv. Trojice, katero so bili kranjski stanovi leta U>44, na novo uredili, llerbard Turjaški jo jc leta malo razširil, ko je tlal sezidati na zapadni strani lauretansko kapelico.^) Karlovški generali so morali skrlieti neprenehoma za re[cd temi vlastelini so bili posebno poznati Zrinjski in Kraukopani, ki so imeli takrat ua Krajini največ posestva. Jeli potem čudno, da nisu mo},'li 9 llerbardom X. Živeti v sloj^iV Mrzili so Herbarda pa tudi radi tepa, ker jih je, kakor smo čnli, čniil in obrekoval na ee,sar-skem (ivoru in ker je svojim četam dopuščal, da so svojevoljno gospodarile po Krajini in mučile sirohiašni narod, mesto da bi l)ilc pomagale Zrinjskemu v boju proti Tnrkoiu. lierbard X. je moral (lijc časa bolehati, kar jc Peter Zrinjski izrabil, da se je priporočal za njegovega naslednika v časti kar-lovškega generala. 4. velikega travna, tedaj šest dni po llerbar-dovi smrti, je poslal Peter Zrinjski zadnje priporočilno pismo knezu Lobkovieu glede karh>vškega generalata iz Prešt»va na Ogrskem. ••) Bržkone ni vedel še nič o smrti Herbardovi; a X. rženega eveta je bil imenovan za kaHovškega generala grof J. Herberstcin. Iluila je morala biti borba radi tega mesta, a zmagali so protivniki Zrinjskega, zategailelj so zdaj izginile vse osnove o pomirbi z dvorom. Smrt generala Herbarda je dala cclo nov povod sporu med llnati in dvorom.'» Lrota, ki se je dolgo kovala, je ])ostala vsled tega dogodka gotov čin, kajti Zrinjskcga so s takšnim ravnanjem zares liudo razžalili. Herbard X. TurjjLŠki je umrl 28. malega travna leta ItUJi». v r>6. letu Bvojc starosti. "') 1'okopali so ga z velikim sijajem v ') \ alva«rir Iimi1 «im-iyeiic Imucile v (lokvarji-ni hr-viiM'ini tako-Ic: „Kaku pu jiniii**.^ Itrcü plak.inia?" ') EvgenU Kuniičlc opistOo v «vojeni ziroilovimkcmi romanu „fruUi Zriignko-Fnuikopiinska" v 8. p»;;luvjn str, l'it--t*3. Ileritarila X. In rOc^ovo •tnižbo, kak» »tmSno »o )(oiipuira poslanra bencSki vladi iü Mi-dlinpa I H. velikega travna tttua. ,1'cr la uiorle deli' Aumiierirli. ireneralc di Carlinttit, nam> diferenza »npra la provinione tra li Cniati o I» cortc.* ») To Valvasoijn jc umrl Hi-ritard X. Irta IftiiS. v ."iS. Intu svoj« starosti; po i\|em sta b> napačno letnico zapiitala tudi Avku»! Dimitz i Ge.'^fhichtc Kraiu< IV. 28f in 1'cler pl. Kadit« (ll.rbanl VIII. »tr. 7!».). [ Ivilii Stcklam-i: llcrlNinl X. Tutjaxki, karluvški »«^'■"'ral- <>'.• » Zaffrelin v tnlanji joznvitski cerkvi sv. Katarino iin li-vi strani r |»ri oltarju sv. Ij^iaeijc. kjer »e iiin je oliraiiil «l<» «laiulaiiei« na- ' frrolnii spoinctiik » slcclečiin iia|)isutn: EXCEI>LENTISSIMO AC II>I.MO Ü.NO DNO JOAXXI IIKItHAKD» K. J. COMITI AH AVK.«;PEKEEUXCTO DIE XXVin. AI'KIMS ANXO «ALUTI» MDCI.XIX. AETATIt* SIT.E LVl CONSOUTl Sl'O DE^»IDEKATl.S>i|MO II.I.MA AC EXCELLMA DNA D. ANNA ELIHAItTHA COMTI.-K.i. Ur. Fr. llešič je hotel i njo popolniti „pj'e^'led Ijudskošolskih knjig do I. 1842." (Glej „Popotnik 11)01, štev. 10., str. 310); oba sta sprejela tiskovno napako v naslovu — Oetnjak nam. Cvetenjak — iz prvcjija vira. Zbii-ka obse^ara enajst izvirnih pesmi, četvero prevodov iz nera.ščine, dvajset iz hitiuščine prevedenih izrekov Dobro diišeči klinei", str. 55—06), potem ,modrice ostrognate" (41 citatov, večidel iz biblije — str. 57—58). Po vzoru Danjkove slovnice in njegovih »posvetnih pesmi" je dodal deset ngank („Huinbleki ali bati — V'gonice^) in petdeset prislovic („Cvetje mudrosti» str. 61—64), ki pa ue kažejo toliko narodnega duha ko Danjkove. Razen prevodov in ..Predeveta" (str. 3—5) ima vsaka pesem po dvoje naslovov, n. pr. Leija — Deuica (6—7), Nepozabnica ') Iz ti»kovDlh ozirov sum pn-pisal vi«e citatc v iniico: m y »cm po-»tavil U. J. .š)Hiingi-r: Kiijiifviii •Imhit Iz L IHHU. lil — I)i)hn>teii stol (8—12), fJcrni lua viiha — Prošec (ia-20), Žalostnirc — MliulcinC pri gnr»'» »voje matere (21—28), Sirotica — Čeliea 31), K«iža — 1'astcrinka (32—34); (Vet večnosti — Kozinarin (str. 38), Koža prijateljstva — Mravlinjck (3fl—41), Cvet premiiiočuoBti — Kapla n« rožica (42), Koža dohnttnosti — Senca (43-47) i. t. d. Moralixnjot'a tendenca cdc zbirke označuje dovojj izdajatelja ^Pridig: za vso ncdeye in svetke" in v tem je vrstnik „pesnikov pridiprarjev" v Ahaceljevi zbirki. Knjižici je dal vsebini primerni motto: ^LOliezniva «'»'mtva inluilust! Kož«- »ejo tvoj» radost; Kuinjok Jt< gloial» kn-poHli, Vi»B devičjc čUtf leiiosti'.' V 1*17 UUVICJV VI»««.' » To misel razširjeno ponovi še v „Predcvetu", kjer pravi, . . . rožnifk J»? ilvo irtciUilo mtadoKti. V rOi'in vidi vmi krpe putrrhnili kreposti, lIlniKif uo ilrklle »vijc pravi! Icpoiiti. CilfJ, lH>li<'ka lit^a ti- i-ulost vn«ri, Ti »i|ick arilefi iK-tliiinost mifi, N» klinci ifiliat4!m pa iiiudn>»t illlši. i'oininont vttčy» te žuti pokUmvi. IVilHižnost pr(Jaielivi iH-lički xv<>ii(i, Na piiuineiiii rvcti'njaku oeonci. V iiKuIrici iMtruKiii pokora cveti, Sirotica lopa zatajnost vrli; Na učifi raol inartivoxt biiili. du No ruiica vMika, no vtuika »'vetica •lu (voja potlnha, ncdnžna dcrtcik! t<7Ča na kipi ti nila«kt^ lica . , it. hiTača, ki „dela račun" 8 kruhom; Iteli'^ra «loinri »«ehi, ržfujaka ženi, čmoznica ^ralionijaka svoji dcci, pU'siiivca »ivcu. Zii ti> prevzetnost g:a Itrixlnar ka/nuje s tem, da f;a namesto čez Muro pelje na otučcc in ^a pusti par dni Hame^a. kjer jc ^lad, najboljši učitelj, ,Titili »raliorijiiki »mIcd rešilno vožnjo Se brodnar pouči berača: „Nu iircvzetiiu, no nmlrl:^ krivnn V" Nrorl; VMS loii^. Ji^ iicbiii lUir: Stena CiOi-. K^'nu raa vUliji «krivno, Bo^cm oki si oilkrit vnikiUir." — Ko/ika opisuje svoji materi ptičieo, ki Vmi IjiNiru lili lindi »vm-r prileti, Xo xkerhiia kru krav, kila priileiii nu ikimj romala mi panti. Lovi luUlie priiv. Ta, vtirica k' mi-ir, No hodi po Itlati, Je lepa, ma siva, .Ma pa/ikn na m>; Jc Krp' pt^itcl nJcn', Xo hodi po vodi, Nc vtep« no({«;. Hkux lepa nn Hiiaiiia Oi«taui: le Ci ravno Je nkeritiia No delu skuz iiin.' Ta idilična sličica se nam skvari takoj, ko opazimo, da je le preračunjcna /.a materin nauk: .Tu Je iiUHterinka, Vnel delavua, »kerlina Lep' telti izuled, Kak vtieira hit'. Kak ti lil VHel iiHi)fla Viiel rista, iiedužiia Živleige t' ig<ü met'. 1'red grehom odit'." 1'rav v I)anjko>i maniri nam opisuje živo delovanje „čerstvih no maličkili zver-* v „mravlinjeku", ki ,Mnl" prav lepo Šego, Vsaka »poxnava leiio S<>>trieo, no Jo pozdravi', slavi njihovo tlelavnost, medsebojno yubav in prijaznost, red, snago, marljivost ter končuje: .Vüfi «e lepi red imet, Kakega iiu^o one, Vitoli «C luii.ill na i^e: Srečno boS vreden živeti." Ttdikokrat v vseh mogočih varyantah opevana snov o krat-kosti živyenja, seveda tudi pri pc»šniku naše zbirke ne sme manjkati, in ta r'<^'VOt preminočnosti" se glasi: .Kapla ua »ibki v«yei viitl, Veter jo vterga, spodi leii. .1. šl.>liini,'cr: Kiyiži-viii ilniliU U 1. I«»'.». |{itii«'ii lo|»u ljViii ^rožiiiHriii" iiai-odiiili iK-sini iiiti je dal siutv /.a nlc-iK-če |M-<»/.ajične vi-»ticf: ,Ti Hi VM'U *flfn, l.fpl iiKMii x|M>itiiii: Vi-rnoKt vM'li tcriii, I »Umi vmi-ll ilvi: Žitok n:^ z«'lcni V i\iniOI *anr dohrpmi:« Ohftinü nionoliij; ^Mladenič pri yrobi »voje matere" hrani Se tiiiiitam kako lirično iskrico, ii. pr, v 6. kitici nli IK kitica „Či «lotilm Ja* natiT ravno Vt'rto ino sl<«'rliu jo niolitvu tnuju !Hi«.-iHii |ioli8 cveti, AnjRfl ve»ne«a pokoja, Lepo je oplet«ni! No va« veii razveseli. On pokriva mirno mento, l»a te Rtauiili k' živlcuji Kde mi mati »pü» jhIhI- Slavnem", — te le mine »en — TU ja« molim vseli ivesto, Ino priAlI k" veiM^lei\Ji Da hi »laiiko »pali ni^. Zvolenib na xa*lui (len. runa NkrivnoHti lK>dočno»t! Ti boš nam odkrila vse, K.'O nam »kriva mlaj nazuenoxt. Nu raHklenie dala te, K da tvoj temni zakrov ifo»ti Ti raztreme« nekda nam; Te mo mell venelnoRti. Kere »o zdaO skrite tam, Itd. Volknicrjcva ,Lipa ali sladka krČ-nia" il)r. I'jyek, «tr. 16 do 17 ) navdušila jc .Šerfa, da je zapel „.Senci" v živalinili «lak-tilili svojo hvalo; to«la prijetni biimor „veselega pevca .Slov. goric" v njegovem srcu ni nai^el odmeva. Razbliiy'enost, ponavljanje misli označuje tudi to pesem. IŽ4 J. 8lfbinKur: Knjii«vni ilroltii is I. Il^t». 4 kitica: 5 kitica: l'a Ivpi xclfui uo rožnati pert J«< ta po IcocniovJI ii<» tmti Na (liigu na »Orku xa triiilnir prvftlrt, NJim iu>uca puritflc eo (lati. l'o»tclv i\jiiii pu8tclu nifhku, Leii no počinc «i larhk». K«la »unčni {ar uioeuo |>o Eciuli |^>ri, Popobiika milno ti vabiü; Opušun M) v' tvojcnil krili naapi, UoRtliva ti hiti nt^satiU. Nu tJik ilubrotUva «i iu»li, ])a rnakcin omo<'«k fpä dati, itd. Izmeti četvcru prevodov iz ncmSčine, ki m» izbrani «evoda I»o znanem pisateljevem okn^n, odliknje se po gibC-nosti tlikcije in luhkolnein ritmu legenda „Sveti Martin" (^48 —51.) Na berzum konji na »kak^ Kojak tam J<>zdi mladi, V »uldai^kl «lliibi zvettt »v Pwlä k' 'nem' daincni ((radi; Poritual okoli »ni^g leži, Od mraza zt-uila vkBm<-ni — Kupili) zlo klo|h>ve No dalč okol' bobovc. ,Nä Btari-c," mu Jo i^al junak, Pred mrazoui «e obari No. či bi 'mcl, bi pencz vsak Ae dal ti k' temi dari. ne k' na Ki 'k VHoke ailt; rei'ti zna! — y.iU} srečno, ki^ti mene Duinoiit &« dale i«>ne.* Neznano sever v' genu sUmi, Po kapi lOeniu plavi Ke Kipie meir, no ae kiidi Po iutkolaaiii irlavi; I.rdena je eelada vna. No ves ikarlatni pK-O^ neda Toplote ve£ zadonti. Ker gilkast Je no gosti. Poglej — en i«lal>i idrumak, Itre» Hilki\je 'kol k-dovja, Sloni skor' zmerzi^eni na znak Kre »lanaat'ga gennovja; Pa zd^l k' jezdaei on obrai Obemc ta, proseč na glas, No roko golo steie, Da sniileivje doseie. Podbol Jo koqja ročnega. No jezdil dobn* vole lai s* poiim pl^jšom dale ta K rez gore nu »koz dole. On pride v' grad — tam celi šok LUdi se nasmeji v' okrog: Vsakter se perbliiava No pU^ii posmebava. Či ravno vsak' se mn smeji — Mbdene za to nemara; Le, ila Je v' pnni trttdnosti, Po spanji luimo bara — Pa kuniiO v' miri Je zaspal. Je Ilug mn slatiko seqjo dal. Ki vso um spiioi ~ Nebeško da veselje. Jezdač na mesti postoji — Potegne meč bliičeči. No v' puni miioserenosti /omahne v' pli^l arderi — Kazreie ga-na dela dva. No *' solznimi očmi poda On eno polovico tiiročcti v' pešico. On vidi — kakor ai^gelci Se čUdeino sveüUo No nisoko prikloi^eni V oblaki tam klečU» — Med igimi pa zveličara Neizrečlivo lepega Vu sv^ji boiUi časti No visoki oblasti. J. Šl.tSU. 135 No i^lcj — CiiKpod xavltl J<> V eniefii »lilafilo. Ki zdi^j, iMjjnki znnnn ie, (Ja J« razvfiselilo; Zju-ttili no Je vesel. On »pnzn.i «voj'ipi plHjiJi ilel. Katfn'Ka na |>uti .le rovni ilal Riroti. (ionpod Ji' pl^jx pukazal No anjfrcloni J« n-kfl: »' totin» oblafilom clnp» Ji> Marti» inr nbivkel; KsO J<- »irotl storil tam. .1:» meni iitoijrna »poznAm — Plavilo niMika (? nekdaj priil za svojo ii(.nl Ivan Vrhovec. Ojiomba. Sicrr hi ur mpis holjr ht prar titnto uioral ijltiaili: „Nfkiij ihtiislor zn x;f<»htriuo müh (Mor nu aUt, ki similajo snluj h šmijnl uhski, frau-čiškiiiiski in Irnorski furi, juf zgoiluriita iisfatiiirihr trh irvh fnm", ii hH hi rrmltir /v jimhili/. /xprf-ijh än mj sr iot vj, & primsK rhmh rrr, Lahor ohriti uapin, in sicrr iiihihjo znanih, it tiikjrr šr nr shrnnih druhiinir. jiildjaiia ima «lanc« |)ft farii: Hcntpctcreko, šeiiUlavško, Konfjaki)bsko, frančiškaiisku iii trnovsko. Pn i (U e sta žc Htari, zadnje tri so pa — kot fare — priincronia Se prav mlade: nastale so še le zadnja leta X\ lll. stoletja, kar ni vsakemu Ljubljančanu znano; mar-Rikdo bi te^a tudi ne pričakoval ne. Imenovane tri fare so bile ttstanovljene vsicd odloka, ki ga je eesar Jožef II. izdal dne 2. oktobra 1783. leta. Izločile »o «e «leloma iz senklavške, deloma iz šentpeterske fare. ŠenklavSka je obsegala takrat vse me^to, kar jc bil<» ubzidane^i (intra mnnm), zunaj mesta pa vse Krakovo, Trnovo, in kapu-einsko predmestje, to se pravi: kno stran Slonovili ise«laj 1're-šernovih) nlie, Wolfove uliee, Kon-jresni trjc (Zvezda), Seiiellen-bnfjovc ulice in (inidišče. Ves sedanji „kolodv<»rski'' (IV.) del mesta pa je spadal |>od faro sv. Petra; pod sv, Peter pa je spadala dalje tndi Se vsa Spodnja Šiška in Rožnik, spadale so Clinee in Vič.') Uo dobe Marije Terezije je bila takozvana ,Notranja Avstrija ^lnneriwterreieb)" t. j. Štajersko, Koroško. Kranjsko in Primorsko v eerkvenem ozim jako neprilično in zamotano razdeljena. ') o ziroiloviiii il4'nt|>i tt r»ke in «'iikljivSkc fiirr iirtin»-)» t> priliki l«ilafi iiiuri'liiti p(jan<7 Kil (k'l, namreč na sevoru od Drave ležeči, je spadal pod veliko školijo salcbiirško, oznali nje sainostalnost se le leta 1027.') Cesarja Friderika l\'. nasledniki so nadaljevali pričeto delo ter se trudili, da bi ustanovili za najjužnejše svoje dežele, torej ravno za na.še, ]M»sebno nadšk<»tijo na domačih, avstrijskih tleh. Posebno sta se zavzela za to nadvojvoda Karol Štajerski in Ferdinand, znameniti poznejši ccsar Ferdinand II. Podajanja s<» trajala od I. l.V.H) U5'_';5. Novomeški prošt Albert Pessler se jc mudil v tej zadevi rci let v Kimu. Toda opravila nista imenovana nadvojvoda nič, in ravno tako nič tudi ne cesar l.eopold I. in cesar Karol VI., in sicer zato ne, ker benečauska republika tejia ni hotela. Posrečilo se je to še le Mariji Tereziji navzlic benečanskim Ufcovoroin I. 17,')L L stnnovila je nadškolijo v (Joriei. Prvi fjo-riški nadškt»f, frrof Karol Nikolaj Atteni», je prevzel v svojo du- ') ilitzintriT, kirt'lil. Kiiitlii'iliiiiK KruiiiH ni»v. KIiiiih Archiv II. p. ilS. IS8 Ivjin Vriiuvt'c: o imtnimvilri tmvtjttili IjiililJ.-inxkili tari'i. Iiovsko oskrbo vse ]ircj ofriejskcinn patriarliatu podložiu' fare primorske, kranjske, šlajci-ske iii koroÄkc. ()l»ciicin »C je povečala tndi ljubljanska škoiija. A vse kranjske tare tudi tlolp) potem še niso spadale pod njo. Spadale so tiuli že pod porisko nadškolijo, pa pod tržaško, pifeiisko, poreSko in pnijsku škotijo. Ta ra/.kosanost duhovnemu parstiivtvu {jotovo ni bila v prid. Odpraviti jo in meje ljubljanske škotijc «praviti v sklad s tedanjimi mejami kranjske dežele, tejra seje lotil I. 177:5. ljubljanski škof Karo! frrof Ilerberstein. Obravnave so hc vršile do 1. 17S7. šele takrat je zadobila ljubljanska školija skoraj tiste meje, katere ima dandanes. Obenem s temi obravnavami pa so se vršile tu
  • revelikc. Tako n. pr. so bili Dobroveani tudi takrat Se vfaraui k sv. 1'etni. To preveliko razsežnost far^ je f-ntila duhovščina ravno tako, kakor farani, ki so po nekodi imeli do svoje farne eerkve po več ur hodd. Zato se je ustreglo obojim, da je za blagostanje in sreeo svojih podložnikov vneti eesar Jožef 11. izdal že leta 178:5. za vse svoje dežele veljaven ukaz, naj se prevelike fare razdrobe, ter naj se iz njih napravijo nove. Cesarjev patent je izpodbo«lel tudi Ljubljančane. 1'rvi so se oglsisili za novo faro irebivavei Starega trga (ireeej leta 1783. Njih izgledu so še isto eto sledili Krakovei in Trnov<'i, pa prebivavei (iradiSea iii kapueinskega predmestja. Cesar Jožef 11. je v dogovoru s Skotijstvom rešil njih pi-ošiye kar najhitreje ter dovolil, da se ustanove v Ljubljani tri nove tare: šentjakobska, frančiškanska in trnovska. Seveda je bilo j»a z doiolitvijo še malo storjenega, zakaj za ustanovljenje teh farä je manjkalo najpotrebnejšega, — noveev! Novih cerkev res ni bilo treba zidati, nahajale so se na vseh treh krajih, dve sta bili Se eelo prav veliki, šentjakobska in frančiškanska, čeprav nista bili v najboljšem stanu. Toda, kdo naj zida župnijska poslopja (stanovanje za župnike in kaplane), kdo naj i)reskrbi cerkveno opravo in druge take stvari, kakršne so pri farnih cerkvah neizogibno potrebne. Nekdaj so bile ljubljanske eerkve s takimi stvarmi pač bogato i)reskrbljene, za notranjo in zu-imnjo ülepSavoin opravo cerkva so pobožni meščani prejšnjih časov žrtvovali ogromne svote in so bili ponosni na to, ila tujci lepote ljubljanskih eerkvsi kar prehvaliti niso mogli. Toda letji 178:5. je bila večina teh eerkvji že zapitih, in znotraj so bile videti, kakor bi bili razsajali Turki po njih. tvan Vrhovec: O iistaiioritri novl» ustanavljanji fare pri sv, Jakol)ii že blizo :KX) let. Kdo jo je bil dal zidati, je težko reei zagotovo. A najbrž so jo sezidali av^'uStiiiski menilij 1. 151 Avf,'užtiiiei HO bili prišli v Ljubljano že leta 13GG.') Poklieal jih je bil celjski {riT»!' Herman ter jim — ue pri sv. .Jakobu, ampak — v kapucinskem predmestju, menda konci Slonove nliec, odkazal malo cerkvico, posvečeno »v. .Martinu in ev. Janezu Krstnikn. Stala je pred fipitalskim mostom, najbrže nekje tam, kjer stoji danes frančiškanska cerkev, ali vsaj ne daleč proč od Jam. Dobrih 1(X) let ni av{?uiHneev motil nihče v njih pobožuosti. Ko pa so v drugi polovici XV. stoletja jeli prihajati Turki na Kranjsko, na]>očili so tudi za avguštince hudi časi. Zunaj mestnega zi-dovja bivajoči so bili v večni nevarnosti. Leta 1470., 1472. in 1494. 80 Turki, ta ^uti sovražnik Kristusovega imena, razsajali po ljubljanski okolici s tako silo, da avgustincem zunaj mestnega ohzi«lja ni bilo več prestajati. Poj)nstili so il. 14m.) svoj samostan ter se umaknili v mesto, in sicer na .Stari trg, tja, kjer se nahaja ter odšli v Reko, kjer je bival njih provincial.'^) Od avguštincev kupljeni sam«>stan je dal cesar Ferdinand I. prezidati v hišo, katero jo namenil za onemogle rudarje idrijskega nidokopa; v poznejših časih ])a so sprejemali vaiyo tudi doslužene, v boju za cesarja in domovino ohromele vojake. Take zavode, v katerih so onemogli in betežni ljudje ') Valvasor XI. p. «94. ') V.ilvai»«r ibiil. •) I.nras Miniarliitsrli h.it lUnii IVU-r I'aytriiii sc-in Hau» in U«T Kowii-am E^tf i" r ibid. Vii'i'iliim»ki arliiv I. IT. 130 Ivan Vrhovec: O uxtmoritvi novojtih UuliUHnskih fanV brc/, Kkrbi za svoj vsakdanji knilick Živeli za.Sezidati }ja je dala starini onemoglim Ljubljančanom na dobro ogrska kraljiea Kli-zabeta. Imenoval se je „meščanski Spi t al". Po njem sta dobila svoje ime si»italski most iu Spitalske uliee. I >a .so novi Spital pri sv. .lakobu razločevali od meščanskega, imenovali so ga e es a rs k i ali tudi dvorni špital i Das kaiseriiclie, auch llot'spital genannt >. Toda ta dvorni spital ni dol^» služil svojemu namenu. I'roti koneu X\ l. stoletja, I. l.'>97., je namreč poklieal vnuk ee-sarja Ferdinanda L, nadvojvoda Ferdinand, v Ljubljano očete so »e izjtrva naselili blizo šenklavške cerkve. N'a sedanjen» Vodnikovem trgu, zraven Mahra, je stal takrat že jiar stoletij star samostan, v katerem so do pi-otestantovskili časov bivali frančiškani. Ko pa se jc luterauska vera širila veilno bolj in bolj, izpraznil se je frančiškanski samostan kar dinlobra; frančiškani so pobegnili pred luterani drug za drugim. Nadvojvoda Ferdinand ga je prepustil jezuitom, ki pa niso ostali «lolgo v njem; kajti bil je že na pol podrtija, vrhutega j>a tudi zanje premajhen. Zato so želeli zgraditi si nov samostan, priineren i\jili številu pa tudi dostojen s])oštovauja, ki so ga uživali med krščanskim svetom. Sredstev za to se ni manjkalo. Ziilali so ga z luteranskiuji novei! Nadvojvoda Ferdinand je dal namreč protestantom na izbiro: ali naj princso izpovedni listek, (to se pravi, postanejo zopet kat) Midth il. <1|'1« hi.r. Yvr. I8.'ii. p. äü. Iva» Vrhovoc: )) »»tanuvitvi uovi^Kib Uiihljansklli far». 131 Temeljili kamen za novo cerkev je položil Skof Tomaž Hren I. IHll, ter jo 1. 1615. blaj^nwlovil. i'olajjoma so s pro-testantovskim «lenarjem pozidali ves sedanji iSentjakobski trj; in ves prostor med Ljubljanico in Žalijekom, Kožnimi ulicami in cesto sv. Florjana. Meščanske so bile le hiše nasproti šentjakobske cerkve; od mosta do.StiSke^'a dajal novi jezuitski samostan, od četrte pa šentjakobska cerkev, katere se je samostan dotikal na dolenjem in zgorcnjem koncu. Zazi:radba, s katero se ni mo;;la primerjati nobena dru^a v Ljubljani, tmli šenklavška ne; kajti vse današnje velike ljubljanske "cerkvc so se sezidale še le pozneje: frančiškanska 1. 1640., šenklavška leta lTOt>., šentpeterska I. ITW, nunska pa šele I. 174>l. Odkupnina iz dežele odhajajočih protestantov je bila za jezuite sicer jako bojrat studenec, toda jeznitje so bili z zidanjem zastavili vendar le v jireveč velikem merilu. Naposled seje pri-f,'odiio tudi njim, kar sc z;rodi ob takih prilikah tudi dandanes rado, da poide namreč denar I Sezidalo se je bilo in napravilo «lo takrat še le najpotrebnejše, drujra dela pa so se odložila na poznejše boljše Čase, taki» na pr. olepšanje cerkve od znotraj. Za katoliško vero ves pereči nadvojvoda Ferdinand in če mo-^iroČe Se bolj «oreči tedanji škof Tomaž Hren sta prejranjala protestante s tako odločnostjo, da leta It!ir>., ko sta bila cerkev in samostan dozidana, ni biht v Ljubljani najltrže noiien^ii jirote-stanta več, sicer pa le še tu in tau> kali posebno trdovraten plenienitaš na kmetih. S tem pa se je posušil obenem tudi bogati stu<44. ta stari spomenik podreti in kamenje odpeljati, bronasto podobo pa so prenesli v cerkev, kjer jc stala zadaj pri vratih do leta 1H70., ko so jo postavili zopet vun na prosto, a ne na jtrejiSnje mesto, pred cerkev, ampak na šentjakobski trg, kjer stoji še sedaj. Ko se je protestantom na Kranjskem najbolje jarodiio, osnovali 80 pno gimnazijo, latinske šole, kakršnih poprej ni bilo v «leteli. l'ač so se nahajale že pred protestanti IjutLske šole v Ljubljani in tudi večinoma j)o vseh mestih v deželi, a v njih so se otroci ličili le brati, pisati in računati; Kdor se jc hotel više izšolati, moral jc iti ali na Laško ali pa na Nemško. Trote-stantje so dobro vedeli, kolikega pomena je pouk za mladino; če so hoteli, da se njih kriva vera dobro tikoreniči, vcepiti so jo morali že novemu, mlademu naraščaju. Zato so napeli vse sile ter osnovali v Ljubljani gimnazijo. Ko pa so morali bežati, prevzeli so latinske šole jezuitje v svojo oskrlm, s čemer so se močno prikupili meščanom, posebno |)a plemenitašem. Zato so jim oboji na vso moč stregli v roke ter jih bogato obdarjali. Jeznitje so postali sčasoma ni\jbogatejši red v deželi, da jim je bih> mogoče ona zavoljo pomanjkanja denarjev I. ItU.'). ustavljena dela zopet nabila cerkev s prekrasno ka|>elo sv. Frančiška Ksaverija, na levi epistcijski strani, ki so j«) prizidali cerkvi v drugi polovici XVIL stoletja. Delali so jo celih deset let, od 1. IGtiT)—1G75., a posvečena je bila že leta lt>t>9.. kakor priča to letnica nad oltarjem. Tudi to kapelo so sezidali v hvaležni spomin na to, ila je bila Ljubljana obvarovana tedanje hude kuge. Ta kapela, prava zbirka umetniških drobnostij renesančne dcdie, nima v vsej deželi para. Kupola, okvirji oken in okrajki po stenah so bogato okrašeni z dragocenim kamnarskim delom. Nad vsakim oknom vseh je osem — je pritrjen lično « izdelan grb, v kotih, k,jer se stikajo stene, |»a stoje kot človek velike podobe. Lej»e slikarije na stenah predstavljajo dogodke iz življenja sv. Frančiška Ksaverija. Zelo dragoceno delo je oltar sv. Frančiška, ki ga jc izsekal italijanski umetnik .Jakob Con-tieri.') Stal je mnogo tisočakov, samo deželni stanovi so iz deželne blagajnice dovolili zanj in za kapelo tiOOO gld.^j Izgotov^jen je bil 1. 1709. Posebno lepi in dragoceni so trge angelji, en se- ') Mestna tania Cerkev sv. Jaknb.i v LJulilJ. p. IS. •) „l^amH.itrsprutokoIlp" raiUčnili let, «il I. I«»'»,'»—liOK v ItiidolAiiu. Iv,-lid altarjeni IcŽi velika iz najlepScjja marmorja i/.sekana podoba sv. Frančiška. A tudi siccr se v šentjakobski «-crkvi naliaja mnogo ime-nitnusti. Toliko dragoi-enega marmorja in i/, njega nmetniSko izdelanih oltarjev in kipov nima menda nobena druga eerkev na Kranjskem. «Sv. .lakobu posveeeni veliki oltar je uniotvor, kakršnih ni donti v deželi, pa še tudi drngej ne kmalu. Ustvaril ga je I. 1732. znameniti umetnik, v Benetkah rojeni kamntisek Fraiieeseo Kobba, ki se je ud tam preselil v poeetku XVUI. stoletja v Ljubljano ter s Hvojim umetniškim dletom ustvaril celo vrsto najlepših kamenitih sjiomenikov, kar jih imamo v Ljubljani.') Stroški 7,a ta iz lepo pisanega italijanskega marmorja izsekani oltar, ^ poselino lej) je tabeniakelj — niso bili majhni, a so se pokrili vsi z darovi; radodarnih rok se takrat v Ljubljani ni manjkalo. F^n sam jezuit je dal za napravo tega oltarja 2000 gld., kar je za tedanje ease, ko je imel denar najmanj petkrat toliko veljavo kakor dandanes, jako velika svota. Pa saj so bili jezuiti bogati možje! V jezuitski samostan so vstopali sinovi najimenitnejših pleinenitaških rodovin in sieer v tolikem številu, da jih je bilo včasiii vee, kakor iz vseh drugih stanov. Bogato ozaljsani in z dragocenimi kipi in slikami preskrbljeni pn so tudi drugi oltarji. Za oltar Marijinega vnebovzetja na evangeljski strani je jezuit in niisyonar Inoeencij pl. Erlberg leta 172L štel 2000 gld.»> uSliko v oltarju je slikal domači slikar Langus, Gorenjec iz Kamne gorice doma.) Za oltar sv. Ane, ki je bil napravljen leta 1724., je daroval neki neznan dobrotnik .')00 gld., neka Smrekariea 'Sume-reggerin; TjCO in upravitelj križanske cerkve 100 gld.*) Vsega skupaj 80 je potrošilo zanj 1700 gld. OzaljSan je z marmoniatim kipom 8v. Katarine in sv. .Magdalene. Nad oltarjem je slika svetega L'rha. Za oltar hv. angeljev varuhov sta leta 1723. prispevala jezuit .ložef Vidic 8 l.'>00 in ljubljanski zvonar l-'fanchi z 2(K) gld. (»krasen je s kipom sv. arhnngeljev Gabriela in Rafaela. Nad oltarjem pa je vdelan sv. Mihael. V rakvi pred oltarjem počivata cesarski svetnik grof Bernardin Barbo in njegova soproga Katarina. Oltar žalostne Matere Božje in umirajočega Kristusa je iz lepega čniega mannorja napravila „bratovščina za srečno zadnjo uro", ^Todtenangstbruderschaft" imenovana, ■) Razen ientjiiiiobxkega oltarja Je iz^ti-kal tudi vi-liki oltar r nunski in franfiškanuki trrkri, postavil j«! prt'lepi vodnjak na VtMikeni trnii pred mestno hišo, isdolhfl je {h> uiiictuiški dorräonoati i«tur<>ča anirt^^a prt lercni strannkcin oltaijii v »kofljski curkvi »PiikUvÄki, in izvržll ie ninoK» druplh lepih dfl v LJuliljani. «) Mittli<>il. d Mittheil. ibld. lal Ivan Vrhovi'f: (I iintiiiiovitvi luivfj-iili IjiililjiinNkili liirn. Xa episteljski, desni strani stoji oltar nmirajočpa I zV CI i č a r j a, tudi iz cnicga inannurja. V rakvi pred oltarjem počiva I, 1(581. iiinrli stolni dekan in sloveči kranjski /.{,'i)do-vinar F^ndvig Scliimleben. Oltar sv. Jožefa 8 prelepo sliko umirajoče^fa tega svetnika jc dala napraviti bogata ljubljanska rodovina dc (tiorpo. Oltar sv. .laneza N epom n can a je dala leta 1721. skoraj vsejira napraviti rodoviua Kaabova. Okrajen je z lepima marniornatima kipoma »v. Florjana iu sv. Hokn. Xa oltarju stoji omarica s .svetinjami sv. Feliksa, ki jih je leta iHrjiH. prinesel iz rimskih katakomb tedanji šentjakobski župnik Frane Hrovat. V rakvi pred oltarjem počiva leta lOOl. umrli deželni {rlavar baron I^enkovič. Za oltar sv. I},Miacija je dal 1. 1717. bojrati ^jul)-Ijanski bankir Peter Anton pl. Codelli slikati v Henetkah podobo sv. I^naeija, vrhntega pa jc Codelli za ta oltar prispeval še z 830 gld. k drugim stroškom, grof Adam pl. Lamberg pa s ;50() gld. Peter .Vnton Codelli je tisti, ki je na svoje stroške dal za šentjakobsko eerkev uliti veliki 64 eentov težki zvon.') Stal je neki nad ."»tXX) gld. Tem prekrasnim in dragocenim oltarjem je bila tndi primerna vsa notranja oprava; cerkvena obleka, mašni plašči, ban-dera itd. Velika še sedaj ohranjena, v Avgsburgu na ISavai-skem narejena prekrasna svetilka z desetimi lučicami je dar grotiuje Ua.sp; stala je 8lX> gld. Xeki dmgoeeni mašni plašč 400 gld.i je ilarovala grotinja Thum. Darova dveh meščanov sta prelepa kipa sv. Janeza in sv. Khtrjana. Darovan je bil dalje tudi, toda jenjajmo rajši z naštevanjem darov, saj jih je l»ilo preveč, da bi mogli našteti vse I .Služba božja se je opravljala v šentjakobski cerk\i s takim sijajem, kakor v Ljubljani nikjer drugod ne. .Sicer tu ni mesto, da bi opisaval te slovesnosti, ena pa bodi vendar le omenjena, namreč ona, ki se je vršila 4. oktobra 1759. leta, ko so trije grotje Hohenwarti: grof Žiga, grof Anton in grol Ivan Nep. Hohenwart, vsi trije bratje, opravljali tu prvo sveto maso, in sicer vsi trije obenem; najstarejši. Žiga, pri velikem oltarju, dniga dva i)a pri strau.skih dveh. Žig« je azistirah) enajst duhovnikov, med njimi eden njegovih bratov grof Beniardin Hohenwart, ki je bil takrat žc tntli jezuit, — pa tedanji predstojnik jezuitskega samostana: rektor baron Kmst .\pfalteni sam. Onima dvema |>a, ki sta z isto tako veliko azisteneo pri stranskih oltaijih oprav^ala tihi sv. maži, sta ministrirala dva brata, Antonu njegov najstarejši brat grof Jakob Hohenwart, Ivanu pa šent]n't»'r»ki farni arliiv. Ivaii Vrliuvfr: D iixtanovitvi iiuvi-JmIi ^uli^i«ii)tkili lani. IX'i najmlajši vsoli bratov Ludvik. Med inašn je do solz ^injeiii Zi{ra obhajal svoje stariSe, očeta in mater, brate in »estn». Od teh treh novomašnikov je postal eden nadškof na iMinaju; nmrl jo v tem visokem dostojanstvu let star ter je pokopan v oudotni stolni eerkvi »v. Štefana.') 2. Usoda jezuitskih stavb. S šentjakobske leec so se odlašali znameniti, daleč čez ozidje Ijnbljanske^'a mesta sloveči pridifrarji. Skoraj ustiti ter >ra prepovedati tndi v AvHtriji leta 1773. Kazen velieejja svojefja samostana, eerkvc, seniinara, gimnazijskej^a poslopja na mesta poznejše „redute^ so imeli jeznitjc na Kranjskem tndi še dve fjra-ščini: Tivzdov itd. pa po vsej deželi muo^». Vsepi tcj^a u{;romnef,'a jezuitskega imetja se je polastila država, zaprla je jeznitski samostan in šentjakobsko eerkev ter prodala iz nje vse, za kar je kdo le kaj (»hljidnl. .Jeznit.ska poslopja: samostan, oba zavoda za vzgojevanje dcCkov in gimnaz^a so prešla v last verskega zaklada (Religiousfou« poslopij, med njimi tudi veliki jeznitski samostan in eerkev sv. Jakoba. Ogenj je razsajal s tako ljutostjo, da so se raztopili eelo zvonovi v zvonikih. Pogorela so kajpada tudi vsa jezuitska poslopja, izmed katerih se razen gimnazije ni nobeno več zopet sezidalo. Kdo pa naj bi jih liil zidal? (JospiKla pri verskem zakladu so imeli takrat vse drngačne skrbi in toliko dela, da niso vedeli, kje se jih glava drži. 1'ožgana in porušena jezuitska poslopja 80 jiodrli do tal, ])rostt)r, na katerem so stala, pa so «le-loma prodali, debrnia pa prepnstili me«tn, da si v tem tesnem in zaduhlem koneu mesta da nekoliko duška ter se odpre svežemu, zdravemu zraku. Tako je nastal prelepi, prostorni šentjakobski trg, potem ko so podrli dva kosa v kljuko zidanega jezuitskega samostana, onega ob Kožni uliei in onega ob šentjakobski eerkvi; nepodrt je ostal najiirže samo srednji del, namree tisti, na čegar mestu stoji danes Virantova hiša, ki pa ni morebiti del popravljenega samostana, ampak ])opolnoma novo leta dovršeno zidanje. Pogorela jc tudi vsa desna stran v Zvezdarski nliei; tu je bilo osem hiš, med njimi tudi jezuitski seminar za dečke, o katerem je bilo zgoraj povedajio, da je držal iz njega čez cesto hodnik v samostan. Od teh hiš so jih podrli šest, popravili in iznova pozidali so samo dve, hišo na voglu sedanje Trubarjeve ulice (nekdaj lastnina Kobbova) in nje sosedo. Tudi teh dveh hiš danes ui več, podrli so jih po zadnjem potresu leta 1H1».">. Pogorišče teh šestih hiš, sedanji Virantov vrt, je kupil znani bivši;'jczuit Gruber, po čegar načrtih so izkopali Gruberjev kanal med,Golovcem in Gradom. Ker je obljubil, da bo na pogorišču sezidal „šolo za mehanične in hidravlične študge" ter poučeval v nji za.stonj, d(»bil je ta »vet za prav slepo ceno; še več, ce- Iv:iu Vrtiovfv: O iiKbinovitri niivt'J^iili UiiliU:>nskili liirn. 137 sai-ska gospDska ^ra jc oprostila cclo vsega zeinljiüke^a davka. A (irtibor storjcue t>bljube ni di-žal, sezidal je pač biSo, a nehal je poučfvati, komaj daje bil dobro pričel. ,.Šola za mehanične in hidravlične študije" je bila "torej le pretveza, ki je oškodovala tudi mestno občino za 40 }rld. na leto, — toliko je znašal namreč mestni davek od onih šestih hiš. Občina je napela proti ^brotlarskemii direktorju' (iniberjn dolgo pravilo, ki se je končala Se-le leta 17^9. Takrat pa Gruberja že davno več ni bilo v Ljubljani, ker so };a pre;;nali že leta 178.'}. obili njegovi dolgovi iz nje.') Prejšnja jezuitska gimnazija, na mestu sedanje šentjakobske ši»le, je ostala, knr je bila, tudi še po požaru I. 1774. Leta 179><. pa je deželna gosposka kupila od države nekdanji frančiškanski samostan na Vodnikovem trgu ter gimnazijo premestila tjakaj; seve«la je bilo treba marsikaj prezidati. V tem (lieealnenii poslopju jc ostala gimnazija do zadnjega potresa, ki ga je tako razmekastil, da so morali sezidati zanjo novo poslopje (pri koliziyui. V šentjakobsko opuščeno gimnazijsko poslopje |)a se je preselila ljudska šola, nornialka zvana, toda največji del poslopja je služil drugim namenom. Ljubljančanom najbolj znano jc bilo redutno poslopje, kjer je deželna pisposka dala napraviti leta I7f<4. v prvem nadstropju lepo in veliko «Ivorano. takrat največjo v lijubljani, in so se tu mnogo let vi-šile najrazličnejše veselice, koncerti, plesi, bil je samo po sebi umijivi prostor zu raznovrstne razstave itd. Ko so bili Kraneozi pri nas, zborovali «o v reduti frajmaurerji ,Lejs amis du roi de Kome et de Napoleon-*; izprva so sc v reduti vršile porotne obravnave, in Se pozneje se je do potresa shajal tukaj deželni zbor. Po strahovitem požaru 1. 1774. je bila šentjakobska eerkev čez leto in dan, kakor kaka razvalina; še |M)krili je niso, ampak je ostala skoraj dve leti brez strehe. Ko pa so jo sčasoma vendar le toliko popravili, da se je moglo iti vanjo, sc je pričela v nji zopet služba božja, toda opravljal jo je en sam duhovnik, bivši jezuit. '') Prebivavei Starega ^trga in v okolici sv. Jakoba so morali k službi božji zahajati v .Senkiavž, kot najbližjo cerkev. Zato 80 precej, ko je bilo upati, da utegne cesar .ložef II. ugoditi njih željam, prosili, naj se jim ustanovi pri sv. Jakobu nova fara. Pripoveduje se, da je cesar leta 17H4., ko se je vračal iz Italye in se nuidil v Ljubljani, obiskal tudi šentjakobsko cerkev ter ob tej priliki ukazal, naj se ustanovi tu tara. A to ni res, kajti fara je bila dovoljena Že leta 1783,*! cesar pa je bil v šentjakobski cerkvi še le leto pozneje, 21. man-ija 1784. leta. '( Mi-smi arhiv fasc. 10 in fasr. S4S. ') MittliuiliiiiKen. iliid. >) Meiitiii .irhiv; KroisaniUakton f. X. i;58 Ivaii \ rtii)V(.'r: O iiHtiiiinvitvi niirt-i.šili ljut>l.|;iiHkih liirA. 3. Ustanovitev fare. Šfntjakobeanoiii sc je tort'j ilovoliUi fara iii sioer t. 2u|Muk<»ui in Jtirimi kaplani. žc jirci-oj prvo v|)rašanji', kje naj sta- nujejo, -jcclclalo šentjakobskim faranom velike pre;;lavice. Da bi bii leta 1774. požar prizanescl vsaj jeznitskeniu samostanu, v katerem je živelo na/.ailnje, leta 1773., tri in štirideset jezuitov I Toda leta 178.'l. žalibog te;ra vclikejra poslopja ni bilo veel Zato so .šentjakobeani ec.sarski gosposki nasvet4)vali, naj knpi za župnišče hišo, katera bi s popravami vred stala ."»r».'>0 };ld, Denarja za to je dovolj, če ga pa drugej ni, vzame naj se iz jezuitskega glasbenega zaklada, ki ima lO.tKKJ gld. gotovine. To je bil oni poprej omenjeni eerkveni denar, ki so ga bili nabrali jezuiti, da so z njegovimi obrestmi plaeevaii in vzdržavaii pevec in giwlee. Toda v kresiji') niso hoteli nič o tem vedeti. Niybrze so imeli s tem denarjem že druge namene; duhovščina pa tisti čas ni imela v kresni dosti ali nobene besede; tudi v cerkvenih rečeh so odločevali edino le gospodje v kresiji in ])ri še višji gosposki, takrat ,giibernij' imenovani.'^i Odredili so, da se glasbenega denarja ni dotikati, aimpak se v župnišče prezidaj Stiški dvorce (Sittieher Ilof i. To je bila tista hiša, v kateri se je v naših časiii do potresa nahajalo deželno sodišče in so sedaj pod nje streho spravljene obitne šole, ."^tari trg št. ^14. Takrat leta 178:5. je bil Stiski dvorce še lastnina stiškega samostana; v njem so se ustavljali opat in stiski menihi, kadar so prihajali v Ljubljano. Pisalo se je stiškemu opatn, naj izprazni in pripravi v Stiškcm ana hiša, odmenjena za njih stanovanje, se je morala naj])oprej temeljito popraviti. Za ta čas, da se to zgodi, so Šent-jakobčani poiskali za svojo dnhovščino na svoje stroške zasebna, in ker denaniih sredstev ni bilo, sove«la kolikor mogoče skromna stanovanja. Zalo se tudi instaliranje žnpnikovo ni moglo vn-šiti v Žnpnišču, ampak so župnika instalirali v cesarski pisarni, v kresiji! .Scntjakobčani so bili novo ustanovljene fare nc|M>pisno veseli, kar so očitno pokazali ob priliki, ko so instaliranega župnika spremili v slovesnem sprevodu domov. Tako je bila torej lara na zunanje ustanovljena. Toda česa ji ni Se vsega manjkalo! Notranje cerkvene oprave ni bilo skoraj nič. Odkod pa tudiV Zato so v kresiji župniku veleli,* naj se za cerkveno opravo, masne plašče, posode, moiistranco itd. oglasi pri velikem duhovnu iKrzpricsterr za (lorenjsko, ki je imel shranjene take iz raznih cerkev p(»branc, a slučajno še ne prodane ali še ne porazdeljene stvari; dostavili so pa: ^Kedar sc pa cerkev seveda toliko opomore, jih bo morala zojiet vrniti.-' Tako je bila fara ustanovljena, in služba božja se je pričela G. junija 1. nH.'S. Komaj pa so bili odpravljeni prvi križi in premagane jirve težave, kopičiti so se jele takoj zopet nove. Manjkalo je posvetnih duhovnikov, kajti istočasno, kakor v Ljubljani, so se ustanavljale fare tudi drugod in sicer po vsi «Icželi. K sreči pa je bilu še |»rcjšnjih meniiiov, avgnštincev, frančiškanov, kapu-ciuov, jezuitov, cistc: •> «»».iiiovitvi novrjHih l.|util,iiiii!ranila nastopiti »Inžlio, fes da sta preslabotna in prestara; rajši se odpovesta pristnjoči jima pokojnini. S katerim denarjem pa se plaenj žiipnik in se naj plačujejo njegovi ka])lant? I'o cesarski naredbi z leta je bila plaea župnikov po mestih določena na .">(¥), po kmetih pa na 4W gld., kaplanska pa na 300 gld. toda samo po mestih; na kmetih se je ravnala jto imovitosti dotične fare. L'e s« dohodki dopuščali, do 200 in 2r>0 gbl., ee pa ne, zadovoljiti so se morali tudi z manjšo plae<», zakaj verski zaklad se je smel rabiti le tedaj, če re« ni bilo nikakršne druge pomoči. Premoženja pri šentjakobski eerkvi ni bilo nobene^ja, kakor tudi pri marsikateri drugi ne, razen onih 10.000 gld. za glasbeni zaklad. Toda s tem zakladom je imela vlada druge namene ter odredila, da naj sedaj še ne prihaja v poštev; poiščejo naj se za plačevanje šentjakobske duhovščine drugi studenci. Ali nima eerkev nikakih za sv. maše naloženih kapitalov? Odgovorilo se jim je, da ima samo eno, tako zvano Kaabovo ustanovo, za katero je bilo pri deželni gosposki naloženih .'U500 gld. Obresti so znašale 140 gld. :K) kr., a je bilo o >raviti zanje vsako leto po 208 sv. maš. Teh 146 gld. in 30 kr. se je otlločilo za plačo župnikovo, manjkalo je pa še 3,">.'5 gld. 30 kr. do '>00 gld.; primanjkljaj je n)oral prevzeti verski zaklad. Kaplani niso dobili razen svoje pokojnine imbenega priboljška, tudi v postavi za mestne ka])Iane določenih 300 gld. ne; zadovoljevati so se morali s svojimi skromnimi penzijami. l'a tudi župnikove plače gosposka pri verskem zakladu ni imela namena redno in vedno plačevati iz te blagiyniee. Zato so dobili nje uradniki precej, ko se je dovolilo, da se sme primanjkljaj pokrivati iz verskega zaklada, obenem tudi ukaz, naj napuo vse sile ter poskusijo, kakor koli vedo, breme za župnikovo plačo odvaliti z verskega zaklada kamor koli drugam. Seveda to ni bila lahka stvar, zakaj s takimi in podobnimi naročili so bili uradniki kar zasnti; prihajala so vsak dan nova. A gospodje so bili jako iznajdljivi in so zasledili tudi v tem slučaju re» kmaln nov denarni studenček. Posebno močen ni bil, a kapljalo je vsaj! Na (iradu, nad Rebrom, je stala namreč majhna eerkvica, posvečena sv. Kozaliji, sv. Kliju in sv. Donatu. Sezidali so jo Ivan \ r(iovea je imela eerkviea tudi Se tjr>0 pld. svojejra premoženja, in jc itilo za ;")() sv. maš naloženili tndi Se 1700 i^'ld. Nekaj nad lWO {;ld. 80 iztržili tudi za notranjo ecrkveno opravo, ki je bila cenjena na frld. 37 kr.-I Pri eerkviei sta bili vrlintejra tndi ^c dve Kaabovi nstanovi, ena za .'>00, dru{;a za ll.'OO ^Id. 5> kr. «vojej^a imetja seveda pač zato, ker seji je tepra leta pripisal tndi {glasbeni zaklad. Denarja za sv. maSe je bilo iz prejšnjih časov naloženega — in sicer so se prenesle K' ustanove tudi iz Florjanskc cerkve, češ ila nikakor ni proti namenom in željam pobožnih nstanovnikov (.lanežiča, Demšarja, Konipetra in Upperja/, saj je tlorjanska cerkev podnižniea šentjakobske I Vsega imetja je imela cerkev torej ;J4.lJ<4 gld. kr. •> StmovKki ariilv fasr. SSS. ') ^mo za pokušajo, kako sii Ukrat postopali » r<>rkreno upravu, it^i »<' navede tn ceiiilev i-erkvone oprave v cerkvici »v. Kuzalü«. Na javni dražlii je kupil te utvari, kdor jc liot(>l; prašali ga niso niti, ali Je Žid «li krintjan. niti ne, k.ij iio pui-el h kup^enimi ntvanui. l>ni{;oeen<>iiti rerkvii-a «eveda ui imela; cenile »o se takole: Tri veliko ultar»ke podulie, vtiaka cenjena t gl.: S nc vee poraline id-tantr mize iz marmorja 1 tri. 30; -2 majhna ü centov težka zvonova, rent imi ,'10 gl.; ene maline oritljv' I?''; majhnih {Hxlob n 1 kr.; 1 mivhui- cerkvene klopi |H) t el.; 1 niiOtina cerkvena priinica I.') gl.; » .«tarih Ktoiov po äO kr.; 3 meaiugasta Hvetilnika. 8 funtov težka. 1 gl. 10 kr.; -2 ciiiasta svetilnika po 10 kr.; 7 lesenih svetilnikov po 3 kr.; 1 ntesingasta svetilnica, f> funtov teika, 3 g). kr.; 3 iu- poralme Kvetiluice po 1 gl.; I kropilnik 17 kr.; 1 k.-idi!-nica 17 kr^ 2 cinaata umivalnika 3 gl. Htl kr.; i pleliaMti poüo^li brez vrednosti; 4 steklenice lirez vrednosti; 8 nuOhnib zvončkov po 6 kr^ 3 nia»ne knjige po 1 gl.; d olt.irnili Idazln po 8 kr.; 1 kosten 8 4 predali A gl.; 1 srebru kelib ■ pateuo 10 gl.; 1 ilnig kelib & gl. 45 kr.; 1 trenji kelih .>5 gl. 7' , kr.; lä nia.inih sr^jc po 4.'> kr.; io map po Ib kr.; !> roketuv p kr.; i hrisalki (M) li kr.; 4 prti po 7 kr.; , fiintu starega voska po .'10 kr, 14ä Ivan Vriiovvc: <) iiHtanovitvi novi-j»ib ^uli^auskili far». Verski zaklad je bil 8 tem popolnoma razbremenjen ter ui plačeval za šentjakobsko faro oilulej nič več, ampak «o se vsi stroški pokrivali iz obresti imenovanega kapitala (.'14.1X4 frl«l. •t kr.) in z doliodki, ki jih je eei-kev dobivala (u. pr. za zvonjenje, kot darove, iz oporok itd.). Strošiki za dnliovšeino niso bili veliki, znašali so samo 043 gld.; od teli je dol»ivnI župnik ."»00, ostalih 143 ;jld. pa kaplani, katerim so, ne vem katerej^ra leta, plačo povišali za nekaj (joldinarjev, ker so tožili, da s preskromno jim odmerjeno plačo ne morejo izhajati.'i Dnš je štela 1787. leta šentjakobska tara 1089; zato je odbila tudi vlada škofove» prošnjo, naj se namesti pri sv. .Fakobn Se peti kaplan, ter zavrnila na eesai-ski ukaz iz leta 178:'.., ki je določeval pri mestnih farali po dva kaplana za vsakih 1000 duš, na kmetih pa za vsaeih 1400. Pni župnik Frane Kristjan je «mri I. 179<>; naslednik mn je bil Senklavški pridigar in kanonik Pinliak, slovesno nameščen ''J4. januarja leta 1797. Tako uravnana je obsepila šentjakobska tara najstarejši del t.jnbljane, Stari tr{r od sedanjejra liradeekijevefra ali t'rev-Ijarskepa mosta pa do vhoda v Florjansko ulieo / vsemi postranskimi ulieami, ki drže iz teh dveh ulie na levo ali desuo, prttti tJradu in Ljubljaniei, — zunaj mesta pa so ji pripisali tudi še Kariovško predmestje ali Kurjo vas, ••) v kateri se je nahajalo 27 hiš z 204 prebivavei :89 moških, lir> ženski. 4. Podružnice šentjakobske fare. (I) Kii/»i(i sr. Jnrj>i nn ljiil>/jtiitfsl,rm (iauhi. rodružniei je imela šentjakobska tara sau>o dve, kakor še dandanes: kapelo sv. .Inrja na ljubljanskem Uradu in eerkev sv. Florjana. Kapela sv. Jnrja je menda ena najstarejšili zjrradeb ljubljanskih ter je nastala obenem z <.'radom vred. Ljubljane še davno ni bilo, ko je vrhu ,.1 j u bij a n s k e ga tiradu"') stala že <) Cli-j U"I»U- Kri-»U>skl akti. |ji«o. X., kije vir na vso tn povedano, ie ni citiran kak hiir ol> obeli »traneii Karlovikr i-futc od Sainassovr zvnnarnp pri vliodu v Florjanuko ulico do mostu čez GniUerJev pn>kop in iMltoci daü«' |K) Dolenjuki cesti proti Rudniku do !«>daiv«! Ocvirkov«- hiše. •) V ua**le)b\iem »dütJivkn čitaš čaitili .Uubljnnitki crad" cahüi |ia .Uubljauiiki grad«. — l»a ne bo ».iinetxJav, povo njy se prectj tuk^). da „Ijnb-Uaniiki (Irad" «ainaimOe proti mcntiii strani « Bostiiii mladim drevjem *a-luOeni grrif, ki »e t;»ko pr^aeno v»peu|a nad meiitom itH m visoko); vrlin njepi pa utoji „UubUanski ft rad", trdnjava. <> kiJteri Je In jtovorJeiOe. Ivan Vrhov.M-: O iistaiiovUvi iioviJUih ^ubljanikili farÄ. U3 tninjava za vai-stvo mali naselbini, ki »o Jc pulapiina razvijala na njcfja vznožju; Kožne in llriniovc ulico so najstarejše iili<-t' ljuljijanske, kvas, iz katerega je nastala pozneje Ljnliljana.' » Na ^Crailn" »o bivali deželni glavarji — vsaj od XIII. stoletja, Ce že ne ponrej. Deželni glavarji so hili kujpakda naj-veeji gospodje v deželi, namestniki deželnih knezov. Xjili staliio bivališče je bilo na Oradu že v .XIII. stoletju. Znana so nam eelo njih imvna: prvi seje zvad Kndelin de rindtaum, knstelaii in deželni glavar Koroškega vojvode Urha I. 12G1. .V na (»radu je bilo tudi pripravljeno stanovanje za deželnega kneza, ee je prišel v Ljubljano, — kar se je zgodilo pogostokrat. Koroški vojvoda 1'rh je eelo več polety zaporedoma prebil v Ljubljani. Toda ob taki priliki ni stanoval na Uradu, vedel je za prijetnejši kotiček, ki niu pravimo danes Tivoli; tam je imel svoj gradič ,in viridario nostra supra Turrim apud Laibae. ^ Na Cradu je bilo torej že srcili Xlli. stoletja precej ziilanja, tudi če jemljemo v poštcv, da so srcdnjevečani živeli skronnieje in tesneje, kakor živimo mi, in da glavar ni imel morebiti U) ali 15 sob za svojo |)ora)>o. Imel pa je tudi posle, dalje nekaj ljudi, ki bi jim ilandaiies dejali pisarji ali uradniki, in slednjič tudi nc smemo pozabiti posadke, čeprav pritrdimo, da ni bila bogsigavedi kako velika. A da se je spravilo vse to osoltje pod streho, trebalo je že precej zidanja na (Jradu. Kajpak dn tndi kapele ni manjkalo. Sezidali so jo obenem z gradom vred, srednjeveškega gradu brez kapele si skoraj misliti ne moremo. Tosvečena je bila sv. Jiirju, ki je bil takrat deželni patron in še dolgo pozniye eden najbolj češčenih svetnikov na Kranjskem, in ne rekel bi dvakrat, da zmaj v mestnem grbu ljubljanskem ni sv. .lurja zmaj. Koliko prvotnega zidovja da pa je Se v denašnji kapelici, nc bom odločeval, toda vsa taka, kakor jc bila izpn a. pa gotovo ni. Zgrajena jc v gotskem slogu, najbr/e ob časn Friderika IV., ki je vladal v drugi polo\ ici X\. stoletja od 1. 1440—1403. Ta dobrohotni in kranjski deželi jako naklonjeni vladar, kakor ni bil nobeden drug ne pred njim ne za njim, je I. 1485». nsta-novil v tej kapelici večne sv. maše, ki so se opravljale vsak dan v letu. Zato je imela kapelica tudi svojega posebnega na (Jradn bivajočega kaplana, kastelana.ki ga je plačevala cesarska blagajna, hrano pa mn je bil dolžan dajati deželni glavar. Njegova plača ni bila velika, tudi za one čase le skromna; do-liival je v denarjih samo po iH) gld. letne plače. ') o t<-J »tviiri uieiOK-in o |»riliki oltHirnrJ« i;"vnriti. •) bolnimi Trk. u, KrircHtriiliiirh p. žslt. •) Valvasor XI. tiiV.i. ♦> Ta n»»anova jc zvala ln-npflrinui 8«i. M.iuritii. na fant »vctiiikii, ki jo liil na Kralijüki'ni malo znan. Virc|jaa«kili Carü. Ko 80 8C V poectku XVI. stoletja, okoli I, I.");» pričeli na Kranjskem deželni zhori, shajali so «e in zborovali na (Jradn. Vsako zborovanje se je prieelo » slovesno sv. maSo. Pač so imeli deželni stanovi že 1, 14(>7. svojo stanovsko lilijo (Landhaus) doli v mestu, na sedanjem Tuijaškeni trgu, a ta se jim je o velikem potresu I. 1511. podrla. Zidati »o začeli novo, godilo pa se je to jako počasi, in kot nalašč jim je I. 1524. zgorel ves za streho pri|)ravljeui les. Kdaj so naposled stanovsko liižo dozidali, se ne ve, leta ir)4H. je vsekako žc stala,') a deželni zbori se v nji niso shajali, ampak na (iradu, deželna hiša je služila ple-menititšem le za raznovrstne sodske obravnave „Ilofthaidinge". Se leta ir)H7. je deželni zbor zboroval .na (iratlu -i in je bival tu deželni glavar. Pozneje se je preseld pač doli v mesto, — a kdaj, ne vem povedati. — Leta 1634. je glavar gotovo Še bival na (iradu, kajti mestni magistrat je bil 14. julija sklenil novega glavarja kneza Eggenberga pri špitalskili vratih slovesno sprejeti ter ^ po stari navadi („more solito-i spremiti na (irad. „Aueh soli (lie Bürgerseliaft in armis mit fliegenden fen) (ifri |)eAu v Hiiii, ila se iia (Sratln opravlja sliižUa l>užja Kaiiiu po trikrat iia tednu'i Najbržc se od takrat, odkar ko h« deželni jä;iavarji pre »elili doli v mesto, sv. maša vsak dan tndi več ni potrebna zdela, a popolnoma bre/. sln7.be bojuje pa na <>radu Aiveči Ijndjo tudi niso mofcli in nc smeli biti. Ker pa za to potrebnih sredstev ni bilo na razpolaganje, po^'t^dil se je vieedom — ne veni. katercpi leta — z 00. Cran-i-iškani, da i»odo prr)ti letnemu )dat'ihi l.')() ^Id.' o])ravili — ne vsak dan, ampak vsaj vsako nedeljo in vsak praznik po eno sv. mašo.'} \ rhu te-ra jim je bila tudi «lolžnost izpovedovati jetnike na (iradu. Xa Uradu je bila že takrat ječa in sieer za one jetnike, katere je bila poklieala pred svoj sodni stol deželna sposka. Zapirali so v to jefo najhujše, za vse življenje ali |ia na smrt obsojene zhteinee. l'o neusmiljeni. };rozoviti praviei minulih stoletij je na ljubljanskem (Iradu umrl marsikateri od njih naj-;;rozovitejše smrti, smrti za lakoto; pri napadih na Kranj.sko ujete Turke je zadela ta britka osoda menda pae vsaee^ra. V ta namen so imeli na «iradu v posameznih stolpih neznansko globoke jeee, Valvasorja 1XI. »»TO- liTl* pretresa kar zona, kojili opisuje. K'azen jetnikov je na Cradn bivala tudi ^'rajska posatika „Sehloss^juardi- imenovana. Koliko mož je po navadi štela, ne vem povedati, a velika ni bila. Kraneiškanom je bila dolžnost izpove 00. frančiškanom jteti tudi id» osmini sv. .lurja. Sčasoma pa so jeli tndi 00. frančiškani zanemarjati .svoje dolžnosti, zato jih je I. 1741. poklieal vieedom pred se ter jim prav resno zabičil, liaj store svojo dolžnost, kakor sojo storili nekdaj.-'; Zahteval je eelo, da eden frančiškanov staluo bivaj na Gradu. Toda frančiškani so mu odvrnili, da za tako majhno plačo tegra ne morejo več. (ilede na javno življenje je zavzemala kapeliea na Gradu znamenito mesto. \ kapeli na Ctradn se je vi-šilo mnoj^o onih eerkvenih opravil, za katera je dandanes določena šenklavška eerkev. Leta ItiöS. n. pr. se je opravil v nji slovesen ,.Tc Denin" v zahvalo za t6, da je liil za cesarja izvoljen Ferdinand IV.') Iz zv 9». •) Viceil. arh. fam-. I. t». ») Vii nU. arh. I. 15. <1 .'Stanovski arh. r. 22«. Urt Ivan Vrliover: O n»tanovitri novcjiih yubUiuiakili farä. zjutraj. Ukazal jja Je bil ccsar Leopold 1. po slavni zinajci iiask:i podružnica h) rrrkrlrti sr. f'lorjiiiKi, vendar |)a je tn
  • l EiW Innrrn Katlic« \'crivanilfor liat die.^pn Tliurm ziifni ilf« ImiliKcn Klurian M ml Zli Troitt f)i-inel<'H anTrrliaiK'n lasiu-n. Zanimanje za to eerkvieo na jc ostalo tndi pozneje fte jako živo; najboljši dokaz za to je, ila je zaslovela kot kraj. kjer se PmIc euda. Leta 1H04. jc neki izpregleilal popolnoma slep elovek na priproSnjo i-ndežne Matere Božjo. S tem se je pričelo nje češčenje.'i .*^poniin na to seje ohranil prav do današnjih časov, kar piisncini iz mojstei-sko slikane Matere Božje nad vhodom v l erkev. Ta podoi>a je eno zadnjih del po pra>iei čislanega, a skoraj da od lakote umrlega domačega slikarja Wolla. rritisk rimiarjev k sv, Florjanu je trajal jako dolgo ter j« omogočil napravo dveh lepih marmornatih stranskih oltarjev. Leta 1T(>4. seje postavil oltar žalostne Matere Božje na desni, leta 1738. pa oltar t^iečoga Izveličaija na levi. Velikanski požar dne 28. junija 1774, ki je vničil jezuitska poslopja, je poškodoval tudi tlorjansko cerkev tako, «la je bila pri tedanjih, z«laj nam že dobro znanih razmerah mnogo desetletij videti kakor kaka razvalina. Minulo je dolgih »>t> let, predno je dobila cerkev zopet tisto prijazno lice, kakršno ima sedaj, a minulo bi jih bilo morebiti Se več, ko ne bi se bil zanjo zavzel slavno znani škof .Anton Alois Wolf.'^i I) osi a vek. Knega ali druzoga utegne zanimati, da seje močni studenec, ki tcČe dandanes iz stene tloijanskc cerkve, uporaibljal že pred najmanj 300 loti. Danes, ko imamo tako iz-boren vodovod, se seveda nihče ne briga zanj. Leta 1.59V». pa je izkazal ljubljanski magistrat poveljniku na (Jradu, „dem Burggrafen im llauptschloss Laibaeh", .losipu Posorlu veliko milost, da mn je na priprošnjo tedanjega deželnega glavarja Lenkoviča prepustil ta studenec v porabo. Tako dobre vode ni bilo dobiti takrat v Ljnb^ani nikjer. Deželnemu glavarju se seveda taka prošnja ni mogla odbiti, — stamival je na Gradu, ipoveljnik 1'osorl je bil le formalni prositelji — a zastonj mn magistrat, silno pazen pri varovanja svojih pravic, studenca ni maral in ni smel prcpnstiti. Izgovoril si je — za tedanje čase nc majhen, ampak celo visok davek 3 gld. na leto. Uddal je pravico iipoi-abe za pet let. izgovoril pa »i. da jo sme preklicati, kadar hoče. ') Mittlieil. d. hist. Ver. f. Kr. 1B4». p. Sti. «) Mirthcil. d. hint. Ver. 1S5(». p. r.O-ilJ. »t M čutili »ril. fasc. II.'i. JO» IIK Ivan Vrliovi'o: O iwtam.vitvi llov.jäili Uohljaiixkih farw. II. Frančiškanska fara. Š |K>(iol*niuii tc-žavaini »i- je ImId |)ii iixtaDovitvi boriti liiili irančlAkanski in tniovski t'ari.') 1. Zgfodovina cerkve pred ustanovitvijo fare. Dovoljenje za ustanovitev fare so dobili prebivavei v oko-liei Kfilanje trančiškanske eerkve iwti «lan (I. ITKJ.i, kakor Šent-jakobeani. V nekaterih ozirili ho iiili preeej na boljšem kakor oui, kajti imeli «o vh«, kar je za ustanovitev 1'are potrebno. Sedanja traneiSkanska eerkev jc takrat že stala in v »anioHtaiin zraven nje je bivalo ninofro menihov av^jiištineev, naslednikov tistih, ki so se bili I4<.t4. leta pred Turki mnaknili izpred «pitalskcjra mostu k sv. Jakobu, oiltoil pa t-esarjn Ferdinandu 1. na ljubo I. i:»54. v Keko. V Reki pa niso ostali dol^ro, ampak so se že eez dobrih Ö0 let vrnili zojiet v Ljubljano, kjer so si do leta Kii'H. z;rra4iili na ravno tistem mestu, na katerem se nahajata dandanes tran-eiškanska eerkev in frančiškanski samostan, novo svojo eerkev in nov samostan. Cerkev je posvetil ljubljanski .^kof Tomaž Mren IK. majnika leta. A komaj da sta bili Z(;radbi dozidani, unieil ju je prceej naslednje leto, 11. februarja KJi'*.». leta, hud požar. Z^corela je eerkev, z;,'orel samostan, razen teh pa tudi še 2(1 drugih poslopij v obližju.•^ Za avguštinee je bil to hud udarce. Sieer so imeli l^jubljančani za eerkvene potrebJeine takrat vedno radodarne roke. S samimi darovi so si sezidali avfruštinei i)ač prvikrat eerkev in samostan, s čim pa naj si ju sezidajo sedaj -v drnjrič? Od dobrotnikov ni bilo pri najb<»ljSi volji pričakovali mnopo. Zato ni nič euda, da se je zidanje, ali da bidje rečem, poprava nove eerkve, kajti zidovje seveda ni zgorelo, zavlekla za več let, dokler se nista na.sla dobrotnika, ki sta leta H>40. prevzela za eerkev vse stroške nase. To sta bila baron Konrad pl. Kuessenstein, višji blagajniČar pri deželski gosposki,®) pa njega .soproga Felieita, iz rodu plemenitih Knabov. Kuessenstoinu ni bilo prisojeno dalj časa veseliti se pričetega dela, prehitela ga je smrt Že nekaj meseeev potem, ko so vložili in posvetili temeljni kamen za cerkev, f 13. avgusta I, HUti, Zidanje sla po njegovi smrti nadaljevala njegova vdova in sin njegov Avgust ') Tuili za te Re»tavek jioiincti akti m» nalmi;\|ii v Uiil)^. im-nfii. arii. .KrcixaintHakti'ii" faac. VlIl., X. ») Valvasor XI. r.»4. ») Illjr. Bla«, IH44, p. 19. Iva« VrliiiMi-: <• iiM;in»vilvl «Jüli Ijiililjiiiiskili latii. 140 Konrad Hiicssfnstein tor zazidala vanje nad lOOXKM» ^id.' Hila je velika in krasna zpradlta. ila ne kmalu tako v naših ileželah, pravi Valvasor;*) posebno je Valvasorju Ufi:jijala velika lavretanska kapela Matere Hožje, katoro je 1.'U)0«t." na »v. Silvestra dan blapwlovil tedanji ljubljanski škof ^Tof de Kabatta ter opravil v njej prvo sveto iliašo. Ä tudi Kuessensteinov sin ni dozidal eerkve popolnoma. Kapele so bilo ali večinoma še brez »dtarjev ali pa so imele kvečeniu lesene, zaea.sno postavljene; tudi zvonike so bili pričeli komaj še le zidati, in ker ni bilo človeka, ki bi bil Unessensteinovo delo nadaljeval in končal, je ostala frančiškanska «-erkev brez zvonikov celo še do 1. Ko so to leto v okoliei sedanje frančiškanske eerkve Itivajoči Ljubljančani prosili za ustanovitev nove fare, je prišla ob priliki tudi ta stvar na raz^'ovor, — «la eerkev nima še zvonikov ali vsaj pri-meniili nc. 2. Ustanovitev frančiškanske fare. I>eta dovoljeno fari> so napravili deloma iz Sonklavške, ponajvcč pa iz šentpeterske. Do takrat, do leta 1TH3., je imela Ljubljana, kakor že enkrat povedano, samo le dve fari. K šenklavški je spadalo vse ,mesto' v ožjem pomenu, k«dikor -ra je bilo ojrrajenefra z mestnin« ozidjem, od predmestij pa Karhtvško "predmestje ali Kurja vas, Krakovo, Trnovo, Gradišče in K«|>«-einsko pmlmestje (sedanji Kongresni tr-: s Sehellonhurjffovimi in Wolfovimi ulioamii do Slonovili nlie in Tržaške eoste, ki se je kot podaljšek Slonovih uiie polapuna ob zidu nunskega vrta vila proti (Uineam in Vičn. — Poljane, Sent|>etorsko in Kapu-einsko [»redmestje na desni strani Slonovih ulio (jtroti sedanjemu kolodvoru) pa je bilo šentpetei-sko. 1'od šentpetereki zvon jc spadala tudi vsa Dunajska eesta ob obeh straneh do Save pri .ležiei in vsa Celovška eesta. Zunaj pomerija pa tudi še Spodnja Šiška, (ilinee na desni strani Tržaške ecstei, Vič, IJokavei in še več drugih vasi blizu do Dobrave, tako n. pr. Kozore, Dra-ževnik, Koinanija, Todsmreko in Kožarje. Tivolska graščina in Kožnik sta spadala k sv. Petru, Mestni log pa k .šenklavžu. Novo frančiškansko fam so sestavili tako, da se ji jc od Šenklavža odpisalo Kapueinsko predmestje in Gradišče ntlii'ri»clM' .lalirfNKrHvliicIitpii. '} Valvasor XI. 0a4. IS« Ivnn Vrliovrc: O iiMniiovIlvi iiiivcjšili IjuljIjaiiKklli fjira. ♦•csti pri »odiulji liišiii ^t. Iii iii 14 fari mejili. Si. 12 ((sedaiija posestiiica Antonija Freyln-r^ror je spatlalii k frančiškanski, At. 14 i!«edanja posesinica Katarina Sanv |>a k nentpeterski (ari. Dalje je ta |»ila tndi vso Dniiajsko ccsto tlo sv. KriKtofa in vso Celovško, ra/.eii tej^a ]»a Se Spodnjo .Šiško, (ilince in Vic. Ko jc pozneje d. IH,')«»,! itele/niška pro-f« pre-st-kala Dunajsko (•fst4), kazal«) je l)t)lje, ozemlje onstran proge pripisali zopet k Sv. Petni. Kajpatla IJnltljana |ioselino pa gorenji ilel Seiitpeterskef^a predmestja in Kapiieinsko pre;ih menihov avfruštineev, „ di s ka I e e a t o v ki so si fra bili s eerkvijo vred sezi^lali leta H5.'>7. Hivali so v njem ilo I. 17><(). ko je eesar .ložef II. razpustil tudi njih red in dal samostan zapreti. Samostansko imetje je «lobil verski zaklad, poslopje in rerkev posvečeno sv. .ložefii je pa eesar oilmenil za deželno bolnieo in jo oddal usmiljenim bratom, ki so se že dvesto let trudili, kako bi prišli na Kranjsko. Do<;ovarjali so se s škotij-stvtnn in s stolnim kapiteljnom od 1. 1,')9I. do 1G4;1.'' 1'oklieal jih je i»a še le eesar .ložef II. I. 17Ht5. A bil jim je otimerjen Ic kratek čas. Ko so Kraneozi zasedli našo deželo, odvzeli so jim oskrbovanje eivilne bolniee ter jih odslovili iz Ljubljane.-',i To odhodu Franeozov s<» se 1. 1H14. pričele zopet obravnave z magistratom in vlado, da bi se smeli povrniti, tinla so ostale brezuspešne. Hölniea pa je ostala tu, kakor vsakomur znano, do zadiy'ega potresa, ko so podrli oba, ecrkev in samostan. ■i KiuUc-k, /C|{ a brclipo-inembne in gluli«* „Dalrantinovp'* ali — kakor jfiiJeS »e večkrat iz priprontib nrt „t)alniatln«l<(> uliee'. Čemu xatirati zipulovinitke spominey Haliniiliiin v Hpomin bi »e bilo xa krst z iü«'tr>iviiii iiiienum iiaJI« li'liko eel tneat nnvili, ««•Ic po pcitresM iia»talili ulic. Ivan Vrtiiivc«-: O iintiimivitvi iiovcj-^ih Unliljaiiskili liirä. 131 Tretji moški sainoNlan, k a p ii ci n s k i, so pa zaprli I. IHIO. self Fraiifozje. Sedanje ljubljansko izpreliajali^če sredi me*ta, Hlavnoznaiia ^Zvezda", je iiekilanji vrt kapiieinski, ki so fra Ljnbljanf-ani I. 1H21. kronanim glavam na east, ki ho hc takrat sežlc v Ljubljani, izpremenili v to, kar je ilandanes. Kapneinsku eerkev je stala v dolenjem vo}rlu kapttcinskepi vrta. nasproti staremn ffledališen in deželnem« dvoren. Nova fara ni bila torej ena zadnjih. Xa nje obzemlji »e je nahajalo mnopo in zanimivih spominov, katerih pa tn nismo omenili vseh. A tudi po številu ljudstva ni dosti ali pa nič zaostajala /a stolno, šenklavško.'i V neki ulofri do vlade so frančiškanski farani trdili, da šteje okoli iMXX) dnš. In najl>rže je to tudi bilo tako, kajti z oa stala, kakor je bilo že povedano, na sedanjem Vodnikovem trgu. Leta 17H.'S. so pač tndi tukaj pri frančiškanski eerkvi nameravali ustanoviti faro,'' kar se j)a grofti Herbersteinu, tedanjemu škofu ljubljanskemu, ni zdelo umestno. I'govarjal je, da bi bila nova fara preblizu .^enklavža. ('emu je je tu treba? Toda najvišja gospoda je škofa zavrnila in odločila, naj le ostane, kakor jc žc sklenjeno; pozneje pa je vendar le upoznala, da je škofovo mnenje pravo, ter odredila, da naj se ustanovi rajši zunaj mesta, pre«l špitalskimi vrati pri avguštineili. Naročila je škofu, naj kar najhitreje izbere in imenuje pri fari |M>trebno duhovščino; župnik seveda mora biti vsekako svetni duhovnik, za kaplane pa naj poišče ali avguštinee ali pa frančiškane. -Med tem pa, ko so se vršile in prinravljale te stvari, je došel I. 17^4. iz Duniga ukaz, da ima tudi avgnštinski red prenehati, da sc imata eerkev in samostan zapreti, nju imetje pa prodati in pripisati verskemu zakladu. Zakaj se je tako odredilo, je seveda težko povedati, posebno, ko so se baš takrat vršile obravnave o uslužbljenju avguštineev zii novo faro. NajbrŽe pa, da so bile ravno te obravnave povod, da se je red lazgnal. Avguštinei najbrže idso marali prevzeti farnih skrbi, zapustili 80 rajši deželo ter se vniili zopet v Keko, od koder so bili i>rišli ■> V'»i\j Irca t'9r>. Ji- bila brezdvuiiiiio ve^Ja cmI Ktolno. V iirkcm «U-tiHtirnein aktn iz trira leta ( v ljubU. nK^Htncni arbivu ta,»v. 21—i5> Je pove-ilanij. ila Je iit<-ln rranvijik.nii(ka ŽH^IO iliiü, Htolna i>a «aiiio iii.H. ».i (VurHlii odlok z dno žt>. ileceuihra I7M3., Krt-xUxki akti, tesr. t.'iS Ivilii Vrliuvef: »• titlauuvilvi iiuvfjšili l,iubt,ian!ikih l'arä. njih (imliiiki. Med ka|iluiii, naiue^čeniini |)o ra/.iiili tarali pu KraiijHkem, m- iialeliK niti na «'ncfja av^untinca; pač pa ua nicnilio prav vsdi »iniffili redov. Celo eistereijenri, n>enihi i/, nekdaj tako bo^ate^^a stlAke^a samostana, ko ])ostali svetni duhovniki in so sinžhovali tu pa tam po «leželi kot kaplani. Ko so av^^iištinei odšli, obrnil se je škol' do frančiškanov, M katerimi pa so se uajl»rte vršila po^^ajanja že poprej. Cesar .ložet' II. je I. 17^14. zaprl tudi njih samostan, rax^nal pa jih ni, kakor avguštiiiee in dnijfc redove, j^otovo samo /ato ne, ker so bili pripravljeni prevzeti službo božjo pri novi lari Marijinega oznanjenja pre«l špitalskim mostom. Ljnc^je so avgnštince v kratkem Času pozabili ter novo taro kar preeej iz početka imenovali frančiškansko. Za župnika je škof prof Herberstein imenoval mestnega kaplana .F osi p a i^krinjarja; prikupil se mu je bil, ker jc pomagal dvornemu (škofijskemu < kaplanu .lurju .lapeljnu pri slovenjenju »v. pisma. Naša duhovščina namreč tlo takrat še ni imela za cerkveni pouk niti najpotrebnejših knjig. 8koro neverjetno je, a ventlar res, niti »v. pisma ni imela Se prevedenega vsega v slovenski jezik, ampak si je pomagala s protestan-tovskim sv^ pismom, ki ga je bil :i. leta obenem s šentjakobskim Župnikom Ivanom Kristjanom. Določila se mu je plača, kakor drugim mestnim župnikom, namreč ")(X) gold, na leto. Za pokritje teh stroškov so se določile obresti od ustanov naloženih pri avguštinski cerkvi. r»000 gold, sta bili za večne maSe naložili dve jiobožni gospe: neka Terezija I' a r m a > AXX) gold.) in neka Terezija F a b i j a n č i č (;MX)0 gold.): kar je primanjkovalo, dodajal je verski zaklad. Kaplani niso imeli nobene plače; ker so bili frančiškani redovniki, izhajati so morali s skromnimi svojimi ])okojninami. Pač pa se je iz verskega zaklada plačevalo dvema laji-koma, ki sta opravljala posle cerkovnikov, po gold, na leto, ker nista imela kot lajika nikake pokojnine. Za vz«lrže-vanje fare je bilo zavoljo tega verskemu zakladu vsega skupaj šteti samo 080 gld. 1'ozneje 1. ITHH.r seje tudi kaplanom na |)riprognjo g^-ardijanovo primaknilo iz verskega zakla<4. I. je dala gosposka dotlej zaprto cerkev .Maryinega oznanjenja zopet odpreti, in dneC. junya 17M.") se je pričela zopet redna služtia božja v nji.') ■) Mvatni ariiiv, krvsUski akti, ni»c. VIII. Iviui Vriit)MiiHkili fw/i. Tako ji' l»ila lara na hdvo tistanovlj otlloku je eesar tiMli cloloiil, »la nmc Itivali v sanumJanii pri eerkvi Marijinopi oznanjenja po dvajset franeiikauov. šeot jili bode opravljalo kaplanske shižlie pri lari, oKtali pa naj žive dalje kakor menihi.'i Kazmerjc med novo faro in frančiSkanskiin redom jc bilo izprva nekako fiidno in za franeiSkanskefra župnika prav miieno. Tri „frančiškanih'' sla sc nahajala odslej dva ecrkvena zavoda Pld. Danes jo veščaki eenijo na toliko tisočakov vredno in šc več. Ko so se frančiškani preselili v svoje novo domovanje pred špitalskim mostom, vzeli so s seboj vse, kar se je prenesti dalo. Lcee seveda niso mo^li, odnesli so pa vso eerkveno opravo ter jo novi fari posojali in v porabo jirepuščali. Župnik Skrinjar je pač želel, da se prepusti fari (topolnoma v last ter se je obrnil tuili v tem smislu do gosposke, ki pa mu ni H{jo-dila, ampak odredila, naj ostane ta oprava le v inventaru fran-čiškanskejra reTiel eelo še prepir, ko je zmanjkalo rcgisti-ov, in ni hotel novih napraviti ne župnik ne gvardijan. Marsikaterikrat sta se moža sporekla tudi zavoljo poslovanja v eerk\i od strani frančiškanskih lajikov i. t. d. Kresija je poravnala prepir s tem, da je poslala gvardijanu jirav oster ukor in ga >-j)raSala; meni Ii, da je cerkvena oprava, ki sojo frančiškani prinesli s seboj, njih lastnina V Zapomni naj si, da ne, ampak da je lastnina verskega zaklada; frančiškani jo le shranjujejo! Ker je bilo torej v opuščenem nekdanjem avguštinskem samostanu bivati dvema cerkvenima zavodoma, treba ga je bilo IJuby. nifstni iirliiv, kre», akll, t'a»c. X. l'»4 Ivan Vrliovec: O uatHuuvitvi novt'Jüili ^iiiliUaiinkili (Krii. prcdeliti v dva dela, ločena tlni^ od drufre-ra; cdeii je bil od-inciijen za stanovanje Žnpiiikovo in župnijski nrad, druffi pa naj služil IranC-iŠkanoni ko< «am041 {,'iild. kr. se je fa misel opustila, iu so se za žnpnika potrebni prostori le primerno |irezidali. To delo je stalo i:i2t» jrld. Nabrali so jih farani sami med seboj. .Med prezidavanjem bi bili morali farani žnpniku |ireskrbeti |irimemo stanovanje; ker pa jra nikjer ni bilo moei najti, je moral župnik bivati v pritličnem samostanskem nia^^acinu, ki je služil takrat kot skladišče za inozemsko bla^fo. .^eveda se s tem ffo-spodi v kresiji niso nič kaj prikupili. Stavila jim je šentjakob-čanc v izj,'Ie«l, češ, tem je bilo preskrbeti ob enaki priliki pet stanovanj, za župnika in za 4 kaplane. - in preskrbeli so jih, frančiškanski farani pa Se ene;ra niso moffii! Nasledke te malomarnosti so občutili farani kmalu potem, ob času župnikove instalacije „in temporalibus". Določena je liila na dan 9. julija iTs.'». I. Ker se tev. Ker novineev ni bilo — ■ prepovedovalo se je, jili sprejemati), moral je priti cas, k<» pri ,frančiškanih" ne bo nobene^'a tVaneiškaua več, zalo je kresija prašala farane: ,t'e frančiškani po I a •roma od m rjo, se zavoljo starosti o d p o v e do si n ž b i. a I i č c n a ]> r a v i j o i z p i t e z a ž n p n i k e ter odidejo drnj; za drugim na fare, kaj potem?- — Nadomestiti jili bode treba s posvetnimi kajdani, katerili vsakemu je pa "šlo po postavi ;500 jjld. letne plače. Frančiškanska fara, za katero je zadostovalo dotlej samo po t5*<0 {rld. na leto, bi bila stala v takem sinčajii zračunili so v kresiji, a ne vem kako — jrld. A kje jih vzeti ? Zato je leta 17'.»."». kresija izrekla, da je frančiškanska fara nepotrebna, da naj «e razdeli, izpremeni v podružnieo šenklavško ter »e je nekaj pripiše šenklavžki, nekaj šentjakobski, nekaj šentpeterski, nekaj pa trnovski fari. Ko se je ta o«llok. o katerem so v krt-siji dejali, da je storjen po dofrovoni s škotijstvom samim, izročil frančiškanskim faranom, pretreslo jih je, kakor bi bila strela udarila med nje. Sestavili so posel»en odbor ter mu nan)čili, naj zastari vse svoje sile, da odvrne preteči) nevarnost. Izvolili so razen cerkvenih oskrbnikov, Jakoba Debcljaka in Iv. Hučarja, Se deset najveljavnejših inož v fari: mestna svetovavea v fari .losipa Kokalja in Fetra Kištra, dr. Ivana Bnrfjerja, dr. Hlasa. Kloltovsa, Andr. .lelovSka, Xik. Merla. Josipa .lakliča, Iv. Hebeljaka in Jos, .šeška. 1'ovabili so tnili fjrofa Maksa Lamberfja in škotijski konzistorij, da jim po-nia^^ata pri težavnem poslu. z |)otrebna trebna, bi se gotov ne bila I. 17x:». potrebna bila, potrebna je pa vsaj sedaj, t.j.l. 1 "',».'>., zakaj ljudstvo se je fare že tako privadilo, da brez nje nikakor ne more več izhajati. In kake zmešnjave utegnejo nastati v ki-stnili, poročnih in drugih eei-kvenili knjigah I Ce se jim fara vzame, kdo jim bo povniil one ne majhne stroške, ki so jih morali napraviti z zidanjem pri župniji? Ali naj je ta denar zanje izgubljen ? Sklepali so iz vsega tega, da se frančiškanska fara kar nikakor ne more in nc sme preklicati in odpraviti. i:>ii Iviiii VrliijVKc: «t iintiiiiovUvi ii..ve.iiiili (juliljuiiskili lani. Ker |>a sn čutili, sain iii priredbo samostana za župnijo, ta tudi ni izgubljen, kajti eden duhovnikov bo ostal tudi se nadalje pri frančiškanski podružnici, (''e se uredi pri nji služba božja s pravim premislekom, uživali bo«Io v obližju frančiškanske cerkve bivajoči iste ugodnosti, kakor jih uživ.ijo sedaj I Celo napačna |»a je trditev, rekli so v kresiji, da se z nameravano odprav«» fare nič ne prihrani. V .šenklavžn je mnogo levitov. ("e bo treba, l»odo le-ti za primeroma malo plačo prav ra
  • j naj ostane le pri Iv;iii Vrlmvcr: O iiHtaniivitvi iiovcjšili UnliljaiiHkili Tara. I'm tem, kar jo sklciijeiiu. Naiiiosto žii|iiijka naj dobi traiu-iškanska podnižiiica Ic eni-jra dnliuMiika in corkvenika; kadar bo pa treba, najeli se bodo šenkinvški duhovniki, — eden, dva, ce Ito trelta, trijo. Za iijili odškodovanje bode .'MX) <:iki zaklad bo tfirej lahkn i/hajal z dosedanjimi stroški; ^Id. bo dajal župnika nadomestnjofcmii «Inbovnikii, f;ld. cerkvenikn kakor sedaj, .'UK) jrld. pa pomožnim duhovnikom. Fi-ančiškauski tiirani so npoznaii, da od te strani zanje ni pričakovati nič doltrega. Zato so se^ oprijeli tem liolj krčevito škofijstva ter se posvetovali ž njim. .škotijstvo je stavibi potem \ladi nekak posredovalen predlog: 1'ara naj ostane, a namesto šestili kaplanov, kakor doslej, naj ima samo dva, in namesto dveh eerkvenikfiv le ene;ra. ,ŠkSiška omenja že v srednjem vek«, a ne z ilanašnjim imenom. V kupnem pismu iz 1. to katerem je prodala neka Ljub- ljančanka nemški komendi < ve kmetiji, se Šiška zovc pCheis. Dorf vor der Stadt ze I.iaibaeh'', •'j pmti koneu srednjejra veka pa „sanct Bartholomee ze Khaitseh.') Ker skoraj ni misliti, da l)i se bila Šiška imenovala kdaj drnjiaCe, kot Šiška" in p(»tovo ni pozneje izpremenila svojejja imena, so to najl>rže tuje spake. V Ijub^anskih uradih je liila ta spačena oblika tudi pozneje še dcd«ro v rabi. Leta 16.')1>. se imenuje tförenja Šiška: Oberkeulseh".') (»b ustanovitvi frančiškanske tare je bilo v Dolenji Šiški Ti) hiš s 4.'»1 ljudmi. 2.1 Tudi Vič, ki je štel takrat 47 hiš in 321 duš, je silno stara vas, V starih listinah je imenovana že I. 1261. Takrat se je nahajal na Viču tudi jfrad, .častnim Widt-ek", o katerem pa ") Mpst. aril. IjiibU-. kres. -ikt, fa»c. VIII. IX. ») Mittheil. il. h. V. f. Kr. ISfiO p. »7. ») Ib. !85r.. p. 62. •) Stan. Mh., fastc. r.ö3. 15« Ivan Vrhovpc: O nstanovitri noveJSlh Uubpaiiakih fari. Že dolgo ni nol>encj,'a sledu več. Leta 12H1. /ra je imel v svoji |M)Ke«ti Urh lil. .....—'—^ *------->-------1 >. iieiinske. naslednja Urh 11!.. xadnji vojvoda iz »loveče koroške rodovinc Spone. V tej obliki, Wittik. Wylik, Wiitieli, «e prikazuje Vič v«a ija stoletja, eclo do najnovejših easov, Se v Tramplerjeveni atlaiitn za ljudske šfdo eifa« na zemljevidu ,okoliea ljubljanska" Wittieh-Wald. Vendar pa pozna že "tndi > alvazor i VIII. i». 788.) obliko Waitseh. Sieer pa »e nam je ohranil prestari Wideek „Wiittich" tudi v obliki L'tik. Vič in Utik sta va«i, katerih ena stoji na jn^n>vzhodneni. dru^ra »a na severovzhodnem vznožju onih polhovgraških gorskih odrastkitv, ki jih eesta iz Si^ke skozi Koseze, Ltik, in Stransko vas na Dobravo odreže od šentviškega in döbravskega gričevja. 3.) Tretja podrnžniea frančiškanske fare je eerkviea .Matere Bo?je na Rožniku, ki p« se ni pripisala fari ob nje ustanovitvi. ampak jo je šele mnogo let pozneje, I. 18:16., odstoj)ila frančiškanom šentjicterska eerkev. C» tem sem na že obširno pisal; komurjcdotega, poglej „Izvestja muzejskega «IrnStva" za 1.1898. Letnik Vili. str. 24. Ivan VrtioTPc: O iiittanovUvl novejüih (jiililjauikili far». 159 III. Trnovska fara. 1. Krakovci in Trnovci. Tretja, prav tisfi i-as kakor šentjakobska iii franni^kanskn. ustanovljena (j)rc(ln»estna i farn ijuliljaiiska je bila tniovska, katera šteje dandanes nekaj eez '»OdO »liiS.') Trnovo in Krakov«» «o i5teli Ljubljančani takrat il. ITHil.i Se nictl vasi;*) elovek bi mislil. ueinsko predmestje, in vendar so jih Ljubljančani imenovali, ^.predmestje", šentpetersko Se eelo »«T i^o/flv ,predmestje" — Vorstadt, in šc danes hodijo I'o-^janei, če ^redo^ po sentpeterskem mostu če/. Ljubljanieo, na ,Vorstadt". — Sentpeterske^ra predmestja skoraj ne ])oznajo. Vzrok zato, da so Ljuldjaučani Sc ob času Marije Terezije šteli Trnovo in Krakovo za vasi, tiči tt)rej kje drufrej, prav tam, kjer tiči vzrok za to, da so tisti ča-s šteli tudi Poljane iSc za vas, ne ])a za predmestje. Krakovčanov namreč ni bil niti eden meščan, njili gt>sposka (njili ^»spodstvo, dominium'je bila nemška komenda. In tuos|.'»l rcleHpoütnvMneniii troupodu Iv. Vrhnvniku. žiijinikii truovskpmii. .Zßodovin«' ivieB«ve fi»r«> t prcel«."«). Vrnil lui je rokopi-« « «sni-inivinii opazkami, ki jih priolKuJi>ro tu z njcf^nvini dovuljenjem. ÜHilstvfnpiu Siegln 2 dne 31. nfanov in Mi'anov.) — Iv. Vrliomik. •) Se itiindana^iiji rekajii »tarpjSi Krakovei in Trnovrani Krakiivnkim in Klailfznim ulirani. potviii Tniuvnkiui uiieani «na vani". Na vpraÄiuO«': «Kam Ifri'Jy* oflynvarjiX)»: ,Na vii»". — I»-. Vrhovnik. •) Valva»or XI. p. i>h:>. iri:a > mostu — so tlirkali v čolnili. Zma;ral je tisti, ki je prvi priveslal tlo moslii. kjer je smel ondi obešeni darili \/eti s selioj. Tudi V^alvasor je čul o podolmeni takem turnirju, ki pa se je vršil nekaj nad sto let po/neje, I. 1:?10., in (udi nekoliko dni-piče. Izvedel je pa samo o enem častnem darilu: bilo je ravno tisto, kakor leta 10112., tovor sladkejra vipavskej;a vina. Turnir seje vršil na Mre-fu, torej v mestui, kjer so naredili iz čolnov most, na katerem so si sredi l.juldjaniee Krakovei in Tmovei stopili nas])roti. Zmagali so oni, ki so — borili so se le z limi pestmi — posuvali svoje nasprotnike in tekmeee v V04I0.' ) Krakovei in Truovei so bili že zpnlaj imoviti ljudje. Kra-kovee je jako doi»ro redilo ribarjenje \ ljubljaniei in boj^ati lo\ |)ovodiiib |itie na močvirju. Tmovei pa so si služili svoj didiri kruh s prevažanjem trj;:o\ ske;;a bla^.» na ^'^lluiko in nasprotno, kajti d<»brili eesta prejšnja stoletja niso poznala. Cesto i/. Ljubljane čez Ürezovieo na Vrhniko je dal napraviti še le eesar Karol \'I.. a ji' bila, čeprav državna eesta, vendar taka, da nikomur niti na misel ni prihajalo po nji (»repeljavati tr^rovsko Idap». 1'ronietu z Vrhnike v l.jubljano in idiratno je do Kran-eoske okupaeijc služila edino le Ljubljaniea, — k.ij pa Se le v prejšnjih časih I Za prc\ažanje bla^ia so imeli Trnovci uekat<'ri velike, dnijari male ladje in čolne ter so se z ozironi na to imenovali tudi ,niali in veliki čolnarji". Nekaj Tnioveev pa si je služih» svoj kruh L vožnjo po n)estn, v prvi vrsti z dovažanjem drv in lesa. kar se jra je pripeljalo po Ljuhljaniei in Ižiei v Ljubljano. Tudi 80 imeli kočije „Lehenkutsehen", s katerimi so proti plačilu vozili jtopotne ljudi po deželi ali pa tudi meščane za njih zabavo na sprehod. Hili so torej nekaki predniki sedanjih špediterjev iu tijakar-jev. Uili so ,.p ri v i 1 egi ran i- vozniki. Za plačih» ni smel ]»o Ljul»-Ijani nihče nič prepeljavati, to pravieo so imeli eilino le Tmovei, in vedno dovtipni I^jubljančani »o jih kot voznike imenovali — ne vem zakaj — „Fliejfensehiitzen".'^) Da bi bili po muhali „streljali" ') Valv. ibld. p. 66fi. «) 7. Mč«'m okoli »<>bi „tlikali* je v Uiil'Uxnskoiii žarpinii, v*ni I'<»-ljauUiii>''kili fiirä. I*>l S hv()jiii)i liiči. ki ho p» iitt-^nili /..-i »pati" Izraz njili samonveHti je Uila tudi posebna noša, po kateri ho se razločevali o«l obeli, od kmetov in meščanov. DandaneR ni o nji seveda nobenejra sledu več, kvečemu. če ima Se kak star očanee ali kaka ženiea shranjen še kak spomin na blažena mlada svoja leta, l'opoinoma so se pozabile tudi nekdanje Htare šepe krakovske in navade o Kožiču. ') 2. Trnovska cerkev pred ustanovitvyo fare. Ko jc eesar Jožef II. obudil pri Krakovčaiiih in Tmoveih upanje, da se nte^ie tudi njim nstanoviti fara, ogla.^ili so se takoj s to zahtevo ter i>ili uverjeni, da se jim pri tem ne bodo delale nikake težave. Saj so za faro najimenitnejšo stvar Že imeli, namreč eerkev v Trnovem, posvečeno sv. Janezu Krstniku, imeli so svojcfira duhovnika in tudi že svojo redno službo božjo. Toda kdaj se je tnuivska eerkev sezidala, ue vem povedati. O Valvasorjevem času, 1. 16(<9., je ntgbrže §c ni bilo, «icer bi jo bil Valvasor omenil bodi si ob tej, bodi si ob oni priliki. če že o drujri ne, pa vsaj ob tisti, ko našteva ljubljanske cerkve in kapele po mesta in po predmestjih; pri takem naštevanju je bil Valvasor preeej natančen ter ni pozabil n. pr. «mieniti eelo kapel po possuneznih hišah, kakor n. pr. kapelice sv. Ahaea v deželni hiši, -i ali kapelice Matere Božje v hiši bistriških kartu-zijanecv na Brcpu,*) ali kapele sv. Elizabete v meščanskem špi-talu.*) Tudi kapele zunaj mesta omeiya, n, pr. kapelo Božjeg:a •> Krakovre in Trnovfane je Im-llo tudi jezikovno narpijc. « feiner »vedoci oi»onin)a v Pohllnovi «lovniri. Trnovuki veliki in nmli eolnsirji in krii- koviUct rihifi »o ienili med svojri. Iv. Vrhornik. «) Valvasor XI. p. «71. ») Il>itl. p. c?»a. <) Il)i(l. p. Ii«», in p. «92. in:! Iviiii Vrhovvc: O ustanovitvi iiovi-jüih UiiliUan.'>. je naložila v ta namen neka Elizabeta IJngova »»O i>. ') Trnov»k(> n-rkve ne uu<-qjata niti Iioliiifjir niti Ji>zuvit8ki ^iliariinn". N«viOa Jo pa knjižica: Compendliiria MctropKli» ('arniuliju' t»c»c-ripfio e Topo-gnipliia Geraiiuiia«- Anütriacau Caroli Oanelli J. I76ii. I.aba<-i, kjer stoji o tmovaki rerkvi tak* opuini\|a: .Teuiplnnini spripin i-lauilit oniiiitiiu tiuvinHimuiii Di^-i Juannis Haptistat- extra Tciitonicaiii portaiii rtpcem ahhiiir anni» aero .la-iie«its€hiano cxi-itatuni". (•aiielH i» Je «lu.itil na tri leto, kj^ti prwliilc« nedanje trnovske cerkvo m> zirrailili I. 1753. kakor »prii'nie iistpis na kanienn, ki Jo bil vzidan v »tarcui Icvciu zvouikii na vzh<>di\|i «trani kaka dva ini-tra ud tal. Ta napi» »love: CAMilI)<) ZfLU.XM • AKCIllTEO^ro DEMNEAIIT KT KKOIT 175». 7.al>eleiiti jr iU> iirav^ico. ki n»in porofa. gutovUi čaitili lučicv. — Iv. Vrtiovnik. •J Mestni ariilv, f. 204. Ivan VrIiov(>c: O »slanovitvi novi-Jšifa IjuliUanxkili far;«. Ki.'l Celo izilatiKi |))i se je .lanežiC-eva ustanova zvišala ol» smrti nekega Lmlovika pl. Hadiea,' kateri je zapustil velik del svojega imetja trnovski cerkvi. Kajhrže je liilo to imetje darovano v nepremičnem poso-stvu, oporoke Kadiecve v aktih ni najti. To posestvo bi se bilo n)oralo prodati, denar pa izr4>čiti trnovski cerkvi. Ker pa jc Kadičev dca sta se, da ostani Hubenfeiriovi rodbini ta pravica samo v moškem rodu; ee ta izumrje, predlagal bo beneticijata zopet le magistrat sam. -i lluitenfeldova rodbina je i>stala še tudi pozneje «lobrotnica trnovske fare. Za trnovsko šolo jc prispevala lluiienfeldova vdova s 4'.»"» gld. 2:; kr. Tako je .lanežieeva ustanova narastla sčasoma na 10.2()0 gl., ki so iNisili gld. t» kr. letnih obresti. Vrhu tega je imel <1 I.iiiIwIk v. Kadit.trli. — lako «c j<- |h>d)ii<,oviil — j« liil vratu l«'t, k:^ Iii ciniifafc il»yal. vw svoje iivUei^jt^ — ljubljanski mestni pii^ar, ..St-ndf-»yndiou»", k"t t.ik mestni <»illi<>rnik in edini v uiotneni zantopstvu »edeei iz-vi-žliani jnriiit, — zavoU» tepa jako nifrixl-sjna. vplivna in tndi niOlMuljp plačana •iM-lta pri ma^intratii. Med nu-.tininii odhuniiki .Stadtviiter*, .KatliHverwandte' no ioeili takrat: tu nif»tne udlmmiko ni^eira rwllmra .iHner»* Kathsvenvaiidte*; liiio jih je 12, *at« so Jih kratko imenovali tndi ,o-Htranskih dohodkov, n:\|vee „in natnra", n. pr. užitek travnikov, njiv. posebne pred-praviee pri paSi v M<-stnem itd. Xekjy mestnih mretov je prisostvovalo tudi pri kazenskih obravnavah, .itoisitzcr beim OiminaliKrirht"; za to s« do-Itivali po l.i (fl'l- «a let«. — Mestni pisar je imel kot tak 30."» jfld. IH kr. letne plače, skorjv dvakrat vee od 2ii|>aiia, kateremu »o plačevali le po 131 g-ld. in ISA kr. na leto. Dalje Je bil mestni pisar vsejtdar obenem tndi odbornik oi^etra rMlbora, za to Je imel 30 »rld.; kot Jurist Je bil nHfimenittieJJi pri«ednik pri kazenskih obravnavah; zato Je dobival po ir» i;ld., skupili torej 355 cid. 4H kr. — za terlaige ča.se jako dobra. l.ihko Me reče .nitna''pKiča. Kmluvik pl. Kaditseh si je torej. Če jemljemo v poütev ie nemale i^iegove |h)strauske dohodke, ki jih je imel kol Jurist, lahko ntnoffo prihranil in zapustil le|K> imetje. K,idit.Heheva rodbina Je preteirnila pozneje nekam na Hrvaško, a se — ne vem kdiy — vrnil« zopet v ijnbljano. /nani pisatelj in velezasiuini krani»ki zgodovinar Peter pl. Kadies Je putomek tega pokolei^a Liidovika pl. Kaditscba. ') IJublianski mestni arhiv. KresiJskI akti, fase. iii akti stare re>ri-strature, fase. »H—".14. ') Ibid. Kil Ivan Vrhovi-v: O iistanovievi nuv;a tepi kriv najvee on sam, V boljšem stann pa je bila eerkev. \'elika sirer ni bila; imela je samo tri oltarje. Veliki oltarje bil posvceen sv Miklavžu, patronn čolnarjev iii ribičev, kar je skoraj samo po sebi undjivo. saj »o bili Trnovei vsi t-olnarji, Krakovei pa vsi ribiči. Sv. .Miklavž je bil torej prvotni patron trnovske ecrkve. .Sedanjejra patrona sv. .Janeza Krstnika je dobila, jaz bi dejal, da ravno /. oziruiii na .lanežiče\«i nstanovo š«- le |M)zneje, najbrž takrat, ko so staro, prvotno eerkvieo podrli in sezidali novo. l>a sv. .lanez Krstnik ni liil že prvotni patnHi, sklepa se laliko tuili iz tega. da te^a svetnika ni liilo tinli v nobenem stranskih oUarje\, marveč sta bila manjša oltarja (»osvečena eden Materi liožji, eden pa sv. Mihaelu. Ali daKi tudi majhna, je bila eerkviea vendar prav dcdiro preskrbljena z vso eerkveno opravo, in sieer ne samo » tako, kakršno imajo podnižniee sploh, ampak tmli že skoraj z vsem, kair je pri fanii eerkvi treba; posebno dobro je i)ila preskrbljena z masnimi plaisči, katerih je imela trinajst, nekateri so bili eelo še prav lepi in dragoeeni.') V stolpih — eerkviea je imela že takrat dva stolpa — so nseli 4 majhni zvonovi po T, 4 in 2 (stara) eenta težki, a najmanjši je tehtal samo KO frintov. IJenetieijatu je bila za njegove dohodke dfdžnost opraviti na leto po ^SOH sv. maš za ]>(»božne dolirotnike in njih rodo-vine; oskrbovati mu je bilo vse duhovsko pastirstvo, ob nedeljah in praznikih pridip)vati, ob nedeljah |>opoludne poučevati mladino v krščanskem nankn ter obiskovati in obhajati bolnike v Tniovem in Krakovem; če pa je sam zbolel, ni mu l)ilo treba skrbeti za namestnika. Trnovei in Krakovčani so imeli torej popolno urejeno službo bi»žjo ftc pred ustanovitvijo tare. Petkrat v letu, novejra leta dan, na !«večnico, na praznik .Marijinej?a oznanjenja, na praznik sv. Janeza Krstnika in o eerkvencm blajroslovljenju se je vršila služba božja eelo še prav .slove.suo, imeli so te dni po dve sv. opravili z leviti, |>ostavljali so mlaje pred cerkvijo ter jo znotraj in zunaj olepšavali z zelenjem, po zimi s smrečjem in bršljinoni, po letu pa tndi s evetjem. ') IiiTfiiUir iK U'(a IT'ti. Jo olir^iiiJiMi v iiK-ntiii stari ri't^intratiiri. I'aw. »9 —i>4. Ivnil \'rhovi>f: <1 iiHtaiiovitvi iinvfjiih U"l'lj><>' sla se določila zanjo dva duhovnika, župnik in ka])lan. 8 tem je bila fara »ieer ustanovljena.Vendar je Trnovce čakalo še mno^o, mno^o sitnosti in minulo je precej let, predno Mo so prav iz srea mo^'li veseliti nove faiv, -.- a večina jih tejra ni dočakala. Prvi župnik je postal .losip Koben, dotedanji trnovski be-netieijat, pni kaplan pa Ijrnaeij Kozlevčar. Imenovana sta bila leta A z obema ko imeli Trnovei križe in težave. l'o eesarkem direktiva za ustanovitev novih farä iz leta 17H."J. je pristojalo trnovskemu župniku .'>U0 ^Id. letne plače, kakor vsakemu drn-fjemu žu]inikn v mestu ali predmestju, toda pri {;:i>sposki fja niso šteli za taeega. ampak so irdili, da je Trnovo kmečka fara; župniku pristuje torej Hämo 400 jrld. Hoben je jtiiklieal ^nbljanski ma;dstrat na pomoe. Ta se je pote^'nil sieer toplo zanj. izpodbijal nazore kresijske j,'osposkc ter ji (loka/oval, da je tudi Trnovo mestna fara ter . ') jf bila tmov»ku fara vstauuvtjeua Iv I. 1*83., «o ku jelr xpi»orHti farne uistifo v Trnovem vrnitar »elf 1. I78'i. Vontčna knjiga »e jirifne h 6. dnem Jiiliia 1785., ko Je bil poročen ,in «lorffTymav' utamOi)«-! Tomaž Kneel; mrtvaiik» ima zab«ležvnei[> prrena mrliča iMetnei^ .Antona Kofiča Trnovega üt. ä« iimrlexii dne Jiin^a 1*H&.; v kratno kitico Je zapisal župnik Uuben prro kričenko Mira »edej, rojeno dne IH. jnn. l7Hö ,in dem Dorf Krokau» it, 75; pozneje piie niatiear dosledno pred Krakovim in Trnovim: „VornUdt." — It. Vrhomik. Iii« Ivan Vriiovfv: <) iiHtaiiovitvi novejših VMil>U">>-'ikili tarä. šaiije ni, ali naj pobira Stolo oii ter jo porabi za-se, ali pa naj jo pošilja Se nadalje šenkluv.«keinii župniku kakor iloslej. Hoben je ponovil svoje prošnje nekaterikrat, a v kresiji so bili popolnoma frluhi zanje; primakniti mn nino hoteli iz verskep» zaklada niti onih 4M glil. 54 kr., ki 8o manjkali še «lo 40() in ki 80 mu po poHhtvi šli na vsak način, tndi ee bi bilo Trnovo res le kmečka tara. Kes je, da je bila {gosposka pri verskem zakladu sieer jako skopa ter se je najnatančneje ravnala po eesarjevem tikazu, da se mora štediti do skrajnosti, vendar je župnik Hoben sam mno;ro zakrivil, da se zanj ni vnemala in mu v ntke strejrla niti posvetna niti dnhovska {josposka. Zanemarjal je namreč svoje dolžnosti prav grdo. Školijstvo ga je zaradi tega par kratov prav resno posvarilo, toda hasnilo je skrajno malo. Pritožeb o njem ni bih> ne konca ne kraja. Tmovei so ga v škofiji tožili, da ni nikoli doma; kdor je imel pri njem kaj o])raviti, poiskati ga je moral v pivnici ali ponj poslati v gostihio. Velike preglavice je delal Tnioveem tudi njih pm kaplan Kozlevčar, ki je bil ta čas, k(» se je fara nstanav^ala, kate-het in spovednik v nunskem samostanu. Dohodki so mu pri hajali iz nstanove, za katei-o je bil nal (»žil Schellenburg,' \ bogat ljubljanski trgovec, lO.OOO ghl. Takih ustanov je bilo na Kranj-sken> jako veliko. '1'istim, ki so jih uživali, niso nalagale nobenih dnigih dolžnosti, kakor da so v kaki cerkvi, ja\-ni kapeli ali v kakem samostanu opravili (bdoecno število tihih sv. maš. Teh se je pa seveda moglo udeleževati primeroma le malo ljudi. Cesarju .Jožetu II. to ni bilo po p»dn, zakaj želel je, da naj bodo sv. opravila vsa javna ter da naj prihajajo njih duhovne milosti vsemu ljudstvu v prid in v blagor njih duš. Zato je ukazal, da se nživavci takih tihih, večini ljudstva do dobra brezkoristnih pobožnih ustanov razpošljejo po deželi ter se po raznih tarah namei«tijo kot župniki in kaplani. Ta naredba je bila na dve strani koristna: prvič je ])ri tedanjem velikem pomanjkanju duhovščine dobila nekatera tara svojega žunnika ali kaplana, ki bi ga sicer ne bila, zakaj potrebovalo se jih je jako mnogo i, drugič pa je bil tudi verski zaklad pri tem na dobrem. Na fare (»oslani benetieijati so uživali dotedanje svoje dohodke 8e nadalje, kvečemu je vereki zaklad primaknil še nekoliko goUlinarjev, čc je bila ustanova le premajhna, in če st» bili njeni dohodki tako skromni, da niso dosegali ka|)lanom pristujočih plač. 'i Sehellenlfurji je hil Tirolec. Nii Kratu»ko jr prišel a pr:i*niin ž^jkuii, » ker je hil jako poi^Klrn. pridi-n in razuin«n nlovek, pridobil ni Je tii — zji tiste čase — ot^romno imetie, k.tkor Mto in sto drugih od vHt^h strani gveta v I.jabUano prih;^;^iO('ih ti^jcev. Otrok ni imel, xato je odinenil vse, kar jn imel, dolirodcliiim in pobožnim n-imeiioni. On je bil tinti bo);at.iM. ki je dal !tezi-ilo sv. maš. «{»ovfilovai tor v nunski šoli poučeval lU-klicc v vcronauku. S svojim stanjem jt- bil popolnoma zadovoljen. Kar jr» 1. 1785. (;J0. junija i/, tejra zložne<;a in mirne^'a življenja i7.sposkc odposlani dekret, da jra jc škof imenoval za kaplana v Tnioveni. kamor naj se takoj preseli iz nunskcfra samostana: ue obotavlja naj se kar nie, zakaj v Trnovem jja je nujno treba. Namesto v nunskem samostanu opravlja naj naložene mn sv. maše pri tni«)vski tari. Ta ukaz je spravil moža v veliko nejevoljo. Zapusti naj dosedanje mirno svoje življenje ter se vpreže v težavni posel kaplanski I Sklenil je, da ne pojde in da gosposke ne bo poslušal. In res! Namesto v Trnovo je šel v (iradec, kjer seje nahajala takrat najvišja vlada /a našo deželo, za .Štajersko, Koroško in Primorsko. Kaj ga je gnalo tja, in kaj je pričakoval, uc vem. NajbrŽe pa se je pritožil proti tidredbi kranjske. vlade (krauj. gubernijai, če» da njegovo premeščenje v Tniovo kar nikakor ne odgovarja željam in naredbam pobožnega Sehellen-burga, ki je določil, da se imjyo sv. maše opravljati v nunskem samostanu, ne pa v Trnovem. Toda «pravil ni nič — na taro )ia tudi ni šel. Zato inn je gosposka zažugala, da mn ustavi dolioilke, če ne pojde. Ko se pa Kozlevčar tudi za to'grožnjo^ni zmenil, ga je 29. sept. 178.') res odstavila. To je možu vendar le nekoliko posnelo rožičke. Prevzel je kaplansko službo v Tn\ovcin, in ustavljeni «lohodki _snov naslednik limeuovan IM. mar<-ija 17^7. leta, kanonično umeščen 12. aprila t. I.) S svojima prvima duhovniksposki 80 se nekaj časa res pečali s tem iiredlojfom, ker pa je manjkalo novcev, odložili so ga na jiozucjše čase. Te sitnosti »o spravile mestne gospode v prav slabo voljo, Česar jim gotovo nihče nc zameri. In nič čuda, da so po takih >) v krstni ki^iirl »e prikaže Simon Milic iMillita) prvikrat dnoSl.okt I. 1705.; |»udpi8al »e Je: coopi^nitor loi-i. IttnavU Kozlevčar (CosUeibzvr) je prvikrat krl<"«T.nI v Trnovem dne IS. febr. I78T., (mtnm poleii župnika Bobna in Milica vet-knU do 17. dnt« jnlUa 1787, ko Je v Trnovem Se župnikov»! Kiaž Klpin. Milic Je nidiOikrat podpisan dne n. apr. 1787. Ir tejpi »klepani, da Je Knslevcar nekimi mesecev vendar le izvrševal kaplan»ko »lažlto v Trnovem, dasi »e nikdiu ni podpiral kot tak. Za njim je naittopil la piJel meaec kaplan Franc PeSar in za tem dne 27. sept. Martin Urt>ajieič, ki se Je zalieležil v trnovsko krstno ki^i)^ kot Scliellenburitov beneflcUat in kaplan. Iv. Vrhovnik. ») Mestni arhiv ijuby., fese. X. Ivilii Vrhiivi'c: O iiMaiiovitvi iiuvcjiili Ü. novembra HiK). leta. Začasno oskrbo fare je prevzel tedanji kaplan .Martin Urliančič, dokler niso imenovali novega župnika 1'etra Zu]»ana. / njim še-le se je na trnovski fari začel reil, in so se napravile razmere, kakršne bi morale biti že ]»rccej iz početka. S tem pa obstanek fare še davno ni bil zagotovljen. Itil je zopet ta prešmentani denar, ki bi bil trnovski fari skoraj konec pr(»vzročil. Že precej novoimenovaui župnik 1'eter Zupan se je imel b«»jevati z denarnim vprašanjem, v tem slučaju samt» za se. Oglasil se je namreč za plačo, katera mu je pač po pt»stavi šla kot mestnemu župniku ir)00 gld.i. .V vlada mu je t>dgovt»rila rJH. julija 1791.), da skromne razmere verskega zaklada za setlaj Se ne dovoljujejo povišanja njegove kongrne il.')l gld. G kr. na ."lOO gld., in iiakazali so mu re.s .«iamo toliko, češ, saj hjož morebiti ne ve, da je že njegov prednik vleklel plačo vsaj kmečkega žnpnika, namreč"4(X) gld. A Zupan je to vedel ter zahteval vsaj tako plačo, kakršno zakon določa za kmečkega župnika, toda mu je niso dali, izgovarjali so se, da mt>rajt» pri x erskem zaklatlu tako stiskati in skopariti in sicer zavoljo tega, ker je ravnokar osnovana trnovska šola tlokaj denarja |)0žrla. «) MeiiJui arli., f. S t—ž:.. >) Meatni ariiiv, fnac. H9—Ul. ») Trnovuka Sol», V Tnuivein w ji-«huoviUji primiToma ptiimi. Mar\|a TcrpiO» i" ukumi« nMpravo Sol na Kraiijxketn io leta I77:t. (Ilofkanx-l«-iili'crct ililo IS. .luni 1773.), v Trnovem pa »o larcii » Aolukini puiikoiii »c le 1. 1787-, torej «elib U let pozneje. NiO'Ti« »i Wlo moč duMli iieitelja, in iUf tinti, ki »o ira njipusled ilohili, Anton 1'anclier, ni imel tmli la tiste ewe, ki «« »t^ivili v tira o«iru jako »ikromue »ahteve, potrelmeipi usiiosobUetua 170 Ivan Vrhov«M-: O uilaimvitri novcjšili IJiililJjiiMkili farä. I'«'ter Zupan po postavi inii pristojne plače iii dohil sploli nikoli, ker jc proj umrl, 1«. avgustva lf<20 I. A komaj je hila fa stvar poravnana in šola osnovana, nastalf ro I. 1799. nove težave. <»ii nstanovitvc trnovwke fare j)a in trivUnlkf i Normal- Haupt- h. Trivlalsclinlcn i. Nonnalka (Jtlrirazn-iliiiii seje nah^lal.n v rivaki ) Od teh Je bilo UnblJanskenin niajjistratu podlojtnib S* : 74 v Tniovem, i:J v (jnidišeu. nemški kouiendi «U : 7:i v Krakovem, I4l v Omdiiieu, UublJ. äkolijstvu (1'talz Laibarlii 47, na Vifu in mi (Jlincali (.'rairini Sp. Koinik (KusenbBeheh 1, sama za se Ifraščini (ilince S, na Vi^u in na Olintvah eerkvi na Kožniku 1, na (ilineali (fraseini Tnnmki Cfivtdi» 1, «ania za-»e Imenovana «ospodstva «o brez ugovora prispevala, kolikor »e je na vsak<'od njih pr«-raeunilo, le nemška komenda se je branila, čei da stoje nJl podložne hiše vse tostr.i« (tradaačiee. v Krakovem in v (Jradisen. nobena pa ne v Trnovem, torej tudi ni oua zavezana prispevati za Trnovsko &olo, .Seveda ji ugovor ni nie pomagal, ker se Ju imela šola napraviti ne samo za trnovsko predmestje, ampak za vso ftiro. Temu bodlemu zavodu naspn>tno pa Je ilubcofeldova (vdova) iz proste vo(je dala 4Stri jfl kr.,') katere so morali potom konkurence prevzeti seveda prty pri snovanju tniovske šole imenovana gospodstva. Bojni rojtot franeoskih vojska in jtalostni njih naiiledki (v gospodar^tvenem ozira i so za mnogo let zadušili tt»žbe in ^.elje, ki bi se bile sieer javljale pri trnovski tari. Ko pa seje I. 182.^. začelo pri kresiji zopet govoriti o nji, majal se jc njen obstanek v dnu njetiih temeljev, .število faranov je bilo tekom let zopet večje, v Trnovem pa je stala še vedno tista, leta IT^iK zidana, »rij kapeli negi> farni cerkvi podobna eerkviea. Kajpak da je >ila premajhna, mnogo premajhna. Da jo je treba povečati ali pa zidati novo, je bila jasna stvar, o kateri bi bila vsaka beseda odvei. Tega prepričanja je bil škof Herberstein že I. 17H7. Ce ne bo mogi»če izvesti enega ali drugega, zažngali so v kresiji, da se bo eerkev iz javnovarstvenih ozirov zaprla, fara pa opustila, ter se je bo nekaj preselilo k Sv. .Jakobu, nekaj pa k frančiškanom. Vendar pa je bila kresijska gospoda to pot pripravljena storiti vse, kar je bilo v njeni moči, tzigen Aiissemng), katera oeividno dokazuje, da jim manjka nravne vzgoje, potem ne preost:^ja nič dnigega, kakor faro opustiti, kajti kajtela. komaj za ^iOO ljudi dosti velika,*» nikakor ne more več zadostovati fari z več «> Ibiil. *) CIpdi- ütpvilk npomnini, gld. Pri komisgskcin o;;ledii «Ine 4. decembra so se vsi vde-leženei izrekli enoprlasno, da nikakor ne kaže eerkve povečati, ampak se nmra sezidati nova, kajti v poveeani stari eerkvi bi moffii do velikejra altarja videti kvceemii še sredi eerkve stojeei, zakristija bi bila le dva sežnja dolf,'a in 10 Crevljev široka in tudi stolpiča sta za zvonove, kakršne mora imeti lama eerkev, mno^ premajhna. Napravi naj se torej načrt za novo eerkev, ki pa naj ne bo stala na sedanjem mestn, ampak naj se prestavi dni^'am. .Seveda bode treba v ta namen nakupili nekaj sveta. Stvar je Itila jako resna, kajti fara je l»ila takrat in sieer že od sv. .Inrja 1824. sem brez župnika; dobila fi;» je zopet še le 2. jnlija 1827. leta. Zval se je Trane Barlič. A tudi jirej je bila že poldni;;o leto brez duhovnika. Župnik 1'eter Zupan je umrl 18. avj;. 1820., njeptv naslednik Tranr 1'olee pa je prišel na faro še-le 18. januarja 1822. Obravnave zastran nove eerkve so se vršile dalje, a nič kaj srečno, kajti posestnika, od katerih se je nameravalo kupiti za eerkev potrelmepi zemljišča, sta zahtevala neznansko pretirane eene. Deloma je zadrževal tudi kresijski inženir, od kate-repja kar nikakor tii bilo nmč dobiti načrtov za novo eerkev. Mečkal je in mečkal tako doljro, da je pri tem nmrl. Zidanje nove eerkve se je pa zavlačevalo tudi pozneje in da ne bom dolgo bejiediČil, — zavlačevalo se je eelih trideset let. Sedaj je bilo to, sedaj ono vsej stvari na poti, in so se Tniovei ali pa v kresiji vnemali sedaj za povečanje stare, sedaj za zi«lanjc čisto nove eerkve. še "leta 1847. in 1848, niso vedeli, pri čem da 80, ali naj staro povečajo, ali naj zidajo novo. Tnioveem je bilo (•boje prav, oporekala je edino le nemška komenda, ki ni bila ne za povečanje ne za novo zidanje, in tako so se načrti pošiljali semiutja, eelo na Dunaj, ker je ondotni stavbeni dvorni svetnik, načrt za poveeanje zavrgel, ker bi nu'rila eerkev z ora-toriji vred samo 71 štirjaških sežnjev, to bi bilo za tedanje število taranov 2050 duš premalo, za tako število, in če se zida nova cerkev, meriti mora najmanj 92 kvadratnih seŽnjev. ■) Ta in vni n.iüjüjn(> x^pmIovIiip tmov!tk<> l^re tlk^oči m^ akti «e nahajajo v nicütncni arhivu v tako zvani „seloni rrgistraturi* v fiuc. .H8, Ivjin Vrtiuvrr: O uitiinuvitvi iiovi-jKili |,julil,jniiHkili fairä, l'oliticDi) razburjenost 1H4H. leta jc prišla prospotloin v kre-siji, kjer h\>ko cerkviju že tulikanj sifiiosti in odrezalo župniško predstojuištvo stvar iz-nova ter predložilo nov proračun in nove načrte, nri katerih je posebno na^lašalo estetične ozirc in umetniške zaliteve modernepa okusa. Seveda se je moral pri tem prvotni proračun I2.8:«t gld. 4rrV, kr, izdatno povišati na 21.911 jrld. U' j kr. ((d n<)vourejene {gosposke, e. kr. vlade, — krcsije ni bilo več — so pričakovali Tniovei tem ugodnejScfra oilh»ka in tem več podpore, ker so se začeli za trnovsko faro tudi dru^ Ljubljančani zanimati. Toda vlojja je obležala pri vladi eeli dve leti. Videč, da od te strani ni pričakovati nobene pomoči, vzel je tedanji župnik Frane Karun stvar sam v svoje roke ter jel za zgradbo nove cerkve nabirati prostovoljne d<»neske. Krepko ga jc pri tem podpiral magistrat, patron trnovske tare. Uspeh jc bil nepričakovano dober, kajti že do 1."». marcija 18ä4. 1. se jc samo v trnovski fari nabralo CGOO gld., nato se je obrnil magistrat do Škota, naj da nabiranje prostovoljnih darov oznaniti tudi v šenklavški cerkvi. Oltrnil se je tndi s prošnjo do Njega I'-l lvj»ii Wliiivec: O ii*t»novitri novpjHih IJulilJaiixkili farä. Veličanstva, kjt-r «<» pn — kar je jaku čiitlno — |>rošnju odbili ('21. jnlija IH-'a . Župnik Kanin sc je lutil zidanja i. največjo lulločnustjo ter «lal slani eerkvieo že leta IHr)4. dota! podreti; s poilo je neko soboto ob osmih zjuttaj = je položil njcfja eksce-leuea škof Anton Alojzij Wolf teme^ni kamen za novo cerkev, katero je posvetil potem T.jnnija 1K.')T. — Vsa zj^radba je stala nad (»3.000 gld. .S tem šele, — vsaj meni »e vidi tako — je zpxiovina ustanovitve trnovske cerkve končana. Mimogrede bodi omenjeuu, da je štela država oziroma verski zaklad, — tako je poročal ma^'istrat I. ITiU.'i — za ustanovitev vseh treh farä, šentjakobske, frančiškanske in trnovske ; za šentjakobsko..........4r)39 >fld. , kr. „ ........................... , ,. trnovsko..............20."»1 , 11' , r lOKlH jrid. 33",~kr. Dostaviti hočem le še nekaj opazk. — \'Ka z^'radlia je stala ()3.0(X) •jld. starep^a denarja ter se je izborno poHreeila. Dandanes ni več taka, kakršna je bila I. 1H.")4., ko sc je od zunaj odlikovala s sicer pripntstim a zelo okusnim ])ročeljeni v novobizantinskem »lop«, posebno pa sta jo dičila dva krasna, vitka, 50 ni. visoka stolpa, okrašena k kipoma^) in Štukaturo. Sedanje, žahbo<; zelo popačeno lice je dobila cerkev po nesrečnem potresu 11^9"», leta.*) Iz stare cerkve so prenesli v lepi novi hram božji dve sliki slavnega ljubljanskc;ra slikarja Valentina Mencin^eija: sliko sv. Antona pnSčavnika, visečo sedaj na levi strani ob vhodu, >) Mennii arhiv, fanc. >) Kiika i>reii .Ieznsove«a iu MarUincttai »h>jita izza t>oiiiUdi I. 19ot. on zidanih pontanii-ntih pod želozniiua ntn-hicama v vrtni n^tnO' žiipniski za rilo je popolnoma dopitovljeno in z vsemi naredbami preskrbljeno, kaki-šnc »c morejo iskati v n\cstu tedanjefra ča>a. Tokažc pa sc naša kranjska stoliea v zp»dovini prvikrat leta 1144., torej pml več ko T.")0 leti in sieer v tuji obliki ,.Laibaeli'', par let pozneje pa tndi žc s slovenskim» po navatli tedanjega časa kajpakda popačenim in po tuje zasukanim imenom .Lubi^^ana". Nje prebivavei so bili takrat ]>ae žc vsi kristjani in so svoje mrliče pokopavali po krščanski šep. Rimljani so jili scžigali, kristjani pa so jih že od prvejra početka in od najstan^šili časov krščanskih sem (•okopavali; pokopavali so jih deloma morebiti zato, da so se ločili od pojcanskih svojih sodržavljanov, v prvi vrsti pa vsa kako zavfdjo tc^^a. ker so njih verski nauki, ker je vstajenje Kristovo strojno zahtevalo pokopavanje. A ravno tako strofra je bila |ia pri njih tudi zahteva, da se nirliči poko-pujejo kolikor mofr«»^e daleč proč od človeških bi-valižč. — Zakaj pa t*»? Ker so se morebiti bali zasmehovanja ali prejranjanja rimske^jaV To pač ni bilo vzrok temu. Saj ve vendar vsakdo od nas. da se pni kristjani niso vstrašili naj-linjših muk, ampak da so smehljaje se in navdušene himne prepevajoč izdihali svoje junaške duše. Zasmehovali so jih poganski Rimljani pač dovolj, zasmehovali jih tudi pri pokopavaujn mr-ličev, katere so jim trgali iz rok ter jih kristjanom v posmeh sežigali po rimski šegi. In navzlic temu so kristjani pokopavali svoje ranjke tudi še ])Oziicjc, ko je krščanska >era zmagala na vseh postojankah ter bila razglašena za etlino pravo državno vero, tudi šc od tedaj «lalje, pravim, je bila stroga zapoved, da naj se mrliči ]tokoi»ujcjo ne v obljudenih krajih, ampak kar mogoče daleč proč oil človeških bivališč. Versko prepričanje tega torej ni zahtevalo od njih. Verskemu prepričanju se jc ustreglo popolnoma že s pokopavanjem samim. — Kdo ali kaj je zahtevalo torej tako oddaljeno pokopavanje. Ta zahteva jc Izvirala iz zdravstvenih o žiro v, kajti tudi prvi kristjani so bili Rimljani. Noben narod sveta dosedaj ni imel še toliko razuma, skoraj bi rekel instinktivnega e u t a za javno zdravstveni moment kakor ravno Rimljani. To dokazujejo njih neStevilne, s prav rimsko IJ IT« Iva« Vriiiivt'c: Kvn imihivauji u Ijuliljaiiskili |i..k(i|mll5t-ili. |M>lriitiiostjii iiapravIjciH' kopeli, toplico, vodovodi i. t. d. in to n« inori-Uiti samo v vvlikili iiiostili lilažfiic Italije, ampak tinli v najmaiijših n'mnkili »cliščili vhi-Ii proviiK-ijaliiiii'dežel. Kajjiak, da se tudi pri nax iia Kraiijxkem ni manjkalo takih naprav'. Ja/. spvc iiroilaviinji n IJiil>ljan<.kili |iokopaliH«'ili. t7n /.idovjai iialiajajočili se -rruliov je postalo v teli nevariiili cariih težavni) ali ccl<» iicmo<.M>ee; - cclu velik nedontatek je Uli, ee inriiefv (rcciniu v kakem ohlef^aiiein incstii) dalj cana Iii bilo ino^roec iu'«ti iz iiu>ta in jili |»oko|>ali dalcc pmC oil njefjn. Xi euda. i-c so začeli zdravstveni pomisleki starih kristjanov vedno bolj omahovati ter se je skušalo pokopavanje mrliecv pri-lap>diti tedanjim poi»olnoma predrufraeenini razmeram. Prvi, ki so starokrščansko načelo zaeeli izpodkoi»ayati, so bili menihi. Tndi oni so izprva pokopavali svoje redovniške sobratc daleč proč od samostanov, marsikje tako daleč, da so jih morali voziti, ker jih zavoljo oddaljenosti pokopališča niso mo;rli nositi. Pokopavali so jih uajrajše vrhu holmov in gorä. Vsled premenjenili srednjeveških odnošajcv in razmer pa tudi menihom ta način pokonavanja ni inoj;el več ui;ajati. Prosili so olajšave ter so naposle«! res iznioledovali, da so smeli pokopavati donui v samostanu samem) - seveda samo svoje mrliče. Toda ni dolritisk ljndst\a v tej stvari od dne do diie silnejši, skušali Sij cerkve obvarovati pred oskrunitvijo po mrličih s tcui, da so dovolili pokopavanje okoli ccrkva in samostanov. 2. Najstarejša pokopališča ljubljanska. Tako so sčasoma vsem eerkvciiim zapovedim vkij'uli nastala okoli samostanov in cerkva [»tkopališča najprej pač v Italiji. ! (jiili\iiui»kili |iiikn|taliSr-ili. IH| i/. nuloviiif llarl)<>, ."> harniiov Moskouov, ^ Jfi^oti^ (iiUIeiilierfji, yrofov AncrsptT^ov, 1 l»ar-Ijansko pokopališče sploh, ue samo za Ljubljančane, ampak tudi za mrliče iz bližnje okolice. 1'ri Sv. 1'etru so )oko])avali brez razločka stanu in starosti vse, za katere ni bi o dobiti kje drujrej )rostora, — torej tudi bof,'atineI ,Mno jirepovedal, ko je izvedel, kaj nameravajo, ter jim ukazal, naj Stettnerja pokopljejo brez sprevoda in brez pevcev in šolarjev ter ^a neso po mestu popolnoma po tihem. Toda protestantje sc za to zapoved niso do malc;;'a nič zmenili. V svojem poročilu do Ivjiii VrliiiviH-; l>vc pivalaraiiji o Ijulilj^iiiNkili |iiiliM-ili. nadvojvode Ferdinanda «e je vieedom hritko o tcin pritožil ter dejal, da so trije protestantovski nčitelji 'sei-tiselie Sdiulmeiwteri: Rupert MordakH, Filip Telif in Xaee Lnka mej po^relioni po vgen» trg-n prepevali |>i-otestant<>vske pe«nii, z njimi vred pa so peli tudi vsi njih dolarji in vsi protestantovski po^rrebei ,iiud hat die jranze seetisehe («einein treulieli mitf^eselirieen un, s<» bili neustrašni, brezoitzirni in siloviti, na kmetih pa še eel«"i! Seveda tan«, kjer so jim katolieanje inoj^li pokop v svoji eerkvi /ubraniti, zaltranili so jra jim prav ;.'otovo, na kmetih laže kakor po mestih, kajti tu po mestih «o bili protestanje povsod v veliki večini, posebno v Ljubljani, kjer je bih> številt) |irotestantov eel<» veliko, škof Tomaž Hren sam je sporočil papežu v Kim, da takrat, ko so bili luteranei najbolj na trdnem, jih od sto Ljubljančanov niti dvajset ni bih> več katoliških, -i V kakih stiskah da so katoličani bili, kaže najbolje to, da protestantov duhovščina niti v Ljubljani ni mo;:la užupivaii. feh) škof sam jim niti v svoji stolniei, v Scnklavški eerkvi, ni bil kos. Tako so 1. L")MO. luteranei pripeljali i/, (ioriee tru|do neke imenitne pmpe z namenom, da je ]»okopljejo v šenklavški eerkvi. Ker pa je šenklavška duhovščina izvedela o tej nameri še o pravem času, zaklenila jim je eerkev ter jih ni pustila noter. Toda luteranei s«» poklieali mestno gosposko na pomoč. Prišel je ves mestni zbor: žnpan. mestni sodnik in vsi svetovavei, ter so zahtevali, da se eerkev iidjtre. Toda duhovščina se jim je postavila z vso odhu-nostjo po robu. mestni očetje se ziito niso zmenili, poslali so pn ključavničarja, odprli eereev s silo ter dovolili pokop v eerkvi.^» ("e sc je mo^rlo zgoditi kaj taeega pp školiji, koliko te-žavneje in koliko manj izdatno so se Interamem mogli upirati šele pri «Irugih eerkvah. Le pri Sv. Petni protestanje niso imeli sreče. Sentpeterska duhovščina je bila jako čuječa ter se je »ostavila Interanom s tisto odločnostjo v bran kakor šenklavška, toda z boljšim uspehom. Po šentpeterski eerkvi so sc luteranske roke iztegovale sieer že dalj časa sploh. IVotestanje so se močno in že d«dgo časa trudili, da bi «lobili najstarodavnejšo fanu» eerkev na Kranjskem ravno tako v svojo oblast, kakor so bili dobili eerk>neo sv. Klizabete v meščanskem špitalu. Kolik dobiček zanje, ako bi se jim bilo to posrečih»! Toda vsi poskusi so jln« izpodleteli I •) Miltlii>il il. liisL Ver. f. Kr. 1S67, p. 102. *) lliid. I8.M, p. «) Ihid. 1HC4, [). 54 Iva» Vrliiivce: hvr |ii't'ilns:iii.|i u IJiililJiiiiHkiti |i<>kii|i:ili«i'ili. IHM rripinovali je Id lu-vstrašeiii Si'iU|>»'UTski iliiliovščini, posi-liiui pa Ifiiiu, ilii V Si-ntpcterski (iiri ni /.ivi-h) nie ino^ocnili protestautov-skill pleiiiciiitaticv. Že ri Sv. Petru ni?. To so ])ri/.nali sami. L. ir»f<2. je zapisal predikaiit AnžeTnIšeak sam v ono prej imenovano protestantovsko cerkveno knjifro, da je pri nekem pofri-cbn nameraval v šciitpcteivki eerkvi pridigovati. da pa mn efrkve niso hoteli odpreti. Šeiitpeterski kaplan Martin Sittieli se je Iii! postavil na eerkveni prag ter ni pnstil nikogar noter. Kavno tisto jc doživel dve leti pozneje tudi Truliarjev sin Felieijaii. Ta boj /,a {^robove svojih nirlieev je pa menda naposled zaeel presedati protestantom samim, (''e jim na kmetih niso dovolili ninrlejfa sobrata pokopati v blap>slovljeiii eerkveni zemlji, prisiljeni so bili pripeljati »ra v Ljubljano na šentpetersko pokopališče, kjer počiva marsikateri «;la.sovit protestant. Kden najbolj sb>veeih je .Inri Dalmatin, župnik v .ško-eijanu pri Turjaku, oni znameniti luteranee, ki jc prvi preložil sv. pismo v slovenski jezik 1- ir)!^4. Zraven njejra počiva .luri .liirešič, ki fca. je ljudstvo zvalo .Inri Kobila zato, ker je bil svoje katoliško prepričanje prodal za lepo kobilo, ki mu jo je po(laril neki plemenita^. Umri je oktobra I. löTH. Pri Sv. Petru je razen teh dveh jxikopanih še več drugih znanih deloma slovečili p^rotestantovskih pridi}rarjev: na pr. Krištof Fašanjf, umrl i! 1.'>H(>. Pripeljali so ^a iz Nadliška. Dalje Metličan Urcfjor Vlah o v ič, zelo vnet protestantovski jiridifrar, kije eden najprvih trosil novo vero po Dolenjskem, po-seinio v Novem mestu. Tedanji novomeški prost Juri^ (Jraf g» je dal zapreti, a Vlaliovič mu je že čez teden dni ušel iia .Štajersko. Tam ^'a je iia Vranskem «lobil ljuidjanski škof v pest ter v najliiiji' zimi ol) sami v<»di in samem ple.snivem kruhu držal tri tedne v ječi. Ker pa so se kranjski jdenienitaši potegnili zanj, moral ;ra je škof najiosled vendarie izpustiti. Vlaliovič seje vrnil v Metliko ter oznanjal krivo vero še fjorečiiejSe. Trubarjev prijatelj Klobner se je bal, da utefjiie \ lahovič postati še kranjski miičenik, po čemer je hrepenel ta z vso dušo. Na šentpeterskem pokopališču počivajo dalje tudi še Marko Sladič, predikant na (iorenjskem, Janez Seli weiter in Matej Svet ič, predikant na Krasu. Lmrl je 1. v Kavnih. im IvjiM \rliiiv«fi-; l»vr |irciliiv:ugi n UuliU.uiKkili p<.ki>|n«lwil>. Ker ^^a pa katoličani tani niso pustili pukupati, pripeljati ho morali k ."^v. iV-lru.') A razfii tfli ^'lasovitili prcilikuiitov liiceniiiNkili čaka iia šout-potCTsk«'!!! pokopališču vstajwija fic tiifli mnogo »irnffili lutorancev, posebno |jnl)ljanskih meščanov. Ker S() se delale liiteraneeni pri pokopavanjn njih ranjkili lake sitnosti in ovire, naveličali so se jili naposled ter si «mislili sami svoje pokopališče. Kupili so v ta namen, ali pa morebiti katoličanom s silo vzeli veliko njivo blizu tam nekje, kjer se nahaja danes protestantovska cerkev. V starih zapiskih ljubljanskega mesta je rečeno, ila je bilo tu novf7, svoje pokopališče, in da se jim od te(> leta seSIi |»rotej .Mittlioil. ISßV, JI. los. Ivan Vrliovcc; hvc (iri-ilitviiiiji ci Ijiililjnnskili iiokopiili^vili. If»"> piTiiiit-'. Iz l»> niso bili nte«;nili še jiokopališia obzidati, ampak so ffa bili o^Tadili le z leseno of^rajo, katero je dal škof sežjrati. Zemljinče pa je škof doloeil mesianskemu špitalii, toda proti temu, da špital plačnje od njef;a cerkvi Sv. Krištofa i>o 4 }:ld, ua leto. Ker so bili 4 jL'ld. za tedanje čase \elik davek, smemo iz teila kuf^a, ki se je v Ljubljani po dol<;em, ilolf^em času pnikrat pokazala zopet ravno med protestantovskimi homatijami. Vsled odločnih odredel» in naprav terf>|.-ivaiiji n Ijiililjiiii^klli |Mik<>|i;iliK>Mli, risdf iiirlit't'v so fckoin l.'MJ lot, kar jt? kii^a trajala — «»-veda s (»ri'slcdki — i/niisili na š«>nt|ictiTsko imkopališt-c. Iz la/ari'la na pokopališče ni bilo ilalcO, «aj »c jo lazaret dotikal. Zanimivo hi liiln izvcdt-ti. loz koliko let »io takrat iniiiee prekupav ali, iu če niso že takrat vlačili iz j^roliov šele napol Ke^rnite ljudi. A skoraj daje liilo tako, kajti za vso Ljnb^aiio in vs<» bližnjo Ijnldjansko okulieo je liilo Sentpctersku pokopališče vendarle prenuijliuo, zlasti ker se noben za ku;;o umrli ni smel v mestu pokopati. J-azaret se je sčasoma tako povečal, da je zav/cmal natanko ves tisti prostor, ki zavzema sedaj šentpeterska vojašnica, le severnofra trakta proti pokopališču še ni imel, am|)ak gi\ je tu ločil od nje^'a samo zid z vrati, skozi katera so nosili za kii^'o umrle narnvii<»st na pokopališče. Zadnjikrat je kn^'a v l^juldjani razsajala I. 171.').; pojavila seje pozneje jiae šc enkrat leta I7;{0., toda le pomaleni, potem pa nikoli več. - Ko so si [jnbljančani domnevali, da odslej kufrc sploh ne bo več, in da lazareta ni več treba, opustili so jr«» ter jra I. 1741». ada|)tirali za vojašnieo, čeprav je imel samo pritličje, in še to ni bilo vseskozi zidano, ampak sempatja tudi leseno. Tako prezidali. kakor je vojašniea dandanes, so ^ti šele trideset let potem ter na pritlični lazaret sezidali še prvo nadstropje. ZpKÜIo se je to 1. 177'.)., prav tisto leto pa so po povelju .Marije Terezije zaprli tudi pokopališče pri Tetru ter otvorili sedanje pri Sv. Krištofu. V kaki zvezi da sta bila ta «Iva dof;odka, povečanje šentpe-terske vojašuiee ])a odprava pokopališča okoli ondotne eerkve, ne morem povedati. — a skoraj da sta bila v zvezi. \' srednjem veku se je državna oblast za l{o;;a malo bri;:ala za javni Idaj^or, in tudi v novem veku je ostalo še par stoletij tako. A v dobi eesarja Kar«da VI., ki je živel v jirvi pol<»viei X\ III. stoletja 1713 174t>, obračati so začele p>sposke svoje oči vedno bolj in bolj na vse, kar se jim je z«lelo da utejrne p<»speševati občni bla;:or. Celo |)a se je to j^idilo v dobi Marije Terezije • 1740 — 17H(k«>i»a!išOe prinuTon In pripraven prostor,'— toda, kolikor le moj^-oče ilalec proč (ul mesta. ()«li<»eili so se za Sv. Križtof, staro potlružnieo šentpeterske tare, in sicer /.o zavoljo tejra, ker je imela podružnic a v svoji okolici precej zemljišča, nekaj ninle^'a precej pri cerkvi, ntno-o vet- pa onstran Dunajske ceste. Cerkvica sv. Krištofa jc stala tam, kjer stoji dandanes.^ že pred najmanj 40<> leti. Zapisano je, da so jo sezidali 1. U'.lT.,'i najbrže pa je prej. Ko je namreč cesar Friderik I\'. pred več kot -MH) leti določeval l.jiibljani pomerij, sta Uila Sv. Krištof in starodavni pekovski križ ne daleč oil tam tako ohče znani točki, da ju je ol»e imenoma vzel v opis mestne meje ter določil, da pomerij drži od Šiške ,ill)er das Feld zu ilein liiilzenien Krcnz iuliaUi St. Christoph bei dem Wepiclieiil p-e;ren Kletscliacli" Zanimivo je slišati, da sc je j»ri Sv. Krištofu raziepila protestantovska beseda morebiti poprej, kakor kjerkoli druffcj na Kranjskem. l'rimoŽ Truliar. šeuklavški korar in prvi |>rotcstaHt na Kranjskem, se jc izprva shajal s svojimi somišljeniki zunaj Ljubljane in pri4li^oval iiajpoprej ]iri Sv. Jakobu ob Savi, na Rožniku in pri Sv. Krištofu, šele potem se je upal tudi na dome ljubljanskih kanonikov, tako vsaj je pisal škof Toma-Ž Hren se-k(»v.» MiUlicil. d. Ii. V. f. Kr. IHi« |jai?. S. IMil. ISA.V l»i|jl. "irn. Dr. 78. ») Mittli. il. h. Vtr. f. Kr. 1WI. p. I. IH^ lv:iii Vrli»vi'i': Mvf iiroihivui^ji Uiililjiuisldli |irili. iiajl)r7.e pa niso imeli p()trcl)nili sri'dHtev za zitlanje samostana in kajpaiida tndi cerkvc, brcz katere !»amo>itan Heveda ni nio}:el Uiti. Š a m o s t a n Iii »i liili morei»iti najioKled pri railodaniosti tedanjih Ijjiildjančanov že Se kako sezidali. — Toda eerkcv zidati, se jim skoraj ni zdelo mof^oče. Kaj pa, ko l)i mo^li dobiti kako žc stoječo ecrkev v svojo posest? A v Ljubljani ni bilo noliene več take, ampak je imela razen šenklavske in šentpetcrske žc vsaka svoj samostan. Naposled so bosopetiui današnjef^a dne skoro nič več. Zvv«' |in-i|jiviii|ji o IjiiMjanskili |i<>ko|ialiM'ili Ift!) dalje proti Sv. Krištiifn iii bilo niti iiujinanjše z^fradbc več, Se kozolcev )ili šii|i ne; njive in travniki so scf^ali tn |iov8oravi šentpeterska fara, ker se je pokopališče imelo prestaviti ravno od tam. Tej nameri ustreči za šentpetersko faro ni bilo ravno težavno, ker je bil .Sv. Krištof" slučajno njena podnižniea in svet okoli nje lastnina njena. Za novo poko|iališče se je odmeril in odrezal dolenji konee ,stareJ novi tti>li IJuli^ani ni nii>irlo uigti ulif«^. ki Iti »<• tlita okra»ilii z lOcgoviin iiiit'iioin? Ali reit ni l>il<> nio^nve Hrenovi rodoviiii v IJnbliani ni idio »e ni duha ni »lulia, in nimajo ,Koine ulice" nič uitraviti z rotaini, kakor nima z njimi nič opraviti znana gim^iOska Kora ,Kožica, iu nima nič t lyinii opraviti lepa „liotua dolina" na Kumškeiu itd. llKi Iviin Vrliovi'c: tiv<* |>rtMl:ivaiiJi i> IjiiliUuuskili |>iik<>|)!tliM-ili. vt'cje;.'«. Sjij if za tji svct iii iloliihi ne |ii>(lrnžni<'a iie t'ania ccrUev nie. Teisarska f:<)s)M>Hka jt- If kratkoinalo iika/.ala, da sc ima |»ok(>pa!iščc |iri Sv. I'Hni /apirti, zalo pa se odpri ii«)v«>, hodisi kjerkoli, saino da liode dovolj oiidaljeiio, povetlala pa ni, H kakimi srL'a ni niti najmanj. — sieer pa bi ji pri tedanjili absolutičnili ča-sili oporekanje tntli ne bilo liasnilo dosti ali pa nič. In tako je, kakor s|iričiije prvi list \ 1. mrtvaške knji.. majnika leta ITT'.t. tedanji škof -rrof Karol llerberstein, kateremu so pri slovesnem tem aktu prisot-stvovali trije kanoniki, oba šentpeterska vikarja in vikar šenklavški, in se je vdeležilo slovesnosti mnofro duhovščine in nešteto veliko občinstvu Iz Ljubljane in iz okirala. ('rez jiar let je pa vendar s])oznala, da ji je napravilo škodo. Z dohodki takozvanejra „malega zvonjenja" so pri Sv. Tetru vzdrževali zakristaiia, eerkvenika. Malo zvonjenje se je imenovalo najbrže tisto imI Sv. Krištofa sem vsakemu od nas znano klenkanje z dvema najmanjšima zvonoma, s katerima se klenka tudi največjemu revežu. Pristojbina za to klenkanje je bila jako nizka, znašala jc le nekoliko krajearjev, a šentpeterska ecrke\ je izgubila sedaj po otvorjenju novega pokopališča še to malenkost, spravljal jo je eerkvenik pri Sv. Krištofu, ki je stanoval tik eerkve. Kakor nobenejja drufje^xa podružniške^^a eerkvenika šentpeterska fara tudi njefra ni plačevala za njeališča I. ITf*;").) ljubljanski škof llerberstein in župnik šentpeterski po^rodlio, vsied katere je do-liori Sv. 1'etru dve leti pozneje odpraviti. Ivan Vrliovi'c: l>vc |>n-il:naiiji n ljul>ljnn->kili |i<>k<>|LiUM'ili, IlU Prvo povečanje pokopališča pri Sv. Krištofu 1. 1797. in ustanovitev pokopališkega fonda. Že froz (Ivajwi't let j«i |Kistalo ikivo pokoitaliNČi' prcniajhito. Konec X\lll. stoletja hd se liile vnele namreč, kakor vsakemu znano, liinle vojske s l-'raneozi. lieta IT'.Hi. in ITit". seje vojaka vse trlo v I.jnhijani, nekateri so šli v Italijo, drujri iz Italije nazaj: iiili so to največ ranjenei, katerih marsikaterejra je prehitela v Ljnhijani smrt. I'a tndi na Laškem njetili Kraneozovje liilo toliko, da Ljnldjaiičani niso vedeli, kam z njimi, vse ječo, posclino na (ira«iu in na ^ahjekii, so jih hile polne. Na 1'ruiah 8<» morali iz šn|i in skednjcv seno in slamo oilj)cljati, da so jih nioitfli spraviti pod streho, liili so kajpakda večinoma ali ]>a vsi sami ranjenei, ujetniki in na italijanskili liojišeih pobrani ineseea novemlira, deeemhra in januarja, ko imamo pri nas tudi v naj-nielikejših ziniali najhujši mraz. Težko ranjeni Francozje so mrli straho\ito na^lo. Magistrat, ki je liil te tedne od pre Francozov pa so pokopali kar takoj na (iradu, kjer ho kak starinoslovski podzeme^ski krt čez dve- ali tristo let izkopal kar celo vrsto francoskih vojakov. K sreči i>a je ta vihra minula — vsled ženijalnosti Napoleonove — liifreje, kakor je bilo |)ričakuvHti. Ljubljanskim gosjioskam se je odvalil težek kamen od srca; komaj so prišle malo k sapi, odredile so, da se ima pokopališče ]>ri Sv. Krištofn takoj povečati. To se je zgodilo tem laže, ker so I. 1779. vzeli Sv. Krištofn samo polovico cerkvene njive za pokopališče. Zdaj, I. 1797., KO mu dodali še drug«» polovico. \ kje dobiti d«'nar za novi zid? 11 radi va zanj se sicer ni nianjkahi. V Ljubljani so po-ilirali ravno takrat starodavne utrdbe, stol )e, vrata in mestno ozidje. Magistrat je imel kamenja, da ni v»'del, kam ž njim. Dal gaje za zgradbo pokopališčuega zidu zastonj! A kamenje treba je bilo iz mesta k Sv. Krištotu prepeljati; a to je stalo novce, katerih pa cesarske gosfioskc niso imele. Vrhiitega pa so gosposke ukazale tudi id)euem zgradim nirtvaščnice, ki je do takrat na pokopališču še ni bilo. Te ni kdo hotel pravočasno in detinitivnu umreti, poko|iali so ga menda tu«li živega. lUi Iva« Vrlic)»«'«-: l»vo |>rtjili«rili. Kje (lol(iti t<»r«'j «Iciiar za novi toliko vt-ejl zid okoli Sv. Krištofa in vrlinti';ra ši- za mrtvaSčnifo V Od |)odni2nii-e Sv. Krištolii, kateri ž«- za |»rvo napravo niso plačali niti liora in sedaj za skoraj ra\no toliko povečanje tudi zopet nič. ani|iak ji potrebno zendjišče kratkoniaio odd« kretirali, se vendar ni nio^rlo zahtevati, da iz}rt»tovi tinli še drtifri zid ter zida niHvaščnieo. V lakih razmerah skoraj ni kazalo drii;.'jiee. kakor najeti kje kako posojilo. XajbrAe da je ptsposka pt)/.vala najpoj)rej Sentpetei-skejja župnika. naj on posodi potrebni denar, češ vnnl se mu liode sčasoma. šent|ieterski župnik pa najbr/e ni nič odp)voril, vsaj jaz nisem mojjel nikjer iztakniti njeil j4' od;;owir ^'otoi o tak, da kresijski ffosj)oski ni bil po ;;odu. OI)rnila se je zatem na šenklavškejra župnika, ki je proti tedaj običajnim in posta\ nini 4" „ obrestim posodil, kolikor je bilo treba: 414'.< 1'ri ihiločevanju, kako se mu to posojilo po-la^'on»ii vračaj in vnii, sc je postavila ^.'osposka na prav človekoljubno stališče: vračilo natj bo plačeval, kdor bo sam hotel; samo tisti, kdor bo sam želel, zvonovi), krsto pa |iokriri z le|išimi mrtvaškimi prti, ki jih liodo na novo omislili pri šenklavški, šentpeterski, št.jakobski in frančiškanski fari. Trnovska fara je bila izvzeta, ker je imela takrat samo dva zvonova, ali je vsaj zvonila samo z dvema. Pristojbina za to ,.boljšc zvonjenje'- in „lepše jirte" se je zvišala za tretjino, a kakor rečeno, siljen ni bil k temu nihče. Kdor je bil s starimi prti zadovoljen in je dal zvoniti samo z dvema zvonovoma, je jdačal staro, j)rej običajno takso. To tretjino so bile ljubljanske fare dolžne leto za letinn zaračunjevati in jo pošiljati v .šeiiklavž. Kavno tista človekoljubna misel je vodila j!:t>sp<»sko tudi pri napravi n\i1vaSčuiec. Sile nobene! Kdor je želel imeti svojejra nmr-lcvf |iriil:ivaigi o IJiiliUuiiHkili |n>k.>(iali!i4'ili. ISi:j moral svL>tokri5toa jf spravljal v«e pristojbine oil vseh dru^'ili v nirlvaiiMiioo «)»rcjetih. Tošiljati je imel od teh svojili dohodkov samo pokopališko pristojliino šeiiklavškeniu župniku. S tem se lio ustanovil, reklo se je. pokopališču! t'oud, 8 katerim se bo vzdrževalo pokopališt-e in se iz njef,'a piačevah», kar bo prišlo čezenj. Tako se je prieel pokopališeni fond ali zaklad; nastal je torej j>red več kot sto leti, leta 17U7. Stvar je bila, kakor se vidi, razumno uravnana. 1'ri vsem tem pa je gosposka pozabila na najvažnejšo stvar, |)ostavila ni namreč nikof^ar, ki naj bi bil te |)ri«tojbine pobiral. Zato jih je pobiral deloma cerkveiiik |»ri Sv. Krištofu, deloma 8o jih pobirale posamezne ljubljanske »are; šenklavški župnik je j)a zastonj čakal na to. kdaj se vrata njej;ovef;a domovanja o ne bi bilo ttrajne}:a spanja. l'oine od nove mrtvaščniee, pobiral najemščino od njiv in travnikov, ki jih je di\jala eerkviea Sv. Krištofa v najem itd. Od I. 1816. dalje i>a tudi o teh in dru-rih dohodkih ni sploh polagal nobenega računa več, ampak se jo l>il to leto pogodil s šentpeter-skim župnikom kar počez za eeloletno skupno svoto ItiU gld. Dogovorila sta se, da se mu proti letni jdači KW ghl. i)nsti eerkveniška služba, eerkveniško stanovanje, eerkvena gospodarska tu IIU Ivan »hovrc: Dve prodavnnji o IjiililJaiiHkih iiokiiititliÄrih. poslopja ikozi-U" in «upai zelnik zraven njih, travnik pri cerkvi ii> tri onstran Diinaj.skc ceste ležete ccrkvcnc njive, kamor sc pimeje 10 mernikov žita. l'i)ltirati ho smel tudi in /.ase ]ioral)ljati vrto pristojbino od zvonjenja pri Sv. Krištofu. 1'ri kopanju grobov naj 8C ravni po kresijskili določbah, po katerih mu je na (iradu umrle kaznjenec in reveže ]iokopavati zastonj. To jra ne b<» dosti bolelo, kajti nbožnejši kmetje iz okoliee so bili vajeni kopati «grobove za svoje ranjke sami. Kes zastmij ixide moral pokopati le na (iradu umrle kaznjence in mrliče iz bolnice; eelo stroške za njih dovažanje k Sv. Krištofu nositi bo moral on sam. Tako je izpovedal eerkvenik pred komisijo, ki jo je kre-sijska gospoda sestavila I. 182t5., da preračuni in dožene,'koliko se je «enklavškemu župniku iz za tretjino povišane prist(»jbinc za boljše zvonjcnje Že vrnilo, in koliko ima še dobiti. A komisije 80 menda že od nekdaj najpočasnejši delavci na zcndji. Dognala je šele I. lH;n., da ima Šenklavž dobiti še 1'140 ^'id., ter je tn«li izračunila, koliko mu je vsaka fara dolžna. Ta dolj? naj »c plača tekom osmih let. hjnbljanski žu]>niki so obljubili, da plačajo takoj, ako se jim dovoli, da pobirajo za tretjino zvišauo pristojbino od zvonjenja odslej dalje dotične fare same. Ker je bil šenklavški župnik s tem zadovoljen, in ker se je šcntpetcrska fara zavezala, da se bo pokopališče v prihodnje vz«lrževalo iz d(»hodkov »jene podružnice, in se bo do drugih ljubljanskih fani obrnila za ))rispevke le v tem skrajnem slučaju, ako bo treba kake posebno velike poprave ali pa zopetnefja povečanja poko-jiališča, rešila se je ta kočljiva zadeva v sphtšno zadovoljnost. I^eto pozneje il. je dobil tudi magistrat svoj denar i48."> gold.) nazaj; nabirali so ga kot prostovoljne stvar preišče ter poroča o nji. In poročal ji je, ila bi bilo pokopališče vkljub koleri dovolj veliko, če bi imel eerkvenik kako nadzorstvo nad seboj ter ne bi pri po-kopavanju postal, kakor sam hoče. 1'okopaval je mrliče, ne da bi se držal kakega reila, čeprav se mu je to ukazalo že 1. 17š.'i., le če mu je kdo stisnil kaj v roko, in naj je bilo še Ivan Vrluivri-; l)rr |trrnk<>paliirih. 19'> tako malo, tlejal je mestni ti/ik, pokopal mn jc mrliča kjerkoli si je (lotieiiik izbral. Imovitojše s« |)okopavali precej pri vliodii. ŠenklavSki župnik Zorn jc »lejul, «la je že 12 let "župnik, a ni IUI pirenjem k4»neu «e nikoli |)okopal nobeiie<^a mrliča. Tam se ])oko »ujejo le manj imoviti in pa po|)olnoma ubožni, kojili zaostali soroi urekopavali komaj na pol sej^iti mrliči. „Nil nokopt že tudi Se le leta torej pred 4 leti pokopane mrliče. Cerkvenik pri Sv. Krištofu jc imel jako težavno staliSče; vse krivde zavoljo jionianjkanja prostora so se od vseh strani podtikale edino le njemu. S povečanjem pokopališča bi se pač vsem tem nedostatkom prišlo v okom, toila nobeden prizadetih faktorjev «e ni vnemal za to, ker nihče ni vedel povedati, kje se vzemi denar za ]iovcčanje. '1'oda, ker se temu nikakor ni bilo n>op>čc več izog:niti, prerešetavala je to vprašanje zdaj ta zdaj ona komisija. Skoraj ni minulo nekaj mesecev, da so ne bi bili sešli v mestnem domu najrazličnejši udeleženci. Pri teh posvetovanjih je prišlo Se mnogo drugih nedostatkov razen že omenjenih na dan, ki jih pa nočem tu naštevati. Za vse pa je krciiijska gospoda storila naposled odgovornega ne svetokri-štoiskega eerkvenika, ampak v prvi vi-sti šentpeterskega župnika, razen njega pa tudi se gospode na ljubljanskem magistratu. Magistrat je dobil celo ukaz, naj se opraviči, kar je seveda tudi storil. S tem izgovorom se je najbolj ustreglo eerkveniku pri Sv. Krištofu, ker je magistat samega sebe opirajoč o|»iral nehote tndi njega ter izpodbijal marsikatero trditev mestnega fizika, čeS da pretirava, in da jc marsikaj sporočil, o čemer se sam ni prepričal, ampak ponavljal le to, kar je izvetovo poslala tudi šentpetei-skomii župniku Hedenčičn, ki »e skozi desetletja do malej^a nič ni lirijral za to, kaj se pri Sv. Krištofu ^'odi, in kaj počenja oudutni njegov služabnik, eerkve-nik. Toda Uedenčiča niso v kresiji mogli več okrcati, ker je bil prav v početkn kolere me.seea junija 1H36. I. odšel kot dekan v Kamnik, a pokazali so mu dosti jasno, kako zelo so nui za merili. Pokazali so mu to s tem, da so napotili visoko vlado tgu-beniy I, kopališčn ne trpi več; zav<)ljo tega mora takoj (ireneiiati dosedanje več ko čudno hreznadzor-stveno razmerje med eerkvenikom pri Sv. Krištofu in župnikom pri Sv. Petru. In leto za tem, 20. deeembra je izdala kre- sija že davno potrebno odredbo, vsied katere se nekvalilikovano gospodai-stvo na pokopališču pri Sv. Krištofu šentpeterskemu žu|)niku odvzame, ter se pokopališka uprava s 1. januarjem i. izroči .šenklavškeniu žn])niku, gospodu Zornu.'i Tako je prešla uprava pokopališkega fon precej iwtrc mlnsIlK' je ukor^ <><1 bo«fiU' du Ix-spdo poHDi'tu pi) neki Zomovi pikri ulojri «> nodustatkih pri Sv, Kriütufii. «) Matej .'«vtHifiii je župnikov.nl pri Sv. l'etni ul>. I. ter v Nvoji oporoki »enipi-U-rsko faru posWvil univerzalnim dedičem. Ivan Vrliovi-c: Kv»- |>n-il:ivaiui o O'll'U«""!«''! pokupali-šrili. 107 jc goHp. župnik se. Svetlieifi izjavil, »hi bi bila ši-ntpeterski fari odvzeta uprava pri Sv. Krištoln v protislovju /. vsemi kanoiiičniiiu in vsemi državnimi zakoni, ter «la v pokopaliških zadevali ne )»ri|)ozna noUene drniiiu so »abfleicne v»o knliJk;^ važne knjige in brnjiire, o katerih sem «vedel. r. K. (Jlascr: ltihlit»«ratlja slovenska. I»9 Ihhtnr. Kdcfi prapor. Olasilo juj^slovanske Hot-ijaliie demokracije. Izhaja v Trstu vsaki petek. Lastnik lista: 1'anek Alojz. Izdajatelj in od^vomi urednik: Kojiač Josip. Tiskarna Werk. Leto II. III. 1HW. lliOO. Mnrdi iinjitUfj. KrSJansko-Boeijalen list za delavec na Primorskem. Letnik II. in lil." V (Joriei. 1899, I'.KDO. Izhaja vsak dniffi in četrti četrtek v mesecn. Odgovorni urednik in izdajatelj........Lastnik konsoreij ,l'riinorskef;a lista". Tiska Hilarijanska tiskarna. Mali tblio. Dcirhii zuhouik in idnziii list za rojioditM Štaji^sko. \' (iradeu. Leto IHint in 15XK). Tiska Levkam v (iradeu. 4". (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slovensko in ncmSko.) Deželni ztilonik za nijnniim Kraiijal-o. XXXIX. in XL. tečaj. Leto 1899 in 19()0. Tiskala Klein & Comp, v Ljnliljaiii. Vel. 4". (Izhaja v nedoločenih obrokih. Slov. in nemško.) Ihtfetiiskr Xorirf. Izhajajo 1. in 15. vsakejra meseca. \ Novem mestu. XV. in XVI. letnik. 1H99, l'KX). Odgovonii urednik, izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec. 4". Ihman iirijntelj. Zaliavno-poučna priloga «Mira". Leto lil. in IV. V Celovcu. 1899. l'.KW. I^astnik in izdajatelj (Ircffor Einspieler, žnpnik v 1'odkloštrn. <>dp>vonii urednik...... Tiskarna družbe sv. .Mohorja v Celovcu. {Priloga izhaja 10. iu 30. dan meseca.) Ihnn in Sn(. List za leposlovje in znanstvo. V Ljubljani 1899, 1900. Leto Xn. XIII. Trednik dr. FrančiSek Lampe, po njegovi smrti dr. Evgen Lampe. Zalaga urednik in lastnik. Izhaja po dvakrat na mesce. Tiska Katoliška tiskarna. Lex. 8". Jhniioijnh. Slovenskenm yuilstvu v poduk in zabavo. Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. V Ljubljani. I8i>lt, HKX). Letnik .\II. in XIIL Izdajatelj dr. Ivan .lancžič. Odgovorni urednik Andrej Kalan. Tiska Katoliška tiskarna. Vel. 4". Domoelua. V Celji 1899, 1900. Leto IX. X. Izhaja dvakrat na teden. Lastnina in tisk Drag. Hribarja v Celji. Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky. Vel. folio. Držami sabmil; zn Lmijrritir i» thžrlt r držarncni zUini zanto-pune. XLVIII. iu XLL\. tečaj. Leto 18W in HKX). Založnik e. kr. dvorna in državna tiskarnica na Dunaju. Izhaja v nedoločenih obrokih. 4". 'i(Mt t>r. K. GliiiK-r: ltil>liu)inil\ja iloveiiHka. Diihorni jiitsfir. S sodelovanjem več dnliovnikuv iiredtije Alojzij Stroj. XVI. in XVII. letnik. V Ljubljani. 18'.»<.», liKX). Založba Katoliške bukvame. Tisk Katoliške tiskarne. Vel. H". To zvezkov. KdimtsL (ilasilo slovenskega političnega društva «Kdinost" za Primorsko. „Kdinost" izliaja po dvakrat na dan razun nedelj in praznikov. Tečaj XXIV. in XX\. Trst. 11HX>. Iz- dajatelj in odgovorni urednik Fran (Sodnik. Lastnik konsorcij lista „Kdinost-'. Natisnila tiskarna konsoreija „Kdinost" v Trstu. Folio, GasiUe. liogu na čast, bližnjemu na pomoč. Ljuldjani. 1899. Izdaja odbor deželne zaveze kranjskih gasilnih društev. Založil odbor zaveze kranjskih gasilnih društev. Tiskala Klein-mayr it IJainberg v Ljubljani. List izhaja pcdjubno po potrebi v nedoločenem ča«u (4 -Gkrat na leto, nemško in slov.i Xarotlii. Ust slovenskih delaveev V Ameriki. Ne\v-Vork. Let« VIL VIII. 18iM», IIKK). Izdajatelj in urednik Kr. .^akser. Izhaja vsako sredo in soboto. Fol. (;lti.tftnm Zoni. Izhaja dne H», vsakega meseea. <»dg«>vorni urednik, lastnik in izdajatelj lista Fran («erbič. Tiska R. Milie v Ljubljani, 1899 in 1900. List je prenehal konecm I. HHX). trhisui/:. Krščanski delavei, združite se. V Ljubljani. 181«», 1900. !>etnik V. VI. Izhaja K). Ä). in zadnjega dne vsakega meseea. Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Jakopič. Tiska Katoliška tiskania. 4". Gonujir. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako «(»boto zvečer. V Kranju. Izdaja in zalaga konsoreij ^Gorenjea". Odgovorni urednik Gaijtar Kržen. Tiska tiskarna v Kranju. Mala 4". 1900. I. leto. Goriat. Začela izhajati meseea julija 18«>9. Fnkrat na teden. Od 1900 naprej dvakrat na te. ktlaja in tiska tiskarna ^KiUnosti-' v Trstu, (hlijovorni urtnlnik I. 1H'.»'.>. .Josip Huala in I. 1!KX). Fran Kakuša. V Ti-stn. H", l.cM II. in III. Iziisffii muzijsh(t9 in 1900. V Ljubljani. (Izhaja po enkrat na mesce v zvezkih.) Izdajatelj iu odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. Vel. H". Mir. Izhaja 10. 20. in 30. dan vsakega meseca. V Celovcu. 1899 in IIKIO. Leto XVIII. in XIX. Lastnik in izdajatelj (Jregor Kinspieler, žujmik v Podkloštru. < >dgovorui urednik Ivan Tršelie. Tiskarna družbe sv, .Mohorja v Celovcu. Folio. Z letom UKX) začenši vsak teden enkrat. •■f« Or. K. f;ia»i-r: HihliognilVia itlovi-u»ka. Xuroiliii (roxjKxfiir. GlaHÜo g:ospodarskc zveze. Izhaja 10. in vsakega mcseoa. Izdajatelj: (iuHpodai-Kka zveza v Ljuiiljaiii. Odgovorni urednik dr. Viljem Seinveitzer, odbornik (Soupo-darske zveze v Ljubljani. Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani. 4". HKX). I. leto. Xovirc gospodarske, obrtniükc in narodne. Izhajajo vsak petek. V Ljubljani 181K>, lim Teeaj LVII. LVIII. (»dgovorni ure. Izdajatelj konsorcij Slovenskega lista. Tisk .1. Hlasnikovih naslednikov v Ljubljani. (Izhaja v sobotah.) Folio. SliH-cnski Nitriid. Izhaja vsak «lan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Ljubljana 1S99, 1900. XXXII. in XXXIII. leto. Izdajatelj in «»dgovomi urednik Josip Nolli. Lastnina in tisk Narodne tiskarne. Folio. Slornidi Prantik. Izdaja društvo ,Travnik" v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. I)anilo Majaron. XV. in XVI. leto lWt9, l'.KX». V Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 8". ilzhaja 15. dne vsakega meseca.) l»r. K. (iljUK-r: llil>lii>tfniDJ:i xl<>vi-ii»kd. Sloidisl,! iiriUlj. C.lasilo krScaiiHko iniHlceiL nciti-ycv in vz^'o-jitcljev. V»'ri, vzgoji, poduku. Letnik 1. HKX). Izhaja «Ivakrat «a im«eo. I rejuje in izdaja Fran JakliC, ufitolj. — Oblastim ««Igovorcn: Ivan Kakovec. Tiska Katoliška tiskarna. 8". StM-ii. Izhaja dvakrat na teden v štirih izdanjih; od leta IflOO lariborn. 1899, 1900. Vrhe. Ciu^opis s podobami za slovensko mladino. S prilogo ^Angeljček-. V Ljubljani 1899. in 1900. Leto XXIX. in XXX. Izdaja dništvo ,.rripravniški dom". Urejuje Anton Kržič. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. 8". Ziikoiiik in ukaznik za avstrijsko I'rituorjv. Tečaj 1899 in 1900. V Trstu. Tiskarnica avstrijskep Lloyda. 4'. (Izhaja v nedoločenih obrokih nemški, ita|j., sloven, in hnatski.) l»r. K. (ila^irr: IlllillotrrülIJa HtovniKka. -io'» /ifoihijti Ihiuiai. Katolišk ccrkvcii lisi. (Danica izhaja v«uk pctok.) V Ijnliljaiii. IHiW, 1 Si^ka. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. Xorii. (Jlasilo .slovenske}?a katoliškega dijaštva. Zora izide petkrat na leto. Urednik Ant. Vadnal, stud, phil. Upravnik Bogdan Kcmec. Oblastem odgovoren Ivan llubad in dr. Fr. Jankovič: Na Dnnajn. Tiskarna oo. mehitaristov. Letnik IV. in V. H". (Leta IHW. 4 zv,, UKX) ') zv. Urednik L št. I'.XK) je bil stnd. phil. Fr. Verbit?.) Zrnmrl;. List 8 podobami za slovensko mladino. Leto 1. 11K)0. Zvonček izhaja 1. «Ine vsakega meseca. Izdajatelj in odgovorni nre«hiik Kngelbert OangI, nčitelj v Ljnbljani. Last in založba ^Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih drošteV. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani. II. Zborniki. Anh» Ktifzoro hijižtiifi. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. Izdaja Slovenska Matica. M. zv. Uredil Fr. Leveč. V Ljubljani iMlHt. H". Tisk Narodne tiskarne. (Fr. Ks. Meško: Slike in povesti. — Dr. M. Murko: Dr. Vatroslav Oblak.) \ II. zv. Ureilil Fr. Leveč. V Ljubljani 1VKX). Tisk Narodne tiskarne. Fr. Ks. MeSk(»: Iz mojega dnevnika; Izgubljena duša; (Jozdna romanca; Življenja večerna molitev. — 1'od-goričan: Za možem. — Dr. Fr. Zba-šnik: Ta-stirica. — Jos. Kostanjevec: Oez trideset let. — Dr. J. M. Dovič: Z diplomo in brez diplome. — Ivan Cankar: Pop«ttovanje Nikolaja Nikiča. — Fr. Leveč: Dr. Fr. Freieren.) ,1///. Mudim Shimšfka /Jmun sjihi VI. knjiga. 1'ridigc osnovane. Zbral in uredil Mihael Lendovžek, župnik v Makolah. Izdalo in založilo kafol. tiskovno društvo v Mariboru. H». 4.").") str. Dijiiitjr srrituffi Drfiii.ilni. V poduk malim in o«lraščenim. XIX. zv. V Ljubljani Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna. (ilnhilišh' ii/ri. Spisal A. L. Uisiriški. 1. zv. (Lokavi snubač.) V Novem" mestu 1899, Tiskal J. Krajec. Mala H". I>r. K. Olaxcr: ßihlioi;Tal\J:i HlovL-ntku hiy.filn unacjstkryn dnu^m za Kruiijsh). Urejuje Ant<»ii Kolilar. 1.etnik IX. V Ljnbljaui IKi»'.». K", (i sešitkov 22-1 strani. Letnik X. ItKX). ti seSitkov 240 strnili. Izdaja in /.aia^^u ^Muzejsko dra^tv«» za Kranjsko". .Natisnila J. Hlasnikuva tiskania. Jinda Krauikn zhmui spitii. Crcdil \ ladiniir Leveč. Zv. I. sc-Äitek I. V Ljtiltljani 15KX). Založil L. Sclnvcntner. Cyclamen. Tisk Xarodiic tiskarne. M. 8". 17;") str. J(tsilHi Stritarja zhrnui si>iHi. VII. zvezek. I^jnUljana. pl. Klein-niayr & Fed. Bamberg'. It^iHt. M. 8". 38« str. Jnn-u^rili zhrunih spisor. II. zvezek. Tripovedni spisi. fJnri Kozjak. Spomini na deda. Ji-scnsko noč med slovenskimi, polharji. Spomini starega Slovenca, f'raneoske;;a vojščaka.i Dnif^ natisk. V Ljubljani UHX). Založila in nati.snila Narodna tiskarna. M. 8". 314 str. Knirtijda htjiiuim. I, zvez. (Jnoj in gnojenje. \ajvažntyša navodila o gnojenju s posebnim ozirom na umetna gnojila. Spisal dr. Kdvard Hotter, za Slovenec priredila e. kr. kmc-tyska družba Kranjska. V Ljubljani IIKK). Tisk J. Blasnikovib naslednikov. 8", Knjižim tlružhr sr. Cirila in Mrioila. .\'a svetlo ilaje in zalaga dmžba. XI. zvez. NaS eesar Fran Josip L spisal Tomo Zupan 2. natis. Z 31. podobami. V Ljubljani Tisk Katoliške tiskarne. 8". Mladiiida kiijiž»ica. Izdaja ^Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev". 1. zv. V Ljubljani. Založil L. Selnvent-ner 1W0. Mhi
  • i.4:i tjlasi. I'glasbil P. .\ngclik Hribar. I. Mladinske pesmi Josipa Stritaija (s slikamiLjubljana 11HX). Založilo društvo „Pripravniški dom". Tiskala Katoliška tiskarna. Nnk Ihm. IV. zv. Zbirka povesti, pesmi, narodnega blaga, zanimivosti in dr. Izdal in založil hragotin Hribar v Ce^i UKX). Mala 8". 104 str. Pomladni i/laiti posvečeni slovenski mladini, s štirimi slikami. Uredil in založil Anton Hatajee. 9. zvez. V LJubljani 1890. Tiskala Katol. tiskania. 10. zvezek z osmimi slikami. Uredil in založil Frančišek Kralj. V Ljubljani 1900. 7'iskala Katoliška tiskarna. Dr. K. GUmt: Iliblioirraflja »luvenskai. 307 /'oivs/ž .thn-itskniiii Ijmlsini »» jmihik hi znhavo. Zhral in nredil Aiulrej Kalaii, urednik .Doiiioijnba". V Ljubljani 1899 in 191)0. Založilo katol. tiskovno druStvo. Tisk Katol. tiskarne. Slovnndn hijmiirn. Urejnje in izdaja Andr. (JabrStek. Snopič Mala H". V (Sorici. Tiska in zalaga (JoriSka tiskania .\ndr. (Jabrščok. 1H99. Slorrtiskii knjhjttnm. Izdaja in urejnje 1.. Selnventner knjigotržec V Ljubljani. I^eto 1. V I^jubljani L dan januarja 15K)0. I'ri-lojra ,Ljiibljau.skemu Zvonu" št. L 1900. V. 8". 4 str. Narodna tiskarna v Ljubljani. Slornish- I'mrw/w za jioiik in knitik äis. 5L zv. 1900. Vsebin.-!: Nehvaležen »in. Pove»t. S|»i«»l Maloifri\J»ki. — Krivični in ilohrota. lifra t tri^h ic». Spisal .1. M. Dovif.) Dobro wi jo l»vil. (Šaljiva «lonocUiira. .Spiwtl rndvninski.) Narodne pripovedke iZap. J. Krentnik pri Sv. Duhu pri Lnčah.): I. (I Ju-di>vili pi.šealkL II. Sv. Miklavi. SnloruH h>jii»irtt. Izdaja A. (iabržčkova tiskarna v (iorici. (Men Hnr. — .Marco Viseonti.) Vfwr Ahrinisjyth ponsii. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. V (Jurici. Tiskala in založila (JoriSka tiskarna Anilr. r. K. Strckclj: I'lsmiti in zapiski h Cal'ove zapiišt-inc.i Zhidfi IJuildHi iijvr; izdjya wlovcnska krščanska socijaliia zveza. I. siio|»i(. Ljubljana. IIHX). Tisk Katoliške tiskarne. (I'raviea HC je izkazala, Zamujeni vlak, hnrska pastiric»). III. Bogoslovna dela. <0 življenje svetnikov, katekizmi, pridigre. Knstitaoro žirljcitjc ht sitni. I. del. '2. snopič. 10 pol. J»*. .Štefan Kotyaneie. I'onatiH. Celovec. liiizloijii mrnju Vrlihiyn Kattkismn, potrjcneg^a od v.seli avstrijskih škofov, zbranih na Dunaju aprila 181)4. Spisal in zal. dr. Ivan Križanie, kanonik sen. lav. profesor pastirstva. 1'rvi del. V Mariboni lHi>5>. Natisnila tiskarna «v. Cirila v Maribora. H", im str. Drufji del I'.MX). 8". 663 str. Ziftxlhr ur. /tisiiiii. Slovenccm priredil in razložil dr. fV. liainpč. (J. snopič. Izdala in založila drHŽl)a sv. Mohorja v Celovcu. 1899. Str. do 768. 7. suopiC 19U0. str. 769 do 8<.Ki. Natisnila tiskarna d-užbe sv. Mohorja v Cehivcn. 4". fromri II rtuiiHi rrrkrniih slonsiKintili r (.'tuhttiini. Izdal dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. V Mariborn 196 str. (liiror na prvcn» slovesnem zborovanju driifrcfja slov. katoliške^fa shoda v Ljubljani, dne 11. septembra svetcjura leta HKk:). (Jovoril in priobčil dr. .Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. V Mariboni. Založil pisatelj. Tiskarna sv. Cirila ItKMj. 8". -22 str. lUiiifusliifljrnjf Crsar Frmir Jozrforv hnhiiAiiict' v drmoŽn ob Dravi na praznik sv. Jnrja dne 24. aprila 1899. Priložnostni govor -fovoril in izdal dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski. V Mariboru. Založil pisatelj. Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1899. 8». .'U str. (ioror, s katerim so preniih)stljivi prečastiti {rospod dr. Mihael Njipotnik, knez in škof lavantinski. na {jod sv. Kozalije, dne 4. sept. HHX) pri prvi javni seji tretje škotijske sinode lavan-tinske v cerkvi sv. Alojzija v Maribora |)ozdravili 2()7 zbranih častitih sinodalcev. Z dovoljenjem prcč. kn.-šk. ordinarijata lavantinskega v Maribora, dne septembra 1900, št. :Wr)7. Alaribor. Prevod izdal .Icrnej Voh, nadžnpnik konjiški. Katoliška tiskarna. Ljubljana. .Mala 8". 1'0 str. Dr. K. OlHMir: UibliOKraiya »lorenska. I» Pastirski listi. Mili'1'1, |)o božji milosti in po l)ožjein nginiljeuja knez in «kof lavantinski, muogročastiti dnhovHČini iu vsem Ijnbim vernikom svoje Žkolije pozdrav, tilagoslov in vse dobro od lio^a Očeta, in Ko^a Sina v edinoHti sv. Dnba. (O žalostni materi.) \ Maribom dne 11. febniarja 1MW. 4". 13 str. Miliiu/ itd. itd. V Mariborn dne 2. aprila 181)9. 4«. 4 str. Pnxtirsl;i list in sloivimki ftrrmrl cnrUlikr. Mibael itd. itd. Maribor 15. junija 1899. 4". 5 str. X/ijittrt tl rtlihyii in postna postava za leto 1900. ^lihael itd. V Mariboru dne 14. jan. 1900. 4". 18 str. hislifshi Ust o strtem Mn. 2V , prosi za nas. 8°. 8 str. Založila bratovščina roženvenška v Makolah 1899. 1. Peti natis. Tiskarna sv. Cirila v Mariborn. Marija datira mati [lotioznim kristjanom. Z dovoljenjem visoko-častitega knezoškotijstva ljubljanskega. Za deveti natis pri-l»ravil in pomnožil P. Hrizogon Majar, ma^nik iz reda sve-Frančiška. X. natis. V Ljubljani 1899. Založil in pro-djya Jan. Giontini, knjigotržee. Natisnil K. Milic. 8'. 271 str. O Marijin otrok, raj in tn-ri. (Molitev.) Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 8". 4 str. 210 Or. K. Uljutr: Hibliotcrafüa »loven»k.t Šitjirk hpih iiuišiiih hi (hufjih niolilric su jirhliie šoltirčhr. VI. uat. V Ljubljani 1HW. Xa prodaj in v založili pri Jan. (liontiniju. KlciumajT & Hamberg. Ljubljana. 16". 70 str. VoiJitcIj e sPfUi urfieaa. Molitvena in podufna knjigra za katoliSko miadino, kakor tudi /.a odrasle ^ndi. Natisnil W. lilankc na Ptnjn. Založil A. Hager v .VSaliu ob Donavi. 1899. 16". 191 str. Dithoriio n-M-ljr, mulitvenik za vcn>e kristijano. .Spisal 1'. Ilrizogon Majar. Založil A. Hcidenthalcr, poprej A. Ilager v Ašabn ob Donavi. Natisnil W. Hlauke na 1'tnju 1899. 16". 391 str. /MW otrok, molitvene bukve. Založil A. Madcr v Flibergn, natisnil \V. Blauke na Ftujn 1900. 16". 192 str. Stfht tint, molitvene bukve. Založil Mader v Plibergu, natisnil W. Hlanke na Ptuju 1900. 8". 396 str. Otrokom /loboinost. Molitvene bukve mladost. Založil Haiden-tbakr v Ašahu ob Donavi. Tiskal \V. Hianke na Ptuju P.KK). 16". 192 str. Summier. Mariji, majnika kraljici, v venec spiel Martin Jurkovič, kn.-Sk. duhovni svetovalec iu župnik pri sv. Petru poleg Maribora. Maribor 1900. Založil pisatelj. Tiskala tiskunia sv. Cirila v Mariboru. M. 8". 224 str. Drnžlm dckld Marijinih r MakoUth. Založila bratovSčina roženska v Makolali 1895>. I. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Družba mltuh-niči-v ManjiuH» v Mnknlah. 8". 4 str. Založila bratovščina roženska v Makolali 1899. I. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Bratom'ina tr. Jožefa. M. 8». 10 str. Založila bratovSčina. Tisk Hla-snikove tiskarne v Ljubljani. Ilmln Božja ali uaml, kako naj mlmVt kristjan lioija r.o«lobo na pni strani). 8". 16 str. Lastnina III. reda sv. Frančiška v Mariboru. Pravica |)onatisnjcnja se pridržuje. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. rj Knjige cerkveno-zgodovinske vsebine. Miiii božja Hrt bh-jskcni jrzeru. V. pomnoženi natisk. Založil in prodaja A. Turk, kiyigotržec v Ljubljani. 1999. Vih'snru, Iwija pot nn Kranjditii. Založila Marija Štamcar v Ader-gasi. Natisnila tiskarna v Kranju. 256—00. M. 8", 32 str. Spomin na .^ht'estw jMsrciTuje nov« predmestne župnijske cfrh-e prehhtžvne Devirr Marije, matere mihsti r Miirilmrn, dne 11. in 12. iiu'seea ntynsin svetega Uta 1900, Dva cei-kvena govora. Priobčil Dr. Mihael Napotnik, kuez in škof Lavau-tinski. V Mariboru. Založil pisatelj. Tiskala tiskaima sv. Cirila v Mariboru. 1900. 8", 33 str. Jertaalemsku >-oma»je. Spisal profesor J. ZidanSek. Prvo splošno avstrijsko jubilejno romanje v sveto deželo. Spisal Jožef Zidansek, profesor na kn. šk. lavantinskem bogoslovnem učiliSčn. Z dovoljenjem preč. lavaut. knezoškotijstva. V Mariboru 1899. Založil pisatelj, tiskala tiskarna sv. Cirila. 8». 207 str. ŽI2 l»r. K. Glasor: Bibliotrrallja »lovonska. (} hhujtishtvljrujn zvrnutv zn nocut žtij)iujsJ,o ccrkrc r Citilnuiin. Z dovoljenjem preča8tite<;a knezo-škofijske^^a ordinarijata I.avaii-tinskega od dne 21. junija St. 701)3. Spisal Dr. Jožef Pajk. V Mariboru. V založbi pisateljevi. Tiitkala tiskarna 8v. Cirila v Mariboru. 1891». 8", 'J'J str. 2 sliki. PohoŽHdst r čfiHi se. dcricc hi iiimruict FHiiiiu-iic, ruiludtUiirv ilr-triuitjsfojn tela. Z dovoljenjem visokoč. Lav. knezoškofijstva v Mariboru, dne 26. apr. St. 1883, in redovnega pred- stojuištva v InomoHlu, dne 2. junija 18Wt. št. 897. Založil frančiškanski samostan v Mariboru. 1809. 12", 24 str. Zifuil^tämi riulodihw podolte Matrrr Milosti p /mtia.ikiiii.shi n rlcn t' Marihoni. Spisal I'. Nikolaj Mežnarič, niašnik reda sv. Frančiška. Z dovoljenjem visokoe. Lav. knezo^kotijstva 2H. apr. 1899. Št. 1»<83 v Maribom in redovnega predstojništva 2. junija 1899. v Inomnstu. Zal. frauči>kanski samostan v Maribora. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1899. 8", (52 str. J'oduk kfitufišlr hnhicv o ujrnih simtovskiU dolimstUi /hk^Iiiui o deljntj» krsin v miH. Ponalisck iz eerkvenega nradnega lista za Lavantinsko Skotijo z dne I. aprila 1897. št. V. str. (50—75, .Maribor. U>00. Založila pisarna kn. šk. ordinarijata. Tiskarna sv. Cirila 1900. 8", 34 str. Ccdnni fisii: ,\ngeljeek. Cerkveni glasbenik, Cvetje z vrtov sv. Frančiška, Duhovni )iastir, Kattdiški obzornik, Krščanski detoljiib, Ljubljanski škotijski list. Venec eerkveniii bratovščin, Voditelj v bogoslovskili vedah. Zgodnja Danica. IV. Državo- in pravoznanstvo, politika, narodno gospodarstvo. Xovi diHHoriiisli zakoti s piMtnniimi dolurili fvnuljaii kojih motf jo dohiti tu- in imznuri domorinxtco v itfstrijskih itb<-itutli. Spisal Rudolf Starovasnik. Sestavljeno na podlagi zakona iz leta I8(i3. in na podlagi domovinskega zakona, ki stopi v moč dne 1. jannaija 1901, ter opremljeno s potrebnimi vzorci za prošnje. V Ljubljani 19CX). Natisnila in založila Ig, pl. KleinmajT Ä Fed. Hamberg. M. 8". 20 str. Ohntvmrt' dciilmya zhunt ktmjdtya v Ljubljani za leti 1899 in 1900. (Po stenogratičnih zapisnikih.) 10. 11. zv. Založil «leželni odbor kranjski. Tisk Miličev 1899 in 1900. 4". Porof-ih o drtoninJi kmnjshtjn jiibljaiii dne 28. iioveiiibra Tiskali .1. Itlasnikovi nasi. M. 8". 24 str. — Knaki so zapisniki sej 29. dec. 1899 in .'50. marcija UKX). I'liHtinii linti: .\merikanski Slovenec, Delavec, Rdcfi prapor, Delavski prijatelj, Dolenjske Novice, Domoljub, Domovina, Kdinost, Glas Naroda, (ilasnik, Gorenjec, Mir, Novi list. Novice, Primorec, Primorski list, Kodoljuh, Slovenec, Slovenski gos]>odar, Slovenski Ust, Slovenski Narod, Soča. Pmroslorni H>t<: Slovenski pravnik. iim'wlttski liaii: Sestavke so nrinaSali razen drugih politiŽnib in lcposl<»vnib časopisov tudi posebno: Delavec, Kdeči prapor, Glasnik, Katoliflki Obzornik. Zalntmrdi lisfi: Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko, Deželni zakonik za vojvodinjo Kranjsko 1H99, 15K)0. I.jub^jana. Natisnil A. Klein & Comp. Državni zakonik za kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru. I89i>, HKKJ. Uradni listi celjskega, brežskega in ptujskega okraja, Zakonik in ukaznik za avstrijsko-istrsko Primorje. V. Zdravoslovje. Postrešlnt iMhtihtm. Za domačo potrebo in bolnii^ke strežnice spisal dr. Alojzij Honian. okrožni zdra>'nik v KadeČab pri Zidanem mostu. Izdala in založila dražba sv. Mohorja v Celovcu. V Celovcu 1899. Natisnila tiskania družbe sv. Mohorja. 8". 9.5 str. To/tlice tm KnitijslTiti. Krmijdi (^aMnjn. fiodr in ijnziw kopeli. Spisal Pavel Zhuber pl. Okrog. V zalogi zdraviščnega opravništva. S 7 slikami in z dvema kartama. Tiskal J. Krajec v Novem mestu 11(00. M. 8®. 25 str. IV. Modroslovje. Sestavki v Katoliškem Obzorniku itd. VII. Vzgojeslovje. Teoretsko-vzgojeslovne ki\jigre, šolski učbeniki, knjige za mladino. Zivztk za slorn).4;o pimro po prehodnjih stopnjah. Založnik Josip Petrič. Ljubljana. Narodna tiskarna. ŠUrilnica. Založnik Josip Petrič, Ljubljana. 214 Dr. K. Olaw-r: Hihlioiiraflla slovtmnka. Kimidft. Založil JoHip 1'etrič, Ljubljana. Narodna tiskarna. l'vtltiyiMjijski listi: Anpeljček, Krščanski detoljub, Vrtec, Popotnik, Učiteljski tovarifi. Pcdaywfijski zhnnuki: Dejaiye sv. (letinstva, Fomladiii glasi, Knjižnica družbe hv. Cirila in Metoda, Zabavna knjižuira 1.» mladino, Zabavni listi /a slovensko mladino. Slocni.ska sitentMjrdßju. Priredil Fr. Novak, e. kr. pimn. profe«or. Prvi del. KorespondenC-no pismo. Avtogratiral gin>n. profesor J. Mach, učitelj stenografije in urednik «T^snopisnych Zabav" v Kraljevem dvoru. Ijitografiral J. Farsk^, umöl. ustav polygrat. v Pragi. V Ljubljani. Založil Fr. Novak. Natisnila Kleinmayr & Hamberg. P.XX). H". H4 + CH. TehraiUta p prtnunduih in manj kol pitmzrednih ljudskih šulali. Po učnih načrtih priredil Fr. Hi-nnet, e. kr. učitelj telovadbe na višji realki. Podrobni učni načrt za petrazredniee priredil .lakob Furlan, mestni učitelj v IJubljani. V Ljubljani l'.XX). Založil pisatelj. Natisnil A. Klein & Comp, v Ljubljani. 8*. 252 str. ()trr. K. (ilaacr: llilillo(rraflja Kluvcnnka. y'otiilclj po LjuUjatii. KUhn-r duirli Ltiibacii. LJnhIjana. J. Bouac. Podolgasta vel. 8". Na .'J. in 4. str. na^rt incšta ,Ljubljana-Plan von Laibaeh. Založil J. Bonaf. Narisal arliitekt Ciril Koeh. Ti.skarna in kamcnotiskama J. lilasnika naslednikov v Ljnb|,jani. Jiučni kaiipol j>o (iorišh m. Trstu hi /siri. Sestavil Andr. fSabršček za leto 1900. VI. letnik. V Gorici. lf<91). Tiskala in založila Goriška tiskarna A. Gabr^ček. M. 8«. Istotako za 1001. I. Arstnilij'i in nje otoki. Spisal Ivan Vrhovee, r. kr. profesor. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celovcn. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 1809. 8". 222 str. Slovainkn soiulja III. del. Beneška Slovenija. Prirodoznanski in zgodovinski opis. (l.^ podob.i Spisal S. Katar, c. kr. gim-nazijalni profesor. Ljubljana. 1809. Izdala „Matica Slovenska". Natisnila J. Blasnikova tiskarna. 8®. 188 str. 1>) Zgodovina. Atslrijska zijwhvinn zn Ijiiilukt' .i»lr. V spomin na 70 letnico rojstva Nj. cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. priredil .Jakob Dimnik. V Ljubljani ItKX). Založil Josip Petrič, trgovec s šolskimi potrebščinami. Tisk Rudolfa Milica. 8". löO str. Zijodiirinti uovtyii rthi. Po Fr. M. Maverjoi knjigi za nižje razrede srednjih šol priredil .\nton Kasprct, c. kr. profesor prve gimnazije v Gradcu. Z 31 podobami. V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Klcinmayr & Fed. Bamberg. 1000. 8". 118 Str. l'itimtmjsf thinica JSesiilr slorai.ikili dijakor iu prri sliod slonn-slih stemifi-dfor v Žalcu dne 13. avgusta 1899. Sestavil in izdal profesor Anton Bezenšek. V Celju l'.KX). Tiskal Drag. Hribar. 8". 87 str. Konstantin Veliki kot vojak. Spisal prof. Jos. Jenko. V Izvestju C. kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem letu 1898/<»9. Bnrskn wjdn s kratkim opisom dežele, ljudstva in šeg v Trans-waaln. S podobami. I'o raznih virih priredil Dobrepoljski. Založil Anton Turk v Ljubljani. Natisnila Katol. ti.skama v Ljubljani. 1900. 90 str. Dr. K. Cilaiter: IUbliMKr»llia sluvuniika. ŽIT r) Življenjepisje in knjižnozgodovinski spisi. Ih. \'to|)nja. y berilo je vtisnjenih 48 slik. Kot učna knjiga jiripuščena po vis. nkazn e. kr. ministerstva za bogočastje in jwnk z žii in ])rodaja .lanez (iiontini 11KX). Katoliška tiskarna. H". H? »tr. Konec si-eta. Spisal Ivan Fajdiga. Tiskarna Dolenc. Trst. 1900. Sestavki v različnih časopisih in knjigah, n. pr. v Izvestjih muzejskega društva in šolskih učbenikih. XII. Trgovina, obrt, rudarstvo, stavbarstvo. Stni'biHi rrfcži (pluni) s jimratUini in knitrk mnik o j>roJrkrijski-iH, sHttvncijakaii in perspikticnim risanju. Z 71 podobami pojasnil Jus. Bezlaj, strokovni učitelj na meščanski Soli v -.'18 l>r. K. 'imili krojnih sestavin pomno7.ena naklada. Ponatis prepovedan. Ljubljana. Samozaložba. Natisnila A. Klein Comp. V. 8".' 06 str. XIII. Ratarstvo, živinarstvo, sadjarstvo, domače gospodinjstvo. Uiiuio klrlurstro. Spisal Frančišek (Jombač, deželni potovalni učitelj za vinstvo v Ljnbljani. V berilo je vtisnjenih 21 «lik. Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljnbljani. Založil deželni odbor kranjski. V Ljubljani 1<.X)0. 8". "(30 str. Kiiirtijdn zmlrwjH. Knjižiea, ki nči, kaj kmetijske zadruge pomenijo, kako se snujejo in kako uspešno vodijo. Spisal Ivan Kač. V Žaleu V založbi pisateljevi. Tiskania sv. Cirila v Mariboru. 8®, 27 str. Ucoil v naroihio fiospoilarstro. Po Manriee Blöekovi knjigi ,Petit manuel d'eeonomie pratiijue" uredil Vekoslav Kukovee. V sainozaložbi. Tisk tiskarne «v. Cirila v Maribom. 1899. 8®. ir)5 str. Ponatis iz „Popotnika". Kmitdi sta» hi njtifor projxu] p .mlajiietn ntsit. Navod, kako se temu propadu konce stori in kako se v prihodnje boljše blagostanje pridobi. Spisal Janez Viseiyak, kmet v Zamenjcih. Tiskal W. Hlanke v Ptnji. Založil pisatelj. 1890. 8". 10 str. (imj in tfuojrnje. ((Jlej kmet. knjižnica pod II./ (rospwJarshi lisfi: Gospodarski glasnik za Štajersko, CSospodarski list goriški, Gospodarski list trža.ški, Kmetovalce, Slovenski čebelar in večina političnih časnikov, ki prinašajo tudi članke iz gospodarskih strok. XIV. Leposlovje, estetične razprave. n) Pesništvo. Koirt-i- ccrkcruih prstmi za šolarje. V Mariboru 189i». Založilo katol. tisk. dništvo. Tiskarna sv, Cirila. 12". 47 str. Dr. K. (iliiM-r: tiil]|ioi;rartja »tovciiitka. -itU Pimuirr. PcMini za mladino. Zložil Oton Zupančič. Ljubljana. Založil L. Sclnventncr. Tisk Narodne tiskarne. 1900. 12". (11 str. IWzijr dnkiorjn Fmnceiu PnUtnui. Uredil nkriptor L. Pintar. tiskala in založila leta liKX) Ifj. pl. Kleinmayr & Fed. ncr. Hamberg A- Ljubljani. V. 8". 244 str. l'wzijf. Zložil Drajrotiii Kette. V Ljubljani 1900. Zal. L. Schwent-ner. Tisk Narodne tiskarne. M. H". l.W str. (Jašn opojtiosii. Zložil Oton Zupančič. V Ljubljani 1><5>9. Založil L. Sclnventner. Narodna tiskarna. 8". Erotika. Zložil Ivan Cankar. V Ljubljani. 1H99. Natisnila in založila Kleinmayr A Hamberj?. M. 8". 118 str. Žnrici in nnržinkf. Zložil Etbin Kristan. II.—VII. zvezek. Lastna založba. Tiskala Narodna tiskarna v Ljubljani. Slorrnsir mrwUir pesmi. Uredil dr. K. štrekelj. Izdala in založila Slovenska .Matica. V 'Ljubljani 1900. ö. snopič. Natisnila tiskamiea K. .Milira. Izhnnu' mtmdnf srltakr jusiii z dodatkom iz „Smrti Smail-Age Čengiea". S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, reč-nikom tigih besed in eirilsko abecedo, priredil Janko Pajk, e. kr. profesor. Tretji natis. V Ljubljani. Založil in izdal A. Klein & <'omp. 1899. 8». 138 str. Xovf jHHzije. Napisal A. Aškerc. V Ljubljani. Založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. liJOO. .M. 8*. 22.5 str. Turhnla, (levica mun-nica. Pripovedna pesem. Spisal Janez IMlc. Ljubljana 1899. Natisnili Hlasniko^i dediči. Samozaložba. (Odtisek iz „Zgodnje Danice" leta 1899.) 8*. 49 str. SloiHikkuvo rojstco. Dramatični prizori ob stoletnici njego>'i. Sestavil Mih. Lendovšek. Založil in natisnil Drag. Hribar v Celju. 1900. 8". 24 str. Lnlari snnhaf. Veseloigra v 1 dejanju. Spisal A, L. Bistriški. (Glej pod II. Gledališke igre.) Izntajloe, lUd sv. Jiirja, Tujin, spisal A. Aškerc. V Ljubljani. HK30. Natisnila in založila Kleinmayr & Bamberg. .M. 8". 11.3 str. Jtikoft /•«(/«. Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Ljubljana ItKK). Založil L. Scbwentner. 102 str. >2^0 Dr. K. Claner: liiülioirraHja Nlovonska Hokontjnri. Narodna if^ra v petih ilejanjili s petjem. I'o Jiirčič-Kcrsnikovem roinann spisal Fr. dna tiskarna. 1900." 8". 267 str, i. I'tiikltii str! V zbirki: mažarskegra rjya". OeSki spisal Jan Janča, posl, Podravski. — II, „Kadar pridi m z cojw. V zbirki „Iz mažarskega raja". Češki spisal Jan Janča, posl. Podravski, — III. „Xn tuje (jrilu". V zbirki „iz nia-žarske^ raja". Oežki spisal Jan Janča, poslovenil 1'odrav-ski. — IV. „Pimilodni mnu^. X<»vela Švetozara Hurbana Vajanskega, poslovenil 1'odravski. — V. ^Shhr*. Načrtal Svetozar Hurban Vajansky, poslovenil Podravski. 1. Noč na skalah, 2. Nočni čuvaj, .'J. Dn-aijeva žena, 4. Prvi idealist. — \1. „Xarodui- jiriitoirdkf yrofn />'W ToMif/fi", »osi. Z. Ž. Trbojski. 1. Zrno s kurjim jajccm, 2. Vražje epko, a Možje krepko, 3. iljaš, 4. Delilice modrejSe od starcev, 5. Kesajoči sc grelnik, 6. Resnico vidi, a ne povö je takoj. (Venec slov. povc.stij, lil.) M. 8". 272 str. I. M(tfi in sin. Dve pripovedki srbske kraljice Natalije. (I. Mati II. Pesem o kronanem detetu.) II. Vsnkdauji diiffiMi. Spisal Jan Klecanda. Poslovenil J. K. I/I. Dfd Lihni. Bolgarski spisal Ljub. Karawelov. i'oslovenil S. P...OV. Ur. K. Ol.im>r: Riblio^ii<\]a !si. Korotanska povest. ČeSki spisala iu blagonxlucmti go-spodn Ivanu llri)>arjn, Ijiibljaiiskcinn županu, posvetila Gabrijela Preissova. Z dovoljeiycin pisateljice poslovenil A. l)er-mota. V Gorici. Tiskala in zal. (toriška tiskarna A. Gabršček. 1899. M, H". 15.") str. (Slov. knjiž. snopič 82-tlio(;rat\ja nlovonitka. Jurij Kozjuk, Spomini na deda. Jesensko noc nie«I slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. (Jnrčieevi -/.brani spisi, 2. /v.) Iz knjhfp žirljnija. Spisal Josip Kostanjevee. Zalomil ])isatclj. Tiskal R. Šeber v Postojni 1«HX). 8". 227 sir. MisiiTij hw. Spisala Zofka K veder. Prajra 11100. Tiskano v tiskarni Kniannela Stivina v Pragi. Okraske knjige risal E. Nor. 8". r)8 str. Siitev-iidi šnljirec. Zbirka najboljših kratkočasuie v prosti in vezani besedi. Spisal, nabral in priredil Silvester. V Ljnbljani. Založil Anton Turk, knjigar. Tiskala Katoliiika tiskarna v Ljubljani. 1900. H". tH> str. r> Razprave. Prešerni nifd Xemei. Spisal dr. Kr, Vidic. Ljubljana 1900. Narodna tiskania. Ponatis iz Lj. Zvona. V. 8". 14 str. Prršrrru Ut Slumiinfro. Spisal Fr. llešič. L. Sehwentner. Katoliška tiskarna v Ljubljani UXK). 8». 44 str. Xrkuj opazi; k Jitrričfiiiu» „Tiujoititni'' iti ^Vi-nmiki DcsrniAki". Spisal dr. Josip Debcvee. Izvestje e. kr. drž. nižje gimnazije v Ljubljani HKK). 8«. Natisnila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. XV. Muzikalije; umetniška dela. Sloeeiisln {usiiuirira. Uredil Jakob Aljaž. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Celoven. II. zv. Celovec. Natisnila tiskarna dmžbe sv. Mohorja UK)0. 8». 220 str. Crrkvma pesmarirn za uCenee slovenskih (jndskih šol. Zložil in sestaril Danilo Fajgelj, op. 16:i. Z dovoljenjem prečastitega knezošk. ordinai-yata v <5oriei. Založil dr. Sedej v Uorici. Tiskal R. Milic v Ljubljani 1900. 2 izdaji (2. izdjya za organistc) 4". 33 str. Iacv mn-rdos nuupms; za mešan zbor 9 spremljevanjem orgelj ali orkestra zložil Ign. Hladnik. Op. 37. V Ljubljani. Tiskal J. Blaznik. 1899. Mtüu zu mrtve. glasbil Valentin Stolzer. Z visokim ilovoljenjem )ree. knezoškofijskega ordinarijata v Mariboru z dne 6. ju-ija 1899, št. 2925. Ljubljana" 1899. Založil skladatelj. — Tisk J. Blasnikovih na-slednikov. 4". 4 str. |)r. K. (ila-spr: HihlioKral^ja ulovenska. Missit solrniiiis ad I\'. voces inaequalcs eutii Orpiano ant comi-taiitibus 2 Violiiiis, Viola, Violoiiecllo, ('«mtrahaRso, 2 Clari-ni-ttii*, Flauto, 2 Cornilins, Tn»inl)oue. Composiiit Illadiiik. Up. 38. Lahaci. Typis typogratiae Catliolicae. (I'artitiira za orgije; partitura za orkester iii glasovir,). liKX) lilnilrmti jcscru. Mešan zbor. Zložil Ign. llladiiik. Op. 41. Ponatis iz ,()lasljeiic Matire". 1000. Tnifhir. Mc^an zbor. Zložil Igu. illadtiik. Ponatis iz „(Slasbenc Zore". Op. 42. UKX). /iiimka idila. lialada. {Besede Afikcrca.) Za srednji glas s sprein-Ijevanjeni klavirja iiglasbil Risto 8aviu. Op. T. Gospoda dr. Beli .Stuhecn prijateljsko posvečeno. Komisijonalna založba Ii. Schwentner v Ljubljani. Tiskali Kberlc & Co. ua Duuajn. 4". T» str. Slortnski orifniiisl. Zbirka pred- in poigcr za orgije. I. zv. Božične predigre. Op. 40. Tiskal J. Blasnik. Ljubljana. 1900. (rorAi odm-ri. Zbirka moških zborov in četverospevov. Uglasbil Janez Lalianiar, organist. Delo 8. V Ljubljani. Založil skladatelj. Tisk J. Blasnikovili naj. Bleško jezero; 6. Kolkor kapljic, tolko let! 7. Oj ta solda.ški boben; 8. Bratci veseli vsi; 9. Veselja dom. 10. Pobratimija. Trijflarskr rožr. Valček po slovanskih napevih za klavir. Zložil Viktor Parma. Dovoljenje igranja se pridržuje. Zaloga in lastnina Otona Fischerja v Ljui>ijani, Lit. zavod C. (5. Kodera v Lipskem. 4^ 11 str. •iü» I>r. K. (!l.wr: Bihlioural^a »lovenHka. MUkU rojilki. Koračnica za {jlasovir (r petjem ail libitum i zložil \iktor Parma. Dovoljenje ij^ranja se )ritlr;.njc. Zalo^ra Fisclierja v Ljnliljani. 4". ö str. Prva in t nifra i'zdjya l'.X)0. Jl'/ii Ljnhljtnm. Valčfk po Rlovcuskilt napevili zn {jlasovlr zložil Viktor Parma. Založil L. Si-hwcntuer v Ljubljani. 4*. 11 8tr. ^ Xamlnf fMsiiii z itaprri. Nabral in uredil Janko Žirovnik. Nova pomnožena izdaja. La.-^tnina in zaio^'a Otona Kiseherja v Ljubljani. ÜKK)." Ti«kali Jos. Eberle & Comp, na Dunaju. Mala H". 78 str. Xii rrrfn Hosur. ."^pjcvao Josip Milakovie. Za niužki «bor ujjlasbio i milom »vom pobratimu Hožidartt pl. Knknlijevien posvetio F. 8. Vilhar. Op. 213. zv. XXX. Izdala in" založila (ilas-bena Matiea v Ljubljani l'.KK). Lastnica (Slasbena Matiea. 4". O str. Slomiskr litthonic prsmi iz 16. in 17. stoletja in H. Stonodr luiroiltir /MsiHi, harmonizoval in priredil .Mat. Ilnbad. Zvezek XXXI. Izdala in založila (Jlasbena Matica v Ljubljani IIKX). Vsebina: Slovenske duhovne pesmi iz 16. in 17. stoletja: I. Adam IJohoriccva ^Jutranja pesem" iz I. 1584. Mešan zbor. 2. Janez .Selnveigerjeva pesem „Hvala Bogo, moj Ca-s je tn" iz I. l')84. 3. Juri Dalmatinova pesem: ,Kadar pride poslednji čas" iz 1. l.")84. 4. Primož Trubarjev „Oče naš" iz I. ITkiO. .bloški zbor. 5. Kaj žaluješ, sreč moje? Mešan zbor. 6. .\ve Marija presvitlal Napev zložil .Matija Kastclec iz 1. 1678. MeSan zbor. 7. Cešeena si, Marija! Napev zložil .Matija Kastelec iz 1. 1678. Dvojen osmeroglasen mešan zbor. H. Slovenske narodne pesmi: 8. Rožmarin; 9. Sem slovenska deklica; 10. Srečno, srečno ljubeamoja; II. Cukova ženitev; 12. Hom šel na planince; 13. Potrkan ples; 8—13. mešani zbori. — Stich der .Musikaliendruckerei V. Jos. Eberle & Comp. Wien. 8". 21 str. SloriuMke rvctir. Potjioari po slovanskih napevih za glasovi r zložil Viktor l'anna. Zaloga in lastnina Otona Fiseherja v Ljubljani. Natisnili Jo». Kbcrle in dr, na Dunaju. 4". 13 str. 0/j šitohtuici Prekrnonya injslm. Pod oknom. Samospev za bariton s spremljevaiyem klavirja. Zložil «Ir. («ojmir Krek. Založil L. Schwentner v Ljubljani. Last založnikova. 4®. Vničrk Mariji. Napevi za Marijino družbo I. zv. Zložil P. Angelik Hribar. V Ljubljani 18W. Tisk Katoliške tiskarne. 8». l)r. K. nia^rr: HihlioKralijn alovcniika. XVI. Knjige za preprosti narod, spisi prigodniki, knjige različne vsebine, koledarji. Znliänta HiUhfK). Tiskal K. Milic v" Ljubljani. Tiim-Lin, litnjski pumorshi riuhojnik. h ncmäkei^^a prosto poslovenil Ivan Tkalec, Drup nati.s. Ljubljani. Zal. in izdal .1. (iiontini l^OO. Natisnil K. Milic v Ljnliljani. Xataiuul Ilumppo. Angleški spisal J. F. ('oopcr. 1. Strelce. Fovcst, predelana za mladino. V I^jnliljani. Založil .1. (iiontini. Natisnila Kranjska tiskarna. 1900. .Mala H". 104 str. Mntrrhift iiiir. 1'ripovedka iz Dalmacije. Poslovenil 1'. .M. S tremi slikami. V Ljubljani 1899. Zal, iu prodaja .\nton Turk, knjigar. Tisk J, lilasuikovih naslednikov, 8", Mrti-i (lostar. Povest. Poslovenil Silvester. V Ljubljani, Založil Anton Tnrk. knjigar 1900. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. H". 80 str. Kuko ar je pujaril U ta ISHU. oiilhuii, iu hdo ifa jv tn-fni uuičrvtiti spisal F. M. Natisnil A, Klein Ä Comi). v Ljubljani. 8". 11 str. A'cw/ iKirotlui ijrchi. Kako bo z vojsko V Slovencem v svarilo in pouk napisal Pod{;raj8ki. V (Jorici. Natisnila in založila Narodna tiskarna l'.HX). .M. H*. 8 str. Kolalar tlružltr sr. Muliorjii za navadno leto 1900. Izdala in založila dnižba sv. Mohorja v (.'elovcu. Natisnila družbena tiskarna. 4". 144-1-80 str. Na prvih 140 straneh koledar in imenik udov, od 141, strani dalje: Slovenci, popriniimo se sadjarstva; iFr. Praprotniki; Drobiž, U{!;auke, Zastavice, Smešnicc; V spomin umrli, bla^i cesarici Klizabeti (R. K.); Avstrijska cesarica Klizabeta ijož. Kozman); Vodja drnžbe sv. Mohorja dr. Valentin Müller Jož. Rozman); Sijonski glasovi; Stara in nova hiša iFr. S, Finžgar); Terice (F. Neubauer); Božji blagoshtv (dr. J. Kv. Krek); Norec (Fr. Ks. Meško); Resje in bi|je (A. .Medvedi; Pri moji kokoSi! (Pet. Bohinjec); ('ez morje (^aljski); Življenja pot (Fr. Ks. Mc.škoi; Sveta (Jora pri (Sonci (dr. Andr. Pavlica); Pesmi (Meško-Medved - Neubauer); Janez Ilausenbihler, vzonii slovenski rodoljub (Ivan Kač); Mišji sovražniki (Fr, Štupar); Nova civilna pravda ispisal praktičen jurist); G<)spodar8kc drobtinice; Kako plačujemo davke? (Anton Obreza); Razgled po katoliških misijonih iF. S. Segulai; Razgled po svetu (Jož. Rozman). Kohilar ilruihe se. Mohorju za navadno leto 1901. Izdala in založila dražba »v, Mohorja v Celovcu. Natisnila dražbena t>r. K. <:i.i.«pr: Kililioeratiiii xlnvonska. iil tiskarna. 4". 144+80 strani. Na prvih 141 Ktrancli koledar in družbene »tvari; od 142. strani dalje: Fosforovo-kislo apno in živinoreja (Fr. I'odhor); (Jospodarskc drobtinice iFr. 1'odbori; Dovolj pokore (F. S. Finž^r); Pripovedka (Fr. Ks. Meško'; \a materinem ^toImi (Fr. Ks. Me»koi; 1'rvi lilcb I Podsoričani; Umrla (Pavel Pcrko); Bavarski kralj Jožef I. in vaški gostilničar (A. Kosi); Ob Prešernovi stoletnici (J. M. Doviči; Pesmi, Sijonski glasovi; Slovensko »laninsko drnStvo ilvan Planinec); Slovenska naselbina pri r'ladikavkazn na Ruskem iLjud. Stiasn.^); Opatija ZatiČina na Dolenjskem (J. H. T.); Streljanje proti toči (dr. .los. VoS-njak); Novi zakon o prejemSčinah ali procentah (Fr. UrSič); Grozdni plesen (Jan. Koprivnik); San jo/eski kapar ali ščitar (Jan. Koprivnik); Zasajajmo le lepa in pravilno od-gojena drevesa (Fr. Pra|>rotnik); Razgled po katoliških misijouih (F. S. Šegula); Razgled po svetn iJos. Rozman); Pametnice, Uganke, Narodne zagonetke. Shmiski stnidi Mrtinr. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celji 1«K)0. Ilmtrocani ntinnhii kofalat. Uredil in izdal Dragotin Hribar v Celjn XIII. leto 1900. 8". 170 str. SUuitki koUdnr narodnih trgovcev in obrtnikov v Celju. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celju l'.KX). Veliki format. Slovcnuki skluiltii kohdiir. Tiskal in založil Dragotin Hribar v Celjn IIKK). KnMnr kat. titkomuiju tlni-ilm za leto 1900. iVriA/ prntikn za navadno leto 1899. Mah prutikn za navadno leto l'.KX). IV///.« prntika za leto 1899. Vdikn pnilika za leto 1900. 01>a koledarja natisnili in založili J. lilasnikovi nasledniki. Slovenska jtrtüika za I. 1900. V Ljubljani. Tiskala Ig. pl. Klein-mayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Xrpiii kolafnr za slovenske delavce za leto 1901. I. letnik. Založba okrajne organizacije jugoslovanske socijalnodemokra-tične .stranke v Idriji. Tiskal R. Šeber v Postojni. M. 8". 68 str. 228 l»r. K. fJIast-r: HlWlugfaflJ" »loveiiska. fi) Šolska izvestja. Izitsijc e, kr. tjhnmuije r liathlfuri-ni. Govor ravnateljev ol» vladarski petdesetletnici 2. «lec. 1898. 8". 5 str. Lvtm porocUo iir^n!h>,slUi ihkhških šol n Ljnb!juni. I/,«lalo Šolsko ravnatt'lj«tv<) koncu šolskcjja leta 1809/1000. (Sledi nemški naslov). Založile Uräulinske dekliške čole. Natisnila Miličeva tiskarna. 8". 42 str. — Istotako z& šolsko leto 1900/1901. C. kr. obrtne strokovne šok za obdelovanje lesa, umetno vezenje in Cipkarstvo v Ljubljani. Poročilo o Šolskem letu 1899 1900. Založba c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. Natisnila Kleininayr & Hamberg. C. kr. Hiiutno-ohiina sfrokoma ioUt v Ljubljani. Poročilo o šolskem letu ltK)0/1901. Založba c. kr. obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. Natisnila Kleinmayr & Bamber^,'. Li tm jMročih I. mestm- jutnun dnr tb-škr (jiuhkt- šok in o/itinr priprtirljafne šolr r Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1899 UKX). Založila I. mestna petraz-redna deška ljudska šola v Ljubljani. Natisnila Miličeva tiskarna. 8". 21) str. Letno poročili» iste šole na koncu šolskega leta HX)0 1W1. Natisnili Hlasnikovi nasi. Li'tno poročilo II. nusinr pttrmrfdnr dr-ikr fjiid.r šole in oluiiio mnlaljemlne »>lc p Postojni oh koncn Solskejra leta 1898,1899. Izdalo Holnko vodstvo. Zal. krajni šolski svet v Postojni. R. Äebcr Postojna. Istotako za 1899, UKX). 1. Li tiio poročilu pvtrasrvtlnr drHke, lironurt dur dtkliikv Ijtuitkr iu oljrtiiouadaljrmbic šok p Hihuici 1899/1900 (Šeber). Ldno porotUlo (iwnureibu- šulv r Slarnn trgu pri Poljaiinh 1899 1900. poročilo šolr v Vipa« 1899/1900. (Šelter). /ji tno poročilo MirirmrnlHc ilckliškr Ijiulslr šolr r Kniujti. Izdalo šolsko vodstvo na koncu žolskep leta 1899/1900. Založil krajni ^)lHki svet v Kranju. Natisnila Kranjska tiskania. V. 8". 12 str. — Letno poročilo za šolsko leto 1900/HK)1. 14 str. IaIuo jiororilo šiiririizmhiv drškv Ijudtkr šolr iu ohiiiw tuidnlji-mlne šole r Kranju. Izdalo vodstvo koncem _ Šolskega leta 1899/11)00. Založil krajni šolski svet v Kranju. Natisnila Kranjska tiskarna. V. 8^ Ifi str. — Letno poročilo za 1<.KX),1901 je natisnil Iv. Pr. Lampret v Kranju. V. 8"'. 18 str. b) Društvena izvestja.*) Lihiv poročilo cerkvenega druStva pri Šent Jurju v Taboru (Cir.) pri Sent Lenartu (Cir.) usmiljenih bratov v Gradcu (Cir.) društva duhovnikov lavant. škofije 1899/1900 'Cir.) društva vednega čcščei\ja 1899 (CMr.) cerkvenega društva pri Sv. *) Ker kUnb vnoinn trudu ni bilo mngot'e ilobiti v«<-h ixveitm raznih drultvr in po»ojilnic, tvarina ni pupolna. Cir. |inmi*ni tipkama «t. Cirila v Mariboru, ^«b. tUtkarna Šebeijeva * Postojni. ä30 Dr. K. Glaxcr: ItililiogTiKIju kIuvciimIci. Lfiiartii v Slov. fjoricali 1900 (Cir.) v Središču 1 (Cir.), kmetijskega društva v Dolenji Dobravi (Kranjsko, l'.K)0 Šeb.), v Vipavi (Šeb.I, v Žireh (Šeb.); narodnega gospodarskega dru- štva v .Starem trgu pri Ložu 1899 i Šeb.) Prarila kotmummiti liraHm v Idriji (Šeb.) občnega konsumncga društva v Idriji 1900 (Šeb..), v Maiirenbergu (1899, UiOO Cir.); ž»--' Dr. K. (ilamrr: KiblloifRHÜ» »lovi-iink». oličncg-a konsuin. dniStva v Idriji 1JKX> i.Šcb.), kinetskega vrhu 1VKX) i.Šeb.J, v Rovtali 15>00. (Seb.), društva iia ("'rncm Pnirilfi Mmijhie ilruibt- iiihulrniifT r Sndiiji rasi. Tiskarna J. i(Ia»iuka iiaHk-dnikov v lijuhljaui. Hi". 7 str. iBrcz letnice.) 1'ravila.......krSianskib deklet....... Vntriln mlekarske iii «irarskc zadruge Logaiške (šel».), Puduauoske v Hrusinji HKK) (8eb.), v 1'laniui li>00 (.Seb.), v Cirknici UKK) (.Seb.), v l'oljatiah, reg. zadruga z oiiiejcuiiii poroštvom. «Itlazuik. Brez letnice.) Pnirilfi ptMojihtir v Ribnici fšeb.),^na Ptuju l'.tOO (Cir.), v Mariboru HK)0 (Cir.), v Cerknici (.Šeb.), v Idriji (Šeb.), v Jarenini (Cir.), v Križeveili pri Ljutomera (Cir.), v Jlakolah iCir.), v Zagorju 1900 (Šeb.), v .Starem Trgu na Kranjskem 1900 'Šeb.), registrovane pomožne blagajne v Idriji (šeb.), brat. »kladniee erar. nidnika v Idriji 1H99 (Šeb.), podporno dni-žtvo za ustanovitev zaklada Šolske kuhinje za sežansko šolsko obf-ino l'KX) (Šeb.) PrnriUi društva učiteljev in_ šolskih prijateljev za okraj Ljubljanske okolice. UK)0 iŠeb.); gaailnega društva v .Sodraž.ici 18t)9 (Šeb.) Pr/irilfi Mrokonteya dr ust nt slntjantkib jminornikor v Kraiijit. Kranj. M. 8". 6 str. Tiskala tiskarna konsorcija lista „(lo-renjee". Urez letnice. l'ritriUt zadruge ^tritMih rokoihLtkih in dopiüik-nili ohiiof izwndi ifOiitiltnäit^i, (ri/orski, Irrmiinki in zvhijnrnki i.tiiik Z imenikom ljudskih Sol iii nciteljskefra osebja na Kranjskem. Jiižno-štajerskem in Primorskem in z oselinim «talc^.em kranjskega Ijmisko-žolskegra učiteljstva za šolsko leto 1899 1900. VI. letnik. Sestavil .Štefan l'rimožie, neitelj. V l'ostojni. Tiskal in založil Hih. Seher 1899. Istotako za 1900/HK)1. I. VII. letnik. Katoliška /mkmiwi v Ljnitljaui, Stolni tr^' št. tJ. Imenik litur-ftienili knjig. Velika zalof^a misalov, hreviijev, diurualov itd. v najnovejših izdajah. Katoliška tiskarna v Ljubljani 1899. V, 8". 16 str. Zhirkn dohrih kt{fit/. KatoliJka bukvama v Ljnbljani. Stolni trg št. 6. Imruih najizbornejših in priporočljivih molitvenikov naše zaloge. Katoliška bukvama. Ljnbljana. Stolni trg. Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. Foi>h hjmsioniih in dnujih knjit), katere ima v svoji zalogi fioriška tiskarna \. Gabršček v (iorici v (Josposki uliei št, II. V tioriei. Tiskala in zalo^.ila tior. tiskarna (iabršček. Popis ima te-le oddelke: 1. Slovanska knjižnica; II. Knjižnica za mladino; III. Saloaska knjižnica; IV. Svetovna knjižnica; V. Venec slovanskih povestij; VI. Kazne leposlouie in poučne kiyige. Seznnm in inutiik I. slovenske umetniške razstave. Urc