32 
PODNEBNE RAZMERE V EVROPI IN SVETU V NOVEMBRU 2017 
Climate in the World and Europe in Novembru 2017 
Tanja Cegnar 
a kratko povzemamo podatke o podnebnih razmerah v novembru 2017 v svetu in Evropi, kot 
jih je objavil Evropski center za srednjeroč no napoved vremena v okviru projekta Copernicus – 
storitve na temo podnebnih sprememb. 
 
 
Slika 1. Odklon temperature novembra 2017 od novembrskega povpreč ja obdobja 1981–2010 (vir: Copernicus, 
ECMWF) 
Figure 1. Surface air temperature anomaly for November 2017 relative to the November average for the period 
1981–2010. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF Copernicus Climate Change Service). 
 
 
Slika 2. Odklon evropske povpreč ne meseč ne temperature od povpreč ja obdobja 1981–2010, novembrski odkloni 
so obarvani temneje (vir: Copernicus, ECMWF). 
Figure 2. Monthly European-mean surface air temperature anomalies relative to 1981–2010, from January 1979 to 
November 2017. The darker coloured bars denote the November values. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF 
Copernicus Climate Change Service). 
November 2017 je bil toplejši od povpreč ja obdobja 1981–2010 v vzhodni Evropi, hladnejši pa nad 
obsežnim območ jem zahodne Evrope. Na severu celine je bil na Svalbardu november, podobno kot 
oktober, več kot 6 °C toplejši od dolgoletnega povpreč ja. 
N

Agencija Republike Slovenije za okolje 
33 
Deli Arktič nega ocena so bili opazno toplejši od dolgoletnega povpreč ja, obseg ledu pa je bil 
podpovpreč en. Pomembno so dolgoletno povpreč je presegli na jugozahodu ZDA, v Mehiki, na Aljaski, 
na zahodu in daljnem vzhodu Rusije, na jugovzhodu Avstralije. V Tasmaniji je bil tokrat november 
najtoplejši odkar opravljajo meritve. 
Hladneje kot obič ajno je bilo v več jem delu Kanade in v več jem delu vzhodne Rusije. Za dolgoletnim 
povpreč jem so zaostajali tudi v več jem delu severne Afrike, delu Južne Amerike delu južne Afrike, v 
delu Avstralije ter na zahodu Antarktike. Več ina površine oceanov je bila toplejša kot v dolgoletnem 
povpreč ju, razmeroma hladno pa je bilo na vzhodu tropskega dela Tihega oceana, kjer se je nadaljeval 
razvoj pojava la niña. 
 
 
 
Slika 3. Tekoč e dvanajstmeseč no povpreč je odklona svetovne (zgoraj) in evropske (spodaj) temperature v 
primerjavi s povpreč jem obdobja 1981–2010. Temneje so obarvana povpreč ja za koledarsko leto (vir: Copernicus, 
ECMWF). 
Figure 3. Running twelve-month averages of global-mean and European-mean surface air temperature anomalies 
relative to 1981–2010, based on monthly values from January 1979 to November 2017. The darker coloured bars 
are the averages for each of the calendar years from 1979 to 2016. Source: ERA-Interim (Credit: ECMWF 
Copernicus Climate Change Service). 
November 2017 je nadaljeval obdobje neobič ajno visoke povpreč ne svetovne temperature, ki traja že 
od sredine leta 2015. November 2017 je bil: 
• 0,45 °C toplejši od novembrskega povpreč ja obdobja 1981–2010, 
• tretji najtoplejši november, 
• 0,16 °C hladnejši od najtoplejšega novembra, ki je bil leta 2016. 

Agencija Republike Slovenije za okolje 
34 
Ozonska luknja nad Antarktiko 
Ozonska luknja se je v letu 2017 razvila razmeroma pozno, a je tudi vztrajala dokaj dolgo, saj je bila v 
prvi polovici novembra oslabitev ozonske plasti nad južnim polom še vedno izrazita. Območ je z 
oslabljeno zašč itno ozonsko plastjo je bilo nad Antarktiko opazno tudi še ob koncu meseca.  
  
Slika 4. Odklon debeline zašč itne ozonske plasti nad Antarktiko 5. in 15. novembra 2017 v % od povpreč ja obdobja 
1978–1988 (vir: Environment and Climate Change Canada) 
Figure 4. Maps represent total ozone deviations in % from the average in the period 1978–1988 on 5 and 15 
November 2017 (Credit: Environment and Climate Change Canada) 
Na kratko poglejmo še primerjavo z razmerami v letu 2016. Na spodnji sliki je prikazan odklon debeline 
zašč itne ozonske plasti od povpreč ja obdobja 1978–1988 dne 25. novembra 2016 in 2017. Oslabitev 
zašč itne ozonske plasti je bila v letu 2016 zgodnejša in izrazitejša, a si je novembra zašč itna ozonska 
plast opomogla prej kot v letu 2017. 
  
Slika 5. Odklon debeline zašč itne ozonske plasti nad Antarktiko 25. novembra v letu 2016 (levo) in 2017 (desno) v 
% od povpreč ja obdobja 1978–1988 (vir: Environment and Climate Change Canada) 
Figure 5. Maps represent total ozone deviations in % from the average in the period 1978–1988 on 25 November 
in the year 2016 (left) and 2017 (right) (Credit: Environment and Climate Change Canada)