Poštnina plačana v gotovini.
STRV. 156.
V IJUBLLJANI, petek, 7. avgusta 1925.
Posamezna številka Din 1’—.
LETO II.
Izhaja vaak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po požd: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 052.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa.
Plamenim vprašanjem naj se priloži za odgovor.	o
Račun pri poštnem ček. uradu štev, ____________________________________
Napačen nazor.
V uvodniku »Slovenca« z dne 5. t. m. čitamo tudi sledeč stavek: »Slovenstvo »e je tekom tisočletja tako tesno zraslo s katolištvom, da je dejansko slovensko samo tisto, kar je katoliško. Vzemi Slovencu vero, pa si mu vzel dušo in ga obsodil na žalostno vegetiranje in pogin. Vsi naši veliki možje so bili in so še ( vsaj v bistvu katoliški. Kdor hoče slovenstvo zdravo, življenja in tekme sposobno, mora hoteti tudi katolištvo.«
Da je ta nazor docela zgrešen, ni treba dosti dokazovati. Ne bomo vendar pognali 25.000 prekmurskih Slovencev med Madžare, ker so protestanti. Menda vendar ni resnega človeka, ki bi dejal, da niso bili Slovenci naši veliki možje kot Trubar, Dalmatin in drugi, ker so bili v boju s katolištvom. In enako menda ne bo nihče trdil, da prestane biti Slovenec tisti, ki je brezkonfesio-Ualec. Ce bi obveljal »Slovenčev« nazor, potem bi pojem narodnosti v resnici lahko odpravili, ker zakaj poseben pojem o narodnosti, če je pa ta identičen z verstvom. Ne pomaga vse nič: narodnost ni odvisna od verske pripadnosti in tudi brezkonfesionalec ostane Slovenec,.
S« bolj napačen pa postane »Sloven-aator 1 ozirom na tezo, ki jo SLS
dostedno propagira, da je namreč samo ona edina prava predstaviteljica katoliške misli med Slovenci. Dosledno temu pa bi morali razširiti »Slovenčev« stavek in reči, da je samo tisti pravi Slovenec, ki je pristaš SLS. Ta trditev Pa je že celo napačna, ker bi na ta način takoj reducirali število Slovencev za polovico.
Uverjeni smo, da nam bodo pristaši SLS ugovarjali, češ da ni vzeti besede »Slovenca« tako dobesedno, temveč da ja hotel Slovenec s tem reči samo to, da je katoliška vera tako zelo vplivala v nravstvenem oziru na slovenski narod, da se noben Slovenec — in tudi ne breekonfesionalec — ne more oprostiti od ta morale in da je zato v svojem bi-vtvu katoliški.
Recimo, da je hotel tako reči »Slovenec«:. Pa tudi v tem slučaju je dedukcija »Slovenca« napačna.
Res je, da je vsakemu Slovencu Kristusova morala, ne katoliška, globoko zapisana v srce in da je slovenski narod globoko moralen narod. Toda kakšno zveeo ima naša politika s tem dejstvom? (M kdaj je bila ta taka, da bi sebe smela utemeljevati z moralnim čustvovanjem »aroda? In naše politične stranke? Ali je med njimi le ena, ki ni že neštetokrat prelomila naj višje moralne nauke? Vsa osnova na‘ših političnih strank leži v ■gltaciji nestrpnosti do političnega nasprotnika in zaradi stranke se oprošča dejanje. Tudi najboljši pristaš
^ “e moi;e reči, da bi bila SLS v tem pogledu kaj boljša. Dnevno doživljamo -celo kopo dokazov.
Kakor ni narodnost identična z versko pripadnostjo, tako ni politika isto ko 'era. Naloga politike je, da praktično fcboi|ŠA. ljudem zivljonjo, naloga vore ps i®. da vnese moralne zakone v življe-ui«. Čeprav se moreta včasih ta dva cilja medsebojno izpopolnjevati, vendar so za dnevno politiko odločilna vprašanja, ki ninta|0 z verstvom prav nobene zveze. Ravno glavno geslo SLS: zahteva po avtonomiji, nima z verstvom prav ničesar opraviti.
In zato se mora odločiti SLS za eno ali ea drugo alternativo. Ali je verska, ali pa vsenarodna politična stranka. Ce izločuje iz slovenske družine nekatolike,
Položaj vlade se utrjuje.
Beograd, 7. avgusta. Poslanski klubi so popolnoma utihnili. Politično življenje je v zastoju. Parlament se je razšel in pustil določeno situacijo. Vse sedanje razmere se bodo ustalile za časa počitnic. Imajo se izvršiti vsi oni posli, ki so potrebni za konsolidacijo režima.
Na jesen se bodo vršile volitve novega predsedništva skupščine, v katerem bodo radičevci zavzeli odgovarjajoča mesta. Prav tako se bo zboljšal položaj ra-dičevcev v vladi. Po nekaterih kombinacijah, ki izgledajo še preuranjene, bodo dobili radičevci še en portlelj.
Glavno dejstvo je to, da je vlada RR
sestavljena in je ona pričela s stvarnim delom ne samo v smislu svoje deklaracije, marveč tudi v smislu one politike, ki odgovarja duhu sporazuma. Do jeseni bo izvršena potrebna revizija političnega uradništva in popravljene bodo vse one hibe, ki jih je zagrešil prejšnji PP režim. V jeseni bo vlada pričela z daljnim političnim delom. Morda se bodo vršile še pred tem, kakor smo že poročali, v jeseni občinske volitve in bo v ta namen izdelan novi zakon o občinah. Vlada bo takoj pričela z delom na tem zakonu. Ni izključeno, da se skupščina sestane še pred 15. oktobrom.
Pred splošno stavko rudarjev v Bosni.
Sv. Navm pripade nam.
Beograd, 7. avgusta. Naš poslanik v Parizu g. Spalajkovič je poslal sinoči zunanjemu ministrstvu poročilo, da je včeraj dopoldne konferenca ambasadorjev donesla arbitrarni odlok v vprašanju Vermoša in Sv. Navma. S tem so končno urejene meje naše države proti Albaniji. Sklep je za obe strani zadovoljiv in je bil izvršen po predhodnem medsebojnem sporazumu. Samostan sv. Navma in ta-kozvani trikot Vermoš sta pripadla naši državi, Albanija pa je dobila Piškopejo južno od Sv. Nauma in rektifikacijo onega dela meje, ki še ni bila določena. Odlok morata sprejeti še naša in albanska vlada. G. Spalajkovič je o tem obvestil tudi Pašiča.
Sarajevo, 7. avgusta. Kriza v državnih rudnikih v Bosni in Hercegovini, ki je nastala nedavno radi odpovedi kolektivne pogodbe med delavci in direkcijo državnih rudarskih podjetij, zavzema vse večje dimenzije. V Zenici je bilo odpuščenih preko 1000 rudarjev, v Ljubiji 300, v Kreki po 30% delavcev. Odpuščanje se nadaljuje. Na vprašanje delavstva, katero točko kolektivne pogodbe namerava spremeniti, je direkcija drž. rudnikov odgovorila sledeče: Ukinile se bodo rodbinske doklade in premije ne-oženjenim delavcem, dalje doplačilo za nabavni prispevek in plačani dopusti. Draginjske doklade se bodo znižale od 200 na 150%. Ukinila se bo premija starim delavcem. Na ta način bodo plače znižane za 30%.
Direkcija drž. rudnikov opravičuje to redukcijo radi splošne gospodarske krize, težkih tržnih razmer in radi neugodnega finančnega stanja svojih podjetij. Med delavstvom vlada pravcata konster-
nacija. V vseh rudarskih centrih se vrše konference, na katerih se razpravlja o nameravani izpremembi kolektivne pogodbe. Vsi govorniki poudarjajo, da gre za organiziran napad rudarskih delodajalcev celega sveta, ki hočejo znižati mezde, pa se ne brigajo za katastrofalne posledice, ki utegnejo zadeti delavstvo. Resolucije, ki so bile sprejete na teh shodih naglašajo, da so ti pogoji, ki jih je postavila direkcija rudarskih podjetij, zelo težki in da jih delavstvo za nobeno ceno ne more sprejeti. V tem smislu so bile dane delavskim delegatom instruk-cije za pogajanja z direkcijo drž. rudnikov, ki se bodo vršila 17. in 18. t. m. V gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da bodo šli rudarji do skrajnosti v boj proti nameravanemu znižanju mezd. Kolektivna pogodba poteče koncem tega meseca, začetkom prihodnjega meseca pa je pričakovati stavke rudarjev v vseh bosanskih državnih rudnikih.
Grška se oborožuje.
Atene, 7. avgusta. Z merodajnega me- ' stavila najcenejšo ponudbo. Grčija na-sta doznavamo, da je grška vlada naročila veliko pošiljko pušk in municije. Puške so tipa Manlicher z malimi spremembami nekega grškega oficirja. Izdelala jih bo neka italijanska tvornica, ki je
merava organizirati tudi zračno floto. Dne 17. t. m. se bodo vršili veliki manevri grške vojske, katerim bo prisostvovala tudi francoska vojna komisija.
MALA ANTANTA IN GARANCIJSKI PAKT.
Beograd, 7. avgusta. »N. Freie Presse« prinaša neke informacije, po katerih se bo vršila konferenca zunanjih ministrov Male antante v vprašanju garancijskega pakta o priliki zasedanja Zveze narodov in sicer neposredno pred pričetkom skupščine. S kompetentne strani doznavamo, da v tem pogledu še ni nič storjenega in da nobena država Male antante ni sprožila tega vprašanja. Na stališču Male antante napram garancijskemu paktu se ni nič spremenilo.
PAŠIČEVO STANJE ZELO DOBRO.
Beograd, 7. avgusta. Predsednik radikalnega kluba Zivkovič je prejel iz Karlovih Vari brzojavko, da je Pašičevo stanje zelo dobro. Po poročilih uglednih radikalov bo Pašič kmalu okreval. Min. n. r. Voja Janjič je dobil iz Karlovih Vari posebno poročilo, da se g. Pašič počuti zelo dobro.
potem je kot nacionalna politična stranka nemogoča. Če se pa odloči za nacionalno politiko, potem se naj laizira in opusti sklicevanje na vero. Eno ali dru go! Oboje pa je samo slepomišenje, ne vredno velike stranke!
VELIKE SPREMEMBE V MOHAMEDANSKI DUHOVŠČINI.
Sarajevo, 7. avgusta. Dobro informirani krogi trdijo, da bodo te dni stavljeni
na razpoloženje vsi mohamedanski duhovniki - imami v Bosni, Hercegovini in Južni Srbiji. Vzpostavljeni bodo novi džemati, od katerih bo*vsak imel po 200 hiš. V vsakem džematu bo postavljenpo en imam, ki bo moral vložiti na ministrstvo prošnjo za sprejem. Imam bo dobil plačo z dokladami. Ta vest je v zvezi z novo politično situacijo.
IZPREMEMBE V ČRNI GORI.
Cetinje, 7. avgusta. Z ozirom na novo politično situacijo so se vršile v Črni gori spremembe uradniškega aparata. Prestavljeni so skoraj vsi srezki načelniki.
ZA POVRNITEV ŠKODE, KI SO JO STORILI ITALIJANI.
šnšak, 7. avgusta. Komisija za likvidacijo rekvizicijske škode v 4. reški coni, t j. v krajih, ki so pripadli Jugoslaviji, je pričela včeraj s svojim delom. Komisija biva v Zametu. Njeni člani so: dr. Krmpotič, ekspert prof. Brozovič in g. Mulač. Komisija bo delala dva meseca in je že prejela preko 500 prijav za povrnitev škode, ki znaša skupno 5 milijonov lir.
UKAZ 0 NOVIH VEL. ŽUPANIH NA
HRVATSKEM - PODPISAN.
Beograd, 7. avgusta. Povratek notranjega ministra Maksimoviča pričakujejo za danes dopoldne. Maksimovič nosi s seboj ukaz o velikih županih na Hrvat-skem, ki bo stopil takoj v veljavo.
ARBITRAŽA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO.
Dunaj, 7. avgusta. Politični korespondenčni urad poroča.: V letih 1919-20 je bilo sklenjenih med Avstrijo in Jugoslavijo več konvencij v svrho ureditve izmenjave blaga v smislu takratnega kompenzacijskega sistema. Pri izvedbi tega sporazuma so se med Avstrijo in Jugoslavijo pojavile diference, ki se z obeh strani niso dale premostiti. Radi tega sta se obe stranki sporazumeli, da izročita svoje zahteve arbitraži. Avstrija je zastopana v tej arbitraži po predsedniku vojaškega likvidacijskega urada dr. Brniku, Jugoslavijo pa zastopa dr. Milan Todorovič. Za predsednika je bil sporazumno imenovan ameriški poslanik na Dunaju dr. Albert Washbourne, znana juridična avtoriteta. Pri pogajanjih je bilo ugodeno nekaterim zahtevam Jugoslavije in nekaterim zahtevam Avstrije. Izvedba sporazuma bo na podlagi tega sklepa trajala še nekaj mesecev.
DIPLOMATI ODŠLI NA BLED.
Beograd, 7. avgusta. Mnogi člani diplomatskega kora so odpotovali na Bled. Tudi ostali diplomati bodo v kratkem odpotovali iz Beograda. Nemški poslanik Olhausen je nastopil dopust in bo na povratku v Beograd posetil Bled, da pozdravi kralja. Poljski poslanik Okenski je odpotoval na Bled.
ANGLEŠKA BANKA ZNIŽALA OBRESTNO MERO.
London, 7. avgusta. Angleška banka je znižala včeraj obrestno mero od 5 na 4.5%. Vest je prišla popolnoma nepričakovano in je povzročila na londonski borzi ogromno hausse v efektih. Na drugi strani bo ta korak angleške banke pri-: vedel do znižanja obrestne mere v privatnih bankah industrijskim podjetjem.
VETERINARJI BODO VPOKLICANI NA SLUŽBO V BOLNICAH.
Beograd, 7. avgusta. Ministrstvo vojne in mornarice je izdalo naredbo, da se vsi : vojni obvezanci, ki so dovršili veteriuar-| sko - medicinsko fakulteto, takoj po rek-: rutovanju dodelijo bolnicam, kjer bodo odslužili svoj določeni rok.
VPRAŠANJE DRŽAVNIH PODTAJNIKOV.
Beograd, 7. avgusta. Kralju je bil poslan v podpis samo ukaz o imenovanju Vlade Andriča za drž. podtajnika v ministrstvu agr. reforme. Vsa ostala vprašanja so še nerešena.
v*r>v :
Nesmisel logike.
Motto: Vsekakor ne določajo prvi sleherne smeri, temveč — zadnji.
Bjornstjerne Bjtirnson.
Razvoj naše notranje politike po šestih letih iskanja, medsebojnega sumničenja in nepretrganih obračunov je takšen, da nove smeri našega narodnega in državnega življenja ne določajo več prvi akterji izza dobe »fundiranja« države na temeljih »jugoslo-venskega««, intrasigentnega »unitarizma«, temveč tisti, ki so se — po velikih peripetijah mučeništva — dne 27. marca iskreno poklonili geniju našega naroda. Je to neomajna resnica in ni slučaj, da citiram besede velikega nordijskega pisatelja, kajti igra, ki ste jo s slovenskim ljudstvom doslej igrali njegovi glavni politični stranki, — klerikalna in mladinska, — je po vsebini j in konstrukciji zaslužila, da jo imenujemo: j »Nezmisel logike« ... V tem naslovu pa je .• zapopadena vsa tragika, ki jo preživlja slo- j vensko ljudstvo, ta dober in marljivi narod, , v prvih letih svoje narodne svobode.
•	5
* *
Leta 1918/1919 so bili klerikalci — z dr. ’ Korošcem na čelu — navdušeni »Jugoslo- S veni«. Guvernementalizem jim je zlezel v ! kosti, delali so načrte s hrvatskim klerika- I Uzmom (toda ženerozni Hrvati takrat niso i kričali: »Pustite Hrvatsko na miru!«), bri- j sali vsepovsod naziv slovenski ter ga name- j Jiovali z novo firmo, in g. Korošec je dajal j v Parizu izjave, iz katerih je vela krepka j sapa »jugcslovenskega« ultramontanizma. V j Ljubljani se je že izkazovala potreba avto- 1 nomnega zastopstva Slovenije, toda kleri- I kalci so se zadovoljili s takratno kooptacijo v Privremeno narodno predstavništvo in niti v sanjah niso mislili na to, da se vzpostavi ieželni zbor, četudi ne bi morda imel drugih poslov, kakor likvidacijo bivše krono-•vinske uprave.
Ko so srbske stranke videle gorečnost naših klerikalcev, se je njih mentaliteta izpre-menila. Do tistega trenutka so bile morda voljne, pristati na princip državnopravnih pogajanj: ustava bi se bila sprejela v ugodnejših okoliščinah in s pametno politiko Slovencev, naslonjeno na Hrvate, je bil mogoč ustavno-pravni aranžman, ki bi onemogočil genezo hrvatskega vprašanja. Le radi tega, ker sta se naivni Korošec in patološki Pri-bičevič znašla v prvih dnevih naše države na eni politični liniji, je vzcvetela romantika v hrvatskih pokrajinah, z njo pa odpor proti kleščam, ki sto; jih — v gotovem smislu besede — stiskala pri Savskem Marofu Korošec, pri Vinkovcih pa Pribičevič...
To je treba priklicati v spomin, da se vidi klerikalna logika: Sušnik se je v skupščini j žeriral kot branitelj »makedonske raje«, češ, j da ima kot narodni poslanec celokupnega j naroda od Triglava do Vardarja pravico, po- I
tegniti se za ondotno prebivalstvo. Občutljivi Srbi so takrat kričali, da so Južna Srbija klerikalcev ne tiče, kar je bilo z ozirom na njihovo stališče v ustavi zelo nelogično. Sedaj pa pravijo klerikalci, da Stjepan Radič nima pravice, govoriti v imenu slovenskih volilcev, pa čeprav je dobil pri zadnjih volitvah več glasov kakor mladini. Kje je tu logika? Ali g. Radič ne sme posnemati Suš-nikove poze v skupščini? ...
*
Popolnoma pa so se z logiko skregali naši mladini. Sfanatizirani derviši lažnivega »unitarizma« so v skupščini in v svoji politiki postavljali dogmo, da ima poslanec iz kra-gujevačkega volilnega okrožja glede Slovenije tehtnejšo besedo, nego njegov kolega, ki je bil izvoljen v mariborskem okrožju in obratno. Tako daleč je šla nezmiselna interpretacija »integralizma«, ker jim je tako velevala politika šenklavškega turna, ker je bilo to v interesu borbe s klerikalnim lint-verjem.
Medtem pa se je vršila v Sloveniji ogabna borba na cesti: nahujskane klerikalne io mladinske skupine so v javnem življenju ! bile očividno borbo za »katoliške« in »na- ! predne ideale«, dočim so si politični generali na tihem razdelili svoje interesne sfere ter i se radovali nad naraščujočo steklostjo v po- i litični borbi. Le tako je razumljivo, da se i klerikalni listi niso niti enkrat zagnali v ' anacionalno Trboveljsko premogokopno družbo. Ni nam znano, ali so dobili klerikalci za svojo tolerantnost kake nagrade v obliki cenenega premoga za svoja podjetja, ali »o morda dobivali kake nezaslužene »remune-racije«, dejstvo je, da so molčali v tistem vprašanju, ki je danes kardinalno vprašanje slovenske politike.
Ker je »Jutarnji list« v svoji kampanji, ki še ni končana, načel to vprašanje, je nastal krik v slovenskem političnem Izraelu, in najbolj čudno, naravnost frapantno je, da so se čez noč znašli v objemu na j večji dosedanji nasprotniki.
Huronsko vpitje v klerikalnem in mladinskem tisku je znamenje, da je »Jutamji list« zadel v črno. »Naročiti strani«, ki je v omenjenem listu propagirala sporazum med radikali in radičevci, so se samostojni demo- ; krati tako dolgo rogali, dokler se proroko- j vanje »naročite Strane« ni uresničilo. Tedaj so frčali iz vlade in so — verjeli... Če pra- : vijo Hrvati, da mora biti v Sloveniji »još bolje«, ima to svoj poseben namen. In klerikalci ter mladini se bodo že lahko v naj- ■ krajšem času prepričali, da kampanja hrvat- \ skega tiska proti njihovemu paralelnemu te- ! rorju ni navadna šala, namenjena zgolj pur- i gerju v Vlaški ulici, temveč da je bridka, a potrebna resnica.
Illrricus Vi*tor.
Dunajsko pismo.
ODPRAVA. VIZUMOV. — TUJSKI PROMET V NEVARNOSTI. - PREDELSKA
ŽELEZNICA.
Na Dunaju, 4. avgusta 1925.
Med Avstrijo in Nemčijo stopi v veljavo 12. t. m. pogodba, ki odpravlja vizume potnih listov. Zadošča pravilen potni list domače države za nemoteno poljubno prestopanje državne meje.
Ni treba praviti, da je ta pogodba velikanske važnosti za vse tiste, ki morajo često potovati v sosednjo državo. Sitnostij in stroškov ob nabavi vizumov je danes vsakdo do grla sit. — In tako kdo namerava nekam potovati »a zabavo, v morska kopališča, v gorske krajine itd., a mu neka država nudi vse to brez vizuma potnega lista, pa se gotovo odloči za potovanje v to državo, čeprav so bili njegovi nameni in načrti drugačni.
Časopisi poročajo, da se ie vrše pogajanja aa odpravo vizumov tudi med Češkoslovaško in Nemčijo in Avstrijo. Še več: da pridejo na vrsto tudi — Italija, Poljska in Švica. O Jugoslaviji ni glasu! — Ni dvoma, da imajo vsi ti glasovi nekaj zaslombe, čeprav jih skušajo marsikje zanikati ali vsaj omalovažiti. Tu treba velike pozornosti, da ne bomo jadikovali, ko bo prepozno, in bomo skušali po-, praviti škodo, ko so že drugi smetano posneli.
V »Narodnem Dnevniku« sem pred kratkim čital nekaj umestnih besed o teh vizumih. Podpisujem z obema rokama. — Res je, da imajo države od vizumov lepe dohodke, s katerimi marsikje več nego krijejo izdatke poslanstev in konzulatov. Ali ta fiskalni razlog ima le fiktivno veljavo. Ako odpadejo ti dohodki, ker so odpadli vizumi, ni s tem država še oškodovana za tiste vsote, kajti dobiti more po drugi strani bogato nadomestilo. — V državo pride toliko več tujcev, ki plačujejo železnici, pošti in brzojavu, trošijo po hotelih, gostilnah in kavarnah, pri čemur zaslužijo ljudstvo, občine in država. — Proti tem dohodkom so odpadle pristojbine za vizume zares ničeve! Samo slabo, otročje umevanje resničnega položaja se more trdoglavo oklepati dohodkov od vizumov.
Vizumi domačih potnih listov so s stvarnega stališča nesmiselni. Ako dobi državljan potni list kot nekako legitimacijo svoje osebe za vsak slučaj, kaj mu je treba še posebe vizuma za potovanje? Samo radi tega, da zopet in zopet plačuje državi? Torej davek za vsako potovanje? Tak davek je normalen, kajti potovanje največkrat ni luksus, ki ga je treba obdačiti. Ako je posredi trgovina, no, ali trgovec ne plačuje državi dovolj davščin, ali ne plačuje železnici, pošti in brzojavu, carinarnicam, pristojbine vsake vrste? Kaj bi delala država brez teh dohodkov?
Zdaj pa še nekaj! Država ima dohodkov za vizume potnih listov — tujih držav, in tujci plačajo! Koliko najivnosti! Ako plačujejo tujci naši državi, morajo naši državljani plačevati drugim državam vsaj toliko, ako ne več. Kje je tu kak dobiček za državno celoto?
Nikakega dvoma ni, da večja ali popolna svoboda potovanja sploh spravi na pot čez meje mnogo takih ljudij, ki bi sicer ostali doma. Ako pa imam na izbero, da grem v kraje, ki so mikavni, a mi ni treba sitnarije z vizumom, tedaj pojdem gotovo tjekaj in ne v države, kjer morem šele iskati in plačevati vizum potnega lista.
Pripovedoval sem že dovolj, kako je 11. pr. Italija privabila stotisoče turistov, gostov v svojih morskih kopališčih, ob svojih jezerih itd. — že samo s tem, da je znala organizo-vati reklamo, da je praktičneje izvedla izdajanje potnih vizumov potom raznih agencij in bank. Milijoni Italijanov žive od teh tuj-cev.
In zdaj vprašam: Kako bi bilo pa šele potem, ako za potovanje v Italijo sploh ne bo treba nikakega vizuma, — dočim bi se morali za potovanje v Jugoslavijo nastavljati pred konzulati? Odgovor ni težak. Le kdor bo moral, kdor bo v J. iskal dobiček za-se, pojde tje, — kdor pa pojde za zabavo trosit: ta pojde v Italijo.
Pazite torej, da ne boste zopet zadnji na vrsti v odpravljanju sitnarij s potnimi vizumi. Najbolje bi bilo: ako bi šli med prvimi! Vsi razlogi, ki se še navajajo proti odpravi vizumov (delavsko vprašanje, komunizem itd.), niso vredni piškavega oreha.
Pa še jedna nevarnost je, ki grozi Jugoslaviji, da ji odreže del severne Evrope, t. j., predelska železnica, o kateri sem že večkrat poročal. Seni danes morda edini publicist, ki sem mogel toliko povedati o tej železnici, ki se vleče v naši slovenski zgodovini že polnih 60 let. — Povedal sem tudi že večkrat, zakaj se Italija poganja za zgradbo te železnice. — Koncem letošnjega septembra poteče rok, ko se ima to vprašanje v Italiji definitivno re-šiti. V »Piccolu« od petka ste mogli čitati, kaj misli o tem znani tržaški prvak — Pi-tacco. Po izgradbi liške železnice Ogulin-Knin je pontafska železnica postala akutno, življensko vprašanje za del severne Italije. Nikdo ne more zameriti Italiji, da misli na svoje interese. Ali hoče Jugoslavija svoje interese zanemariti? To stori z napačno železniško politiko, z nepraktičnimi tarifi, s ca-rinarskimi in policajskimi sitnobami _ na mejah!	A. G.
PREGOVORI REVEŽEV.
Reveži vseh narodov imajo svoje pregovore ki pa v javnosti niso priljubljeni. Zakaj, pove'jasno njih neprikrita resnica. Par teh
pregovorov:
če revež naredi pregovor, potem »e ta ne bo razSiril.
Človek je preje rojen ko službujoči uradnik.
Politične vesti.
= Ne varajte! Mladinski tisk izmišlja vsak teden kako novo laž, samo da bi prepričal svoje bralce, kako da je konec sedanje vlade blizu in kako da bodo v najkrajšem času samostojni demokrati zopet na vladi. Tako govore enkrat o razkolu v Radičevi stranki, drugič se bodo zopet sprli radikali in radičevci in končno so iznašli tudi to, da govore ljudem, da ostane vse pri starem, kakor so tudi ostali veliki župani na sv&jih mestih. Vse te vesti so prazne izmišljotine, ki morejo spraviti ljudi samo v nesrečo. Zato z vsem poudarkom opozarjamo ljudi, da ne nasedejo tem vestem, ker bo njim samo v škodo. Z razkolom v Radičevi stranki ni nič. To so morali spoznati tako zajedničarji ko radičevski disidenti. Vsi po vrsti so doživeli neuspehe, kamor so se le pokazali in narod povsodi najodločnejše obsoja izdajalce Radiča. To ime jim namreč dosledno daje narod. Kako je mišljenje hrvatskega naroda, kaže najlepše dejstvo, da je »Sušački Novi List«, glasilo nad vse zavednih primorskih Hrvatov, ki so bili v Supilovi šoli, popolnoma prestopil na Radičevo stran. Kadar najbolj zavedni del hrvatskega naroda sprejema Radičevo politiko, tedaj je pač več ko smešno govoriti o razkolu v Radičevi stranki!
— Odnošaji med radikali in radičevci so najboljši in to je sijajno dokazala skupna večerja radikalnih in radičevskih poslancev. Vsi oni radikalni poslanci, ki so bili nekoč najbolj proti sporazumu — ko n. pr. Dra-govič — kakšne kombinacije je delal z njim samo »Slov. Narod« — so na tej večerji navdušeno pozdravljali sporazum in govorili napitnice St. Radiču. Velja si zapomniti, da sedanji radikalno-radičevski sporazum ni sklenjen za par mesecev, temveč je predviden za dolgo dobo in vsi radikalni in radičevski poslanci so dobili od vodstev strank nalogo, da v tem smislu obveste volilce. Sedanja vladna koalicija je tako trdna, kakor še ni bila nobena in zato si naj pristaši samostojne demokratske stranke ne delajo nobenih iluzij, ker bodo doživeli drugače silna razočaranja. Njih stranka je odigrala, za vselej odigrala in nobena tolažba ne pomaga in nobena iluzija.
= Zakaj niso premeščeni in odstavljeni že vsi samostojno-demokratslci uradniki?? Tudi na to vprašanje je treba odgovoriti vsled raznih špekulacij, ki se širijo tako z mladinske ko z drugih strani. Nova vlada hoče uvesti red in zakonitost, zato noče nobene uradniške persekucije. Uradnikov se ne bo sodilo z ozirom na njih prejšnje strankarske grehe, temveč po tem, kako bodo v bodoče vršili svojo dolžnost. Kdor bi se sedaj pregrešil proti zakonitosti, tega bo brezobzirno zadela vsa strogost zakona. Z nazorom dveh garnitur je za sedaj pospravljeno. To je načelno stališče vlade, s čemer pa seveda ni rečeno, da bodo ostali prav vsi vodilni uradniki na svojih mestih. Nekatere, toda malo-
številne izpremembe se bodo izvršile, ne bo
se pa hitelo, ker bi to škodovalo pomirje-nju prebivalstva, ki ga vlada hoče doseči.
= Demokratska stranka o sporazumu. — V proglasu Davidovičeve stranke se pravi o sporazumu radikalov in radičevcev sledeče: Ker se demokratska stranka pri presoji vseh vprašanj ozira predvsem na državne interese, mora tudi pogodbo med radikali in radičevci presojati predvsem po tem merilu. Čeprav mora način izvršenega sporazuma med radikali in radičevci zadeti v gotovem oziru hrvatsko čuvstvovanje, vendar ne more demokratska stranka lastiti sebi v tej stvari merodajnejšo besedo od predstaviteljev velike ve|ine Hrvatov, zlasti pa ne more iti skupno z onimi skupinami Hrvatov, ki bi, izkoriščajoč težaven položaj Hrvatsko selja-čke stranke v tem kočljivem vprašanju, ostale trdovratne ali bi se celo vrnile nazaj na ple^ mensko in državnopravno politiko. V sami činjenici, da sc hrvatsko vprašanje^ odstavlja z dnevnega reda kot posebno vprašanje, vidi demokratska stranka veliko pridobitev s stališča splošnih državnih interesov.« — Naj si »Slovenec« dvakrat prečita ta del demokratske resolucije in potem bo menda razumel tudi naše stališče in prenehal z demagogienim očitkom, da smo se svojemu stališču glede sporazuma izneverili. Kakor demokratska sj,ranka, tako smo tudi mi ostali zvesti sporazumu, toda ne domišljamo si, da bi veliko delo sporazuma moglo biti v idealni obliki doseženo čez noč. Toda z državnega stališča je sporazum pridobitev in le žal, da tega nočejo uvideti politiki SLS. Mogli bi si vzeti zgled na patriotizmu demokratske stranke.
=_ Čisto svojevrstno polemiko bi hotel vpeljati »Slovenec«. Ker čuti, da je treba na naša izvajanja vendar nekaj odgovoriti, si pomaga na ta način, da odgovarja vedno le na posamezne stavke — in sicer zvezne stavke — nikakor pa ne na bistvo izvajanj. Da je taka polemika zgrešila svoj cilj, je jasno, ker namen polemike je, da doprinese k raz-čjščenju pojmov, ne pa, da je povod za razne »kunštnostk.
= Franeosko-španski mirovni pogoji Ri-fancem se glase po »Matinu« sledeče:	1.
Abdelkrim prizna suvereniteto maroškega sultana Mulaja Jusufa, ki vrši samo versko oblast nad Marokanci. 2. Francoska in Španska priznata upravno avtonomijo Rifa. 3. Rifancem se dovoli, da imajo lastno policijo, toda organizirali bi to policijo Francozi. 4. Organizirali bi se dve coni Tevta in Melila, ki so prešli popolnoma pod Španijo. 5. Meje avtonomne rifanske države bi šle na zapadu paralelno z železnico Tanger—Fez, na jugu pa do reke Mergo in Lukosa. 6. Primorska cona, ki bi obsegala področje na Atlantskem oceanu, do črte Tanger—Fez, bi bila razdeljena med tangersko nevtralno in špansko cono in bila pod kontrolo Zveze narodov.
— Popolna izpraznitev Poruhrja. Razen mest Duisburg, Dusseldorf in Ruhrort, ki so bila zasedena od zaveznikov kot zalog za izpolnitev mirovne pogodbe, je bilo vse Po-ruhrje izpraznjeno. Sedaj pa je sklenila vele-
poslamška konferenca, da se izpraznijo tudi ta tri mesta. S tem je vse Poruhrje evakuirano.	•
= Štrajk ameriških premogokopnih delavcev je napovedan za 1. september. Končna odločitev o tem še ni padla. Ameriški listi ne verujejo prav v štrajk, ker znašajo zaloge premoga^ 8 milijonov ton in bi vsled tega morali računati rudarji z zelo dolgim strajkom.
POMAGAJTE NAŠIM V RUSKIM UJETNIŠTVU!
Kmalu bo sedem let minulo, kar je konec grozne svetovne vojn« in vendar naši ljudje ®?„ se<iaj stradajo in umirajo v ruskem ujetništvu. že ponovno smo opozorili javnost na neznosne razmere, ki vladajo med našimi ujetniki, zlasti onimi, ki se nahajajo v Har-bjnu. Mnogo jih je poročenih in imajo deeo. Iščejo dela, pa ga ne najdejo, kajti konkurence s kitajskimi delavci ne morejo vzdržati in ne dobijo zaslužka niti toliko, da bi preživljali sebe in svojo rodbino. Dejansko stradajo ter vsled pomanjkanja umirajo. Vsi koraki, ki jih je podvzel Oblastni odbor Rdečega križa v Ljubljani njim na pomoč, so ostali brezuspešni, Vse intervencije pri vseh mogočih oblastih so bile zaman.
Edini način rešitve je še ta, da sami zberemo potrebne vsote, s katerimi se pomore ubogim ujetnikom, da se vrnejo v domovino. Njihova pisma so pretresljiva in polna ob-uP.a- Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa zbira prispevke, ki se naj pošiljajo bodisi po P°šti, ali po poštni hranilnici na račun št. 11.862, ali pa naj se plačujejo v pisarni predsednika, Wolfova ulica št. 5. Čim se nabere zadostna vsota, jo odpošljemo gospodu francoskemu konzulu v Harbin, da oskrbi ekspedicijo naših ljudi v domovino.
Vsi oni, ki ste sami prebili grozote ujetništva, pomagajte in delajte propagando »a to zbirko! Vsi oni, ki ste izgubili svojce v ujetništvu, spomnite se muk Vaših otrok in bratov in pomagajte onim, kojim se Se pomn ga ti da!
DoDisi,
ZAGORJE OB SAVI.
Občutljivost najbolj državnotvorne stranke postaja že skrajno smešna. Njeni zvesti pristaši so se pritožili pri svojem tajništvu, da : toči trgovec, ki ima samo gostilno čez ulico, svojim gostom sladkega vinca tudi v lokalu, ter se ti celo z godbo zabavajo, kar pa je največ: njegovo sladko vince tudi žandarji radi pijejo. Ker je vsled tega brezdvomno grozi-j la državi nevarnost, je tajništvo čuvajoče i stranke napravilo ovadbo na pristojno oblast | in gostilničar je bil občutno kaznovan. Posre-
■ čilo pa se mu je dobiti dobesedni prepis 1 ovadbe, kateri roma sedaj na pristojno me-{ sto. 0 izidu bomo poročali. — Za časa Žerja-! vovega ministrovanja smo dobili na topli-i ški šoli novega upravitelja. Smo jako rado-j vedni, kake zasluge ima navedeni gospod kot
! član državnotvorne stranke za' državo. Ka-} kor se čuje, bodo dobili zaslužni možje pri , vladi RR odlikovanja. — V kratkem dobimo j v Zagorju še eno zalogo piva, ker baje je ’ konkurenca potrebna. Tudi je opaziti po pi-\ vu, ki ga ima v zalogi proti-državotvorec,
'i glavobol. Čistokrvni gostilničarji se bodo j baje držali gesla svoji k svojim, vsled česar
■ ne dobi pri njih noben komunist več pijače.
BLED.
Sezona na Bledu je postala nekoliko živahnejša, ker prihajajo ljudje od morja nazaj. V hotelu »Toplice« je mnogo odličnih gostov, med njimi: minister notranjih del g. Božo Maksimovič, ki je dospel v pondeljek na Bled, minister general Bodrero italijanski poslanik v Beogradu, ki ostane na Bledu celi mesec, španski poslanik Rafiel Fonss, rumunski konzul Mireevo Cristesco ter generalni konzul Stross iz Egipta z družino itd-Vsi ti gostje se izborno počutijo na Bledu, hvalijo lepoto Bleda in okolice ter prireditve in zabave, ki se jim nudijo in katere odgo-varjajo zahtevam odlične in razvajene inter-nacijonalne publike. Tako je tudi prireditev v lepi kavarni Toplice v nedeljo zvečer sijajno uspela. Bila je zbrana najelegantnejša 'družba, ki se je pri konkurenci najlepših nog, cvetličnega orakla, izbiranju najlepšega para, plesih, ter — least not least — pri llir-tanju izborno zabavala. Prvo darilo za najlepše noge je publika prisodila gospodični Joli Weil z Dunaja, drugo gospodični Nebri-gič iz Beograda, tretje gospej Lizi Meyer aa Ljubljane. Kot najlepši par sta bila z veliko večino izvoljena gospodična Ilelena Stross iz Aleksandrije ter eden naših elegantnih gardnih častnikov. Te prireditve v kavarni »Toplice« so centrum vsega družabnega živ; ljenja ter nadomeščajo vse delovanje, ki bi bilo sicer dolžnost zdraviliške komisije. Upamo, da se nam ^ ta^ način posrečilo tujski promet zopet oživeti in tudi našo si* cer tako kratko sezono nekoliko podaljšati-
Slov. Bistrica. V soboto 1. t. m. so vprizo-rili Celjski napredni akademiki v hotelu Beograd rusko igro »Ženitev«, ki je tako v moraličnem kot v gmotnem oziru dobro padla. Želeti bi le bilo, da se zabavni del p igrah ne zavleče pozno v no«,, oziroma do rane zore, kar zlasti sosedom, ki so potrebni počitka, ne prija preveč. Obrtna zadruga za slovenjebistriški okraj ima v nedeljo 9. t m ob 10. uri predpoldne v občinski hiši občni zbor, na katerem se bo obravnavala zlasti zadeva nemških društvenih pravil, ki so žalibog še do danes obstojala. — Naše mesto še do danes ni tako daleč napredovalo, da bi si omislilo slovenske ulične napise. Vzorci tozadevnih tablic leže že več mesecev zaprašeni v občinski pisarni in se je na zadnji občinski seji nabava z ozirom na to, da je posebni odbor imenovanje ulic ze sklenil/zopet urgirala. Nekateri odborniki a županom vred pa so bili mnenja, da b, večina meščanov ne zmogla stroškov za tablic«. No pa spimo naprej!
Dnevne vesti.
POSTNA. GOSPODIČNA.
V Banačkera Novem Selu je bila
nastavljena gospodična J- B. kot poštariea. Ope-tovano je tožila, da s svojo mesečno pntčo v znesku 1350 dinarjev ne more izhajati, ker mora s tern denarjem kriti manjše blagajniške primanjkljaje, ki da so neizogibni.
Pretekli teden je prišel nakrat višji poštni uradnik v Novo Selo, da pregleda poštno blagajno. Po pregledu je ugotovil, da manjka manjša vsota. Poštariea je nato prosila poštnega uradnika, da počaka s poročilom do drugega dne, da bo še enkrat pregledala vse račune, da najde napako. Revizor je ugodil njeni prošnji. Ko je prišel drugi dan k poštnemu uradu, je bil ta zaprt. Ko so vdrli s silo v urad, so našli poštarico — obešeno.
Tako se glasi neko časnikarsko poročilo, preko katerega bodo šli bralci mirno naprej, ker je pač življenje tako.
In vendar ni življenje tako, temveč le naše razmere, ko mora živeti državni nameščenec z mesečno plačo 1350 dinarjev.
Naj vsaj enkrat vsi tisti, ki so na vrhu življenja, preudarijo, kaj bi storili, če bi morali živeti le en mesec s to plačo. Naj bodo vsaj enkrat pošteni in jiaj rečejo, če je mogoče, s tem denarjem živeti. Koliko je poštaric, ki morajo s tem denarjem podpirati še svojo mater, koliko jih je med njimi, ki so bolne in ki morajo velik del svoje plače odšteti za zdravila.
In zakaj vse te revice ne bi smele niti en- j urednik
izkušenj glede pouka esperanta na nekaterih ženevskih osnovnih šolah pripravljen delati mi to, da skličejo državne oblasti mednarodno konferenco, ki naj prouči vprašanje pouka esperanta v šolah. — Prihodnji kongres se vrši v Edinburghu. Danes se ženevski kongres zaključi.
— Vseruski kongres pravoslavne cerkve. Prvega oktobra se vrši. v Moskvi vseruski kongres pravoslavne cerkve. Kongresa se udeleže tudi zastopniki raznih sekt.
— Promocija. Na graški univerzi je bil g. Roman Lesnika, sin nadučitelja pri Sv. Ani v Slovenskih goricah, promoviran za doktorja vsega zdravilstva.
— Palzilicirane lOOdinarske novianice. V Donji Stubici je konfiscirala policija falzifi-cirano stodinarsko novčanico. Podvzete so
— Smrt na ženitovanjskem po.oranju. Te
dni se je pripetila v Insbrucku žalostna nesreča. Ko se je pripeljal brzovlav ;e si »pila, — v namenu, da pride na ta način sigurneje do ugodnega sedeža — 421etna soproga nekega umirovljenega podpolkovrr ka na stopnico	še	vozečega	voza. Pri tem ji je spodrs-
| nilo	in	padla je	pod kolesa,	odkoder sj jo
- izvlekli	strašno razmesarjeno	in mrtvo. Kolesa	so	ji šla čez	desno bedro	in desno stran
prsi. Ko je izvedel za nesrečo njen soprog, j se je onesvestil. Zakonski par je bil p(ročen šele tri tedne ter se je nahajai na ženitovanjskem potovanju.
— Goljufije s potnimi listi. Te dni je are-tovala beograjska policija ravnatelja pisarne »Reklama«, Božka Radanoviča. — Pisarna »Reklama« se je bavila med drugim tudi s posredovanjem potnih listov za Ameriko. Zato sta se obrnila do nje dva siromašna Črnogorca. »Reklama« jima je odgovorila, da se
se mere, da se pride falzifikatorju na sled. j bodo dali potni listi preskrbeti ter jima po
krat imeti solnčnega dne za vse svoje pridno in vestno delo! Saj ni res, da smejo biti deležni sreče samo nekateri, saj ni res, da bi smeli samo nekateri biti na solncu, drugi pa večno v senci!
Malo več socialnega čustva vi, ki ste na vrhu, pa bo rešeno tudi — uradniško vprašanje in obvarovani bomo pred tem, da bi se še enkrat morali sramovati sličnega tragičnega dogodka, kakor je bil oni v Novem selu.
— Kralj se udeleži svečanosti v Zagrebu. Hrvatski listi poročajo, da so zaprosili zastopniki Hrvatskega Sokolskega Saveza na Bledu za avdijenco, da predlože prošnjo, da bi se kralj udeležil III. Hrvatskega vsesokoi-skega zleta. Listi trdijo, da se doznava, da je kralj pripravljen posetiti zlet in mesto Zagreb. Vlado bo zastopalo na zletu več ministrov. Tudi delegati vojske bodo posetili sokolske svečanosti.
— Bolezen Ljube Jovanoviča. Predsednik zakonodajnega odbora Ljuba Jovanovič je obolel na vročici. Po zdravniškem nasvetu mora ostati par dni v postelji.
—Ministri v Ljubljani. Včeraj dopoldne sta se pripeljala iz Beograda prosvetni minister dr. Velja Vukičevič in minister za izenačenje zakonov dr. Milan Srskič. Ob 11.40 sta nadaljevala ministra svojo vožnjo na Bled.
.	Uradnega lista. »Uradni liste za ljub-
ljansko in mariborsko oblast z dne 4. avgusta t. 1. objavlja poleg raznih uradnih razglasov: Odločbo o stopnjah tare, ki se odbijajo ob uvozu na inozemske proizvode; navodila, kako naj se vporablja predlog zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami; razpis v postopku za odgon živine čez carinsko črto na pašo in prezimovanje.
— Pravilnik o gostilnah in kavarnah. Minister financ in minister za notranje zadeve sta podpisala pravilnik o gostilnah, kavarnah in drugih lokalih, kjer se točijo alkoholne pijače. Pravilnik, ki vsebuje določila za točenje alkoholnih pijač, stopi v veljavo dne 10. avgusta.
— Poštni promet z Italijo. Minister pošte in brzojava je odredil, da se ima vršiti v bodoče izmenjava poštnih pošiljatev italijanske pošte in naše na Sušaku.
— Pobijanje tihotapljenja. V svrho uspešnejšega pobijanja tihotapljenja so ojačili s 1. avgustom vsi železniški komisarijati na glav-nih obmejnih postajah in križiščih svoje straže ter uvedli mnogo strožjo kontrolo. Osobito veliko pažnjo posvečajo prtljagi ljudi, ki se vračajo iz italijanskih letovišč.
— Tihotapljenje na Gornjem Jadranu zatrto. Z dobro informiranega mesta se poroča, da se je posrečilo po zaslugi naših carinskih organov in finančne pomorske kontrole, ki razpolaga s hitrim motornim čolnom, na Gornjem Jadranu tihotapljenje popolnoma zatreti.
— Prepovedana italijanska brošura. Notranji minister je prepovedal uvoz in razširje-vanje v Bologni izišle brošure »Passione Adriatica — Ricordi di Dalmazia«, katere avtor je Giulio Menini. Brošura je bila prepovedana, ker vsebuje netočnosti o Jugoslaviji ter žalitve države in naroda.
— Srednješolci in Hrvatski Sokol. Iz Beograda poročajo: Na seji ministrskega sveta je bil govor o III. Hrvatskem vsesokol-skem zletu, ki se vrši, kakor znano, v kratkem v Zagrel)u Ministrski svet je sklenil, da se dijakom srednjih šol zopet dovoli obiskovanje prireditev in telovadbe Hrvatskega Sokola.
— Mednarodna univerza ia politične znanosti. »Vossische Zeitung« poroča iz Ženeve, da se je bavila komisija Zveze narodov za duševno sodelovanje te dni na geji; — ki ji je predsedoval holandski eian prof, Le-rentz — z vprašanjem ustanovitve medna-rodnega vseučilišča. To vseučiligg6 bi vzgajalo diplomate, državnike, politične uradnike ,m, uCitelie političnih znanosti na visokih šo-
i ,. v0m’*'jn je končno sklenila, da poveri praktično izvedbo tega načrta nanovo ustanovljenemu pariškemu institutu.
—Kongres esperantistov. V ponedeljek je bil otvorjen v Ženevi XVII. kongres esperantistov, ki se ga je udeležilo približno 1000 oseb. Kongresu so prisostvovali zastopniki javnih oblasti in številno občinstvo. Otvorjen je bil s himno esperantistov./ Zastopnik ženevske mestne občine je izjavil, da je mestni občinski svet spričo ugodnih
Potvorjene 20dolarske novčanice. Gla som poročila ameriškega poslaništva v Beo- \ g;radu sta se pojavili v naši državi dve seri- j ji potvorjenih 20dolarskih novčanic.
— Prepoved učiteljskega tečaja v Sv. Lu- J ciji. Goriški podprefekt, Markiz Di Suni je j znan prijatelj slovanskega učiteljstva. To je | dokazal že opetovano. Sedaj je prepovedal j tradicionalni učiteljski tečaj pri Sv. Luciji j na Tolminskem, ki se je vršil redno vsako j leto od 1922 dalje. Sodelovali so pri tečaju ; kot predavatelji in debaterji priznani uče- { njaki in kulturni delavci, tako Slovenci, ka- \ kor Italijani. Značilno za kulturni pomen te- j ga tečaja je dejstvo, da ga je imenoval vitez : urednik »Piccola« Mario Nordio, ki je imel j
j lani tudi sam pred učiteljstvom lepo pre- S da vanje o časnikarstvu, »Universita estiva j di S. Lucija«. Tečaj je trajal vsako leto do 7 i dni. Letos pa ga je, kakor omenjeno, Markiz \ di Sumi prepovedal. Storil je to v sporaz- S umu s tolminskim šolskim nadzornikom ' Spazzapanom. Ta prepoved je hud udarec za : vse goriško, tržaško in istrsko učiteljstvo. j
— Zvišane cene kruhu v Trstu. Kakor j znano, so zvišali tržaški peki cene kruhu za j 40 cent. pri kg. Radi tega se je vršila v to- j rek na tržaški prefekturi konferenca. Sestan- j ka so se udeležili zastopniki oblasti, faši- s stovske stranke, delavskih zadrug in pekov- j ske obrti. Iz obširne razprave povzemamo, j da konzumenti s tem zvišanjem, kakor je j naravno niso zadovoljni. Delavske zadruge j so sklenile, da zvišajo ceno za 30 cent. pri ki- j logramu. To zvišanje smatrajo za primerno, i med tem ko je zvišanje, ki so ga sklenili pe- ! ki absolutno neupravičeno. Zastopnikom pe- j kov so bile stavljene sledeče zahteve: I. ce- j ne kruhu se ne smejo zvišati za več kol 30 j cent. pri kg. Pri sedanjem navadnem kru- i liu, naj se zvišajo le za 20 cent.; 2. izdeluje i naj se — za sedaj za poizkušnjo — poseben j kruh, ki pa mora biti zdrav, in ki naj se j prodaja za manj premožne po 2.20 lir kg. j Zastopnik pekov je izjavil, da ni nasproten ■ uvedbi cenejše vrste kruha. Nato je pojas- \ njeval razloge, ki so dovedli peke do tega, ; da so sklenili zvišati cene za 40 cent. pri kg. j Do sporazuma ni prišlo. Eden od zastojinikov ' oblasti je pozval končno peke, naj dobro pre- j mislijo, če ni njihova dolžnost, da anulirajo : svoj sklep glede zvišanja cen za 40 centczi- j mov, ki v sedanjem trenutku nikakor ni upravičeno, ter se zadovolje z zvišanjem za j 30 cent. pri kilogramu.	j
— Polet iz Pariza v Južno Ameriko. V pondeljek ob dveh popoldan sta odpotovala iz Pariza vojaška letalca stotnik Weiss in ser-žan Tourmvois v aeroplanu v Južno Ameri- : ko. Prva etapa poleta je proga Pariz-Lisa- i bona.	»	j
— Velik gozdni požar v Franciji. V bližini Thiersa je izbruhnil te dni požar; ki je uničil 600 ha gozda, neko graščino in neki sanatorij, last mesta Pariza. Samo škoda, ki jo je povzročil požar v sanatoriju, se ceni na
1.200.000 frankov. Gašenja se je udeležilo tudi 200 mož pionirjev. Domneva se, da je bil požar podtaknjen. Osumljen je neki 18-letni fant, ki so ga aretovali.
— Velik požar v Barkovljah. V torek zvečer je izbruhnil v tovarni mesnih konzerv »Alimentaire« v Barkovljah velik požar, ki je vpepelil mizarsko delavnico ter uničil kakih 200 kg zmrznjenega mesa in par «to ška-telj konzerv, škoda se ceni na približno
150.000 lir in je pokrita z zavarovalnino. Vzrok požara ni znan.	j
— Velik požar. Iz Bitolja poročajo: Te dni i je izbruhnil v Strugi požar, ki se je hitro f razširil ter vpepelil kljub vsemu trudu ga- ? silcev in vojaštva 6 hiš. Kako je nastal po- \ žar, še ni ugotovljeno.
— Požar v Splitu. V torek ponoči je iz- j bruhnil iz doslej neznanega vzroka na šjiort- ; nem prostoru »Hajduka« požar, ki je uničil j lesene tribune. Lastnika tribun sta bila > »Hajduk« in »Sokol«. Škoda znaša 120.000 j dinarjev.
— Rekord avtomobilskih nesreč v Londo- j
nu. Iz Londona poročajo dne 4. t. in.: V zad- : njih treh dneh se je pripetilo tu vsega skupaj 29 avtomobilskih nesreč, pri katerih je ' poginilo 9 oseb.	i
— Smrtna vožnja v gorečem avtomobilu, j Na državni cesti med Utrechtom in Arnhei- ; mom se je pripetila v torek avtomobilska ne- ; sreča, pri kateri sta pogoreli dve osebi. Dva
slala račun za stroške intervencije, takse, vizum itd. Ko sta poslala Črnogorca zahtevano svoto, sta dobila mesto »pašošev« brzojavko, da je izseljeniška kvota izčrpana, da pa se bodo dali potni listi kljub temu dobiti, ako pošljeta 40 tisoč dinarjev. Črnogorca pa nista bila tako zabita, kakor je mislil ravnatelj Radanovič. Pritožila sta se na ministrstvo socialne politike, ki je izročilo zadevo policiji. Božo Radanovič je bil obsojen na 4 mesece zapora in 10.000 dinarjev globe. Koliko ima famozna agencija »Reklama« takih prevar na vesti, ni ugotovljeno. — Ta slučaj je dokaz zato, kako umestna je namera notranjega ministrstva, ki hoče, kakor smo nedavno poročali, ukiniti vse podobne posredovalnice radi nesolidnega poslovanja.
— Aretacija ruskega kneza Amiloha. V Beogradu na Terazijah je imel bivši oficir Vranglove armade, kavkaški knez Amiloh restavracijo »Kavkaz«. Zgodovina te restavracije je podobna oni toliko in toliko drugih ruskih restavracij v Jugoslaviji. Otvorjena s pomočjo kredita je propadla, in njen lastnik je bil končno aretiran radi goljufije. Knez Amiloh je povabil te dni svoje številne upnike v neki drugi lokal. V ginljivem govoru jim je naznanil, da preneha • obratovati ter jim zagotovil, da dobi vsak od njih poleg » malenkosti«, ki jo ima od njega tirjati čez 3 dni tudi 50% obresti. V soboto je dal upnikom, mesto denarja zopet samo prazne obljube ter zvišal obljubljene obresti na 70%.
Upniki so se zadovoljni razšli, eden od njih mu je posodil pri tej priliki celo 300 Din v gotovini. Ko je določeni drugi termin zopet potekel, ne da bi bil zadostil knez Amiloh svojim obveznostim, je zmanjkalo nekaterim upnikom končno vendarle potrpljenja, naznanili so ga policiji, ki ga je aretirala ravno v trenutku, ko jo je mislil odkuriti iz Beograda.
— Dober lov. Zemunska policija je areto-vala že dolgo iskanega sleparja in tatu Miroslava Friderika Šandorja, bivšega trgovskega potnika. Iz Zagreba je prišel telegram, da je ukradel vdovi nekega advokata prstan vreden 20.000 Din. Lopov je imel prstan na roki. Delal se je silno nedolžnega. Trdil je, da ga popolnoma po nepotrebnem ženejo v Zagreb. Prstana ni ukradel, temveč podarila mu ga je vdova sama, ki se je v trgovskega potnika smrtno zaljubila. Ker mu je bita spričo ‘njenih 54 let mnogo prestara in pregrda, je ni maral. Odšel je iz Zagreba, prstan pa je vzel seboj za spomin. »Strašno mi je po- : čutljivi.
— Drzen roparski napad na cesti. V torek sta napadla v bližini sela Rača v Srbiji dva do zob oborožena roparja več s sejma se vračajočih kmetic, ki sta jih slekla do srajce. Prestrašene ženske so se skrile nato v grmovju in čakale toliko časa, da jih je rešila iz neprijetne situacije neka orožniška patrulja. Roparji so izginili brez sledu.
— Napačni Tom Mix. Te dni se je ponašal v nekem pariškem restavrantu neki mož na-pram gostom, da je slavni filmski »star« Tom Mix ter, da je prišel inkognito v Pariz, da obišče umetniško jazstavo. Ker so gostje dvomili, je izjavil, da se vrne v obleki cowboya. Zapustil je restavracijo ter se kmalu halo res vrnil oblečen kot eowboy. Nenadoma je med goste ustrelil, pri čemur je bil ubit eden od natakarjev. Začel se je za njim divji lov, katerega so se udeležili gostje in policija, in ki je končal s tem, da so divjaka prijeli ter ga identificirali z nekim delavcem, zaposlenim na razstavnem prostoru.
— Maščevanje župnikove ljubice. V cerkvi male vasi v provinci Caserta (Italija) se je odigrala te dni krvava tragedija. Neka osemnajstletna deklica je zaklala z velikim mesarskim nožem vaškega župnika medlem, ko je maševal. Kot motiv dejanja je navedla morilka, da jo je župnik, ki je bil znan dan Juan, zapeljal, pozneje pa pustil na cedilu. Deklica se je javila sama orožnikom. Prebivalstvo simpatizuje z morilko.
— Podrobnosti o trgovini z dekleti v Zagrebu. Najbolj obremenjene v škandalozni aferi so GOletna Neža Wenzel, doma tam nekje pri Celju, 401etna Antonija Muharič iz Zaprešiča in komaj 301etna Cilka Sladovič iz Sel Zagorskih ter Angela Ponikvar-Mikšič iz Češkoslovaške. Vse te ženske so imele v Zagrebu stanovanja, kamor so izvabljale žrtve kot »tete« »ženinov« in »posredovalk« dobrih služb. Zvodnice so dobivale od lastnikov javnih hiš za vsako žrtev po' 50 do 1000 Din. Večina deklet ni imela niti pojma, kam so prišle. Opazile so to šele, ko so jih prvič pripeljali v salon javne hiše. Vsak poizkus, da se reši dekle iz fatalne situacije je bil zaman. Lastnik javne hiše je zahteval povračilo stroškov za vožnjo, obleko itd., ki pa jih nobena od deklet ni mogla plačati. Tako so bile prisiljene ostati v javnih hišah. Večinoma so bila dekleta služkinje, šivilje, konto-ristinje, ena od njih pa je bila celo še šolska učenka. Neka 17 letna šivilja, čedna, simpatična prikazen, ki je bila že 8 dni v javni hiši, je padla pred detektiva, ki je prišel o zadevi poizvedovat ter mu objela kolena in ga prosila s solzami v očeh, da jo reši. Seveda se nahaja med prostitutkami tudi dosti žensk, ki so zapadle že davno grehu ter se počutijo pri tem prav dobro, toda več kot polovica je takih, ki so jih privlekli v javno hišo, kakor jagnje v klavnico. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je več deklet, ki so prišle proti svoji volji v javne hiše, okuženih z veneričnimi boleznimi.
— Tihotapska družba na Rakeku. Na Rakeku so aretirali 15 tihotapcev. Med njimi so tudi »boljši« ljudje. Pričakovati je senzacionalnih razkritij.
— Tristotrinajst tožb radi razžaljenja časti je bilo vloženih med sodnimi počitnicami pri beograjskem kazenskem sodišču I. instance. Zdi se, da je razgrela huda vročina možgane ljudi, da so postali na eni strani izredno neprevidni, na drugi pa izredno ob-
stala zoprna, ker ne more pozabiti mene in prstana,« je dejal.
— Zakonska drama na Dunaju. V lorek zvečer se je odigrala v XVI. okraju na Dunaju krvava rodbinska drama. Bivši avstro-ogrski nadporočnik Maks Schubert je ustrelil svojo bivšo soprogo ter obstrelil njeno mater. Schubert je ob izbruhu vojne maturiral, nakar je bil poklican k vojakom, kjer je avanziral za nadporočnika. Rot oficir se je seznanil s Pavlo Kalasch, ki jo je po prevratu poročil, dasi ni imel nobenega pravega poklica. Po poroki se je jel baviti s trgovskimi posli. Zakon je bil v začetku prav srečen. Toda Schubert za trgovino ni imel daru, in mlada zakonca sta prišla v materielne tež-koče, ki so povzročile končno med njima popoln prelom. Pavla je vložila tožbo na raz-poroko, in zakonca sta šla sporazumno narazen. Glede edinega otroka, ki sta ga imela, sta se dogovorila, da ga sme oče obiskati enkrat na teden. V zadnjem času je Schubertu njegova razporočena soproga to pravico kratila, hoteč se moža sčasoma popolnoma iznebiti, ker se je nameravala poročiti z drugim. V torek zvečer je prišlo radi tega med njima zopet enkrat do hudega prepira, ki je končal s tem, da je potegnil Schubert revolver ter oddal na gospo več strelov. Pavla_ Schubert se je zgrudila smrtno zadeta na tla. Njen bivši mož je hitel nato v drugo sobo, kjer je hotel ustreliti še samega sebe. Gospa Kalasch je čula detonacije ter prihitela iz kuhinje v sobo. Ko je videla, kaj se je zgodilo, je pograbila stol ter navalila na Schuberta ravno v trenotku, ko si je hotel pognati krogio v glavo. Schubert je obrnil samokres proti njej ter jo ustrelil v prsi, nakar je hotel zopet izvršiti samomor. Revolver je odpovedal in Schubert, misleč, da je i iztrelil že vse naboje, ga je vrgel od sebe ter j
— Domžale — trg. Prihodnjo nedeljo se bo na slovesen način praznovala proglasitev Domžal za trg. Povodom proglasitve bo v soboto zvečer obhod z godbo, bakljada in razsvetljava. Vse hiše bodo okrašene z zastavami. V nedeljo zjutraj bo budnica, ob pol devetih slovesen sprejem gostov na kolodvoru, ob devetih pa služba božja. Po maši bo zopet obhod po Domžalah. Povorka bo sestavljena tako-le: Trije konjeniki, ki otvorijo sprevod (levi jezdec Orel, srednji narodna noša, desni Sokol), zastave, narodne noše, šolska mladina, godba, gasilci, izobraževalno društvo, Sokol, narodne noše, Orel, disk, Orjuna, pevsko društvo, obrtna zadruga, obrtna šola, godba, narodne noše, dostojanstveniki, uraduištvo, župani iz okolice, domžalski občinski odbor, narod. Nato sledi slavnostna proglasitev Domžal za trg. Popoldne ob 2. uri se prične na vrtu Jos. Senice v Zgornjih Domžalah velika ljudska zabava. Vozi posebni vlak iz Ljubljane ob pol 15., iz Domžal nazaj ob 24. uri. Polovična vožnja na vseh vlakih kamniške železnice.
— »Glasbeni dom« v Domžalah. Domžalska godba si je za svoj dom, ki bo stal v bližini državne ceste in železniške proge, kupila primeren prostor. S kopanjem temelja so že pričeli. Poslopje bo še letos pod streho.
— Izobraževalno društvo »Bratstvo« Žiri
priredi v nedeljo 9. avgusta ob 3. popoldne pri Nacku v Račevi vrtno veselico s sledečim sporedom: 1. Pozdrav; 2. burka v dveh dejanjih »Trije tički«; 3. prosta zabava in ples. Vstopnina: L sedež 8 Din, II. sedež 5 Din, stojišče 3 Din. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši 23. avgusta 1925. K obilni udeležbi vabi Odbor izobraževalnega društva »Bratstvo«, Žiri, Slovenija.
kolesarja, ki sta se peljala za nekim avtomo- j pobegnil. Sostanovalci žrtev so hiteli za njim  a~~	rio rrr»™ 7ol/»r»o i tor rra c nnmnčin nn.snntnv nriifili in izročili
bilom sta nenadoma opazila, da gori zaloga bencina na avtomobilu. Skušala sta vehikel dohiteti, kar jima pa spričo velike brzine, s katero je vozil, ni bilo mogoče. Kmalu nato je nastala močna eksplozija, kateri je sledila kmalu druga. Avtomobil je bil takoj v plamenih in potniki niso imeli več časa, da bi ga bili zapustili. Oba potnika sta zgorela.
— Ivačaki postajajo aktivnejši. Iz Tetova poročajo: Kačaki so se pričeli zopet precej aktivno udejstvovati. Te dni je pričakovala tolpa kačakov v bližini Galičnika na cesti potnike, da bi jih oplenila. Ker potnikov ni bilo, so napadli kačaki pastirje. Slekli so jih do golega, nakar so jih prepodili. Oropani pastirji od strahu niso niti opazili, v kateri smeri so se kačaki izgubili, ki so vzeli seboj poleg obleke pastirjev 8 konje in 2 mezga.
ter ga s pomočjo pasantov prijeli in izročili j policiji. Ko je prišla na lice mesta komiaija, ; je bila gospa Schubert že mrtva, dočim po-j škodba gospe Kalasch ni težka, i — Truplo umorjene ženske v vreči. In ! Stendala poročajo: V torek zjutraj je bilo 5 najdeno nedaleč od tukajšnje sladkorne to-■ varne truplo 201etne ženske, zavezano v sta-! ro vrečo. Truplo je bilo popolnoma golo. ! Lasje so bili razvezani, usta je imela mrtva ženska zamašena z velikim žepnim robcem. Poizvedbe »o ugotovile, da je bila ženska ; pred umorom v bližnji v vrtni lopi posiljena.
• Morilcu so na sledu. Domneva se, da je identičen z nekim artistom, ki ga je videl ob I kritičnem času neki delavec peljati se mimo ; sladkorne tovarne z vrečo na hrbtu na bi-! ciklju. Umorjenka je bila njegova koleginja.
Ljubljana.
— Roparski napad. Predvčerajšnjim ob 19. je bil iz%ršen na Dolenjski cesti med La-verco in Ljubljano roparski napad na zasebnico Jerico Delenardo, ki se je peljala na kolesu proti Ljubljani. Pod Debelim hribom sta jo ustavila dva neznana moška. Ko je stopila s kolesa, sta zahtevala, da jima izroči denar. Ko je izvlekla Delenardova listnico, jo je udaril eden od roparjev po roki, da ji je padla listnica na tla. Lopov jo je pobral, si prilastil denar, prazno listnico pa vrnil lastnici. Plen ni bil velik, v listnici se je nahajalo samo 30—40 Din, tem večji pa je bil strah, ki ga je Jerica prestala.
1— Možu je ušla. Kurjač Matija Bela	je
prijavil policiji, da mu je pobegnila dne	5.
t. m. z doma njegova žena Pepica.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKI VELESEJEM.
Zadnji eas je, da se še ostale tvrdke prijavijo k udeležbi letošnjega velesejma od 29. avgusta do 8. septembra. Prijavljenim tvrdkam ge je prostor že dodelil. Na razpolago je reflektantom še nekaj kvadratnih metrov prostora samo v G in F paviljonu, medtem, ko so paviljoni E, H, I, K, L že zasedeni. Polpokritega prostora je še nekaj na razpolago in na prostem dovolj.
Prostor se dodeljuje po vrstnem redu dohoda prijavnice. Rezervira se prostore samo *a podlagi prijavnice in se samo na dopise me more ozirati.
Kupcev je že danes prijavljenih veliko število is v»eh krajev, zlasti iz tuzemstva in iz Italije in imo prepričani, da nam bo letošnji veleaejem prikazal sliko oživljajočega »e narodnega gospodarstva.
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 6. avgusta 1925.
Vredno««: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 75, bi. 80; loter. 2'A% drž. renta m vojno škodo bi. 295; Celjska posojilniea d. d., Celje, den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, blago 258; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 101; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 811, bi. 818; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 65, bi. 67; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. 127; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 335, bi. 342; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, bi. 108; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 43-2% zastavni listi Kranjske dež. banke den. 25; VA% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 24.
Blago: Les: Deske, 18, 24, 36 mm, paralel., monte, očeljene, fco meja 3 vag., den. 583, bi. 583; remeljni, 75/48, 75/36, 48/48, monte, vezani, pričeljeni, fco meja 2 vag., den. 583, bi. 68S; bukovo oglje, la, fco meja bi. 82. —
Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, par. Ljubljana bi. 310; pšenica bosanska, par. Ljubljana bi. 270; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; koruza slavonska, par. Ljubljana 1 vag., den. 220, bi. 220; oves slavonski, par. Ljubljana 1 vag., den. 220, bi. 220; laneno seme, fco Ljubljana den. 450; fižol različne vrste, b/n, fco Ljubljana den. 150, bi. 180.
BORZE.
— Zagreb, dne 6. avgusta. Devize: Amsterdam 2225—2245, Dunaj 781—791, Budimpešta 0.078—0.079, Bukarešta (zaključek) 29. Italija izplačilo 201.4—203.8, ček 201.53 do 203.95, London izplačilo 270.27—272.27, New-york ček 55.42—56.02, Pariz 258—263, Praga 164.86—166.86, Barcelona 790—800, Švica 1081—1089; valute: avstrijski šilingi 780.
Curih, dne 6. avgusta. Beograd 9.275, Berlin 1.226, Newyork —, London 25.015, Pariz 24.20, Milan 18.73, Praga 15.275, Budimpešta 0.0072.45, Bukarešta 2.65, Varšava 96.50, Dunaj 72.475, Sofija 3.75.
X Dobave. Pri intendantskem slagalištu v Ljubljani posluje posebna komisija, ki kupuje seno in slamo direktno od proizvajalcev. Potrebuje se 350.000 kg sena in 160.000 kg slame. — Komanda III. armijske oblasti v Skoplju sprejema ponudbe za dobavo plaht za pokrivanje vagonov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta t. I. ponudbe glede dobave mecesno-vega lesa. — Dne 20. avgusta t. 1. se bo v pisarni artilerijske radionice v Ljubljani sklenila direktna pogodba za dobavo 120 koma- i dov svetiljk. — Vršile se bodo dne 26. avgusta t. 1. naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede i dobave okroglega železa; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raz- | nega materiala (krtače, kamena soda, platno, | cunje, sukanec, smirkov papir, klej, terpentin itd.) ^ pri direkciji državnih železnic v Sa- ; rajevu glede dobave zakoval za kotle. — j Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so i v pisarni zbornice za trgovino, obrt in indu- i strijo v Ljubljani interesentom na vpogled. j
X Se*nam velesejmov in razstav. Seznam j velesejmov in- razstav, ki se bodo vršile še j letos v vseh evropskih in izvenevropskih dr- !
žavah je izdala Mednarodna trgovska zbornica in je interesentom v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
Med tem sem postal zelo nestrpen in nervozen, ker se mi je zdelo šepetanje Plive-liča s civilistom sumljivo. Zato je bilo moje prvo vprašanje, ko ge je vrnil z voznim listkom: »Kdo sta gospoda, s katerima ste govorili?«
»Eden je banov tajnik, drugi pa zagrebški policijski prefekt.«
»Tako, — in kaj ste govorili z njima?«
»Zanimala sta se, ali se peljete na Dunaj ali v Budimpešto.«
»In kaj ste jima odgovorili?«
»Dejal sem, da se peljete v Budimpešto.«
_ Takoj mi je bilo jasno, kaj je ban hotel. Cesar Franc Jožef je bil v Budimpešti, kjer je konferiral z različnimi političnimi voditelji. Ako bi se peljal ministerialni svetnik Berger-Waldenegg najpreje na Dunaj, potem bi imel ban čas, da stopi v stike z zunanjim ministrom, ki je bil seveda tudi pri cesarju v Budimpešti. Ako pa se pelje ministerialni svetnik naravnost na Ogrsko, potem ban ne sme izgubljati časa.
Kljub temu sem ostal hladnokrven. V kupeju sem si prižgal smodko. Ko se je ustavil vlak za par minut v Kaposvaru, sem šel na peron ter izpil kozarec piva. Ko sem šel pri tem skozi koridor vagona, sem videl v tretjem kupeju bana in policijskega predsednika, ki sta gledala pozorno na peron.
»Strasnov, Strasnov,« sem si mislil, »nekaj se ne vjenia, stvar vendar ne gre tako glad- ; ko, kakor sem domneval. Toda, počakajte! !
Ko pridem na budimpeštanski kolodvor, iz- j ginem kakor kafra in zagrebški policijski ! predsednik s tajnikom hrvatskega bana naj | iščeta ministeriahiega svetnika Berger-Wal- | denegga, kjer hočeta.«
Okrog osmih zvečer — bilo je meseca no- i vembra in temno kot v rogu — smo se pri- : peljali v Budimpešto. Izstopil sem na na- ’ pačni strani in tekel preko tračnic. Pred kolodvorsko garderobo je stal detektiv. Na
vsak način je bil novinec, ker me ni pognal. V garderobi sem oddal svojo ročno torbico, v kateri sem imel obleko. Aktovko, v kateri sem imel shranjeno izjavo dr. Franka, sem obdržal.
Nepričakovani konec zagrebškega izleta.
Ravno pri izhodu iz kolodvora sem naletel na policijskega svetnika Markoviča, ki je imel takrat na zahodnem kolodvoru stalno službo. Markovič, ki me je jako dobro pognal, m eje pozdravil z besedami: »O, pri-jatelj Strasnov, odkod pa?«
»Iz Zagreba, kakor vidite, gospod policijski svetnik.«
»Ali ste napravili dobre kupčije ‘iz
»Ne, tega ne morem trditi. To pot nisem bil po opravkih doli. Toda nimam dosti
casa.«
Poklical sem izvoščeka ter se peljal v Ofen v pisarno šefa tiskovnega urada. Vedel sem, da dela Komel pl. Abranyi v politično razburkanih časih pozno v noč. Razen tega se mi je zdelo, da je najbolje, da se iznebim važnega dokumenta kakor hitro mogoče, zakaj dejstvo, da mi je bil policijski predsednik vedno za petami, me je jako vznemirjalo. Abranyi me je sprejel z napeto pozornostjo in veseljem.
»Hvala Bogu, da si se vrnil zdrav. Toda, ali si uspel ali ne?«
»Uspel sem,« sem rekel veselo ter vzel izjavo dr. Franka iz svoje aktovke. Abranyi je prečital v naglici maloštevilne, toda vsebine polne vrstice ter dejal:
»Prijatelj, dobro si napravil, zato dobiš poljub.«
Objel me je ter me poljubil na lice.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
Harmoniko
prodam, 4 vrstno, trojno oglašeno, še novo, firme Lubas, in je prav finega, izbornega glasu. — Cesta v Rožno dolino štev 34, pri Štefanu, Ljubljana.
(52)
V okloonjaku okoli sveta.
Spisal Robert KrafL
>ie že prav, je že prav!«
Vstavljanje klina prepusti obema monterjema, Adam stoji le poleg in ju gleda — a kako stoji in kako gleda!
Izsušeni možiček stoji tu tako zamišljen — videti je, kakor, da je zrasel, a sključen je vseeno — kako se mu svetijo modre oži — in ta gubasti obraz s špi-často brado — in ta ozek, velik nos, v katerega neprenehoma baše tobak — Georg misli, da vidi karakteristično glavo, ki jo je imel Friderik Veliki!
»Gotovo!«
»No, pa odjadrajmo.«
Iluzija izgine, le železni šofer je še vedno slabotni možiček.
Minilo je tako deset minut, kulana seveda ni več videti. Georg mora paziti na sled.
»Koliko konjskih sil?« vpraša Adam, ko vozi s stotimi.
»Tristo do petsto, če bo šlo.«
»Ne, to je nekoliko preveč, tedaj se zruši vsa stopa.c
Georg je precenjeval svoje oko. Ce vozi avto dvesto kilometrov, komaj razloči sled na tleh, pri večji hitrosti ne vidi sploh nič. Dvesto kilometrov zadostuje, kulana bodo kmalu zopet zagledali.
Pozvan od Adama, razlaga Georg vse mogočnosti, katerim je Leonor izpostavljena.
Kulan je dobil slučajno strel v tilnik. Ta strel uporabljajo v Ameriki umetni strelci, če hočejo kako žival, zlasti divje konje, vjeti žive. Kroglja mora oplaziti vratna vretenca na gotovi točki. Tako zadeta žival se zgrudi takoj kot mrtva, v resnici pa je le otrpla. Neke vrste mrtvoud je to. Je to prav tako, kakor delajo indijski in egiptovski fakirji, ki z gotovim prijemom za tilnik napravijo ljudi in živali otrple. Tudi na glavi je baje taka točka ki s pritiskom nanjo preneha delovanje možganov.
Lovci dobro vedo, da morajo tako zadeto žival hitro zvezati, ker. si hitro in kar nenadoma opomore. Mala rana ii nič ne škoduje.
Sicer Leononn položaj m tako grozen. Gotovo ne
bo skočila preje dol, dokler ne bo kulan že utrujen. Orožja najbrže nima pri sebi, razen žepnega noža, pa saj ga tudi uporabila ne bi; bilo bi potem vseeno, če kar direktno dol skoči.
Kulan sicer grize jezdeca, a v polnem diru tega ne more; če se pa vstavi, potem skoči Leonor dol. Prav gotovo bo žrebec poiskal svojo čredo, ki se je morda že združila in čaka na svojega gospodarja. Če bi seveda prišla med to čredo, tedaj bi pač bila Leonor v nevarnosti, da jo živali neusmiljeno zgrizejo. Zopet pa bi se bojazljive kobile bale žrebca s tujim bremenom in bi bežale pred njim.
»Kulan je pač zelo hiter, zdrži pa te'hitrosti ne dolgo, strah ga bo utrudil še bolj — čez eno uro bomo sigurno vedeli, kaj je z Leonor, če je ne najdemo že preje.«
Tako mine zopet deset minut — za može v avtomobilu so večnost. Sled drži naravnost proti severu.
Kulana še ne vidijo, tudi deklice ne in nikogar drugega.
Georg, ki je sklonjen skozi sprednje okno, zapove nenadoma, da vstavijo, potem izstopi in preišče tla.
Najhujše, kar se je moglo, se je zgodilo. Vse polno sledov je na tleh in če se je žrebec tu združil s čredo ali ne — zasledovanja je tu konec. Zakaj čreda ni ostala skupaj, razkropila se je zopet na vse strani. In katera žival ima Leonor na hrbtu? Tega tudi Georg ne more vedeti. V mehkem pesku bi bil to še morda določil — morda! — a tu v travi je to nemogoče.
Obupana se oba spogledata. Da, potrebujeta dober nasvet. Ne preostane drugega, kot voziti v velikih lokih
in iskati Leonor ter upati na slučaj — edini med sto-tisoči.
Napravimo kratko. Ob štirih so začeli na ta način preiskovati stepo. Kulana niso videli nobenega več. Ob osmih se je stemnilo. Tedaj je deloval elektriški žaromet in sicer ne le spredaj, postavili so ga v oklopni stolp, ki so ga brzo sestavili, in ko so žaromet vrtili je razsvetljeval velik krog. Od časa do časa je zatulil sicer majhen rog kot velikanska pozavna in potem so se vstavili in poslušali v temno stepo. Vse zaman! Noben človeški glas ni odgovoril!
Georg stoji pri krmilu, njegovih misli nočemo in ne moremo opisati.
Tedaj zasliši za sabo tiho jokanje. Ko se obrue, zagleda Adama, ki čepi v kotu, zeleni robec drži pred
obrazom in joka kot otrok.	S
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
m do M besed Din 3’—, vsaka na daljna besed« M par.
Oglase
(M liste naše kraljevine spre-po originalni ceni. Biro »Bella«*«. Beograd, Knei Mihajlova ulica 11, telefon 2639.
Trgovski lokali
moderno urejeni, v novi zgradbi v Ljubljani, na prometni eesti blizu davnega kolodvora se oddajo v naje«. Naslov v upravi n»ta-
Službo i&e
»laS&fieraki delavec, bodisi v kakem hotel«, bodisi v slaščičarni. Po-audba na upravo lista pod Hfro »SlaSčičarc.
Upokojenec
bivfii skladiščnik, zmožen več jezikov in* pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, in-‘idsant ali kaj sličnega, — Zahteve alzke. — Ponudbe na upravo lista pod »Vesten«.
Fižol za kuho
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
otroške majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravate, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nalnlCJa cena na veliko ln malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
meiane vrste kg . . . čiste vrat« kg ... .
prodaja-iever & Komp., Ljubljana.
Din 1-75 Din 2'25
r
Trgovski uradnik
perfekten knjigovodja in korespon-tfent, e dolgoletno prakso, išče primernega meata pri večjem podjetju. — Ponudbe na upravo liata pod »Dobra moč«.
Službo blagajničarke
lile gospodična, vešča tudi vseh pisarniških del. — Ponudb« prosi M opravo lista pod »Blagajničarka«.
Kurja očesa
Inštrukcije
iz vseh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec. Čas |n> dogovoru. Nastop takoj. Ponudbe pod označbo: »Siguren uspeh«- na upravo lista.
KaUilal »n«k
SUmBM« v hkanak «11 drogerijah n««-■Mt I* Horaie* ta gUmeg« •llsdiH«.
B. gum lilaraar, M.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
iaunk*
Orltaner, Ph8nix in Adler t«r posamezne dele z« koles« ln stroje, pneumatlke, Igle Lamerr. Ljubljana, bu» Prešernovega spomenika. Pouk v vesenju Je brezplačen.
Na veliko 1	N«	malol
K SEZIJIi
Brusila za Rose znamke MSwatynw Iz najboljšega brusnega materijala ponuja v preprodajo:
FRANC SWATY
tovarna umetnih brusnih in ostrilnih kamnov Maribor, Jugoslavija.
modni salon MINKA HO M V AT, Ejufelje***«*
STARI TBO STB V. 21 X ima vedno v zalogi najnovejše damske In dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi , )	Popravila	se	sprejemajo.
MtMiiHnm m*.** *
tiborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do btfedao tajnega razvoja in vzbudi v cveta mnogo Intenzhrnejio nlanso barve. Cena zavojCku Din 3*—.	Razpošilja	društvo:
»VRTNARSKA SOLAM V KRANJU.
Stalna zaloga: Herzmanakj, K or sika. Adria, Bajc, UrbanIS. Kanc.