LISTEK. Junakinja. . (Za ,,Slov. Goapodarja" napisal Al. S.). (Konefc.) Drugo bruao pade s streie, slišijo se obupni vzkliki: ,,Obe sta mrtvi, Bog jima daj veSni pokoj!" T,oda glej, v sredi ognja in dima se prikaže prl vratih Genovela z ožganimi lasmi, vsa poČrnjena, do oaemoglosti utrujena, da se je komaj še pokonou držala. V svojib. trepetajočih rokah. drži jua videz mrtvo truplo. ,,Vzemite, vzemite! Ona ni mrtva!" zaklice z zadnjo skrajno močjo in se zgrudi nezavestna. * * * Na cesti proti vasi je slišati voz v naglem teku, Vlpko je, v sosedajem kraju je dobil žalostao novico, da gori njegova hiša. ,,Mati, mati!" zavpil je v silnem strahu. nNe bi mogel dalje živeti, 6e rni Vi umrjete!11 Priganjal je koaja, kakor še nikdar v življenju, pot se mu zdi brez koaca. SlednjiČ, slednjiČ je vendar doma. Ne vidi kadečega se pogorišča na mestu, kjer je še danes zjutraj stala njegova hiša. ,,Kje Imate mater?" je bilo njegovo edino vprašanje. Pokažejo mu prostor, kamor so jo položili, tamkaj najde obe, reSiteljico in rešeako. Mati je prišla zopet k zavesti in mu pokaže na poleg ležečo deklico: nTo je angelj, Vinko, ki me je rešil!" ,,'Genovefa, Bog ti plačaj!" zakliče Vinko in solze mu porosijo oči. Poda mu močao opeSeno roko In se nasmeline kljub hudim bolečinam. ,,Veselje mi je zadostno placilo!" zašepeče komaj slišno. * Jesen je nastopila, ko so dogotovili novo hišo. Dugni pastir je blagoslovil vse prostore ia stara mati je bila prva, ki se je v njej naselila, NajlepŠo In najprijaznejšo sobico ji je sin odkazaL Nekaj ur pozneje jo šel Vinko od doma v prazniSni obleki, dasi je bil delavnik. Resaega obraza je stopal proti majhni hišici ob koncu vasi. V nizki, pa saažpi sobici je sedel v aasloajaču starček bledega, skoro prozornega lica. Skozi okence, ki je omogocilo pogled v kuhiajo, je bilo videti mlado deklico, ki je stala ob ognjišču in pripravljala priprosto kosilo. Bila fe Geaovefa. Rane so se ji zacelile, avsled prestanih bolečin ji je lice obledelo in nekoliko upadlo. Moeao se zaSudi, ko zagleda postavnega obiskovalca, Ta se vsede k starčku in mu brez ovinkov razodene svoj aameri. »Tkavčev Franc", začne Vinko, ,,z neko prošnjo seru prišel k Vam. Morebiti jo ugaaete, morebiti tudi ne! Veste, kaj želim od Vas? Veste kaj želim odVas? Nič manj ko Vašo hčerko! Diajte mi svojo Genovefo za žeao! Cislal sem jo od nekdaj, toda od dneva, ko je z nevarnostjo svojega življeaja rešila mojo mater gotove in strašne smrti, mi je za materjo najljubše bitje na svetu!" StarCek se trese od ganjenja in molci. Vinko si napa2no razlaga njegov molk. ,,Seveda, Vi pridete tudi ž njo in dobro se Vam bo godilo pri nas, ne bom delal razlocka med Vami in mojo materjo!" Genovela med tem aeopažeao vstopf, njea obraz je še bledejSi, iz njenih oci odseva posebaa miloba. »Dovoli mi, VTnko", izpregovori deklica, ,,da ti sežem v besedo In odgovorim uamesto očeta! Tvoja poaudba je za-me zelo častaa, in 6e bi se mislila oraožiti, bi mi ne bil nobep ženin ljubši kot ti; spoštuiem te že zavoljo moje ljubezai do matere. Toda jaz sem že drugemu Ženinu obljubila zvestobo, aajlepšemu iii aajljabeznivejšemu izmed vsek. Zdaj je moja dolžaost, skrbeti za ožeta, njerau liofiem posvetiti svojo Ijubezen in skrb. Ce ga pa Bog poklice k sebl, pa hočem kot usmiljena sestra služiti Bogu v osebi revežev in bolnikov, Nihče razven očeta ne ve za ta moj sklep, in tebi ga razodeaem le, ker ti zdaj moram. Ce me enkrat Gospod pripelje do tega cilja", pristavi z milim aasmehom, ^poteni bom prosila za tebe bla- goslova božjega, za tebe, Vinko, In vso tvojo hišo!" * * BNe zdi se mi to čudno", je rekla Vinkova mati, ko ji je ta silno žalosten porocal o izidu siiubitve, ,,Geaovefa je predobra za ta svet. Njeno srce je veliko, samo Bog ga more izpolnitU Pusti jo Gospodu, Viako, žrtvuj jo rade volje Bogul" Miaila so leta. Na grobu stare Slemenovke so že maogo let rastle cvetlice. Nov zarod je zrastel na Slemenovem, 6 cvetocih otrok je Vinkov pouos in veselje. Enega jijegovih sinov je poklical Bog v svojo službo, dve h.6erki sta si izvolili redovniški stan in Vinko je prepričan, da je tc milost in ta blagoslov Izprosila ajegovi hiši pobožna molitev Genovelina, ki je kot sestra Pelagija delovala v neki veliki bolaišaici kot angel usmiljenja in ki so jo spoštovali vsi kot svetaico. Nikdar, tudi za Ireaotek, pa ai obledela v Viakovem srcu podoba plemenite deklice, juaaške rešiteljice njegove matere. Cvet ljubezni. (Spisal Janni Golec). Ne, nisem imel ia menda tudi ne bodem imel veselja do vratolomaega hribolazenja; vendar na naS 900 m visoki Radl stopam vsikdar s Sustvom hrepenenja, da bi že skoraj dospel na vrh iji užival razgled lepe Srednje Stajerske do — Gradca, Nekako priljubi se Radl vsakemu, ki ga pozaa, že radi razgleda ia ker mu krasi hrbet cerkev sv. Pankracija, remšniška podružaica, Dasi precej strm, je veadarle Radl rodoviten. Ravno najvefiji ia najboli bogati kmetje naše župnije leže na tem hribu. Pred leti so kmetovali na Radlu, tako bolj proti vrtiu že, Stepovi. Niso se prištevali pravim gruiitarjem, ampak tako med srednje: z 10 repi goveje živine, nekaj ovc, 2 konja, pa Še tudi kaj suhih zlatih in srebrnili kebrov so premogli pri hiši, seve za morebitoe case slabe letine. Hišo so itneli pa leseno kot vsak trezno mislec hribovea Vsega je bilo pri hramu, le žalibog, podprt je bil samo na treh voglih, ki jih je mogoSao držala. na kvišku skrbua gospodiaja Treza. Cetrtega pa je pred leti spustil rajni gospodar, Stepov Miha, in se umaknil za par sto metrov nižje — k sv. Jurju. Lep je bil Stepov dom, še lično urejen vrt ga Je krasil in vsakdo je stopal z veseljem mimo. Nekako posebao privlačno moe pa je bnela Stepova hiša za oci reiašaiških fantov, ker se je sukala v njej In okrog nje, po sodbi domačih izvedencev v celi župniji najTepša — Stepova Vaačka. Bila je redkost naših hribov: vitke, velike postave, aežao rudečega obraza in milega, prilcupljivega pogleda. Za vsakega je imela prljazno besedo. Nagnila je pri sreSaaju glavo nekoliko na stran ia tako v srce segajoče pogledala, da je še celo marsikatereinu hladaokrvaežu postalo toplo. Plaaiaka VanBTca, Trezia ponos, bila je pri vsei uJjudnosti zbirljiva glede faaiov. Vsakega žeaina je položila v rešeto kritike in ga rešetala tako dolgo, dokler ni padol skozi luknjice, pa ae s košarico, ampak: kar s oelim košem slabosti in liib. Marsikatero samsko-moško slone, dasi je bilo premožno, jo še-le zvedelo pri Stepovih: da ni za na voz, ne za gare, šemanj pa za pred oltar. Propali žealni so se jezili nad bahato nevesto; stara Stepovka se je tolažila, da je še vedno Čas, le Vanftka sama je meaila drugace, ker njeno srce je že davno volilo. Oklepalo se je že nekdaj s plamenom otroške, sedaj pa cvetoce dekliške ljubezni, domaSega rejeaca — Joška. Joško in Vaačka sta vzrastla skupao kot brat in sestra, Kje da je Jošku tekla pravzaprav zibelka, si ni mogel domisliti noben RemŠaiČajr? So pac imoli g. župnik v krstnih. bukvah zapisano neko ogrsko irae, ki pa5 ni šlo v planinska ušesa. Bodi tadi nam dovolj: Joško je bil nekje iz Ogrskega. Mati mu je umria, ko je zagledal luč sveta, oce pa po treh letib^ Njega In še dve starejši sestri so poslali v ocetovo domoviao na Remšnik in jih porazdelili kot sirote med usmiljene Ijudi. Tako je prišel Joško kot 31eteo otrok na Stepoviao, kjer je ravno tukaj skušala kobacati po vseb. štirih ediaka Vanftka. Ni se mu godilo slabo, imeli so ž njim siroto usmiljenje. Rastel je skupaj z Vancko, jedel ž njo In se Igral. Pozabil je na lastaega oceta in kmalu sta mu bila Stepov gospodar in gospodinja o6e iji mati. Se oelo v šolo so ga dali, dobrota, ki jo vživa malokateri rejeneo, 0, koliko je zaal aa paši pripovedovati Vančki, kaj da se vsega uči v šoli. Ih ko rau je sledila tudi ona Cez 2 leti na poti v šolo, je znala že nekaj pisati, krSCanskega nauka pa toliko kot on. Sedaj, v Šoli še-le je spoznal Joško, da rau Vančka ni sestra, ker so klicali pjo Step, ujega pa Holler. Pa rad jo je imel kljub temu spoznanju. Vsi druKi nagajivi paglavcl so ga zmerjali: ,,Pisker ti ogiv ski", Vapeka pa ga je vedao le klicala: ,,Joško". Ko je pa ostavil Šolsko klop, najeli so pri Stepovili drugega pastirja, JoŠko pa je jel opravljati vole ter tu in tam vozil tudi s konji. Vzrastel je v krepkega mladejiiča in vsakdo je Stepu zavidal, da je zadel tako terno s svojira rejeaoem, ki je bil skrben in delaven kot malokateri sin. Letnega plačila mu niso dajali, pa ga tudi zahteval ni. Gospodar je bil paS mneaja: Naj ostane pri hiši, dokler mu drago, če se bode pa hotel kam priženiti, pa ga tudi ne bodem odpustil praznih rok. Posebno pa je cislala Joška Vančka, ker je znal tako lepo peti, medkosci pa je ukal kot nobeden drug. Vsako aedeljo in praznik mu je pripela lastaoroSno na prsi šopek; njemu podarjeai rožmaria se je držal tako moško pokonou in se na lahno tresel pri boji. — Joško pa je bil tudi duša, ki ni štedil groša, še krone ne. Kadarkoli se je vrnil iz sejma ali božje poti, ni pozabil Vančke. OČe in mati sta pa z notranjo zadovoljnostjo in veseljem sledila tej nežai naklonjenostl med rejeacem ia hCerjo, ljubila sta oba kot otroka. Res lepo in krŠCansko-vzgledno življeaje je vladalo na Stepoviai. Joško, že koajar, stopal je v 20. Ieto, VaaSka pa v 18., ko je segla v srecno Stepovo družlno žeaa gorja ia s stmrtao roko podrla podporm steber — gospodarja in oceta, Velika je bila žalost, prvi bridki udarec na tako srecnem in mirnem domu, Vaacka je plakala, da so se jej rudece obrobile oči, pa tudi JoŠka je tako grabilo za srce, da Se vtvI ni mogel držati, ko so spuščali v hladai grob njemu tako dragega krušnega oCeta. (Dalje prihodnjic.)