Ob praznovanju 26. marca - praznika občine Ribnica se mi letos še posebej zastavlja vprašanje primerljivosti usodnosti sedanjega trenutka s tistimi že kar »davnimi« časi narodno osvobodilne borbe, ko je bil najbolj ogrožen obstoj slovenskega naroda.
Ne vem, kako so pred 46. leti zmagovalci bitke v Jelenovem Žlebu ocenjevali pomen te briljantne zmage nad elitnimi okupatorskimi enotami. Sojo precenjevali? So se predajali iluzijam o skorajšnji končni zmagi? Morda! Danes seveda vemo, da je bilo potrebno še veliko zmag pa tudi žrtev in porazov, preden je bil dosežen tisti čudoviti in nikoli prav razumljeni cilj: svoboda. Vemo pa tudi to, da je zmaga v Jelenovem Žlebu zaradi svojega vojaškega še bolj pa moralnega pomena pomemben korak k temu cilju.
Letos praznujemo naš občinski praznik v razmerah, ki spričo omajanega nacionalnega gospodarstva in medsebojnega zaupanja v državi vzbujajo občutek ogroženosti in zaskrbljenosti pred bodočnostjo. Zaradi tega se mi zdi prav, da ob tej priliki poudarim predvsem uspehe, ki smo jih kljub vsemu dosegli predvsem na gospodarskem področju pa tudi na področju družbenih dejavnosti, saj vsak nov uspešen proizvodni program, odmevna kulturna prireditev, dialog, ki pomeni združevanje ljudi ali odpravljanje predsodkov do drugače mislečih, smatram
za zmago v mali bitki, ki mora končno pripeljati k želje-nemu cilju: materialno in kulturno bogatejšemu življenju.
Čeprav nas trenutni družbeni in gospodarski problemi seveda niso obšli, lahko vendar ugotovimo, da smo v preteklem letu v občini dosegli vrsto uspehov in pozitivnih premikov, kakršnih do sedaj še ni bilo. V prvi vrsti moram poudariti, da smo uspeli zadržati visok nivo gospodarske rasti, ki se konkretno kaže v nadpovprečni rasti industrijske proizvodnje, družbenega proizvoda, izvoza, gospodarskih investicij ter investicij v gospodarsko infrastrukturo itd.
Vse to nam zagotavlja, da bomo ohranili visoko mesto (13) med 65. slovenskimi občinami po narodnem dohodku na prebivalca.
Izredno pomembne premike z dolgoročnimi posledicami smo naredili na področju izgradnje infrastrukture, saj smo končali prvo fazo v obsežnem načrtu revitalizacije Ribnice - izgradnja nove kanalizacije, toplovoda, kompletne prenove vodovodnega omrežja, javne razsvetljave, cestišča in to s tesnim sodelovanjem s strokovnimi institucijami za ohranjanje identitete kraja. Začeli smo s sistematičnim obnavljanjem objektov družbenega standarda: šol, kulturnih domov, športnih dvoran.
Dne 23. februarja in 1. marca je Ribnico obiskal predsednik predsedstva GK ZK Slovenije Milan Kučan. Predviden je bil celodnevni delovni obisk — razgovor s političnim aktivom občine, ogled Inlesa in Rika in razgovor s predstavniki obeh kolektivov in popoldne razgovor z občani v domu JLA. Zaradi predsednikovih službenih obveznosti je bil razgovor z občani lahko šele slab teden kasneje, 1. marca. Predsednik slovenske partije je obakrat zapuščal Ribnico dobro razpoložen, to pa predvsem zato, ker se je lahko prepričal, da Ribnica kljub vsesplošnemu jadikovanju po širni domovini predvsem upira svoje poglede v prihodnost, pogumno zastavlja svoj razvoj in napredek, računa predvsem na lastne sile, znanje in sposobnosti. Obisk in razgovori v Ribnici so bili v marsičem potrditev naših najpomembnejših odločitev in usmeritev za izhod iz zdajšnjih družbenih, ekonomskih in političnih zagat.
Več o obisku Milana Kučana v Ribnici na naslednji strani.
Mogoče zveni v tem času preoptimistično, vendar ocenjujem, da med ljudmi vendar vlada zaupanje v razvoj in boljše perspektive občine. To sklepam po izredno dobri odzivnosti na referendumu za krajevni samoprispevek, ki smo ga v letu 1988 izglasovali za prihodnjih pet let. Nenazadnje pa tudi po velikem interesu (predvsem mladih) za zidavo lastnih stanovanj, saj je bilo v letu 1988 izdano rekordno število gradbenih dovoljenj za novogradnje. Navedenih uspehov ne navajam zato, da bi se nad njimi v samozadovoljstvu uspavali. Veliko je razlogov za zaskrbljenost, pa vendar so prav rezultati iz leta 1988 osnova za dokaj ambiciozne razvojne načrte v letu 1989.
Kako naprej?
Nadaljevati moramo z že začeto politiko v gospodarstvu, to je nadaljevanje ekspanzije na svetovni trg in (ne glede na trenutno negotovost) ohranjati svoje mesto na jugoslovanskem trgu. Pri tem lahko računamo na uveljavljanje novih programov. Gotovo pa je, da se bo morala zmanjšati ekstenzivnost zaposlovanja v obstoječih organizacijah združenegajela, s tem da bomo vendar enkrat začeli s pozitivnimi spremembami tudi na področju drobnega gospodarstva.
Nadaljevali bomo z revitalizacijo Ribnice, ker bo v drugi fazi pomenilo predvsem gradnjo novih stanovanjsko poslovnih objektov in obnavljanje posameznih dotrajanih objektov v centru Ribnice - seveda vse tako, da se ne kvari identiteta Ribnice. Izredno ambiciozne programe v letu. 1989 imamo na področju ekologije: dograditev kanalizacijskega omrpžja in priključitev na čistilne naprave v Ribnici in Sodražici, sanacija obstoječih odlagališč odpadkov v Ribnici in izdelava projektov ža izgradnjo regionalnega odlagališča odpadkov. V letu 1989 bo izpolnjena stara želja - zagotovili bomo oskrbo s kvalitetno pitno vodo za celotno območje Ribnice in Sodražice. Končno bomo tudi začeli z reševanjem problema telefonije in sicer tako, da bo že v letii 1989 začela delovati nova telefonska centrala v Ribnici.
Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam oh prazniku občine in se zahvaljujem za opravljeno delo v želji, da bi naše optimistične in ambiciozne načrte za boljše in kvalitetnejše življenje čim bolj uspešno realizirali.
Predsednik SO Ribnica -France Lapajne
Zakaj je bil Kučan v Ribnici dobre volje?
Redki so, ki so videli Milana Kučana dobre volje. Že kar navajeni smo pri njem izrazite resnosti in umirjenosti. Ni redek tudi kanček otožnosti. Štiri leta predsednikovanja na CK ZKS so mu dodobra posivela lase, tako dejansko kot tudi v prenesenem pomenu.
A v Ribnici smoga videli dobre volje. Najprej, ko je 23. 2. obiskal obe naši največji DO.
Seveda ni nihče dvomil, da bo na Riku dobil dober vtis. Veliko zadovoljstvo je bilo prisotnim na Riku poslušati pogovor med tovarišem Kučanom in tov. Škrabcem. Oba sem poslušdl sicer že nekajkrat, a me je ysako-kratna izvirnost tako enega kot drugega vedno znova močno pritegnila.
Čeprav je nenehni problem teh ljudi pomanjkanje časa, je bilo tokrat to pozabljeno. Kučan je odšel iz Ribnice skoraj uro po roku, ki je bil v pripravi obiska določen kot »zadnji čas za odhod«.
Pa se je ta dan tudi začelo spodbudno — ko so predsedniku slovenskih komunistov na Inlesu predstavili svoje poslovanje in načrte, je na koncu povedal, daje pričakoval tudi jamranje, ki je v Inlesovi panogi običajno. A ga ni bilo, jamranja. Nasprotno. Poslovodni ljudje na Inlesu so jasno izrazili spoznanje, da je perspektiva, da je izboljšanje našega življenja odvisno predvsem od izpolnjevanja zahtev, ki jih postavlja sodobni trg.
Obisk v Ribnici, ko je bil Kučan večkrat dobre volje. Zaradi vsega videnega in slišanega in tudi občutenega. Tak je bil tudi mimogrede prijeten klepet Kučana s Škrabcem med ogledovanjem Rika... Kaj vse, se lahko doseže z vztrajnostjo, trdim delom, če veš, kaj hočeš in kako... Kako si že dejal, Stane, vam je tisto uspelo... Itd. itd.
Prav zaradi tako zastavljenega pogovora se je Kučanu zgodilo že na Inlesu in potem seveda tudi na Riku, da je mnogo več poslušal kot pa govoril. Med tistim kar je povedal, je predvsem zanimiva njegova izjava, ki jo je dal že zjutraj v razgovoru z aktivom družbenopolitičnih delavcev občine. Namreč, »da je mogoče o Ribničanih dobiti vtis, kako so sami s
sabo zadovoljna in vase zaprta občina.« Ta predsodek je začel usihati že zelo zgodaj po njegovem prihodu in je v celoti presahnil ob koncu obiska.
Tudi zato je bil boljše volje.
Slab teden dni pozneje, 1. marca 1989, se je tovariš Kučan pogovarjal z občani v domu JLA o naših aktualnih jugoslovanskih in slovenskih problemih, ki so za vse nas zagotovo zgodovinsko prelomni, naj se tega zavedamo ali ne.
Javnega zbora komunistov so se udeležili številni občani. Verjetno tisti, ki so jih zanimala stališča in mnenja, upanja in hotenja slovenskega politika, ki se mnogim zdi vreden Zaupanja. Slišali smo ga, mu ploskali in odveč bi bilo povzemati, kar je bilo tam rečenega.
Naj bo povedano le to, da je - bila tako številna udeležba vendarle presenetljiva. Najbolj pa je vredna omembe visoka kvaliteta tega političnega dogodka. Kljub obravnavi izredno delikatnih jugoslovanskih dogajanj in nastajajočih razmer je gotovo bila pretežna večina prisotnih zadovolj-
Zato se je zopet zgodilo, da se predsednik kar ni mogel odpraviti nazaj v Ljubljano. Očitno dobro razpoložen je s spremljevalci odrinil iz Ribnice šele uro po tistem »zadnjem času«, ko bi bilo treba najkasneje oditi.
Matjaž Nosan
Prejšnji teden so mi tovariši v Ribnici omogočili pogledati dve tovar-ni, Inles in Riko,je povedal Milan Kučan za Komunist. To sta podjetji, ki spadata med tista slovenska podjetja, ki so pravi čas znala najti svojo usmeritev, pravi čas začela razmišljati v tem svetu splošnega jamranja, negotovosti in nesposobnosti in je zelo prijetno priti v sredino, ki ve, kaj hoče in ki tudi ve, kako bo to dosegla in ki je za to tudi Že nekaj naredila. Na sliki — Kučan v pogovoru z vodilnimi Inleso-vimi delavci med ogledom tovarne v Dolenji vasi.
Nad osemdeset let stari France Gradišar iz Ribnice je zadel žebljico na glavico. Čisto na koncu je s tresočim glasom prebral, kar si je doma spisal. Spisal o tem, kako smo skupno domovino ustvarjali, prelivali zanjo kri, jo gradili in branili, kako smo kovali resnično bratstvo in enakost vseh naših narodov in narodnosti. In zdaj se kar več ne spozna, kako se je vse čudno spletlo. Kdo in v čigavem interesu vse to počne. Pozval je k razumnosti, saj se bližamo robu prepada, od koder ni več vrnitve. Tudi predsednik Kučan je menil, da so to besede modrosti, ki jim ni kaj dodati in da si lepšega zaključka prijetnega večera z Ribničani niti ni mogoče zamisliti.
Poslovanje gospodarstva lani
Sicer dobro, težave so z akumulacijo
Gibanje temeljnih ekonomskih kategorij je v leju 1988 v veliki meri opredeljevala rast cen, V primerjavi z letom 1987 so se v SR Sloveniji povečale:
—	cene industrijskih izdelkov za	206,4 %,
—	cene na drobno za	202,2 % in
—	cene življenjskih potrebščin za	199,6%.
1.	POSLOVNI USPEH
—	v primerjavi z letom 1987 se je fizični obseg industrijske prozivod-nje povečal za 0,7 %;
—	v letu 1988 je gospodarstvo občine Ribnica izvozilo za 100.813 mio din blaga in storitev (IND 116,8). Od tega za 31.330 mio din (IND lß5,2) ali 31 % na konvertibilne trge. Največji izvozniki so RIKO, EUROTRANS in INLES, ki so lani izvozili skupaj za 97.354 mio din blaga in storitev in tako dosegli 96,6 % celotnega izvoza;
—	v letu 1988 je gospodarstvo uvozilo za 20,379 mio din blaga in storitev (IND 108,1), od tega 95,3 % s konvertibilnega trga (19.510 mio din, IND 106,7). Največji uvozniki so RIKO, EUROTRANS in INLES. Vsi trije skupaj so lani uvozili za 19.147 mio din blaga in storitev in tako dosegli 93,5 % celotnega uvoza.
—	Na račun manjšega uvoza je gospodarstvo v lanskem letu doseglo skupno stopnjo pokritja 4,92, od tega na konvertibilnem trgu 1,61 in na klirinškem 71,71.
FINANČNI PODATKI
V	letu 1988 je ribniško gospodarstvo doseglo 478.776 mio din celotnega prihodka (IND 316,7), obračunalo 363.030 mio din porabljenih sredstev (IND 326,6) in tako doseglo 115.745 mio din dohodka (IND 289,1).
V	letu 1988 se je v gospodarstvu občine Ribnica pojavila izguba. Izkazala jo je SUKNO — TOZD Tekstilana tovarna Jurjeviča zaradi nezadostnega čistega dohodka v višini 674.880 tisoč din.
Izguba je bila tudi v celoti pokrita in sicer iz sredstev rezerv 43.150 tisoč din in iz drugih virov brez vračilne obveznosti 631.730 tisoč din.
„ Lani je gospodarstvo obračunalo tudi 28.885 mio din amortizacije (IND 371,9) ter izkazalo 26.709 mio din sredstev za reprodukcijo (IND 291,0).
V	letu 1988 je gospodarstvo ugotovilo 236.246 mio din revalorizacijskih odhodkov in 246.534 mio din revalorizacijskih prihodkov ter izkazalo 6.139 mio din revalorizacijske rezerve.
Nabito polna dvorana doma JLA v Ribnici (veliko obiskovalcev niti ni moglo vanjo) ni dajala vtisa, da gre za pogovor z enim najvidnejših slovenskih politikov, Milanom Kučanom. Pa je bilo prav to. Aktualnost dogajanj po domovini, negotovost prihodnosti, že dovolj težka sedanjost skrbijo ljudi. Radi slišijo odkrito, pomirjujočo besedo »v ~'V(><<- Zbor je bil dostojanstven (izraz, ki ga zadnje leto prav pogosto slišimo in uporabljamo), tudi vprašanja so izražala predvsem skrb za našo skupno prihodnost. Tudi vprašanje, koliko mitingaštvo stane, koliko gre dragocenega denarja in časa v nič zaradi stavk in zborovanj in skrb, da bomo z delom v solidarnostnih sobotah vse to vsi sku-paj poplačevali.
GOSPODARJENJE
Milan Kučan, predsednik CK ZKS, v razgovoru z direktorjem Rika med ogledom tovarne
Gospodarstvo je doseglo lani naslednje vrednosti temeljnih poslovnih kazalcev:
TABELA 1: Temeljni poslovni kazalci za gospodarstvo Ribnice
Kazalec	1987	1988	IND
Gospodarnost (v %)	136,0	131,9	97,0
Donosnost (v %)	64,5	67,3	104,3
Akumulativna sposobnost (v %)	7,1	6,6	91,6
Delež akumulacije v dohodku (v %) Delež akumulacija v čistem	11,2	9,9	88,4
dohodku (v %)	18,6	15,4	82,8
Reproduktivna sposobnost (v %) Koeficient obračanja	15,2	15,5	102,1
obratnih sredstev (št. občanov)	3,7	5,1	137,9
Dohodek na delavca (v tisoč din) Povprečni mesečni čisti OD	10.303	27.376	265,7
na delavca (v din)	267.111	656.543	245,8
Lani je bilo povprečno zaposlenih (na podlagi stanja ob koncu meseca 4.009 delavcev (IND 105,2). Posamezen delavec je dosegel v povprečju 27.376' tisoč din dohodka (IND 265,7) in 656.543 din mesečnega čistega osebnega dohodka (nominalna rast 145,8 %, realni padec za 17,9 %).
2.	RAZPOREJANJE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA
Gospodarstvo je lani razporedilo 116.385 mio din dohodka (IND 291,3), od tega za financiranje skupnih družbenih potreb 29.897 mio din (IND 279,4) in za financiranje splošnih družbenih potreb 713 mio , din (IND 143,2).
Lani je gospodarstvo razporedilo 73.891 mio din čistega dohodka (IND 307,7) in sicer:
-	za osebne dohodke delavcev '	58.768 mio din
-	za skupno porabo delavcev	4.536 mio din
-	za akumulacijo	11.352 mio din.
3.	POSLOVNA SREDSTVA IN NJIHOVI VIRI
Navajamo le nekaj pomembnejših elementov poslovnih sredstev in njihovih virov:
a)	Gospodarstvo J e konec leta 1988 izkazalo zaloge v višini 122.616 mio din in so se povečale za 182 %.
b)	Krediti z višino 95.750 mio din so porasli za 132 %, njihov pretežni del, to je 59 %, tvorijo kratkoročni krediti za obratna sredstva.
c)	Terjatve do kupcev konec leta 1988 presegajo obveznosti do dobaviteljev.
d)	Konec leta 1988 so bila celotna osnovna sredstva odpisana v višini 54,0 % (leta 198751,1 %). oprema pa kar 73,9 % (leta 1987 63,1 %).
e)	Konec leta 1988 je imeloi gospodarstvo 219.853 mio din trajnih virov poslovnih sredstev (IND 391,6), njihova udeležba v celotnih virih poslovnih sredstev pa seje zvišala z 38,6 % v letu 1987 na 45,2 v letu 1988.
ZAKLJUČEK:
Nominalno visoki poslovni rezultati ribniškega gospodarstva, kljub večjemu obsegu dela, večji rasti izvoza ter dobremu pokritju uvoza z izvozom ob ostalih ugodnih kazalcih poslovnega uspeha ne uresničujejo temeljnega resolucijskega cilja iz občinske resolucije za leto 1988, to je hitrejša rast akumulacije od rasti dohodka. Akumulacije pa je tako v ribniškem kot v vsem ostSlem gospodarstvu vedno manj.
Fanči Tekavec
VOLITVE
Volitve člana predsedstva Jugoslavije
Ob lanskih volitvah 'predsednika in člana predsedstva SRS spomladi in jeseni člana istega predsedstva je bilo čutiti skozi vse predvolilne in volilne faze željo in nujnost po temeljitejših spremembah volilnih opravil. Časi so pač drugačni, vsaj pri nas na Slovenskem, vedno bolj se udejanja različnost pogledov in razmišljanj, torej je tudi nujen drugačen pristop pri izbirknju predstavnikov ljudstva, tudi najvišjih.
Socialistična zveza je že tedaj opozarjala na nujnost sprememb volilne zakonodaje in tudi obljubila, da bomo letos spomladi slovenski del kolektivnega šefa jugoslovanske države izbirali in volili drugače, na neposrednih volitvah. Ker obstoječa zakonodaja tega še vedno ne dopušča, bo glasovanje o možnem članu jugoslovanskega predsedstva iz Slovenije potekalo v okviru socialistične zveze in izbrani kandidat bo prišel na koncu v slovensko skupščino na dokončno izvolitev kot kandidat socialistične zveze, torej največjega možnega števila volil-cev.
Izmed več kot sedemdesetih evidentiranih kandidatov (nekatere smo evidentirali tudi v naši občini lani jeseni) je kandidaturo sprejelo šest kandidatov, katere smo imeli priložnost videti tudi v neposrednem televizijskem besedovanju, Vinko Vasle pa se je predstavil Ribničanom tudi na eni tribun v Miklovi hiši. Po obširni obravnavi na temeljnih in občinskih kandidacijskih konferencah so ostali z zadostno podporo še trije možni kandidati - Marko Bulc, Janez Drnovšek in Gojko Stanič (ti trije so dobili podporo tudi v naši občini). Republiška kandidacijska konferenca je 14. marca kot možna kandidata podprla dva - Marka Bulca in Janeza Drnovška in o obeh bomo vsi volilci v Sloveniji glasovali neposredno na volitvah v nedeljo, dne 2. aprila. Vsi volilci bodo pismeno obveščeni o času in kraju glasovanja, glasovalna mesta pa objavljamo na tej strani. Pozivamo vse volilce naše občine, naj se vabilu na glasovanje odzovejo in oddajo svoj glas za bodočega šefa jugoslovanske države.
Volilni okoliši in volišča
Na podlagi 125. člena Zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS št. 24/77,22/81 in 36/85) izdaja Občinska volilna komisija Ribnica v zvezi z določitvijo volišč za izvedbo neposrednega izjavljanja za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije naslednjo
ODLOČBO
Na območju občine Ribnica se za izvedbo neposrednega izjavljanja delovnih ljudi in občanov za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije določi 45 volišč.
Volišče št. 1 - v Ribnici v Domu TVD Partizan Ribnica glasujejo delovni ljudje in občani: Prijateljevega trga in Lepovč
Volišče št. 2 - V Ribnici v prostorih Delavske univerze, Kolodvorska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Kolodvorske ulice, Ljubljanske ceste, Vrvarske poti, Ob Bistrici, Gallusovega nabrežja in hiše št. 2 in 4 Ceste na Ugar
Volišče št. 3 - V Ribnici v Lovskem domu, Opekarska ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Ulice Talcev, Grajske poti, Čolnarske ulice, Opekarniške ceste, Urbanove ulice, Topniške ulice, Vodnikove, Podgorske in Louis Adamičeve ceste ter Ceste na Ugar in Kurirske ceste
Volišče št. 4 - v Ribnici v prostorih Glasbene šole, Gorenjska cesta glasujejo delovni ljudje in občani: Gorenjske ceste, Gor. Lepovč, Majnikove, Šolske in Petkove ulice
Volišče št. 5 - v Ribnici v prostorih AMD Ribnica, Šeškova ulica glasujejo delovni ljudje in občani: Šeškove ulice, Struške ulice, Trubarjeve ulice, Prečne ulice, Prešernove ulice, Vrtnarske ceste, Levstikove ulice in Partizanske ceste
Volišče št. 6 - v Ribnici v dvorani društva upokojencev, Trg V. Vlahoviča 4, glasujejo delovni ljudje in občani: Trga Veljka Vlahoviča - hiše štev. 2,4,6,8,10,12,14 in 16.
Volišče št. 7 - v Ribnici v dvorani DPO - Gozdarski dom, Šeškova 14 glasujejo delovni ljudje in občani: Trga Veljka Vlahoviča - hiše št. 1,3,5,7,9,11 in 13
Volišče št. 8 - v Hrovači v gostilni Andoljšek, Hrovača 30, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Hrovača
Volišče št. 9 - v Goriči vasi v Gasilskem domu Goriča vas, glasujejo delovni ljudje in občani Goriča vas
Volišče št. 10 - v Nemški vasi v Gasilskem domu Nemška vas glasujejo delovni ljudje in občani naselja Nemška vas
Volišče št. 11 - v Olavicah v Gasilskem domu Otavice glasujejo delovni ljudje in občani naselja Otavice
Volišče št. 12 - v Sajevcu v Gasilskem domu Sajevec glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sajevec
Volišče št. 13 - v Bukovici v Gasilskem domu Bukovica glasujejo delovni ljudje in občani naselja Bukovica
Volišče št. 14 - v Danah v Gasilskem domu Dane, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Dane
Volišče št. 15 - v Zadolju pri Zidar Marjanu, Zadolje 8 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Zadolje
Volišče št. 16 - v Jurjeviči v Gasilskem domu Jurjeviča glasujejo delovni ljudje in občani naselja Jurjeviča
Volišče št. 17 - v Kotu pri Gornik Ivanu, Kot 11, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Kot pri Ribnici
Volišče št. 18 - v Brezah v hiši Zidar Jožeta, Breze 41, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breže
Volišče št. 19 - na Bregu v hiši Andoljšek Marije, Breg 10, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Breg
Volišče št. 20 - v Dolenjih Lazih v Gasilskem domu Dol. Lazi glasujejo delovni ljudje in občani naselja Grič
Volišče št. 21 - v Dolenjih Lazih v Gasilskem domu Dol. Lazi glasujejo delovni ljudje in občani naselja Dol. Lazi in Zapuže
Volišče št. 22 - v Žlebiču pri Lovšin Mariji, Žlebič 29, glasujejo delovni ljudje in občani vasi Žlebič, Slatnik in Gor. Lazi
Volišče št. 23 - v Sušju v Osnovni šoli Sušje, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Sušje
Volišče št. 24 - v Lipovcu v Gasilskem domu Lipovec, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Lipovec in Makoša
Volišče št. 25 - v Prigorici v hiši Karla Kozinca, Prigorica, glasujejo delovni ljudje in občani vasi Prigorica
Volišče št. 26 - v Dolenji vasi v prostorih Krajevne skupnosti Dolenja vas glasujejo delovni ljudje in občani Dolenje vasi
Volišče št. 27 - v Blatih pri Zobec Milanu, Blate 11, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Blata in Kot pri Rakitnici
Volišče št. 28 - v Rakitnici v Gasilskem domu Rakitnica, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Rakitnica
Volišče št. 29 - v Grčaricah v Kulturnem domu Grčarice, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Grčarice, Grčarske Ravne, Jelendol in Jelenov žleb
Volišče št. 30 - v Vel. Poljanah v šoli Vel. Poljane, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Vel. Poljane, Žukovo, Vrh, Skrjanek in Bukovec
Volišče št. 31 - v Ortneku v gostilni Petrič, Ortnek, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Ortnek, Dule, Dol. Podpoljane, Gor. Podpoljane, Finkovo (Praproče - del)
Volišče št. 32 - na Sv. Gregorju v Gasilskem domu Sv. Grebor, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki. Marolče. Junče, Grebenje. Zadniki. Črnec, Brinovšči-ca, Hojče, Graben, Hudi konec, Gašpinovo, Zlati rep. Pusti hrib. Rigelj, Maršiči. Praproče - del. Vintarji, Kotel, Perovo, Pugled, Novi pot, Črni potok, Brlog
Volišče št. 33 - v Zapotoku v Gasilskem domu Zapotok, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Zapotokin Vinice
Volišče št. 34 - v Lipovščici pri Arko Milanu, Lipovščica 11 glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Lipovščica. Nova Štifta in Ravni dol
Volišče št. 35 - v Zamostccu v Gasilskem domu Zamostec, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Zamostec, Sinovica in Preska
Volišče št. 36 - v Sodražici v Domu Partizan Sodražica, glasujejo delovni ljudje in občani naselij Sodražica in Jelovec
Volišče št. 37 - v Žimaricah v Gasilskem domu Žimarice, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Žimarice	z
Volišče št. 38 - v Globeli pri Janež Antonu, Globel 9 glasujejo delovni ljudje in občani naselja Globel
Volišče št. 39 - v Podklancu v gostilni Mihelič, Podklanec, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Podklanec
Volišče št. 40 - na Gori v šoli Petrinci, glasujejo delovni ljudje in občani naselij: Kržeti, Kračah, Petrinci, Janeži, Betonovo
Volišče št. 41 - v Reljah v Gasilskem domu Retje, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Retje
Volišče št. 42 - na Hribu v dvorani KS Loški potok, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Hrib
Volišče št. 43 - v Šegovi vasi pri Mohar Fani, Šegova vas 7, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Šegova vas
Volišče št. 44 - v Travniku v menzi na Kapli, Travnik, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Travnik in Sred. vas
Volišče št. 45 - v Malem logu v Gasilskem domu Mali log, glasujejo delovni ljudje in občani naselja Mali log.
Neposredno izjavljanje za določitev kandidata SZDL Slovenije za člana Predsedstva SFRJ iz SR Slovenije bo potekalo po voliščih v Krajevnih skupnostih dne 2.4.1989.
Kmečka zveza tudi v Ribnici
Dne 25.9.1988 je bila v domu JLA v Ribnici ustanovljena občinska Kmečka zveza. Kaj je Kmečka zveza? To je stanovsko politična organizacija kmetov, kmetijskih delavcev in njih somišljenikov na območju SR Slovenije in deluje pod okriljem SZDL. Namen in naloge so:
— zagotavljati družbeno-politične pogoje, s katerimi člani po svojih predstavnikih sodelujejo pri oblikovanju političnih in samoupravnih odločitev v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacijah, zlasti pa se bo Slovenska kmečka zveza zavzemala za razvoj družinskih kmetij kot temeljne proizvodne enote v kmetijskem gospodarjenju, ukinitev zemljiškega maksimuma, uvesti takšno davčno politiko, ki bo vzpodbujala k čim bolj smotrni rabi zemlje, enakopravno obravnavanje v zakonodaji in vseh ukrepih državne oblasti na kmetijskih posestvih ne glede na lastništvo. Razvoj takega zadružništva, v katerem bo kmet neposredni udeleženec v upravljanju in .-določanju zadružne politike, učinkovito varovanje še preostale obdelovalne zemlje, večjo pravno varnost kmetovega premoženja in kmeta samega, ukinitev vseh vrst monopolov kot so gozdarski, lovski, kmetijski, živilski, trgovski in industrijski, ki škodijo razvoju kmečkih gospodarstev in jim jemljejo dohodek, vzpostaviti ravnotežje med
kmetijstvom in gozdarstvom, izenačenje socialnega položaja kmetov, predvsem kmečkih žena in otrok.
Vse navedene cilje si bo SKZ prizadevala dosegati s svojim delovanjem preko SZDL in v vseh občinskih in republiških strukturah.
V	Skz se lahko včlanijo tudi' vsi drugi člani, katerih dejavnost bi lahko prispevala k doseganju namena in navedenih nalog.
Občinska SKZ ima trenutno 57 članov in ima ravno tako svoje organe: predsedstvo, upravni in nadzorni odbor. Sedež SKZ je na Kmetijski zadrugi Ribnica, za vse morebitne informacije in včlanjevanje se lahko obrnete na tajnika SKZ Marka Škrabca.
Občinski program, ki smo si ga zadali na seji dne 8.2.1989, pa obsega naslednje: roki plačila kmetom, prosto oblikovanje cen in prodaje na tržišču, obračunavanje dajatev za posek lesa, obravnavanje kmetijske problematike ločeno med kmetijstvom in gozdarstvom, zmanjševanje sečnega etata, način ocenjevanja škode po divjadi, problem izvajanja mlečne kontrole.
V	okviru tega programa je SKZ že organizirala javno razpravo o gozdarstvu, in problemih, ki se pojavljajo. Kakor je znano, se v prihodnjem letu pripravlja nov zakon o gozdovih, na katerega naj bi imeli več vpliva kmetje kooperantje. Razprave se je udeležilo 60 kmetov. Kot predstavnik
Odkup stagnira
Zagotoviti pogoje, ki bi kmetom omogočali z njegovo proizvodnjo dosegati primeren dohodek, bi moral 1 biti cilj razvojne politike v kmetijstvu in tudi splošne gospodarske politike. Ta bi morala omogočati, da se kmetijstvo razvije v gospodarsko dejavnost in ne da ima vlogo preskrbovalne funkcije. Zaradi tega kmetijstvo, kljub temu, da so določena sredstva name- -V njena za posodobitev kmetovanja, ne kaže kakšnega napredka. Poseben dejavnik, katerega je potrebno omeniti, so'cenovna razmerja, kjer se srečujemo s problemom, da kljub naporom za zniževanje stroškov, le teh ne dosegamo, saj se izničijo ali pa močno x zmanjšajo zaradi administrativnega določanja cen kmetijskih proizvodov.
Če si ogledamo tabelo o odkupu tržnih viškov,vidimo, da je odkupljena količina mleka na nivoju leta 1987, prav tako odkup MPG. Padec je prisoten pri odkupu konj in žrebet Zaradi-zmanjšanega interesa za rejo. Prodaja plemenske živine se je povečala za 10 %, večji je bil tudi odkup telet in živine iz storitvenega pitanja. Vhlevljenih je bilo 336 telet za storitveno pitanje.
Večji odkup sena gre na račun prodaje v prvih šestih mesecih preteklega leta.
Glede na izpolnitev plana pa so podatki sledeči:
prozvod	% izpolnitve plana * 1
mleko	98,86
teleta	107,41
MPG	104,71
SKG	114,38
Plemenska živina	107,10
konji	128,20
Žrebeta	80,04
biki kooperacija	64,39
V letu 1988 je bilo nabavljenih tudi 142 t koruze in 301 sončničnih tropin. Na zalogo so bile tudi zadovoljive količine mineralnih gnojil ustreznih komponent, tako da so bile v glavnem pokrite skozi leto.
Prodanih je bilo 4951 gnojil, od tega 170 t dušičnih (urea. KAN), 50 t fosfornih (žlindra) in 275 t kombiniranih gnojil, pri čemer je že prisoten padec glede na prejšnje leto, v naprej pa se bo tak trend še vedno kazal, saj bo po novem uvedeno denarno izplačilo premije za mleko.
1 Pri izvedbi investicijskih programov se ni stanje izboljšalo glede na leto 1987, kajti tudi v letu 1988 nismo izdelali nobenega investicijskega programa za gradnjo objektov. Obresti, ki so se vrtoglavo, dvigale, so silile kmete, da se niso odločali za najetje kreditov za gradnje, kljub temu je bilo napravljenih nekaj novih hlevov in tudi nekaj adaptacij.
Ob dosedanjem razvoju kmetijske dejavnosti bo že dosežen uspeh, če se bo odkup tržnih viškov proizvodov gibal v .količinah iz leta 1988.
A. Marn
gozdarstva je bil povabljen Oberstar Jože, direktor TOK Ribnica. Po burnih razpravah in upravičenih pritožbah kmetov so bili sprejeti naslednji 'sklepi, ki so posredovani tudi republiški SKZ.
1.	Pri sprejemanju in pisanju zakona o gozdovih naj bi bili udeleženci tudi kmetje
2.	Gozdove v upravljanje kmetom, ne pa gozdnim organizacijam
3.	V gozdove naj vlagajo vse gospodarske panoge, ki s svojim delom in proizvodnjo uničujejo gozd, tako da bi se znižal prispevek kmeta v deležu obnavljanja gozda
Franc Lapajne v pogovoru s Kučanom:
V	Ribnici ni organiziranih struktur, ki bi pomenile organizirano alternativo. Zbirajo se le na področju ekologije.
V	Ribnici ni možnosti za špekuliranje z - nerazvitostjo, zato pa je za nerazvite prispevala 100 % več kot ostali.
4.	Takojšnja uvedba novega zakona o gozdovih
5.	Gospodarjenje v gozdovih, kjer lastnik zanemarja svoj gozd, naj preide v pristojnost gozdnih organizacij, saj bomo le tako zatrli gozdne škodljivce
6.	Prosti trg	•
7.	Zahteva po spremembi lovskega zakona hkrati z zakonom o gozdovih
8.	Vse industrijske dejavnosti naj uvedejo čistilne naprave in naj se to sprejme tudi s strani inšpekcijskih služb
9.	Sanacija gozdov v celoti
10.	Združitev gozdarstva in kmetijstva
11.	Razrez lesa v lubju naj bo dovoljen v zimskem času (september — april)
Mirko Škrabec
Preskrba
S v V okviru Samoupravne intere-! sne skupnosti za pospeševanje. 2 proizvodnje hrane in za zagotav-2 Ijanje osnovne preskrbe bomo v j občini tudi v letošnjem letu v ; skladu s programom skupnosti S vzpodbujali kmetijsko proizvod-2 njo z raznimi nadomestili., regresi 2 in premijami.
■ Povečali bomo tudi stalne.
| občinske blagovne rezerve, pred-
•	vsem pri tistih artiklih, za katere
1	ni zagotovljena enomesečna
2	rezerva (moka, petrolej, fižol).
i V okviru določil obrtnega | zakona pa bomo pospeševali tudi
•	odpiranje zasebnih obratovalnic z I dejavnostjo prodaje na drobno.
Po lestvici navzgor
Prav je, da podrobneje zabeležimo in pojasnimo, kaj pomeni 13. mesto ribniške občine po narodnem dohodku na prebivalca med 65. slovenskimi občinami v letu 1987.
Še manj kot dve desetletji nazaj smo bili med 60 slovenskimi občinami po ND na prebivalca skoraj čisto na repu. Potem smo pred slabim poldrugim desetletjem pričeli počasi plezati po lestvici proti sredini, dokler nismo v letu 1986 med 65 slovenskimi občinami dosegli lepega 17. mesta.
Najnovejši podatki za leto 1987 kažejo ponoven napredek Ribnice. S 5,13 milijona din narodnega dohodka na prebivalca smo zasedli odlično' 13. mesto. Upamo, da smo v letu 1988še napredovali ali pa vsaj ohranili trinajsto mesto.
Za Ribnico je vrsta velikih, gospodarsko razvitih občin. Od ljubljanskih je na 17. mestu Ljubljana Moste-Polje. Po teh kazalnikih razvoja je Ribnica med osmimi občinami ljubljanskega območja (brez mesta Ljubljana) na prvem mestu! Občina Kamnik je npr. na 22. mestu, Vrhnika na
30.,	Kočevje na 32., Domžale so
33.,	Logatec 35., Cerknica 37.,
Grosuplje 46., Litija 49., Ljubljana Vič Rudnik je npr. na 61. mestu z narodnim dohodkom na prebivalca 2,14 milijona din, na zadnjih mestih pa so občine Ormož, Šmarje pri Jelšah, Lenart in Šentjur pri Celju. V slednji je bil ND trikrat manjši od našega — I 1,69 milijona din!
Nosilec kmetijsko zemljiške politike v občini bo Kmetijska zemljiška skupnost, ki bo skrbela za izvajanje nalog,opredeljenih v družbenem planu občine in v zakonu o kmetijskih zemljiščih z namenom, da se pospeši kmetijska proizvodnja.
V letu 1989 bo izdelana agro-karta kot strokovna podlaga za analizo razvojnih možnosti kmetijstva v občini.
Nadalje bomo še sofinancirali pripravo projektno-investicijske dokumentacije za izvedbo hidromelioracije »Bistrica I«. Pri tej pripravi bomo upoštevali mnenja krajinarjev in drugih uporabnikov prostora (lovci, ribiči).
(Iz »Resolucije« o razvoju občine Ribnica v tem letu)

KULTURNA DEDIŠČINA 1
Naravni spomenik »Kadice«
Naša skupščina je 14. 3. 89 obravnavala in sprejela odlok o trajni razglasitvi soteske »Kadice« za naravni spomenik. To bo potem prvi naravni objekt v občini Ribnica, ki bo v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini trajno razglašen za spomenik. Da si »Kadice« to res zaslužijo, ni dvoma, da jih večina Ribničanov pozna in ve, kje so, tudi verjetno ne gre dvomiti, čeprav je pri marsikom opaziti zadrego, kaj je to in na kateri konec naše občine bi jih postavil. Pa naj bo teh nekaj stavkov poizkus, da bo takih zadreg v bodoče čim manj.
Če se peljemo po cesti Sodražica — Nova vas in se začnemo vzpenjati proti Bloški planoti, opazimo malo pred mejo z občino Cerknica na levi strani sotesko ali pa nad njo konice kamnitih igel. Najbolj znana igla je zaradi svoje silhuete dobila ime Ško-fek ali Mateča deklica. Pod temi kamnitimi iglami se v dveh smereh razprostira soteska »Kadice«. Na vzhodnem robu tektonsko dvignjene planote Blok izvira v več povirnih krakih potok Bistrica. Eden teh krakov je tudi Mateča voda, ki ima svoje povirje pod Runarskim na nadmorski višini cca 800 m. Ta voda se nato v kratki, a izraziti soteski spusti do nadmorske višine 620 m pri Zgornjih Matetih. Žal je ta 'del soteske zaradi gradnje ceste že nekoliko oskrunjen. Vendar pa sta tako Mateča voda kot tudi soteska njenega desnega pritoka izpod Betonovega čudovito delo narave in imata zaradi strmih pobočij »alpski« značaj. Na obeh vodah je tudi več manjših slapov, ki padajo v slikovite tolmune v obliki kadi. Po njih tudi ime »Kadice«. Poleg opisanih značilnosti pa je soteska tudi rastišče nekaterih redkih in zaščitenih rastlinskih vrst, ki so zaščitene z republiškim odlokom o varovanju redkih in ogroženih rastlinskih vrst (Uradni list SR Slovenije, številka 15/76).
Soteska »Kadice« je gotovo ena najpomembnejših in najlepših naravnih značilnosti v občini Ribnica. Zato je njena razglasitev za naravni spomenik nujna. Da bi zagotovili njeno trajno varovanje in ohranitev, se na območju, ki se razglaša, določi enoten varstveni režim. Po njem je na območju
naravnega spomenika prepovedana gradnja vseh vrst stavb, objektov in prometnic, odkopavanje ali zasipavanje terena, odlaganje odpadkov na območju spomenika ali v njegovi neposredni vplivni okolici in kakorkoli onesnaževati vodo, postavljati ali polagati površinske, energetske in telefonske vode, vsako poseganje, ki bi spremenilo rastišče razmere, trgati, izkopavati in1 kakorkoli uničevati rastline, njihova semena ali plodove za znanstveno raziskovalno delo. Dovoljeno pa je obstoječe gozdarsko izkoriščanje - prebirna sečnja in obisk javnosti.
Pomembna je tudi razvojna usmeritev, predvidena v odloku, ki predvideva ohranjanje naravnih kvalitet in zadovoljevanje znanstveno raziskovalnih, rekreacijskih in kulturnovzgojnih potreb.
Kako bomo te in druge naravne in kulturne zna-menotisto znali pokazati domači in širši javnosti, pa bo odvisno od naše bodoče volje in pripravljenosti.
Janez Mihelič
Milan Kučan v pogovoru s političnim aktivom Ribnice:
Površno gledano je v izjavah predstavnikov občine Ribnica to sama s sabo zadovoljna občina.
Čudovita, enkratna narava Kadic, pokrajine med Boncarjem in Goro, je že od nekdaj privlačila ljubitelje neokrnjene narave. Ko smo o lepotah te igre narave pisali pred četrt stoletja v Novicah, so se oglasili številni starejši občani, ki so povedali, da je bil to nekoč prelep izletniški kraj. Bo zdaj, ko so Kadice proglašene za kulturno naravni spomenik, spet tako?
Dediščina - naš ponos in skupna skrb - II.
V prvi letošnji številki Rešeta sem vas, spoštovani Ribničani, hotel seznaniti in spomniti na nujnost varovanja premične in nepremične naravne in kulturne dediščine in vas podrobneje seznanil z značilnostmi kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Moj dolg je, da v tem sestavku nekaj podrobneje spregovorim o naravnih znamenitostih, kot jih opredeljuje zakon o naravni in kulturni dediščini.
Naravne znamenitosti so lahko po svoji namembnosti ter pomenu narodni parki, regijski parki, krajinski parki, naravni rezervati, naravni spomeniki, spomeniki oblikovane narave ter ogrožene rastlinske in živalske vrste.
Narodni parki so lahko večja, naravno zaokrožena, pretežno prvobitna območja z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi velikega ali izjemnega pomena za slovenski prostor. Namenjeni so predvsem ohranitvi in proučevanju naravnih ekosistemov in rekreaciji.
Regijski parki so lahko zaokrožena območja prvobitne in kultivirane narave, ki povezujejo v celoto značilno pokrajino in naravne znamenitosti. Namenjeni so predvsem ohranitvi naravnih ekosistemov in rekreaciji.
Krajinski parki so lahko območja kultivirane narave, ki združujejo značilno krajino s sestavinami naravne in kulturne dediščine in so namenjena predvsem rekreaciji in ohranitvi značilne pokrajine, kakor tudi območja v ekstremnih klimatskih in geomorfoloških razmerah ter v visokogorski in alpski vegetacijski stopnji. Namenjeni so vzdrževanju in krepitvi naravnega ravnotežja in ohranjanju spomina na pomembne dogodke in osebnosti.
Naravni rezervati so lahko manjša območja značilnih, enkratnih, redkih ali ogroženih ekosistemov. Namenjeni so ohranitvi ekološke raznolikosti in biogenetske skladnosti posameznih območij SR Slovenije, vzdrževanju naravnega ravnotežja, ohranitvi redkih in ogroženih,rastlinskih in živalskih vrst ter raziskovalnemu delu.
Naravni spomeniki so lahko posamezne naravne znamčnitosti ali zelo majhna območja s posebnimi in estetskimi zanimivostmi oblik, vsebine, lege in razsežnosti ali pa predstavljajo vzorčni primer nekega naravnega pojava. Namenjeni so ohranitvi redkih ali značilnih naravnih pojavov.
Spomeniki oblikovane narave so lahko posamezne naravne znamenitosti, ki so navadno povezani s kulturnimi spomeniki. To so manjša območja ali objekti vrtnega in parkovnega oblikovanja z botanično, estetsko in kulturno namembnostjo.
Ogrožene rastlinske in živalske vrste so lahko tiste, katerih obstoj je ogrožen zaradi redkosti, sprememb v okolju, naravnega zmanjšanja njihovih populacij ali zaradi vpliva človeka. To so vrste, ki jih ne moremo dovolj uspešno varovati v naravnih rezervatih.
Tako, toliko na splošno o naravnih znamenitostih. Ali v občini Ribnica imamo take naravne znamenitosti ali ne? Prav gotovo, da jih imamo, vprašanje je le ali jih poznamo ali ne in ali vemo, kje so, da bi si jih lahko ob morebitnem poceni nedeljskem izletu ogledali skupaj s še kakšnim kulturnim spomenikom v bližnji okolici. Naj vas spomnim samo na nekatere naravne znamenitosti, ki jih bo občinska skupščina v naslednjih letih razglasila za naravne spomenike. To so: soteska »Kadice«, jama »Žiglovica« v Mali Gori, lipe pri samostanu pri Novi Štifti, dolina pod Finkovim s Finkovo jamo, Tenfera - ponorna jama, Francetova jama, izvir Ribnice, dolina Rakitnice z izvirom in ponori, kakšna uvala Loški potok, tista na Betonovem itd. Naš odnos in zavest o nujnosti varovanja dediščine se bo krqpil tudi s poznavanjem najpomembnejših delov naravne in kulturne dediščine v naši občini. Zato ne bo odveč razmišljati o pripravi zbornika oziroma vodnika po naravnih in kulturnih spomenikih v občini Ribnica.
Janez Mihelič
TELEFONIJA
Kdaj kaj okrog telefonov
Sprejet terminski plan izgradnje telefonskih kapacitet v občini do leta 1993
Po razvitosti telefonije v Sloveniji je naša občina precej proti koncu. Težave s telefonijo imamo tako zasebniki kot gospodarstvo in vse druge dejavnosti. Zato ni bilo težko uvrstiti razvoj telefonije v program samoprispevka, o katerem smo se maja lani odločali in pametno odločili. Razvitost telefonije je tudi eden od temeljev splošnega napredka.
Zbor krajevnih skupnosti' skupščine občine je novembra sprejel sporazum o financiranju izgradnje telefonskih kapacitet v občini, sopodpisnika sporazuma pa sta Podjetje za PTT promet Ljubljana in območna interesna skupnost za PTT.
Korak naprej in bližje razviti telefoniji je podrobnejši načrt, kdaj bo kaj okrog telefonije narejeno. Navsezadnje - dandanašnji je čas izredno velik denar in prej ko bo kaj postorjeno, bolje bo za vse.
Zaradi tega je izvršni svet občine vztrajal pri izdelavi' podrobnejšega terminskega načrta izgradnje telefonskih kapacitet. Ta ne zajema le postavitev ribniške centrale (3000 priključkov), pač pa dokončno ureditev telefonije v vsej občini. Tako je nastal terminski plan, ki ga je skupščina občine obravnavala 14. marca in tudi sprejela, sprejeti pa ga morata še ostala dva podpisnika — Podjetje in SIS za PTT.
Na plan ni bilo pripo/nb, le delegacija krajevne skupnosti Dolenja vas je smatrala, da urejanje telefonije v njihovi KS 4. točka plana premalo natančno določa. Tudi tu je treba zagotoviti dodatne številke, saj je že zdaj 135 novih interesentov. Videti je treba, če se da stvar zadovoljivo urediti v okviru nove ribniške centrale ali z razširitvijo dolenjevaške. Vsekakkor pa je treba v' plan tudi to zadevo podrobneje vnesti.
Terminski plan izgradnje TT kapacitet na območju občine Ribnica za razdobje 1989 -1993
1. VATC Ribnica
-	tehnologije: dig. 31-2000/22 i
-	kapaciteta: 2160/502 i nar. vriklj./naročnikov
-	zamenjava ob-.t ,je'v; ATr kapacitete 900 naročnikov
- PGD, PZI	februar 89
— dobava opreme	L kvartal 89
— gradbeno dovoljenje	marec 89
— montaža	II. kvartal 89
— vključevanje v omrežje	III. kvartal 89
2. Prenosni sistem Ljubljana	—Ribnica
— dobava opreme	1988
- PGD, PZI	februar 89
— gradbeno dovoljenje	marec 89	/
— montaža	II. kvartal 89
3. KKO Ribnica	
— lokac. dok.	februar 89
— lok. odločba	marec 89
-PGD, PZI	II. kvartal 89
— gradbeno dovoljenje	TIL kvartal 89
— gradnja	IV. kvartal 89-III. kvartal 90
— vključevanje novih naročnikov:	
a) na obstoječe omrežje	IV. kvartal 89
b) na novo omrežje	IV. kvartal 90
4. KKO Dolenja vas — KS mora dostaviti podatke o novih naročnikih na karti 1 : 5000. Na	
osnovi teh podatkov bo pripravljena ocena gradnje KKO
5. Sodražica
5.1.	KATC Sodražica	i 1
-	tehnologija: dig. SI-2000/224
—	kapaciteta: 720/800 nar. priklj./naročnikov — KS zagotovi prostore za ATC
—	zamenjava obstoječe ATC kapac. 200 naročnikov
-	PGD + PZI	1991
—	dobava opreme + mont. 1992
5.2.	Prenosni sistem Ribnica — Sodražica
-	tehnologija + kapac.: PCM 2x2 Mbit/sek
-	PGD + PZI	1991
—	dobava opreme + mont.	1992
5.3.	KKO Sodražica
-	PGD + PZI	’	■ 1991
-	gradnja	1992
-	vključ. naročnikov	1993
6. Loški potok
6.1.	KATC Loški potok
-	tehnologija: dig. SI-2000/224
-	kapaciteta: 720/800 nar.priklj./naročniki
-	zamenjava obstoječe ATC kapac. 200 naročnikov
-	PGD + PZI	1992
-	dobava opreme	+ mont.	1993
6.2.	Prenos, sistem Ribnica — Loški potok
-	tehnologija + kapac.: PCM 2x2 Mbit/sek
-	PGD + PZI	1992
-	dobava opreme + mont. 1993
6.3.	KKO Loški potok
-	PGD + PZI	1991
-	gradnja	1992
1 — vključ. naroč.	1993
6.4.	OMS kabel Ribnica — Loški potok
-	PGD .+ PZI	1991
-	gradnja	1992
Obrazložitev in predlogi:
Komisija Izvršnega sveta Skupščine občine Ribnica za spremljanje izvajanja programa modernizacije in razširitve PTT naprav je zaradi odstopanja od ustno dogovorjenega terminskega plana izgradnje TT kapacitet na območju občine Ribnica, ki so opredeljene v 2. členu sporazuma o financiranju izgradnje TT kapacitet na območju občine Ribnica, zahtevala pismeno terminski plan izgradnje TT kapacitet, ki ga morajo verificirati vsi podpisniki sporazuma. Ta plan predstavlja osnovo za dosledno realizacijo 3. člena sporazuma (zagotavljanje sredstev) predvsem za pobiranje sorazmernega deleža za nove telefonske priključke.
Dosedanje izkušnje kažejo, da se vedno pojavljajo kasnitve pri izdelavi projektne dokumentacije, posledično pa tudi težave pri zagotavljanju finančnih sredstev. Da bi v obdobju 1989-1993 realizirali program izgradnje TT kapacitet, ki izhajajo iz sprejetega sporazuma, Izvršni svet predlaga naslednje:
L Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ribnica naj verificira’ terminski plan izgradnje TT kapacitet na območju občine Ribnica za razdobje 1989—1993
2.	Terminski plan je Podjetje za PTT promet Ljubljana že verificiralo, verificira pa naj ga tudi Območna samoupravna interesna skupnost zaptt promet Ljubljana, ki je tudi podpisnik sporazuma
3.	Konferenca delegacij občine Ribnica za skupščino OSIS za PTT promet Ljubljana naj na prihodnji seji skupščine OSIS postavi delegatsko vprašanje, kaj namerava OSIS za PTT promet oziroma podjetje za PTT promet Ljubljana storiti za izboljšanje služb za projektiranji, da v bodoče ne bi prihajalo do kasnitev pri izdelavi projektne dokumentacije
Kazalo okrajšav:
L VATC Ribnica: vozelna avtomatska telefonska centrala ATC: avtomatska telefonska centrala
PGD, PZI: projekt za gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo 3. KKO? krajevno kabelsko omrežje
5.1. KATC Sodražica: krajevna avtomatska telefonska centrala
Rekli so:
Viktor Pogorelc na seji predsedstva OK SZDL Ribnica:
Direktorji hodimo s sodelavci po tozdih in prepričujemo ljudi, da bi prevzeli delo v kooperaciji, ker so za'to motivirani in bi pridobili na kvaliteti. Delavcem dajemo popoldne možnost delati na drugih strojih za kooperacijo.
VIHan Kučan v pogovoru z občani:
Ali je potrebno takrat, ko gre za vprašanje ljudi, tej vlogi podrediti politiko, ali pa je politika nad življenji. Ali pa je potrebno najprej postaviti vprašanje manipulacij. Mi smo se opredelili za prvo: za mir in sožitje, zoper izredne razmere. Ta poziv je podpisalo pol milijona Slovencev, ker ni naperjen zoper nikogar.
OKOLJE
Zdaj tudi za naše okolje
!	... lastniki in upravljala so dolini odstraniti z vidnih mest skladišča hlodovine, desk *v,
16. člen	gradbenega materiala na ustreznejša mesta, kjer ne bo moten promet in prizadet z'llanji
... zunanji deli zgradb in okolica morajo biti redno vzdrževani, tako da ne videz kraja... kvarijo videza naselja in okolice...
Odlok o urejanju in varstvu okolja
iz obrazložitve odloka
... k sedanji vsebini odloka so prispevali svoje predloge in dopolnitve: oddelek za notranje zadeve, občinski sodnik za prekrške, oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica in sekretariat SO Ribnica... urbanistična inšpekcija si je zadala nadzorovati, če so bila za delo, ki kvarno vplivajo na varstvo vode in zraka, izdana lokacijska dovoljenja... vodnogospodarska inšpekcija bo nadzorovala obratovanje komunalnih čistilnih naprav, onesnaževanje voda, preverjala čiščenje in vzdrževanja jarkov, potokov in vodotokov... sanitarna inšpekcija bo odkrivala vire onesnaževanja... inšpekcijski organi obvestijo pristojno komunalno organizacijo o divjih odlagališ-
čih z zahtevo po ustreznih ukrepih... delavci milice, ki ugotovijo, da DO oz. posamezniki odstranjujejo, odlagajo ali odmetavajo odpadke v vode oziroma naravno okolje na mesta, ki niso določena za odlaganje odpadkov, poročajo o tem pristojnemu inšpekcijskemu organu, posameznika pa mandatno kaznujejo... sprejetje občinskega odloka o urejanju in varstvii okolja bo pomenilo ob drugih odlokih izredno pomembno podlago za ustvarjanje prijetnejših, bolj zdravih in dopadljivejših razmer za življenje in delo v občini Ribnica.., najbrž da lahko vsakdo soglaša z mislijo, da določil tega odloka ne bomo izvajali predvsem s prisilo.....
Pripavil S. H. vsi posnetki Tomo Gavranič
- Skupščina občine je na zadnji seji sprejela tudi program ukrepov ekonomske politike za uresničevanje družbenega plana občine za tekoče leto, kar se je prejšnja leta sicer imenovalo letna resolucija.
O.varovanju našega okolja je v programu ukrepov zapisano, da bomo s področja varovanja okolja letos v občini zgradili čistilno napravo za mestno naselje Ribnico in nanjo priključili tudi vojaške objekte, aktivirali čistilno napravo v Sodražici (delegati iz tega konca občine so na seji spraševali, zakaj še vedno naprava ne deluje) ter sanirali odlagališče odpadkov v Mali gori. Razširjen bo Judi kontejnerski način zbiranja in odvaža-
nja odpadkov po vseh naseljih, skupaj z občino Kočevje bo določena lokacija za medobčinsko odlagališče odpadkov (ki ne bo na našem terenu), izdelali bodo tehnično dokumentacijo za regulacijo Bistrice med mostom v vojašnico in Goričevskim mostom ter se aktivneje vključili v iskanje najprimernejše lokacije za regijsko odlagališče posebnih odpadkov.
Okrog lokacije čistilne naprave v Ribnici je bilo prejšnje leto in še prej veliko hude krvi. Vsako okolje (Goriča vas) se je pač branilo čistilne naprave v neposredni bližini. Končno je določena nova lokacija, ki menda ni več sjsorna,, doseženo pa je tudi soglasje lastnikov
1
6. člen
... na javne in druge površine je prepovedano odlagati smeti, gradbeni material, embalažo, papir, dotrajane stroje in motorna vozila...
27. člen:
:/. eten:	x
...Mesta za plakatiranje (oglasne deske, vitrine) morajo biti urejena tako, da ne motijo in ne kvarijo videza okolja...
foto T. G.
zemljišč. Zemljo je treba le še odkupiti. Finančna konstrukcija je tudi že določena, zadeva pa naj bi po cenah maj 1989 stala okrog sedem milijard din. Območna vodna skupnost bo izgradnjo čistilne naprave doti-rala z okrog 30 odstotnim deležem, prav toliko bo sredstev komunalne skupnosti.' ostalo pa
posojilo. Izgradnja čistilne naprave naj bi se. pričela maja, oktobra naj bi bilo vse narejeno.
To je nekaj o našem okolju. Še veliko več je, pri čemer lahko vsakdo od nas neposredno sodeluje. O tem govore posnetki na teh dveh straneh, govore pa o našem malomarnem odnosu do našega življenjskega okolja.
16. člen
... redno vzdrževanje obsega zlasti vzdrževanje in obnavljanje ograj vrtov, živih meja, okrasnih nasadov, dvorišč, sadnega in ostalega drevja...
Z
30. člen
lastniki in upravljalci so dolžni porušiti in odstraniti ^aja"e stavbe in njihove ruševine, neuporabne barake, skladišča... in gospodarska poslopja, ki niso več sp»f na Za obnovo in občutno kvarijo podobo kraja...
74. člen:
... z odpadki je treba ravnati tako, da niso prizadeti ali moteni človekovo zdravje in počutje, zdravje živali, naravni viri vode...
TO IN ONO
Z
Letošnja občinska priznanja
Enajst Priznanj občine, dve Plaketi 26. marec, ena Urbanova nagrada
V prejšnji številki Rešeta smo objavili razpis za zbiranje predlogov za letošnja občinska priznanja, ki jih skupščina občine vsako leto podeljuje ob občinskem prazniku 26. marcu. V statutu občine so kot občinska priznanja opredeljeni: domicil, častni občan. Plaketa 26. marec, Priznanje občine in Urbanova nagrada.
Posebna občinska komisija za priznanja in nagrade je 15. marca obravnavala pravočasno prispele predloge. Nabralo se jih je 32. Komisija je sklenila, da izmed prispelih predlogov upošteva za različna občinska priznanja 14 predlogov — enajst Priznanj občine, dve Plaketi 26. marec in eno Urbanovo nagrado. Od obravnavanih predlogov so jih sklenili devet predložiti za državna odlikovanja, eno za. priznanje OF, eno za zlati znak Civilne zaščite, v enem primeru pa so sklenili podeliti posebno knjižno nagrado. Šest od skupno 32 letošnjih predlogov je komisija zavrnila, ker še ni preteklo najmanj pet let od zadnjega družbenega priznanja oziroma je omejena aktivnost predlaganega posameznika ali društva le na nekaj let.
Občinska priznanja so bila podeljena na slavnostni seji skupščine občine 25. marca v Sodražici.
Priznanje občine so za dolgoletno aktivno delo na različnih področjih prejeli: Gasilsko društvo Prigorica, sekcija za zimske športe TVD Partizan Sodražica, Kvartet Inles Ribnica, Vinko Bambič, direktor Riko Loški potok, Albina Grivec, učiteljica iz Dolenje vasi, Ivanka Ilc iz Ribnice, Stane Kljun, kulturni animator iz Ribnice, inž. Janez Lesar iz Inlesa, Janko Novak, dolgoletni direktor Kočevskega tiskaj Alojz Oblak, kmet iz Grabna v Slemenih, Angelca Šega, učiteljica iz Sodražice in Niko Žvokelj, pater frančiškan pri Novi Štifti za požrtvovalno delo pri ohranjanju kulturne dediščine.
Plaketo 26. marec prejmeta Vzgojno varstvena organizacija Majde Šilc iz Ribnice za izjemne dosežke na področju predšolskega varstva in vzgoje otrok, ter Janez Rigler iz Ljubljane, ribniški rojak in dolgoletni družbeno politični in gospodarski delavec v slovenskem prostoru.
Urbanovo nagrado je skupščina občine letos namenila pevskemu zboru KUD Slemena za dolgoletno delo in veliko kulturno poslanstvo, opravljeno v več kot štiridesetih letih.
Dobitnikom letošnjih občinskih priznanj in nagrad čestitamo.
Johanova hiša
V prejšnjem Rešetu smo pod fotografijo Johanove hiše na ovinku pred Restavracijo Jelka zapisali, da je hiša končno na vrsti za temeljito prenovo. Podrli naj bi jo in na novo zgradili...
Res je tisto o prenovi hiše, ne pa o podrtju. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine nas je opozoril na to in hvala mu. Zapisali so, da je hiša na Šeškovi 64 (Johanova) spomeniško varovan arhitekturni objekt v sklopu varovanega mestnega jedra Ribnice. Ne bodo je podrli, pač pa le izvedli obnovitvena dela v sklopu konservatorske prenove objekta. Pionirjev Projektivni biro naj bi (oz. je že) izdelal projekt sanacije in obnove hiše, upoštevaje novo namembnost (spodaj lokal, zgoraj stanovanja). Žal so bili prav v zadnjih mesecih iz hiše pokradeni skoro vsi spomeniški varovani elementi, s čimer je nastala nenadomestljiva škoda na kulturno zgodovinskem objektu. Pa to ni prvi primer vandalizma take vrste v naših krajih. Posebno dragocenost so predstavljali (po večini zdaj že izginuli) stavbno pohištvo, peči, okovje stavbnega pohištva, ohraniti je bilo treba vse spomeniško varovane kamnite elemente, po vhodnih vratih naj bi izdelali prav taka nova itd.
Strokovnjaki so ugotovili, da je objekt sorazmerno konstrukcijsko zdrav in zato ni vzroka za rušenje. Temelje bo treba podbetonirati, deloma inicirati objekt, ga hidro ter termo izolirati, pregledati bo treba vse glave lesenih stropnikov ter morda okrepiti nosilnost stropne konstrukcije. Strešna konstrukcija je bila pred časom obnovljena in je dobro ohranjena. Projekt se lahko prilagodi obstoječim konstrukcijam, pritličje in nadstropje pa je mogoče s posameznimi proboji in statičnimi ojačitvami projektno prilagoditi željenemu programu.
Predvsem pa je pomembno, da smo z obnovo starega dela Ribnice krenili. V »kareju« prva gradnja lepo napreduje, na vrsti je Johanova hiša, še letos naj bi nekaj postorili na Miklovi, pa Oničeva itd...
Igor Bavčar v pogovoru z obiskovalci Galerije v Miklovi hiši
Kardelj Je Kavčiča politično deskreditiral, ko je na seji, posvečeni čisto neki drugi temi, opozoril na Kavčičevo zvezo z Žebotom. Janša in jaz sva zaradi najinega stika z Levstkom, ki naj bi dodatno razjasnil ozadje te politične spletke, potem na lastni koži spoznala, da je »zveza« z emigracijo še vedno učinkovita metoda, da te politično onemogočijo.
iz poročila tržne inšpekcije
... da je v letošnjem letu poraslo število predlogov sodniku za prekrške in drugim je posledica dejstva, da tržna inšpekcija ne dela več samo preventivno, ker so dolgoletne izkušnje na tem področju pokazale, da konkretno kaznovanje bolj zaleže...
iz poročila o delu gozdarske inšpekcije
... podani sta bili dve prijavi sodniku za prekrške in nobena kazenska ovadba tožilstvu... problem je izredno število žagal-nih naprav, od katerih je le nekaj registriranih za uslužnostni obrtni razrez. Mnoge žage za lasten razrez so kršile predpise, ta problem pa bi morali obvladovati gozdni nadzorniki, ki te svoje naloge niso opravili...
Iz poročila o delu urbanistične in vodnogospodarske inšpekcije
... v letu 1989 je bilo evidentiranih tudi nekaj divjih odlagališč komunalnih odpadkov... ta akcija naj bi se nadaljevala tudi v letu 1989 kakor tudi sanacija odkritih odlagališč... v Ribnici je na seznamu večjih odlagališč le Inles, ki je v letu 1988 dal v analizo odpadne vode iz ene od lakirnih kabin. Rezultati analiz so skrb vzbujajoči. Omenjene vode se namreč odlaga na komunalni deponiji, kjer obstaja možnost prehajanja strupenih snovi v vodotok oziroma podtalnico. Odpadna vodsje močno strupena, saj njeno strupeno delovanje na vodne organizme preneha šele pri 100.000 kratnem razredčenju. V Inlesu so v letu 1988 pravočasno prešli k prenovi lakirnih kabin in bodo tako rešili problem odpadnih voda... Vodnogospodarska inšpekcija se je lotila tudi problematike čiščenja odpadnih voda. Kapaciteta čistilne naprave Ribnica je v sedanjem stanju popolnoma zasedena, zajema pa le manjši del Ribnice. ČN Sodražica je bila zgrajena pred 6 leti in še vedno ne. obratuje. Glavni zbiralnik
je sicer zgrajen, sekundarna mreža priključevanja pa je v teku. Skrajni čas je, da začne redno obratovati. Inšpekcija ugotavlja, da je tudi skrajni čas, da se zagotovi lokacija za centralno čistilno napravo v Ribnici...
Iz poročila sanitarne inšpekcije
... z vzorčenjem pitne vode na zajetju medobčinskega vodovoda se je v jeseni z dvema kemičnima analizama ugotovila povečana količina petrole-tra. Opravili smo poizvedovanje na vodnozbirnem območju Loškega potoka. Nepravilnosti ni bilo ugotovljenih. Vse prebivalce tega področja smo preko krajevne skupnosti opozorili, da mineralnih olj ne smejo polivati po tleh.... v bifeju opažamo, da je steklovina, ki se pomiva ročno, slabo pomita. To je bilo ugotovljeno vizuelno in z jemanjem brisov na snažnost. Le teh smo vzeli 40, od teh je bilo 22 nesnažnih, t.j. 55 %...
TO IN ONO
Diplomanti v občini Ribnica
Tabela 1: Diplomanti na višjih in visokih šolah ,
leto	skupaj	višje šole	visoke šole
1985	33	21	12
1986	35	22	13
1987	28	17	11
SKUPAJ:	96	60	36
Tabela 2: Diplomanti visokih šol po vedah
leto	visoke šole	družb. vede	teh. vede	kmet. vede	med. vede	ostale vis. šole
1985	12	3	1	6	1	1
1986	13	5	3	3	1	1
1987	11	5	5	1	—	—
Skupaj:	36	13	9	10	2	2
VIR: Mesečni Statistični pregled SR Slovenije
Število diplomantov v naši občini se v povprečju giblje okoli 32 na leto. V letih 1985 in 1986 smo bili nad tem povprečjem, medtem ko je v letu 1987 diplomiralo manj naših študentov, kot je letno povprečje.
Prevladujejo diplomanti na področju višje šole. Na visokošolskih študijih so naši diplomanti najštevilnejši na področju družbenih ved. Glede na razvitost naše industrije pa bi pričakovali več diplomantov na tehničnih fakultetah.
Ugotavljamo, da se je v zadnjih treh letih izredno zmanjšalo šter vilo diplomantov na področju kmetijskih ved.
Fanči Tekavec
Gledališke skupine v Ribnici
V ribniški občini sta v sezoni 1987/1988 delovali dve gledališki skupini in sicer ena v okviru KUD Dolenja vas in ena v okviru KUD Gallus.
Podatki kažejo, da gledališka dejavnost v Ribnici iz leta v leto peša in da je vedno manj ljudi predanih igranju v gledališču.
Tako je bilo v gledališki sezoni 1987/1988 samo še 33 aktivnih članov — umetniških izvajalcev, medtem ko jih je bilo v sezoni 1985/1986 še 105. Pri tem je treba omeniti, da so takrat delovale tri gledališke skupine, ki so izvedle 13 različnih gledaliških del na 32 predstavah. V sezoni 1987/1988 sta dve
Peter Levstik na predsedstvu OK SZDL Ribnica:
Sorazmerni delež za telefonski priključek se bo začel pobirati tisti hip, ko bodo znani stroški. Pozneje ne bomo pristajali na podražitve.	t
gledališki skupini izvedli 2 deli na 10 predstavah.
Povejmo pa še to, da je bil v pretekli sezoni obisk v povprečju na eno predstavo cca 150 gledalcev, kar je bilo nekoliko pod slovenskim povprečjem, v sezoni 1985/1986 pa 400 gledalcev na eno predstavo, kar pa je bilo krepko nad slovenskim povprečjem.
gledal. sezona	število gledal. skupin	število aktivnih članov	izvedena dela	število prireditev	število obiskovalcev
1985/86	3	105	13	32	12.800
1986/87	2	67	2	8	1.340
1987/88	2	33	2	10	1.493
VIR: Mesečni statistični pregled SR Slovenije
Fanči Tekavec
Žal je bilo v lanskem letu premalo delovnih akcij pri gradnji gasilskega doma na Velikih Poljanah. Kljub raznim opravičilom moramo v našem koncu občine letos bolj zavihati rokave in pokriti ploščo, ki nas bo spominjala na »kapo« - streho. Še mnogo skupnih akcij bo treba, da bo dobilo gasilsko društvo Velike Poljane prepotreben prostor. Leda bo koristno služil tudi vsem drugim krajevnim organizacijam. Pa še to: morda bi ne bilo slabo, če bi se Poljanci bolj zgledovali po svojih kolegih lovcih, ki so svoj dom na lepem in prijetnem kraju v Ortneku že spravili skupaj?!
Obe foto: Toni Marinšek
TO IN ONO
Kratki iz Ortneškega konca
Nič več gospodinjstva brez elektrike v naši KS
Posodobitev dektroomrež- Zakaj ni dom odprt- ob tako
ja v Ortneku, Dulah, delu Praprošč, proti Dolnjim in Gornjim Podpoljanam, kjer sta tudi dva nova transformatorja in nova elektrifikacija v smeri Sv. Tomaža so velike pridobitve na tem področju. Tako tudi v naši krajevni skupnosti ni več gospodinjstva brez elektrike. V Gor. in Dol. Podpoljanah pa je ob tej pridobitvi zasvetila tudi javna razsvetljava. Vaščanom teh dveh lepih vasi ostane tako še ena velika želja in potreba, to pa je v novem samoprispevkovem obdobju predviden asfalt do in po vasi.
Nemajhna investicija je prispevek »Elektro« Kočevja in prizadevnosti krajevne skupnosti in krajanov, ki tako nadaljujejo zastavljene načrte na področju izboljšanja življenjskega standarda v našem koncu.
Turistični dom na Grmadi ima novo vodstvo
Kljub stalnemu posodabljanju in novim .pridobitvam na Grmadi kar nimamo sreče, da bo v zadnjem času kakšen od upravnikov doma vzdržal kaj več kot »dvoletno« mandatno obdobje,
Študentovska
Prešernova
nagrada
Med letošnjimi študentovskimi Prešernovimi nagrajenci je bila tudi Darja Majer-But iz Nemške vasi. Lani je diplomirala na ljubljanski ekonomski fakulteti, zdaj pa je zaposlena na Inlesu. Ob letošnjem Prešernovem dnevu je prejela študentovsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo »Got spodarska razvitost občine Ribnica v primerjavi z gospodarsko razvitostjo ostalih slovenskih občin v letih 1970-1984.
Komisija za občinska priznanja in nagrade je predlagala, naj bi ji v občini kot priznanje za opravljeno diplomsko delo podelili posebno knjižno nagrado, kar je v dneh okrog občinskega praznika naš župan tudi storil.
lepih nedeljah, kot nam jih je narava podarila zadnja dva meseca? To je bilo pogosto vprašanje jeznih obiskovalcev, ki so z ribniško planinsko potjo vse številčnejši, pa so namesto okrepčila dobili dom zaprt. Vsem tem bi se v imenu turističnega društva »Grmada« opravičil in istočasno obvestil vse prijatelje Grmade, da bo oziroma je od prve februarske sobote in nedelje dom zopet uradno odprt ob sobotah in nedeljah. Mlada oskrbnika (Tone in Bojan) sta s februarjem prevzela dom ,v upravljanje in lahko računamo, da bosta povrnila staro zaupanje o gostoljubnosti naše turistično — planinske postojanke.
Mogoče še nekaj besedi o že omenjenih posodobitvah v zadnjem času in načrtih v zvezi z dejavnostjo doma na Grmadi v letošnjem letu.
Sigurno največja pridobitev je lepo speljana in varna cesta do vasi Vrh s parkiriščem, saj nimamo nikjer večjega naklona kot 9 %. Del ceste nad Žukovim in skozi Vrh je asfaltiran in to zaradi uporabe deževnice, saj ti dve vasi žal nimata vodovoda, kar velja tudi za dom na Grmadi.
Dom je ob ureditvi telefonskega omrežja v krajevni skupnosti dobil tudi telefon (sliši na št. 789-394).
V lanskem letu je bil zgrajen nov objekt za zimsko shrambo letne opreme doma. Zgrajen tik ob plesišču pa bo služil tudi muzikantom, katerim je bila stara mala Sneguljčica že davno pretesna, saj prenešena še iz ortneškega gradu in zaradi starosti ni več prenesla današnjega tempa. Nova kuhinja v prizidku tik ob kleti že obratuje, pa tudi zelo okusno opremljena soba (7 x 3,5 m) bo za prvega maja že sprejela prve goste. Dokončati je treba še opremljanje brunarice, katere polovica je namenjena upravniku (tu bo lahko prespal), polovica pa je turističnega društva.
Letos so v načrtu tudi prepotrebne sanitarije, zaradi katerih pa bo treba čimprej povečati tudi vodni zbiralnik, saj smo ob letošnji suši žal tudi na Grmadi ostali brez vode.
Franc Šilc
Ena z zamudo
Tale kratka za današnji čas ni sicer več toliko res, saj smo med tem časom že dobili novo številko Rešeta. Res pa je, da je od tiste, s pomočjo katere smo nekje po »Poljansko«, nekje pa bolj korajžno le izglasovali nov samoprispevek, ki je žal, ali pa na naše veselje le udarni dinar za mnoge akcije v krajevnih skupnostih naše občine, minilo kar 9 mesecev, pa da se je Rešeto le pojavilo na naših domovih.
Kakor sem slišal so tudi Rešetu obljubljeni boljši dnevi, le dopisnikov da manjka. Ravno na to temo, v zvezi z izdajanjem Rešeta, pa sem tam okoli ali že po novem letu slišal tale pogovor:
Tone: Ti, kdaj bo pa prišlo naše Rešeto, sedaj ga pa že nekaj dolgo skupaj spravljajo
Janez: Skoraj siguren sem, da bomo ob akciji za nov samoprispevek (leta 1993) učakali tudi njegov izid.
Franc Šilc
Proračun občine
Skupščina občine je 14. marca sprejela letošnji občinski proračun. Zaradi inflacijskih gibanj bo gotovo začasen, saj bo treba med letom gotovo sprejeti več popravkov, vendar pa je bilo treba po trimesečnem začasnem financiranju	proračunskih
potreb do konca marca proračun le sprejeti.
Po sedanjem predlogu naj bi se v občinski blagajni nabralo letos 4.237 milijarde dinarjev, največ (2,450 milijarde) iz prihodkov iz osebnih dohodkov, prometni davki pa naj bi nanesli
1.383 milijarde din. Novih seveda. Pri izračunu višine proračuna za letos so sestavljale! upoštevali le globalno rast z indeksom 232. S tem indeksom so bila povečana lanska porabljena sredstva, ki so jih nakazali posameznim proračunskim porabnikom.
Cena stavbne površine
Občinska skupščina je sprejela odlok o spremembi povprečne gradbene cene in cene kvadratnega metra stavbne površine. Povprečna gradbena cena konec lanskega leta je bila določena v višini 1.777.178 din. Republika je ugotovila, da so med posameznimi občinami pri tem velike razlike, kar je družbeno nesprejemljivo. Po dogovoru znaša povprečna gradbena cena kvadrata koristne stanovanjske površine konec lanskega leta 2.580.000 din. S tem ^bi po novem v naši občini stal kvadratni meter stavbne površine v
1.	coni 23.220 din, v 2. coni 21.930 din in v 3. coni 20.640 din.
SPOMIN NA LETOŠNJEGA PUSTA - Skupina iznajdljivih Rihniča-nov vsako leto v pustnem času preseneti z novimi originalnimi zamislimi. Spomnimo se lanske peterice velikanov (na hoduljah), ki so zbujali veliko zanimanje celo po Ljubljani. Letos so se nam predstavili s starinskimi kolesi, ki so bila vsa narejena po originalnem muzejskem primerku v delavnici Slavka Rusa z Griča. Z zanimanjem smo jih spremljali v pustnih dneh v naših krajih, na velepustovanju v Cerknici, posebna zanimivost so spet bili v Ljubljani (od koder je slika). Slavko Rus je dejal, da je vrednost koles in posebej narejene opreme in obleke vsaj deset milijonov din. Raje več. Celo v Italijo so jih povabili, kjer se bodo predstavili v maju, Italijani pa so tudi naročili (za zdaj) eno tako kolo. Na sliki so z leve strani: Slavko Rus, Tatjana Trtnik - urednica TV Periskopa, Tone Mihelič, Periskopovec Joe, Tomaž Hren, Miro Zbašnik in Dušan Henigman.
KUD
- Kulturno umetniško društvo ali kako ubiti dolgčas
Naročili so mi, naj napišem nekaj o KUD-u (razlago kratice glej spodaj), o njegovem delu, načrtih, sanjah,... Zoprna zadeva, pisati takole po naročilu. Pa tudi zadeva, ki v obdobju Miloševičev in Šolevi-čev zlepa ne bo nikogar zanimala. Pa naj kljub vsemu poskusim.
KUD GALLUS Ribnica obsega tri sekcije: pevsko, ki ima najdaljši kudovski staž; plesno, ki sicer ne obstaja tako dolgo kot pevska, pa si kljub temu zasluži naslov senior mlajši, ter dramsko, ki obstaja šele drugo leto in je torej še dojenček. Če preštejemo vse repe in repke v kudovski štalci, hitro ugotovimo, da bi nas bilo takole približno za en miting v ribniškem merilu (okrog 150 članov). Kar lepo število ljudi torej v umetniških sferah ubija dolgčas svojega bitja in žitja. Kako je to ubijanje kvalitetno in na kako visoki ravni je, bodo ocenili strokovnjaki.
Stvar posameznika pa je, ali se mu zdi za izpolnjevanje tabule rase življenja bolj pametna kakšna domača obrt — »drakslari-ja« npr. — ali pa to, da plemeniti in neguje tisto, kar je v človeku najbolj človeškega. ' Kaj se bolj splača, je še dojenčku na prvi pogled jasno.
Pa ne bi o tem. Povejmo raje, s čim vse se pri KUD-u ukvarjamo. Od vsega najmanj imamo sestankov. To je v poplavi današnjega gobezdanja in mitingiziranja pravo čudo. Maksimalno 3x na leto se dogovorimo vse, kar je treba, ves preostali čas pa — delamo.
Pojemo, plešemo, igramo. Vsaka sekcija ima vaje povprečno 3x tedensko. Po nekaj ur naenkrat, seveda. Preden nastane npr. ena plesna koreografija, dolga 3 minute, je potrebno 20 ur trdega dela. To samo za ilustracijo. Da se bo vsaj približno vedelo, kako ta prostočasna dejavnost funkcionira.
Kaj pa sredstva? KUD jih dobi od kulturne skupnosti. Tista sredstva, ki so namenjena izključno dejavnosti (npr. za kostume, scenske elemente...) so nam bila v
manjši ali večji meri do sedaj vedno dodeljena. Upamo, da bo tako tudi v bodoče. Sicer pa je kulturna skupnost KUD-u Gallus naklonjena in če je v njeni moči, nikoli ne odkloni pomoči, do določenih meja seveda.
To so torej sredstva, ki so namenjena dejavnostim in jih dobimo po regularni, samoupravljalsko dogovorjeni poti. Treba je omeniti tudi to, da se posamezne sekcije tudi same financirajo (denar od vstopnine in kakor se kdo znajde). Kaj pa če hočemo kaj več? No, pa smo prišli do bistva tega pisa-
nja-
Ze nekaj let ugotavljamo, da nimamo pravih prostorov za delovanje naših sekcij. Dolgo smo samo v luno lajali. Lani se je začelo pa zares. Odločili smo se, da hočemo imeti obnovljeno dvorano v TVD Partizanu. Pa sama dvorana ni dovolj. Kje bomo imeli pa vaje? In smo opravili pravo raziskavo obstoječih prostorov, ki bi bili za to primerni. Iskali smo in iskali... in smo našli. Na dosegu roke je bil, pa ga nismo videli. Prostor pod odrom v TVD Partizanu namreč. Velik, sicer ne preveč svetal, pa kaj zato, in v najbolj surovem stanju, kar si ga je mogoče zamisliti. Ideje so bile torej. tu. Kaj pa zdaj?
Rešitev! Prosimo ribniška podjetja za pomoč. In smo šli. Na Riko, na Inles (ribniški in v Dolenjo vas), na ITPP pa še kam bomo morali stopiti.
Ko takole razmišljam o tem, na kaj smo naleteli ob teh naših priprošnjih poteh, ne smem reči, da sem bila pretresljivo presenečena, ker so imeli vsi posluh za naše težave. Ne tako presenečena, kot vesela. Vesela, da je v nas (z nami, ki smo fehtali vred) še toliko naklonjenosti do kraja. Še toliko človeškega, da se zavedamo, da se moramo družiti, ker smo ljudje. Da druženje ljudi ob kulturnih prireditvah plemeniti. Da to v kraju mora biti, če hočemo, da bo kraj rasteh Ker rastel bo skozi ljudi.
Vsega tega so se naši sogovorniki zavedali, tako, sami od sebe. Nihče jim tega ni raz-
lagal. Gospodarstveniki so ponavadi manj topli ljudje. Morajo biti. In naši so poiskali izgubljeno toplino. Lepo.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so nam pomoč obljubili. Riko je prevzel beljenje dvorane in odra ter namestitev ogledal, ki jih potrebuje plesna dejavnost. Nove zavese za oder je že pred časom naročila kulturna skupnost. Obnovo prostora pod odrom je z materialom in delom vred prevzel INLES (dela še tečejo). Električno napeljavo v pododrju in material za vse to je obljubil in naredil ITPP.
Dr. Matjaž Kmecl v pogovoru z obiskovalci Galerije v Miklovi hiši
Za institucionalizacijo kulture je potrebna premožnost. Manj je te možnosti, več posluha imajo podjetja za financiranje kulture. Tudi posamezniki se bolj zanimajo za ohranjanje kulturne dediščine — tudi cerkev.
Dela so torej ali že opravljena ali so v polnem teku. Vse po zaslugi naših podjetij.
Seveda pa zadeva še zdaleč ni končana. Če hočemo dvorano usposobiti tako, da se ne bomo sramovali, ko bomo prosili kakšno gledališče, naj pri nas gostuje, moramo še: urediti svetlobna telesa v dvorani (reflektorji), urediti stopnišče in sanitarije za odrom (kar je nujno, ker nastopajoče pred nastopom zaradi spletov okoliščin vedno nekam pritisne); to je sicer že obljubil TKS (tele-snokulturna skupnost); opremiti pododrje in seveda ne nazadnje nabaviti nove stole za dvorano. Obstoječi so krepko neugledni in na majavih nogah. Ne nazadnje, ker sem najbrž še kaj pozabila.
Tako. V zelo dolgem članku zelo na kratko povedano tisto, za kar mislim, da je prav, da širne ljudske množice vedo. Članek je morda napisan nekoliko neresno. Ne zato, da stvari ne bi bile resne, ampak zato, da bi se vsi lažje prebili skozi gozd besed in prišli prav do tegale pojasnila.
Aja, še nekaj sem pozabila. Na začetku sem omenila, da bom pisala tudi o naših načrtih. Na hitro povedano, so poleg seveda že zgoraj omenjenih načrti še naslednji: pevska sekcija bo sedaj, ko lahko nastopi v TVD Partizanu (govorim o akustičnosti dvorane; dom JLA za koncerte zaradi ne-akustike ni primeren, Nova Štifta pa je preveč oddaljena), popestrila kulturno sezono sz koncerti noneta VITRA in MPZ ter seveda z novoletnim koncertom; plesna skupina predvideva svoj zaključni nastop v mesecu juniju, vmes pa bo sodelovala tudi na različnih drugih prireditvah; dramska skupina pa misli, da bo premiera njene nove komedije, ki malo diši po kabaretu, v začetku meseca maja.
Ponudba bo še pestrejša, kot je tu slišati. Veliko kulturnega užitka vam želimo!
Vesna Poštrak
PROMET
Program - 10 %
Za boljšo varnost v cestnem prometu
Program MINUS 10% se sprejema kot zavestno družbeno opredelitev, da se zmanjša število prometnih nezgod zf mrtvimi in poškodovanimi udeleženci v prometu za 10% v enem letu. Prvo leto izvajanja akcije se primerjajo podatki za tekoče leto, glede na povprečje zadnjih treh let, nato pa glede na predhodno leto. Program se sprejema do leta 1992.
Akcija bo potekala v dveh smereh:
—	s preventivno in propagandno akcijo preko Sveta za PVCP in preko sredstev javnega obveščanja, usmerjeno za vse udeležence v prometu s posebnim poudarkom na voznike, pešce, kolesarje in voznike, koles z motorjem, zlasti na rizične skupine med njimi (nosilec Sveta za PVCP)
—	z vključitvijo vseh strokovnih inštitucij, upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, društev in združenj občanov, da organizirajo svoje delo, ki je vezano na varnost v cestnem prometu tako, da se bo varnost povečala (nosilec Izvršni svet)
Namen akcije je, da spodbudimo razmišljanje o varnosti v prometu in ustreznejše obnašanje pri vseh udeležencih, posebej pa pri tistih, ki glede na svoje strokovno znanje in delovno mesto lahko in morajo prispevati k učinkovitejšemu razreševanju problemov. I.
I.	Preventivna in propagandna akcija
Nujnost, da se mora prometna varnost izboljšati, mora postati prepričanje vseh. Vsak lahko prispeva k bolj humanim odnosom v prometu in izboljšanju prometne varnosti.
Vsako dejanje v prometu, pot v službo, vožnja s kolesom, s kolesom z motorjem, z motornim vozilom je dejanje, pomembno za prometno varnost. Z vsakim dejanjem v prometu vplivamo tudi na druge udeležence, vpliv pa je lahko pozitiven ali negativen.
Še posebej pomemben je zgled, ki ga dajemo najmlajšim.
Prečkanje ceste mimo prehoda za pešce, vožnja v rdečo luč na semaforju in druge kršitve, ki jih lahko opazimo vsak dan, niso samo nevarna in prepovedana dejanja, temveč tudi zgled, ki vpliva na obnašanje drugih.
Izgovor, da take in podobne prekrške delajo vsi, je le odraz pomanjkanja prometne kulture in ppznavanja pravil obnašanja v prometu. Sprememba, ki jo želimo doseči, je v tem, da se tisti) ki se odločijo za sodelovanje v akciji, začno obnašati v prometu tako, kot je najvarneje za njih in druge udeležence.
Preventivna in propagandna akcija, ki bo potekala s pomočjo sredstev obveščanja, bo zajela predvsem pešce, kolesarje in voznike koles z motorji ter voznike osebnih vozil. Poseben poudarek pa bo posvečen zmanjšanju hitrosti vožnje in preprečevanju vožnje pod vplivom alkohola.
Pešci v prometu
Prometne nezgode se ne zgode slučajno, temveč so rezultat dejanj in vedenja udeležencev v prometu. Tudi drobne napake in neprevidnosti nas lahko ob hkratni napaki drugih udeležencev v prometu pripeljejo do hude prometne nezgode. Pešci, zlasti otroci in najstarejši udeleženci v prometu, so še posebej ogroženi.
Glavna pravila, ki jih morajo upoštevati pešci:
—	prečkanje ceste je za pešce najnevarnejše, zato prečkajte cesto le na označenih in zavarovanih prehodih za pešce; uporabljajte prehode ali nadhode in predvsem semaforizirane prehode za pešce; vedno se prepričajte ali so vašo namero opazili tudi vozniki in ustavili.
—	na cestah izven naselij hodite ob skrajnem levem robu vozišča
—	oblačite se tako, da boste vidni tudi ko je megla in slaba vidljivost, zlasti pa ponoči. Kresnička in odsojna telesa povečujejo vašo varnost.
Kolesarji in vozniki koles z motorjem
Ekonomski razlogi, vse večje zavedanje o pomenu športne rekreacije, praktičnost in ne nazadnje ekološko najbolj prijazno prevozno sredstvo kolo, ki ne zahteva niti velikih posegov v prostor, bo vse bolj pomembno in vse več bo kolesarskega prometa. Kolo moramo sprejeti kot enakopravno vozilo v mestnem prometu, zaradi ekonomičnosti in priročnosti pa bo vse več koles z motorjem. Glede na število koles in koles z motorjem v prometu je njihova ogroženost še posebej velika.
Akcija bo poudarila predvsem:
—	ustrezno opremo koles,-tudi rekreativnih in tekmovalnih in opremo kolesarjev
—	pomen tehnične brezhibnosti koles z motorjem, nevarnosti, ki jih pomenijo predelave, zavarovanje koles z motorjem
—	obvezno uporabo ustrezne zaščitne čelade za voznike koles z motorjem
Nasveti kolesarjem in voznikom koles z motorjem:
—	vozi ob skrajnem desnem robu vozišča oziroma po kolesarski stezi, hitrost na kolesarskih stezah in pasovih je omejena na 25 km/h
—	tudi ko voziš po prednostni cesti, bodi na križiščih, kjer zavijajo vozila desno in prečkajo kolesarsko stezo ali pas, posebej previden, morda te voznik ni pravočasno opazil
—	druga pravila — sprememba pri zavijanju na levo
—	uporabljaj zaščitno čelado in vzdržuj kolo z motorjem
Voznik osebnega avtomobila
Vozniki osebnih avtomobilov so hkrati najpogostejši povzročitelji prometnih nezgod in žrtev v prometnih nezgodati. Če upoštevamo tudi potnike, izgubimo letno skoraj tristo ljudi v osebnih avtomobilih, seveda pa so ogroženi tudi vsi šibkejši udeleženci v prometu.
Akcijo usmerjamo predvsem v umirjanje prometa v naseljih, zniževanje hitrosti vožnje, saj skrite meritve kažejo, da so te daleč nad dovoljeno mejo, v oblikovanje naselij, ki bodo omogočila večjo varnost pešcem in kolesarjem in dosledno pripenjanje z varnostnim pasom, zmanjševanje števila voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola ter uporabo luči tudi čez dan, če je' vidljivost le malo slabša.
Nadaljevali bomo z akcijo brezhibno vozilo je varno vozilo. Manjše število žrtev in poškodovanih voznikov in potnikov lahko dosežemo z doslednim pripenjanjem varnostnih pasov, vgrajevanjem in uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih in varnostnih sedežev ter pasov za otroke:
Drugi udeleženci v prometu
Za vse, ki sodelujejo v prometu kot poklicni vozniki, vodje organizacij, ki opravljajo prevoze ali so z njimi povezane.
Bo na prenovljeni Šeškovi ulici v Ribnici kaj manj prometnih nesreč?
veljajo seveda iste zahteve oziroma točneje pričakujemo, da bodo vsa priporočila še dosledneje izpolnjevali. Za te je potrebno vzpostaviti še doslednejši nadzor o izvajanju notranje kontrole, dopolnilnega izobraževanja in ravnanja v prometu.
II. Strokovno delo in odločitev, ki so nujne za večjo varnost v prometu
Drugi del akcije, ki je za temeljitejše izboljšanje prometne varnosti izredno pomemben, pa je vključevanje strokovnih, upravnih in drugih organov in organizacij na področju preventivnega in predvsem njihovega strokovnega dela.
1. Cestno gospodarstvo
—	posodobitev cestne mreže tudi z varnost1 nega vidika.
Nadaljevati je potrebno prizadevanja za nadaljno posodobitev magistralne ceste M/6 ter rekonstrukcijo regionalne ceste R/320. Pri tem je potrebno odstraniti vse tiste črne točke; ki že desetletja predstavljajo največjo nevarnost v cestnem prometu. Dokončati je potrebno projekt ribniške obvoznice-in pristopiti k izgradnji njene prve faze (Hrovača—Meies—Riko)
—	tekoče preverjati ustreznost vseh prometnih znakov in jih redno dopolnjevati. Preveriti je potrebno tudi postavitey vse neprometne signalizacije in opraviti potrebne korekture.
—	zagotavljati redno vzdrževanje vseh kategoriziranih in nekategoriziranih cest v občini še posebc' redno vzdrževanje v zimskem času.
—	načrtno urediti p-orr \ v n- ;stu Ribnica.
—	realizirati sp'f.et' pro1 am izgradnje avtobusnih pc ,iaj išč v jbčini in pripraviti program dokončnr zgradnje.
—	zagotoviti optimalno zavarovanje križanja cest z železniško progo na območju občine Ribnica.
—	urediti ustrezna parkirišča delovnih in drugih OZD ter javna parkirišča in vzdrževanje parkirišč v naseljih
—	ureditev pločnikov na trasah, kjer ni organiziran prevoz šolskih otrok. Koordinator aktivnosti za področje cestnega gospodarstva v občini je Komite za družbeno planiranje gospodarstvo in proračun, nosilci nalog pa izdelajo svoje operativne programe za izvajanje nalog.
2.	Zdravstvo
—	vključevanje vseh zdravstvenih delavcev v akcijo MINUS 10%, saj lahko bistveno vplivajo na prometno vzgojo prebivalstva
—	posodobitev reševalne službe, izboljšanje organiziranosti (kadri, oprema) nujne medicinske pomoči in vzpostaviti sistem zdravniške prve pomoči
—	strokovno in izvedensko delo, predvsem dosledni zdravstveni pregledi in izločanje voznikov iz prometa, ki zaradi zdravstvenih razlogov niso sposobni za vožnjo motornega vozila
—	vključevanje v evidentiranje in spremljanje števila poškodovanih v prometnih nezgodah in posledice ugotavljanja poškodovanih v prometnih nezgodah.
Koordinator aktivnosti na področju
zdravstva je Komite za družbene dejavnosti in občo upravo.
Z« kar najmanj podobnih prizorov
3.	Vzgoja, izobraževanje, informiranje in propaganda
—	redna analiza izvajanja vzgojno-izobra-ževalnega dela v vseh predšolskih in osnovnošolskih organizacijah in vnašanje novih oblik prometne vzgoje
—	zagotavljanje udeležbe prosvetnih delavcev na strokovnih posvetovanjih in seminarjih za predšolsko prometno vzgojo in delo v osnovni šoli
—	izvajanje tečajev za kolesarske izpite in tečajev za vožnjo koles z motorjem v vzgoj noizobraževalnih organizacij ah
—	vključevanje prometne vzgoje v interesne dejavnosti (program prometne značke, prometni krožki...)
—	ureditev statusa mentorjev prometne vzgoje
—	vključevanje prometne vzgoje v oblike usposabljanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite
—	izpopolnjevanje organiziranosti in izobraževanja ha področju usposabljanja kandidatov za voznike
—	permanentno izobraževanje voznikov traktorjev
—	nabava vzgojno izobraževalnega, propagandnega gradiva in sredstev za prometno vzgojo
—	vključevanje prometnih strokovnjakov,' delavcev organov za notranje zadeve in AMD v vse vzgojno izobraževalne programe
—	vključevanje vsebine pomembnih za boljšo varnost v vsako številko tovarniških glasil in občinsko glasilo »REŠETO«.
Koordinator na področju vzgoje, izobraževanja, informiranja in propagande je Komite za družbene dejavnosti in občo upravo ter za področje prometne vzgoje v obrambnem usposabljanju Oddelka za LO.
4.	Zakonodaja
—	preveriti občinske predpise, ki urejajo prometno varnostno problematiko in predlagati spremembe in dopolnitve
—	vključiti v prizadevanje, da se denarne kazni za prometne prekrške sprotno valorizirajo in da se del denarnih kazni in prekrškov v prometu nameni za preventivno delo in urejanje prometa
—	preveriti možnost za- poenostavitev postopkov o prekrških na skrajšanje med storjenim prekrškom in izrečeno in izterjano kaznijo
—	ustreznejše sankcioniranje kršitev v primerih, ko so kršitelji mladoletniki ali povratniki
Koordinator na področju zakonodaje je Oddelek za NZ
5.	Nadzor
—	rešiti pereč problem' cestne inšpekcije v občini Ribnica
Ta nadzor je v bistvu do sedaj popolnoma izostal, kar je povzročilo vrsto nedoslednosti in pomanjkljivosti (IS SO Ribnica)
—	Izvajati nadzor in preprečevati najnevarnejša dejanja v prometu in najhujših kršitev — vožnja pod vplivom alkohola, prehitra vožnja in druge (PM Ribnica)
—	poostriti nadzor nad izvajanjem notranje kontrole v OZD, ki opravljajo prevoz za lastne potrebe in v OZD, ki opravljajo tovorni promet (delovna inšpekcija)
—	spremljati preskrbljenost tržišča z rezervnimi deli za motorna vozila (tržna inšpekcija)
Zavarovalništvo
—	popularizacija zavarovanja AO — plus, ki vključuje zavarovanje voznikov in njihovih svojcev sistem zavarovanja avtomobilske odgovornosti
—	nadaljnja izgradnja sistema popustov za voznike, ki ne povzročajo škod in povezava zavarovalnih skupnosti pri izvajanju sistema bonus-malus
—	dosledno zmanjševanje odškodnin pri posledicah, ki so nastale zaradi neupoštevanja določil o uporabi varnostnih pasov in zaščitnih čelad
—	dosledna zavrnitev plačila škod, če je ugotovljenja prisotnost alkohola nad dovoljeno mejo, tudi pri voznikih v družbeni lasti.
—	zagotavljanje nepovratnih sredstev preventivo za preventivno dejavnost na področju varnosti cestnega prometa.
Nosilec: Zavarovalna skupnost
Organizacijska vprašanja izpeljave programa MINUS 10% opravlja Izvršni svet SO Ribnica, potek akcije pa vodi in usklajuje Svet za PVCP SO Ribnica.
Koordinatorji posameznih nalog, ki so 1 opredeljeni v programu, so dolžni določiti konkretne nosilce posameznih nalog in zagotoviti, da bodo posamezni nosilci izdelali letne programe in o njihovi realizaciji poročali vsakih 6 mesecev Svetu za PVCP SO Ribnica.
Sestop iz anonimnosti, partija taroka in boj čez oblast
Od poznega poletja sem, se Šeškova ulica na svojem zahodnem delu zaključuje s prenovljenim poslopjem na Kolodvorski. Ne trdim, da je rumenorjava fasada z novimi Inlesovimi okni popoln reno-vatorski dosežek, a v imenu visokih ciljev je kakšno nedoslednost potrebno pač spregledati. Občinska ZSMS je s tem prispevkom k revitalizaciji simbolično sestopila iz anonimnosti in oznanila svojo fizično prisotnost v kraju, času in prostoru. Stavba pa kot simbolno opredmetenje mladinske organizacije skozi (ne)dejavnost te organizacije lahko prevzame eno izmed naslednjih funkcij:
1.	Ostane spomenik in muzej smelega dosežka organizacije (navzven lep, navznoter prazen)
2.	postane igračka v rokah organizacije, ki jo iz mladostne objestnosti tako kot jo je sestavila lahko tudi razstavi (kot se je zgodilo z mladinskimi prostori čez cesto)
3.	postane valilnica podjetnosti in politične demokracije ter oporišče boja za oblast
Elementi vseh treh pomenov so med seboj še prepleteni in jih bom navrgel brez ambicije, da bi jih sortiral po zgornjih predalčkih.
Za to, da bi v ribniškem prostoru »legalizirali« mladega podjetnika, ki se ukvarja z video dejavnostjo, je obstajalo več razlogov. Video je medij, ki osvaja (in zasvaja) predvsem mlade, mladinska organizacija pa se je izčrpala v ponudbi prostočasnih dejavnosti ker: prvič, ker zahtevajo vse. večjo stopnjo profesionalnosti pri organizaciji in drugič, s tem je povezan čim večji komercialni učinek in problem kontrole ustvarjenega dobička (temeljni in težko rešljiv problem DC-16 in Malega loga).
Video obrt ima možnost uspeha le, če je profesionalizirana (uradno!), hkrati pa ima nekatere stranske učinke, ki bi jih lahko sebi v prid brez posebnega napora izkoristila organizacija in jih ponudila svojim
w
REŠETOi
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica. Izhaja enkrat mesečno oziroma desetkrat letno v nadkladi 3700 izvodov. Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec, glavni in odgovorni urednik, Uroš Bregar, Janez Gorše, Stane Hafnar, Janez Mihelič in Marjan Rosa. — Uredništvo: OK SZDL Ribnica, 61310 Ribnica, Šeškova 14, telefon 861-274 ali 861-067. -Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto.
Lani prenovljena stavba nekdanje Delavske univerze, kjer so prostori tudi za aktivnosti mladih v Ribnici
članom. Tako smo npr. v pogodbi z obrtnikom poleg njegovih obveznosti pri poravnavanju tekočih stroškov vzdrževanja stavbe opredelili tudi obveznost predvajanja video filmov v zgornji oglednici, snemanje z video kamero za potrebe organizacije itd. pa tudi popuste za predvajanje filmov v drugih mladinskih klubih.
Oktobra je bilo nekaj poskusov, da bi zamišljeno spravili v življenje, vendar je bojazen, da bi se ves trud sprevrgel v le še eno dodatno možnost za pijančevanje in nenazadnje tudi slabo ogrevanje, začetno navdušenje shladilo. V hiši pa je prezimil študentski servis, ki je po poletnem navalu več kakor sto študentov in dijakov servisiral le dobro desetino »pavzerjev«. Med počitnicami smo skupini šolarjev, razočarani nad pomanjkanjem snega, dopoldne in popoldne vrteli akcijske filme in jim dali na razpolago namizni nogomet, fliper in druge družabne igre. Priredili smo tudi nekaj sprejemov za fante, ki so odšli v vojsko, da bi jih oborožili z napotki in pregnali strahove ter predsodke.
Velik del ambicij, ki nas je vodilo v gverilo nad sise, občino itd,, je bilo
potešenih z otvoritvijo in delovanjem Galerije v Miklovi hiši. Prevzela je pionirsko delo pri formiranju ribniške kulturniške in politične javnosti z raznimi predavanji in pogovori z eminentnimi osebnostmi. Vendar za to predhodnico tudi v Ribnico pljuskajo novi valovi pluralizma, ki bodo slej ko prej naplavili del kritične javnosti v rumenkastorjavo hišo in jo renovirali tudi duhovno.
Ni še dolgo tega, ko smo za njenimi zidovi s študenti razmišljali, da bi nad stvarmi delali silo, če bi jih hoteli gojiti le v čisti obliki. Ker tako razmišljajo naši bodoči razumniki, potem res ni razloga, da bi vas vse isto in drugače misleče ne povabil vsaj ob koncu tedna za rumeno rjavo zidovje na skupno partijo-taroka. Če bo pa padla vmes tudi kakšna čez partijo, oblast in državo, bo to znak pozornosti do gostitelja, ki je že legalno oznanil svoj boj za oblast.
V imenu organizacije Stane Hafnar
-	izposojamo preko 800 filmskih naslovov
-	izposojamo video player
-	presnemavamo v VHS sistemu
-	snemamo z video kamero (poroke, prireditve, rojstne dneve)
-	druge video usluge
ČIČEK AVGUST, KOLODVORSKA 1, RIBNICA Ta mesec priporočamo za ogled:
1.	Krvavi šport - karate
2.	Amerika prihajam - komedija
3.	Vrzi mamo iz vlaka - komedija
4.	Kratek stik II - komedija
5.	Principal - akcija
6.	Wall Street - akcija
7.	Slonček Dubbo - otroški
8.	Zmaj, mladi gospodar - karate
9.	Ne moreš mi kupiti ljubezni - komedija
Članstvo v video centru vam prinaša posebne ugodnosti! Odprto vsak dan razen nedelje od 9-11 in 17-19 ure.