IM* vsik itn n"* ntdeli in prttnihov. VETA GLASILO k SLOVENSKE NARODNE PODPORNE! JEDNOTE Issoeti dtlly txcept Sundtys mik/ Folfdtys l£TO-VEARXL at OS*—» BHiiIi, uto tka _ t«. Iltl, rt Um mUfllM rt Omihh rt Mmnk ». lltS. CHICAGO, ULL. TOREK 7. MAJA (MAY) 1118 Stev.—numbeb 107. fMiesrečen beg izZelezobetonski parnik na prvem potovanju. md di»t»ttt«j «nJ» »-mit (Mo. 14») antboriMd by Um Act of Ortob«r «. 1»17, «gliK Ih« Port Offio. of Chlt»to. Pltool«. Tretje posolDosvo-)ode podpisano nad vsoto. DOBKA BATOM SA KAJEEK. JA Ol CENTRALNE AV-TOKKATE. okrajne |eče. utroglicerin eksplodi- ral, STENA ostala OBLA. .'i garilci so se vrnili v eelioe, mesto Tds m m poslovili od ječe. Chicago, DI. — Štirje obsojenci L onrt, dva obsojena radi ropa Lk*t oseb, ki čskajo na obsodbo ndi umora in ropa, «o hoteli pobiti iz okrajne ječe. Kapica z nabojem, ki je imela p*titi tri buteljke njtrogliceri-Lje podrla le malo stene, ko je Kkaplodirala. Pok kapice, ki ga je Ub gliiati po vseh hodnikih, je Murolil veliko paniko med kazali. pazniki so se nekaj čaaa trudili zaman, da jih potolažijo. f»koj je bil izdan poziv za pqli-ajsko pomoč. J Kmalu so pridrveli policajski naovi, naloženi s policaji ki de-aktivi, ki so napravili kordon o-koli ječe, da niso mogli kaznerici iti iz nje. Preiskalo sta takoj uvedla il P. Sullivan, namestnik dr-tega pravdnika, in Charles W. in, namestnik ierifa. Vodja zarote je bil Earl Dear, »jen na vešala, da je umoril šo-Kudolph Wolfa. Drugi zarot-je Lloyd Bopp, obsojen na , da je umoril policaja Stilla, tji je Dennis Anderson, četrti Albert Johnson. Oba sta obso-na smrt. Ir. Sullivan sodi, da je Tomaž iy profesijonalen vlomilec, na-borabo. Touchy je bil oreti-mirca, ker ima na vesti več NA JUOU GRADE T&l LADJE DELNIOE. Skeptiki so dobili zaupanje v že lezobetonske ladje. Chicago, 111. — Železobetonski paniik "Faith" ima odpluti te dni, ako že ni odplul, ko odhajajo te vrstice v list, da napravi svojo prvo pot iz pacifičnega pristanu v določeno luko. V Brunsvicku, Ga., in Jackson-vMlu, Fla., grade privatne družbe s hitrico ladjedelnice, da bodo v njih gradile železobetonske ladje, ki bodo odrinile po 3.500 ton vodo. V Wilmingtonu, N. G. grade tretjo ladjedelnico za železobeton ske ladje. To so razveseljive vesti, kajti ladje potrebujemo in jih moramo graditi, da zračimo kajzerja in Habeburžane. Po zadnjih vesteh, ki so prišle v javnost, se pričakuje, da bo do 1. januarja 1019 najmanj 2,000.-000 Američanov na bojišču. Za 0-skrbovanje in transportacijo armade potrebujemo ladje. Charles Schwab, ki je priznan Industrijalec, upa, da bo ladijski odbor v letu 1918. imel toliko ladij v morju, da nosijo skupaj 3,-000,000 ton. Do zgradimo več ladij, jih je treba graditi Se iz drugega materijala kot jekla in lesa. Novi materljal je železobeton. Zagovorniki železobetonske ladje pravijo, če je ladjedelnica za ■L,________________________železobetonske ladje dograjena, iot. Obtožen je tudi, da ee je da je treba polovico manj časa s* - - " gradnjo šefeMfttettmske ladje kot iz jekla. Velike ltdje lahko spuste rope na zelezsiŠkf postaji o» Central železnice, pri k»te~ i je bil umor jen železnižki ko-rtor Dennis Thiefney. j Iiznenel so se imeli kopati. Je-sli so jih v partijah po dvanojst alno sobo. Stražili so jih poki Oeorge Norton, John Beggy Hichael Lardner. Zadnji je stal I tbodu v kopelj, drugi pazniki II njegovi bližini. [ Iiznenci so izbrali zid na za- ni strani ječe, da ga razstrele. I tukaj je treba skočiti le deset rtjev nizdol, da so kaznenci pro-l Stena je debela tri čevlje, srečno je pa pol palca debela je-J fii ploa»'a. Po izjavi Mooneyja, »Inikn detektivov, je bilo toli-Mjkroglieerlna, da bi se zrufiila »j vrb Mena, če bi ekaplodiral. je bil načrt dovršen, ao ne-i kaznenei hitro bežali mimo »ih Urdnerja. Porinili ao H* moža na stran ln nekdo je 7»!:''Mike, hitro ven, druga-razpršen na koae." Na ta posvarili starega paznika, '»izogne razstrelbi. Lxkmimenje Touhyjaso Banka, in (lw)rKe Moran pograbili Nortona in Beggyja in ju, J v kopalnico, kjer ao ju iz-■bearu, n<»ppUt Andersonn in ki ko vsi obsojeni na F"i «o držali paznike, medtem £ »lomil,.*, Ktoplli v hodnik ki «1« jo razstrele. [Selila jfH eknplozija, toda pri »"inka ni bilo,. Vžga- * * kapi,« r. nabojem, kljub * J" P« Klas poka doaegel eell-P^ev, »nrd katerimi je na- Panika. Ko so zarot-tH,'l>. «1« je načrt spodletel ■»ehanirm. napake, ao obata- * ""Jjh mestih ln ae dali od eel že v vodo v 30. do 60. dneh Majhne železobetonske ladje so zgradili na Danskem in Norveškem. Napravile so vožnje v Bredo zemsko morje in druge pristanp. Vožnjo so prestale z uspehom. Velikih ladij iz železobetona Sc niso zgradili, dokler niso spustili ladje Faith" v morje. To je največja železobctonska ladja. R. J. Wig, ki je Sef zveznega že lezobetonskega departmentn, jc bil skeptik, toda sedaj je prepričan, da se lahko grade tudi velike ladje Iz železobetona. V poročilu, ki ga je napravil Mr. Wig, ladijskemu odboru, ko so spustili železobetonsko ladjo 'Faith' v morje, pravi, da sc bo op informacijah obnesla železobeton-ska ladja in bo ko« svoji nalogi. Mnogi drogi inženirji, kl so strokovnjaki v stavbah Iz jekla ln železobetona ,ao etrinjajo z Mr. W gom. J. W. Powell, kl je desna rol Chicago. OKOLI DVE STO TISOČ OSEB POZDRAVILO ČEŠKEGA REVOLUCIONARJA. Makryk odpotuje ia Ohioaga v Washington v važni misiji. * Chicago, IU. — Ogromna ljudska množica je stala pred postajo NorthweHtern železnice in bližnjih ulicah, iko je v nedeljo ob dveh popoldne pridrdral vlan na po. stajo, ki je pripeljal TomaŽ G. Ma-saryka, voditelja českoslovanake* ga revolucionarnega gibanja. Na peronu ga je pozdravil sprejemni odbor, sestavljen iz zastopnikov, čeških in drugih slovanskih organizacij. Zastopano je bilo tudi Slovensko republičanstko združenje po svoji eksekutlvi. Po izmenjan ju kratkih pozdravnih nagovorov in predstavljanju zastopnikov organizaciji, je sprejemni odbor e Ma-sarykom odšel na ulico, kjer so ga judske množice pozdravile s živijo, slava, na zdar in hura-klici. Organizacije in avtomobili so se uvrstili in ogromni pohod se je pričel pomikati proti Blackstone lotelu. Bilo je do 40,000 tisoč o-seb v pohodu, ob straneh so pa goste ljudske množice tvorile špallr od kolodvora do Blackstona, ki eo »urno pozdravljale revolucionarja Masaryka. Ljudsko množico, ki je pozdravila Masaryka, cenijo na dve sto tisoč oseb. Pred hotelom Blackstona je Ma-saryka pozdravil Harry Prsti Judeon, predsednik universe v Chlcagu. Masaryk se je Judsonu zahvalil v angleščini in potem je govoril v češčinl nepregledni množici ,ki je stala na Michiganakem bulevardu. Za njim ao adreslrall judstvo še drugI voditelji čeake-ga revolucionarnega gibanja. Po končanih . govorih je odšel Masaryk v hotel, kjer ao ga ln-tervjuvoli zastopniki revolucionarnega gibanja med dmglml alo-vanakimi narodi in časnikarji. Za Slovensko republičensko združc-nje je govoril z njim Filip Oodlns, upravitelj Prosvete in zapianikar ekaekutive Slovenskega republi čnikegn združenja. Maaaryk mu je dejal, da naj g tt organizacija z delom naprej In ko se vrne is Washingtona, da želi, da ae sests ne z eksekutivo S. R. Z. Profesor Masaryk je po Imenu Se vedno član avstrijskegs psrls menta, ki ga je von Heidler, av strijski minister, poslal domov, ravnotako je pa še vedno Izrečena smrtna obsodba nsd njim rsdi njegovega revolucionarnega dela pro ti nemški in habsburški avtokraei ji. Zdaj jc na potu v Waahlngton v važnih zadevah za svetovno de-mokradjo. V Chlcagu že ni bilo dolgo take demonstracije za svetovno demo-kradjo in proti -nemški ln habsburški avtokracijl, kot je bil spre jem profesorja Masaryka. Spijonska predloga spreleta« 48 SENATORJEV GLASOVALO ZANJO IN M PROTI. 20 lat jaša ia 10,000 denarne globe sa vsak prestopek. Podpisovaloe oenijo nad 15,000,000. I^LCA PONESREČILA. N York »■ T. - Poročnik J Aklen in letalski vsje-Z]tt'' Mooaer ata padla iz ■«» '"evljot e hklropla- Isriil Ur"*[ ^Hslei ao ts-, n« |x»rnoč. Aldena ni-r. w ^ v življenje, med ^'"^jo s pu I motorjem Pj»nj». KONGRESNA ZBORNICA "ODOBRILA NAČRT ZA POTNE LISTE. WashiagUm, D. C. — Kongresna zbornica je sprejela načrt u-prave za potne liste, po katerem ne sme nihče priti v Združene dr »ene države ali jih zapustit«, če nima veljavnega potnega li«ta. SpremeniIml predlog, da ee dovoli državljanom, kl eo eedaj v Kanadi, se vrniti v Združene države brez potnega lista ,nl bil sprejet. NOV REKORD V ORADNJI LADIJ. VREME. bUdno ♦»t rovi. vreme; spre- > 1 «b 5:39; solnčn |T1H p. m. ■L Chioago, 111. — Danes ne more nihče več dvomiti o uspehu kam-puujc za tretje poaojilo avobode. Že v soboto popoldne eo naznanjala poročila iz Washingtona, da je posojila avobode podpisanega za 13,34(1,628,250 in zakladnlškl u-radniki ao ae Izrekli, de preden bo polnoč ae bodo podpiaovanja silno pomnožila. Ljudstvo v Chlcagu je podplaa-lo za $150,000,000 tretjega pano-ji I« svobode in po zadnji cenitvi, kl še ni popoUie, je 21 narodnoati podpisalo poaojilo takole: iNemei.............#2,950,(«S4 Čehi . . . . ........... 2,859,500 Italijani ............. 2,700,000 Poljaki............. 2,500,000 Židje............... 2,400,000 fivedje............... 2,000,000 •«,.... «80,000 Japonci............. 7,500 Odkar ao Združene države vato pile v vojno, amo Imeli tri poeojlla svobode. Pri prvem posojilu je bl o v Chlcagu ln okreju Cook pod pisanega posojila za «171,213,100. podpisalo! niao prešteti. Pri dru gem posojilu je bilo 409,717 pod plaovalcev,ki ao podpisali za $176, 126,950 poaojila. Pri tretjem po sojllu cenijo podplaovalce ne 750, 000, ki eo podplaall za $150,000,000 poaojila. Statistični pregled o podpleove nju posojila v Združenih držajuJi , e eledečlt Prvo poeojilo. Določena vaote . . . .$2,000,000,000 »odpla. poaojilo . . .S.OiJft,226.850 Poclpiaovalci . . ..(niao bili šteti), Drugo poeojilo. Določena vaota .. , .$3,000,000,000 odpis, poaojilo . .. 4,61J7,532,300 podpisovslsš .. ..(niso bili šteti). ■ • Tretje poeojilo. )oločene vaota . . . .$3,000,000,000 »odpis, poaojilo . ..•4,000,000,000 Podpisovale!..... 15,000,000 Zvezde pomeni, da Številke niao ofidjelne »n da ae lahko še povl Sejo. Cenijo, da je veega poeojlla do MPčin«kega ave-ta. Prvi štirje so demokret je, zad nja sta republikanca. fie mestni avet Imenuje odlmrni-ke ze izpreznenl mesti v odboru, bo Rlrhberg še nadalje vodil prav-do ca $10,000,000 in konzumentje ImkIa dobili denar. Ae isllmr od»s»r<»v dovoli županu Thompaonu in Kttelaonu Ime novati odlMernika za izprazneni meati v tožbenem odboru, bo Ki< h-herg najbrž odalovljen In ti»žbo h.4o vodUl p*» Izjavi Mlehlierga ljudje, ki niao nasprotni plkrnkl družbi. Pravdnik Kb-hberg pravi, de gre $IQjUMM*J» konzumento« . ____... H ORGANIZACIJA MORNARJEV PRIPOROČA DA VLAtfA PREVZAME LADJE NA VELIKIH JEZERIH. Washingt*n, D. 0. — Mornar-aks orgsnizacija priporoča, da vlsds prevzame vee ledje ne Veli klh jezerih, da ne pride do atav-ke. Voditelji organizacije pravijo, da eo momerjl pripravljeni, da prenehajo r. delom, ker ae lastniki ladij na Velikih jezerih, organizirani v Lake Carrisr'a Aasoclalion, nočejo pridružiti ladijskemu odboru in mornarski organizaciji, da dobe novinca sa trgovsko mort»s-| rlso. BITKA MED BAHDITI IN PO LICAJEM. New Oaatla, Pa. — PolU^eJ Ja-I ___Ctieeie je bil v bitki z bandltll tako tslko renjen ,ds je drugo ju-tro umrl. Dve bandita sta mrtva; enega eo uatrellll policaji, drogi Je IsvHSI aamomor. Polb ejskl kapi : tan A. L. Jenklns Is Youngstnwtis se nahaje v bolnišnici vsled rane, j k! mu jo je povsrmdls krogls ls| bsnditovega aamokraee v boju, kl ae je vršil v Voungatosrnti, ko ao banditje ušli polleljl v New Caatbt Polica js Cueia ao za1 B—it Krčevito prizadevanje avstrijske vladajoče klike, da ^ obdrži v sedlu, govori jasno, da avstrijske avtokracije ni spametovala vojna in dogodki v črnožolti- monarhiji. Habsburška avtokracija gr« svojo staro pot, in zategadelj ni zanjo drugega zdravila, da črnožolta monarhija razpade, narodi, ki žive v nji pa osftujejo svoje samostojne države in določijo njih formo vlade s plebiscitom. Dokler ostane Avstro-Ogrska fevdno posestvo Habsburžanov, ne bodo narodi v nji odločali o svoji usodi. In čim preje se to zgodi, toliko bolje za demokracijo vsega sveta, kajti Nemčija in Avstro-Ogrska sta najbolj nazadnjaški državi na svetu, torej najbolj nevarni sve- tovni demokraciji laeued dali? eacept Sundaj and Holldajs. Q»mJ Wy the SUr—U N»ti—aI B—IH »eeletf. Advertiaing rateeon t Uafced MM (eaeept Chicago) aad Canada II »er jreea; HuU.npt.oa: United SUtee (eaeept C Chicago aad fereiga eoontrlee, $4.60 pei j Addreaa: "PROSVETA1 MS7 la LmmudmU Amoo, TaUfon UwmdaU 4635. Delam v •klepeja a. pr. (Mmrea 30—18) poU« vaiega bneaa _ _ t, da voa je e um pn*duM, da m eaaa ae "»Ud lii AVSTRIJSKIM AVTOKRATOM GRE ZA NOHTE. r -i l> 1 tlEJL U te naselbine tiati, ki ao tu živeli po par let iu ae {totem izselili, toda /a življenje v naselbini ae tiuli po "tem ie zanimajo. Kavno zato vla da toliko zanimanje sa dopise v slo Venskih listih. Tftdi je po Ame .riki raztresenih veliko bivših čla- I nov druitva Slovenski Lovec, it 143, SNPJ., ki so sedaj člani dru" jim željam, po v&ji izobrazbi I , . -----------fko ae reče, da jc naše mcsU tudi majhno, a solstvoiuM Z. DOPISI. Avstrijski in nemški avtokratje so poskusili sedaj svojo srečo na italijanski fronti. Tako so poročali z Dunaja v soboto. Druga brzojavka iz Amsterdama pravi, da je tudi Kari, cesar po "milosti božji", odpotoval na italijansko fronto. Brzojavka iz Washingtona v soboto poroča neka drugega in sicer pravi, da poročila iz Rima ne govore, da je pričela avstrijska ofenziva. Mogoče je res, da pride do avstrijske ofenzive na italijanski fronto, kajti morala avstrijskih čet se krha in bat' se je, da se demoralizacija razširi na vse slovanske polke To je zadnja karta, ki jo izigrajo avstrijski mogotci. Ali če ofenziva ne obnese in ne prinese avstrijskim mogotcem drugega kot kupe mrličev? Kaj potem? Ali avstrijski krvniki računijo s tem, kajti polom zanje pride zanesljivo in s hitrimi koraki. Pred prvim majem so dohajale brzojavke, da bo delavstvo v Avstriji manifestiralo na prvega maja proti vojni in za pravičen mir. V Ljubljani so se dogodile velike demonstracije proti habsburškim avtokratom. Po prvem maju je nastal nekakšen molk o notranjih dogodkih v Avstriji. Najmanjša vest ni prišla v svet, če so delavci v Avstriji izvedli svoj zaključek in če so se demonstracije v Ljubljani nadaljevale. Ta molk je sumljiv, posebno sumljiv, ker je došla vest z Dunaja, da je pričela ofenziva . v Italiji, iz Amsterdama so pa sporočili, da je avstrijski Kari odpotoval na fronto. Zakaj? Na Dunaju se radi pobahajo, če je »lir na prvega maja in da so delavci šli kot pohlevna jagnjeta v tovarne, dasiravno so zagrozili, da vstavijo delo in manifestirajo proti vojni in svojim avtokratom. Ta bahavost je izostala. Se rajše se pa postavijo avstrijski krvniki z zlatimi ovratniki in zlatimi našivi na rokavih, če so vdušili s krutim nasiljem demonstracije proti njim. Pa tudi o tem ni besede iz Avstrije, dasiravno so znali razbobnati v svet, da je "Kari" odpotoval na italijansko fronto. Kakšen je notranji položaj v črnožolti monarhiji, je uganka, ker avstrijski mogotci ne puste vesti čez mejo> ki osvetljujejo razmere v Avstro-Ogrski. In avstrijaki avto^ kratje vedo, zakaj to delajo. Ves svet hočejo preslepiti, da se narodi v Avstriji počutijo dobro pod habsburškim žezlom in da smatrajo za največjo nesrečo, Če spode svoje tirane in odločajo sami o svoji usodi. Take sleparske poteze ne vlečejo, posebno, ne pri ljudeh, ki vedo, da se narodi v Avstriji pod komando dunajske kamarile ravnotako počutijo kot jetnik v ječi. S takimi sleparijami lahko farbajo ljudi, ki ne poznajo habsburške avtokracije. Na ljudi, ki poznajo avstrijsko avtokracijo, da se je obdržala v sedlu po znanem latinskem redu "divide et impera" (deli in vladaj), ne napravijo žonglerfcke umetnosti avstrijskih mogotcev najmanjšega vtisa. Slovenski delavci, ki so bili že v stari domovini in-dustrijalni delavci in so občutili kovano pe*t avstrijske avtokracije, se smejejo takim šahovim potezam avatrijskih mogotcev, ki se v zadnji uri opri jemlje jo vsake bitke, da se rešijo preti potopom. Nanje nimajo vesti z Dunaja najmanjšega vpliva, če je pričela ofenziva, ali kam je še avstrijski Kari, kajti cilj slovenskih delavcev je, da mora hiti izražena avtokracija, ki ugroža ves civiliziran svet V Avstriji poka in stebri habsburške avtokracija se maje jo. Neka druga brzojavka iz Amsterdama prek Londona pove, da je dr. Seidler kot ministrski predsob Bik nemogoč, kajti večina v parlamentu, obstoječa is slovanskih poslamcv, je sklenila, da ga ne posluša. Seydler j« vsled Ely, Minn. — Ni prav posebno lepo, da mora le priprosti rudar doprinašati žrtve domovini na al-tar. Saj ne bodo uživali svobode, ako jo dosežemo, le oni sami, nego vsi člani naroda. Tu imamo precejšno itc vilo alovenakih trgovcev, od katerih jih je le par nekoliko prispevalo za gibanje Slovenskega republičan skega združenja. Kje ste ostali I Tu se no gre za koristi kakega razreda, nego za osvoboditev slovenskega naroda, ki ječi že stoletja pod tujo nadvlado in kl w-' sedaj nahaja v silovitem politič-nem boju, da se jo otrese. Pri tem boju jim'moramo pomagati vsi a-meriški Slovenci in ne aamo gotov del, kajti vaša dolžnost v tem oziru ni nič manjša, kot naša. Vsi smo sinovi enega naroda in dolžnost nas vaeh je po možnosti sodelovati v borbi za demokracijo. Tu niso na mestu izgovori: "Brez mene bodo tudi lahko naredili", ali, "mene tu ni potreba"'. V na-iem boju iteje vsak posameznik. Vsa današnja borba se vrii v smislu najpopolnejše organizirane sile, bodisi v vojaškem ali političnem pomenu besede. Zato nimajo trgovci prav nobenega vzroka odtegovati se našemu delu, pač pa ravno nasprotno: Oni so tisti, ki bi morali delovati povprečno aktivnejše kot priprosti delavci, kajti oni so tisti, ki jih narod podpira. In kot sem že zgoraj o-menil, če dosežemo . osvobojenje našega naroda, ne» bodo pri tem izvzeti trgovci, kajti dosegli jo bomo za ves narod. Zato je potrebno, da delujemo skupno, da se se borimo solidarno vsi tisti, ki v resnici žele svobodo našemu narodu in zmago demokraciji. Pri tem je potrebna doprinašati žrtve nam vsem, kolikor kdo more. Izvzeti so le reakcijonarji in oboževalci avstrijake iibe, ki jo Se vedno ljubijo, kljub temu, da so se morali valed njene teše, ki je padala po njihovih hrbtih, iasellti v svobodno Ameriko, kakor mi Od takih ljudi seveda ne moremo pričakovati pomoči v našem boju : n jo tudi ne potrebujemo. Noš boj mora biti boj zavednega slovenskega ljudatva, kl ae v polni meri zaveda važnosti sedanjega čaaa in važnosti današnje borbe za osvobojenje narodov, kl ječe pod tujo nadvlado. Le ljudje, kl se v polni meri zavedajo boja .za demokratične principe, iteje jo V današnjem boju. Opustimo vsako sebičnost v tem boju, kajti stvar je preresna, da bi jo zadrževali s takimi malen-kostmi, kl pa včaaih niao malenkosti, ker postanejo le preveč-f krat uaodepolne sa gibanje ali or-ganiiaoijo, v kateri se pojavijo. VI veate, da se ogromna večina Slovencev v domovini nahaja v lioju proti tiraniji avstrijake vlade. Kavno to ae lahko reče o Hrvatih. Njihova zahteva je neod-v lana jugoslovanaka država. Prijatelji, roko ng sreč, pa preinlali-ino Žrtve, kl jih (toprlnaftnjo SI o* venel v domovini, salo, Ver pašno ln mik rito izražajo svojo sa-htevo po svobodi. Za tako stvar morajo Imeti mnogo poguma, kaj-Avstrljl ao danes vlallee še likor morete, od 5c naprej. To je malenkoatna svotica, katero vsakdo lahko pogreša. Pomnitf, rta je naše delovanje odvisno od gmotnih sredstev, brez katerih je vsako delo v danainji družbi nemogoče. Le močna organizaciji, ki bo imela tisoče članov in do-voljna gmotna aredatva, nam bo prinesla uspehe. Danes zmaguje ,je tiste armade, ki imajo boljše o-rožje, ki so bile na vojno pripravljene. Množice, ki na bitko niso pripravljene, ne itejejo mnogo, kadar ae zakadi vanje polk iz-vežbanih vojakov, ki jo kmalo nadvlada. Slovensko republičansko združenje mora postati organizacija, ki bo v vseh ozirih pripravljena za izvršitev svojega programa. V to ao nam potrebne močne krajevne organzacije pa_yseh našel blnah, kjer žive Slovenci, ki naj tvorijo mogočno enoto Slovenske ga republičanskega .združenja. Le na ta način nam bo mogoče zanesti naše gibanje v jugoslovanske province, oziroma pomoči že obstoječemu gibanju v domovini itf ostalih jugoslovanskih teritorijih za jugoslovansko federativno republiko. Kajzerizem in avstrijska birokracija bosta končno morala po-dleči, kajti pritisk demokracije postaja vedno silnejši. Danes se ie lahko poslužujejo policijskih sredstev proti ljudstvu, ki zahteva ravnopravnosti, a dajo mu puške in topove. Ni je države nfl svetu, v kateri bi že desetletja vladal tak kaos, kakor v avstro ogrski monarhiji. Ta kaos je po stal zadnje čaae že tako kritičen, da dela avstrijskim vladajočim faktorjem in vsenemštvu velike kskrbi, kajti nezadovoljnost av atrijskega ljudstva dobiva bolj iti bolj revolucionaren značaj. Vse kipi in vre in v temu vrenju in kipenju so zelo živahni tudi Slo venci, proti katerim je vlada pri Čela ponovno z brezobzirnem po stopanjem. Enkrat, pravijo; jc vaake atvari konec in k temt koncu jo obsojena tudi avetrijskr tiranija. V Interesu demokracij* pa je, da pride ta konec čim hitreje mogoče; in ker smo amerišlc Slovenci za demokracijo in za svobodo jugoslovanskih narodov moramo tudi dejansko pomagat' k temu cilju. Slovenci na Elyu, kakor tud' po drugih slovenskih naselbinah železnega okrožja ho pričeli z de lom za 8. R. Z. Če sc bo večin.« minnesotskih Slovencev zavzeli za to delovanje, bomo predstav ljell močan del Slovenakega republičanskega združenja. Izpusti mo besedico "če " in recimo: "Mi bomo postali močni del orgo .nlsacije S. R. Z. Apeliram ua vse tiste člane ely ške krajevne organizacije, kl ac Že pristopili kot člani in staln priapevateljl, da se tudi redno u deležujejo sej ln se zanimajo zi delovanje organizacije in njei program. Nikar se ne poslužujte neumestnega legovora: "Brez ine ne bodo že opri vili." To ni'ree; ravno vsled tega, ker mf, je pre več ljudi posluževalo takih izgo verov, ao propadle organizaciji hi mnoge koristne ideje so uiors le valed neaanlmauje od stran ljudatva utoniti v morju poaai> IjenoatL V našem boj« potrebujem ;ih društev naše jednote. Ker vem, da jih bodo vesti U tukaj-Snegu kraja zanimale, sem se na menil ,dA jih nekoliko opišem, da nes, 1. maja na delavski praznik K. Helena ae nahaja na zel< prijazni ravnini, v njeni okolici se nahajajo farmersker naselbine, lavoto liberty bondovj^^S Tukajšna rudcfttjlpttitica, v ka drugega in tt-etjega vojnega^ teri jc uslužbenih največ tukaj ih Slovencev, je pričela sedaj ne z živahnejšim obratova nejša od prejine. Stala U <*, 000. V tej Soli bo, ko bo doJS na, upoaljenih 12 učiieljakihl či. Ta šola bo imela značaji iole, to je, da bodo tisti učejf! bi želeli pohajati v šolo fo p^ tko dokončajo ljudsko šolo, im, priliko v novi šoli zadostiti J viij ■ i',, preskrbljeno. Tu iri slovenska podpe na društva. Kot sem Čul, m, M društva Slovenski Lov«-«', v ?«vr*«v i___im ' SNPJ.,'kupili la precej velil jila. ral i tflHBI| ravno tako trdne ln rahel jn! rav .........^_______^____ no tako številni, kot eo Mil v za vsakega, kajti vsakdo predstav četku vojne. V Ječah ima avstrije-'........ ' ' ka vlada vedno dovolj prostora sa nove mnčenlke. Ce ga jim xmanj-ka, potem ae jetnike lahko po-streli, ker ae tako še manj nevar-nI, kot pa če hi bili aapHi v je čah, kjer ae jih p« kakem naključju fte lahko oavohodl pomlad njem. Pozimi se je bolj slabo de alo, poletu pa, ko prihaja več ru de, je tudi topilnica bolj zapoalje na. Z dnem prvega maja je nam družba, ki lastuje tukajšop topil nieo prostovoljno povišala plače za 25c, na dan. Tudi bomo od sedaj naprej dobivali plačo dvakrat v mesecu in ne samo enkrat, kakor dosedaj. Če bo ta nova nared-ba delavcem kaj koristila, jaz ne vem. Kar se mene tiče, mislim, da bo bolj korietila trgovcem, kakor pa delavcem. Tudi od povišanja plače ne bodo delavci nič na bolj Jem, ker jo tu navada, če se poviša plača naprimer za 25e djiev no, bodo pa potrebščine poskočile percentuelno ie enkrat toliko. V rudotopilnici deta nekaj čez dvesto ljudi, največ Slovencev in Hrvatov. Tukajšni delavci so kupili za 16,500 dolarjev llberty bondov tretjega vojnega posojila. To jc za tako malo Število delavcev katerih plače so vse kaj drugega kot sijajne, precej lepa svota. .V topilnici so zgradili lansko leto 400 čevljev visok dimnik, ki napravlja na gledalca prijeten n-tis. Dim, ki se kadi iz rudotopilni ee, je strup za rastlinstvo. Par marji po zapadu so imeli že velike hoje z bogatimi korporacijaml ru dotopilnic, ker jim je dim deln sa stotisoče dolarjev škode. Vrš' li so se dolgoletni sodnijski procesi med farmarji in lastniki ru-dotopilnic vsled škode, ki jo jc provzročal strupen plinski dira ih prah iz topilnice na poljskih pri-dHkih/ Končni rezultat teh bojev je bil ta, da so nekatere topilnice, ki so bc nahajale v farmar-skih okrožjih uatavile obratovanje in so družbe zgradile nove v goratih krajih ali pa v pustinjah, kjer ni farmarjev. Nekatere družbe pa so se poslužHe novih iznajdb, s katerimi "vjamejo" ves dim ,ki se ga potem potom gotovih procesov napravi neškodljivo-ga, ker se mu odvzame ves strup in ikodljive snovi, tako da končno ne prihaja i* visokega dimnika nič drugega kot malo sivega dima, medtem ko se je preje valilo 9bl&!te črnega dima, ki je i-mel v sebi vee strupene snovi, ki naš' Jaeeb Kumtelj, menta. Za preložitev zasedanja so se izrekli le nemški hoj, v katerem jim moremo s vae- Jajnlk krajevne ortanlaadje Sit/ liuiioazni poslanci, nemški socialisti |>od vodstvom JJ vsročila aahlova Bemčij«.da vaia skosi Molandsko maten Brzojavka ia Baags P^ je, te jo Jonkheer Oeljm P^ gal sledeče: L Hemftja sa odpove rtm Movam nn aapada. 1 Vpoatavljenje Belgija S. Alaacija is Utmjff U avtonomni ^ 4. Status na vzhodu ceaije Italiji v Trentiao ^ rradnjo abdkume tovarne; ka l 6. Batkanidco vp^^ dar ae vsi ti načrti isvrše, ls» po na mednarodni , m sla B. Heleno pravo industrij- 7. KoUmUalaa ^^^ ska meateee. TukajštV denarni zavod (hra nllnifa) jo |e mimfo koristil pre-« ivalatm E. Ualene. Sedaj pr* dijo da dobimo Aa en deuarni zavod. Uko da bomo Imel! dovolj prilike spravljati naše prihranke, samo Če jih kaj bo. Ke M nam družba Isboljšala našo plačo vmaj en dolar dnevno, pote« bi si Že •tal kak kvoderček na stran. PH sedanji plači je pa ta jako teško Tn Imamo dve ljudski šoli, jev ♦o in pa farfvatsm katoliška Šalo. ^ „ Seflaj grade n#o občkiak« Ijn.l-, ročaje kra^av^ o Selo, M ka večjo In «*4* aa M HOLANDSKI AGENT POK kajzerjeve MIR0VK< POGOJE. London, 6. maja. — B&lpt jniniater za zunanje ubn uročil v nižji zbornici,! sovražnik ni stavil mirovM nudbe. Tomu je dodal: T'"V taj deželi ni natopi nevtralne drfare, Id bi bil si določna ali neformalne snga sa mfrovna pogajanja. "DailjBfail" pravi, da j«i Ud mirovni amiaar bil »lo laven, doaegel pa ni najmanj jaasss iijo vojskovalci aa too^ I Memčija sa o****** tajm. ___ havadba Isvratne pomagal, Httro g^eU^eek fronte prtvi, da »e ameriške čete L aM^kena bojišču nahajajo jm ^ od Griveeneae in zapadno od gontdidiera. /Grivesues je Štiri milje sevjr-I Vpadno od Montdidiera in pet L* milj južnovzhodno od A-aieass. Ta okoliš ae nahaja na ju- iozapadneui koncu nemške čr- k'i ameriško armado v Francki, j nija. — Ameriške patrulje eo »ieraj zjutraj invadiraj« tristo inlov nemških zakopov in pritfe rm Anaerviller na lorensiki fronti Tam »o Američani prišli v dotika t nemško patruljo, ki je štela adeiu mož. Američani so ubili tri jjuuce in ostale štiri so ujeli. V zapuščenih zakopih v gozdu Brulf, ki so jih naši vojaki osta yj|j 12. aprila, so ameriška patrulje opazile večje število Nemcev s arojnimi puškami in orodjem. topovi so pričeli takoj bombardirati dotične jarke in ko ao jik patrulje pozneje zopet obiskale, ni bilo več videti niti enega Nemca tamkaj; pustili pa ao pfr itrojnih pušk in orodje, ko so nafto bežali pred našimi granatami. Z balkanska fronta. Pariz. — Uradno poročilo o o-Iperacijah na macedonaki fronti se [laai: "Zapadno od Doiranakega rzera, ob reki Cerni in vzhodito . Avstrijska vlada ua-u »vesti stroge naredi«-. luRoslovnnoin. X Efnoja jc prišla vest, da m> f®nimli trije avatrijaki mi H'lvn Parnoza, poljedelski mtr. Uiuin iiorbaaaekeki ln f' llesnignirsii so iz P Pfoti vladnemu nešrtu [JUačenje revolucionarne * krškem. 2 I"7"javka je videti, da ''"'»sburški razboini-» ponovnimi progonl in »« C'eškem, »loveti-,n Hrviukeiii. Ali sa jfol po-»mkanaT) * f1 "'ai it*. bol.mdska noeodko. ^MloUndij*. — i. Loudon, T™' fnnanji minlater, je d4 ***** rUn-nir* d. je napl . 'JO M. Hoiendijb P;;'^1 >.>ieN mnMjji i^T' »ahtrvo maozemske vleVf" jc omejen n.- 1< [k »«, 7 ,rtno' k>r ifad^duj" SEkT ^itfj^kn.. ce t lh.4. ,KKt<'P»a ol zae Krj« uuanori x lu-|«..i ^»ia, ki hš kant ro'* rs Is ^»♦»ijala. vno pogajanje v EumunijL Amsterdam. h lierliua Jkv-Ijajo, da je mirovno pogajanje med Humunsko in centralnimi dr-iavami končano in pogodba čaka »amo še na podpise. Zdaj se vrfte razprave o dodatni trgoviuaiii ]►<• godbi. Kako pravijo Nemci svojemu "tanku". Pariz. — Vojni dopisnik lista Teuips" piše; "Nekdo me je pred kratkim vprašal, kako imenujejo Nemci avoj "tenk" ali oklopni voz. Iz vplenienih nem fikih listih je zdaj razvidno, da nemški izraz "tenka'\ie "Sturm-panzerkraftwagen". XW ameriška avijatfca izgubila fivljenje v enem letu. ^aahington, D. C. - Vojni de partmetjt javlja, da sta 11)2 ameriška avijetika izgubila življenje na ameriških in kanadskih vešba-lUčih od 24. aprila 1917. V tem Ča au ae je vadilb v letanju 8000 mož na šestnajstih avijatiških veibali-ščih. P KOSV BTA Pri včerajšnjem sp reja mu ame nikih delegatov je dejal miuiater ta delo Collard, da bodo našli vae francosko civilno prebivalstvo tovarnah, laboratorijih in na po lju. V\sa Kraneija je pretvorjena v delavnico in vsi smo delav «, je rekel Colsrd. Jsmea Wilaon, načelnik d^ev ske misije, je dejal v intervjuvu da hoče ameriško delavstvo naj prej Nemoe nabiti in šele potein Kovoriti z njimi o miru. "311 sto jkno na stališču, da morajo bit Nemci najprej tepeni in vrženi m za j r.a avoje meje, predno ae bomo scfili t njimi v kakršnikoli konic Fenol," je povdarjal Wilaon. IVesli iz Rusije. Sovjet zahteva odpoklic zaveani ških konzulov v Vladivoatoku. General French novi governor aa Irakom, London. — General French, dosedanji vrhovni poveljnik angleške domobranske arma4e, je imenovan go ve morjem na Irskem. Freneh je predlansko spomlad potlačil s svojimi četami irako usta-jo. _ Papež ne- bo posredoval aa mir. Rim. ^ V Vatikanu izjavljajo, da papež ne bo Še zdaj poeredo-val v prid miru kakor so zadnje dni poročali iz nemških virov. Moskva, 6. maja. — Komisar zunanjih zadev Cičerin je pred-olil ameriškemu, angleškemu in francoskemu zastopniku zahtevo Kovjeta, da naj zavezniki in Zdrn-žene države Čim prej odpokličejo svoje konzule iz Vladivostekn. Sovjet dolžl zavezniške konzule, da imajo nekakšen dogovor s pro-tibolševiško, kozaško stranko Sibiriji. Obenem je Oičerin vprašal zastopnike zaveznikov, če jim je znano, da namerava Japonska podpirati protirevolueionurne e-lemente v Rusiji; ako je to rea — je dejal Čičerin — potem bo ru *ka federativna republika pritno-rana storiti stroge korake proti osebam, ki so v zvezi s kakšnim protirevolucionarniui gibanjem. Grška armada na maoodonaki fronti. London. — Grška armada, mo-ulizirena in opremljena z wem potrebnim, se je pojavila zadnji leden na macedonski fronti Grške čete bodo zavzele tfati del fronte, kjer ao Bolgari. S tem se začne vojno atanje med Grško ln Bolgarako. Ameriška delavska misija v »ranciji. Pariz. Delegacija Ameriške dela veke zveze je v konferenci z Iz vrševalnim odborom francoMke jinake ministre v Kijevu, jc otlgo Generalne delavske zveze. Sestanek ae bo vršil tudi z eksekutlvo socialistične atranke. Bolieviki bodo branili Kronštat. Moskva, 0. maja. Finska bala garda zahteva, da liuai izpraznijo trdnjavo Kronštat. Delavsko-vo-jaski svet v Kronštatu jc mobiliziral čete za obrambo trdnjave. Bivšega oarja ao prameatili. London, 0. maja. — Reuterjev poročevalec v Moskvi poroča, da je bolševiška vlada premestila ihivšega carja Nikolaja Romano-va, njegovo ženo in eno hčor iz Tobolska, Sibirija, v Kkaterhio-grad, gtibernija Arni v tkalskih gorah. Sovjet je pojasnil, da jc bila preselitev Romanovcev potrebna, ker ao bili monarh isti v Sibiriji aktivni in bivfii car bl morda z njihovo pomočjo pobegnil. Poročilo ne omenja Nikolajevega sina, toda najbrž je tudi on šel z očetom. Kaj ser vlada i jeklom in krvjo v Ukrajini. Amsterdam, 6. maja. — Na interpelacijo nekaterih nemških po-alancev, dali je res, da Nemčija postopa brutalno z Ukrajino in iz kakšnega vzroka je nemški ge-neral dal zapreti nekatere ukra- voril podkancelar Paycr prod gln-vnlm državnozborsklm odsekom, da je bila Nemčija prisiljena atro- go nastopiti proti ukrajinski vla- di, kl ae je "zarotlla" proti voditeljem nemške kampanje v 0- krajini. f Payer je dejal, da so Ukrajlnel organizirali nekakšen *' varnostni odbor", v katerem je bilo tudi več ministrov. Odbor ae je shaja v hiši vojnega ministra in skle nil je pomoriti vae poveljnike nenižkih čet v ITcrajhii. To je prl-moralo vrhovnega nemškega po-veljnika, da v avojo varnoat ln interese Nemčije potlačili zarute. ■V ostalem — je nadaljeval pod. kaneelar — je sedanja ukrajinska vlada nezmožna Izpolniti pogoje mirovni pogodbi, zlasti kar se ti-Če izvoze ffvff ln spomladanske setve. Zato pa mora Nentčfla skr-beti, da dobi lito, ki jI gre po po godbi. lirzojuvka ne pove, dali je podkancelar Payer zadovoljil Inter-pelante a svojim odgovorom. Medtem pa še vedno prihajajo vesti iz Ukrajine o guerilakih St "ih med ukrajinskimi kmeti in nemškimi četaipl, Nemci aaaefU rusko floto aa tonam morju? London, 6. maja. — Iz Cari|rra-da čez Iierlin ki Amaterdam poročajo danea, da ao .Nemci zaaegli vse rusko bojno b rodov je na Cr nem morju, ki je bilo v Seba*(to-polu. Bivša nemška krišarka 'Goeben", Vi «daj pip ve pod tur-1 ko zastavo, je pomagala pri zajetju ruske flote. (Ruska črnomorska flota sesto-iz desetih oklopnlc, štirih kri-isrk in okrog 40 razruševalcev, Jorpcdovk ln sitbmarink ter dru. glh manjših ladij.) Neprestani boji v Odesi. Curih, 6. maja.-^Tz Kijeva jav-jajo, da je tMesa prizorišče krvavega boja, kl traja dan ln noč odkar so prišli tamkaj Nemci ln Avstrijci. " Stanki Rprotfai Jsdnun taaarf. IT. Jsaijs v «iA flHasta, ULAVn ITAJVi au. uvirmi avm, Sirom Amerike 4,000 7ARMAE AEITI&AN /BUftLJIV PfiENIOI ZA BZZMJriL Adrian, Micb. — Državni kon-stablerji so areMrall farmarja II. Wyman Wellsa hi zaplenili 4,000 bušljev pšenloe, ki jo je dršal proč od trga, da dobi sanjo visoko ceno. Konstablerji ao odšli po far-narja, ker je farmar dejal lokal uim oblastim, da ne prode pšenice, ln da vatreli vsakega, ki ae drzne atopitl na njegovo farmo. IP a*a, lil - lat Bt^ U Balle, OL »,«. Taaeke«, IN Akaay Ava, Antoa H raa t, Bas 140, Osaesaburg, Pa. Jaie Bašišak, baa Ul, BsaltMsa, Pa. a iuifwfi| oo«, nnuguvuM^ g K. Peuevtak, leaie Me Ave* m f M W "» l, \ ■< \ v. hf. .. /K. ta m, BAOBVB PSBPIBUTVI VBAam, M am m mM tesa la ee poilljajo aa aaalevi . ANTON HHA8T, Boa 140, Oaaeaabarg. Pa. T« vorau. BftJs4a 14 pMa aa blageeunja ljudstvi. Aka aa alviaja« ■ njeni. mi idejami, podpbaj trgovec kl oglOlJa T Pfoavati. V zalegi imam vae u vsakdanja potrebAšš na pe mmd aauft. "»< MAKTDT KADI, bruakč, opozarja J. Kranjca v Mnsr»outah, HIT, da me v bodoče ne opravlja okoli, da pra*ačlm, kajti Jaa sl pošteno al uši m kruh a svojim de. lom. Jaa tebe ne opravljam nI* koder ln tudi tebi nI treba ob reko-vati mene. — Martin tgdi, bru • ssč. - 'V i- KEvin mrujgjm SA KO- Soohester, Minn. — Oblastveni organi Iščejo s krvnimi psi Tom a rmatrongn. bivšega mestnega davCarja, Si ja uatrelll avojo leno in 14-letnega pastorka. Izvrstno zdravilo za želodec. Za želodčne bolečina rabite sdravllo, Id vam na la okrepi vaa taleani siatem. tsmvsč tudi uradi vsšs arabavns orgaaa. As pesabno atarl ljudje potrabujajo to sdnjvAo. Ake nimate slasti do jstfl, Isimats MP«ko, «a js vsš jssik naflat, sko imsts slab okus v ustih ali pe če trplu vsled slabe prebave, petem vsemlts Severov Ž&lodečni grenčec STOPITE NA VRH ln da|te Um KAKOVOST IZVRSTNA (Bevsrs's Btomseh Bltt^ra). kl vsm ss boste pečatiU boljAa, vsša alast vsm bo prells In prsbsvni in odvsj ss vsm bo okrepil. mm »nuno nvvajaiuo asravpiNO IfVMIVUt Tadl Urmri IMia M marali ad šsas im šsaa la.«* m mata lags SdravOs. Jmmijm nmj aa fimm prad Jadj* w. F. SEVERA co., CEDASRAFIDS, !OWA. .......... imi ■ is4 ■■■ .....e turški* cigaret f r * PROSVETA ZAJEDAVCI. Spisal ITU Molek. (Nadaljevanje.) Martin Ja bil na jasnem, da je storil grozno neumnost. Oh, kako to peče, kako to grizf 1... Napil sc je raki je, bil je pijan in prelomil zakonsko zvestobo, nesramno je zatajil avojo ženo — ne-*ramni vlačugi na ljubo 1 Pet dolarjev, ki jih je bil namenil za cerkev, je zapil in deloma at je za nje kupil sramoto in greh ... In danes, ko je nedelja ,krščanski dan, ae pa valja na postelji z bolno glavo, namesto da bi ftel k maši; nikdar v avojem življenju že ni.zamudil male ob nedeljah, razen če je bil bolan. ♦'O Bog, vem, da al zdaj preveč srdit, da bi ml odpustil greh I Alifc kadar te bom proail, ta -krat mi odpusti grehe 1..." Mahoma se je potolažiL Orožna je neumnost, tako grozna, da bi se ubil, če ne bi imel vere, da mu je lahko vse odpuščeno. Da, da — tudi naj -vrfji greh je odpuščen, ako ae grešnik rsanično po k ena , . . In on ae kesa in z%kllnja: Bila je prva in zadnja neumnoat in nikdar več t Zunaj je bilo ališati korake in v spalnico jc stopil John Muc. Bil je dobre volje kot po navadi — kakor da ae ni nič zgodilo. Obleka, katero j« oprala jutranja ploha, je bila že auha in poli-karia — in drugega vzroka ni imel za obžalovanje. Kj, John Muc je bil vajen goatilne in vajen ponočnih izletov kakor pea krepelcal Kaj mu ho to? , , , "No, ali boš ves dan preležal, Martin? Poldne ježe. Kako je pa z glavo? In \kako se drugače počutiš? Ne zameri, Martini Bil eem pijan in zato sem te vzel v klošter — aamo zaradi družbe, ka/tl Hituiega te nisem mogel puetki. Bleer ti pa ne sme biti žal. Peda ni vaak dan in navsezadnje — je bila »abava. Hej to ni nič I Vai — vai delajo tako ki ti nisi prvi, ne zadnji..." Martin ga je grdo gledal ln trepalnice ao se mu tresle. Ce bi se vsaj reano oproetll, ne bi mu niti malo zameril, ta4to ae pa še norčuje, nesnaga 1 Zato je molčal., ' "Ali te še boli glava, Martin?" "Ne vprašaji — Kaj pravijo doli? Ali no vsi doma?" "Hahahat Kaj bi rekli. -Kaj pa drugim mar, kaj počenjaš ti? Pojdi, pojdi, ne bodi tako dete, Martini" Rožnik ae je počaai izvlekel iz poetelje in natika obleko. Z žalostnim pogledom je meril auk-njo ln hlače z neštevilnimi madeži in gubami vsled dežja. Torej ni samo ena nesreča t Muc ae je pa poredno smejal. Le smej se, nesnaga t Končno je bil Martin oblečen in šla sta v spodnjo sobo. Pod atopnjleami je erečal gospodarja llarbiča. Plašno ga je gledal gospodar in zijal. "Kaj je pa a teboj, Martin?" "O— niči" Iz kuhinje je pritekla gospodinja, pogledala rsdovedno, premerila Martina gorpadol ln se za-nlčcvalno namrdnila. Martina je zazeblo od nog »lo glave. , _. , j 1 "Kaj pa je bilo, Martin?" "O —niči..." I/, nbeduire je prlskakale Mirni v prazničnem, svilenem krilu, ki je prijetno šumljalo. Napela je svoje modre, mehke oči ln jih zapičila v Martina, drolme, rdeče ustne je pa takoj nabrala v gromek iu razposajen smeh. 40 —- o — o, Martin, kašnl pa ste? O joj, kako gledate 1 Tetetetel Zjutraj ate prišli do-mov, ko se je delal dan ... Tetetetete I" In delfllca je nagajivo strgala koren a prati. "Ali pojdet, ti malopridnica! Kje d se pa to naučila? Maršt — Kje je metle?" (lospodlnja je Iskala metlo, Mirni je pa med tem Že odskakala la hiše fcn na pragu je Se enkrat |Nwtrgala koren. "Jejzes, ta otrok — kaj bo iz nje I?" ' Martin je stopil v obednico. Tovariši rudarji so sedeli pri miai ln pospravljali ostanke nedelj -nkegn kosila. Muc ai je nažgal cigan) in odprl ateklenleo piva. Rudarji so se spogledovali in poredni smehljaj je krožil #d uet do ust. Martin je takoj slutil, da velja porogljivo muzanje njemu. "llelo, Martin, kaj je novega?" vprnša prvi iu potucilkne soaedu. Martina je grabila'jeza, ali moral se je pre-iiiiignti. ••<> — nič!" " Knj ao danes povedsll gospud v cerkvi, Martin?" »m« je ponorčeval drugi. Rožniku je bilo, kakar da se mu odpirajo tla pod nogami in moral »e je prijeti za stol. Torej »1 gn mislijo privoščiti? Pri maši nl bil in tega nl mogoče zatajiti. Kaj naj reče? — Nič! Martin je mnlrhl. "Ali groš ua piknik, Mnrtin?" se jtopet ogla- • i prvi. "Martin je Imel anočl piknik, hehel" pri-pomni cbsdljlvo Berhlč,' kl jc *tal med vratml • iliedniee in radovoljno poaluaal, knko no drašlll Merilna. Čutil je potrebo, ds tudi on kaj reče, U a jI I rdelo Me mu je, da je ara mota ra hišo, da ae tako N|x»zahl border, ki je dotlej veljal ta naj Imi| j^ega. Zakrohotall «o »e vsi raren Mura, ln Martinu r ir stemnilo pred Očmi Kaj mu hočejo? Ali morda vedo? . . . Ozre ar ns Mura In la njegovih ■ « | jr odtevalo obupno vprašanje: SI II re« kaj la- tilrtietal ?---Mnr je pa meril družbo okoli mire a ranlčljlvo potečo okrog usten ln vlekel (.••Hite oblake dime la amotVe. "TI si Imlan. Martin. Najltol^e Je, ds gre* nazaj * posteljo," — omeni go«|»»dar ln aoprt so M- sntejall. Rožnik po veni oči In gre po<'a«ntfc korakov v > ohlnjo proti velikemu ogledala, ki je vtaeln nad inilvsInlkoM. Komaj se pogledu v rrrslo, hI «e »ol skoraj zgrudil. Ni čuda, da as tsko ubadajo! Njegov obia« je bil bled. kakor da je vstal 1« v roba lu pod očmi ata č«p«li d v* debeli, črni klo- basi. Sive brčiee eo ee nekaj našopirile kakor mački dlaka, kadar zgrbanči hrbet, skratika — še nikdar ui bil tak. Vllihi, v ogledalo ae gleda, v ogledalo, hihl! je norčavo vpila Barbička. V obednici ao se pa še bolj arnejeli. . . Tedaj je pa bilo Mucu dovolj. "PustHe ga pri miru! Ali ste zdaj bolj alti?" "Kajpada ,ti ga moraš zagovarjati; saj sta bila skupaj." "Kaj vas briga! To je moja in Martinova atvar. V & 23Ž "Da, da," — zaklepeče gonpodmja — "tvoja in njegova atvar. Tebi ni toliko zameriti, Mu<% ker si fant, dasiravno je grdo, jako grdo, — ampak Martin jeoženjen mož. On ima ženo, pa Uko narediš iz njega! Grdo je!" "Dft — grdo je!" pokima Barbič za njo. "Da — grdo I" pritrdijo drugi. "Skrbite zase, kaj vam mar drugi ljudje! Rad bi 'vedel, kdo je tako Čist, da sme kazati p prstom na druge ..." Muc je zapustil obednico in za njim so švigali jezni pogledi. Martin, ki je stal v kuhinji in gledal skozi okno, se je hvaležno ozrl na Johna. Prav jim je povedal I gla ata iz hiše, in zunaj je Martin pocukal Muca za rokav. , "Ali ai kaj povedal?" "Bodi pameten, Martin. Mar misliš, da sem klepetava baba?" Prvemu je odleglo. "Le brez skrbi bodi, Martin, in ne jernlji si k srcu, kar govorijo. Saj niso nič boljši; — hinavci so vsi skupaj!". Muc je odšel proti mestu, Martin se je pa napotil v gozdič na bližnjem hribčku. Solnce je pripekalo in zdelo se je, da beži vse v senco. Rožnik se je čudil veliko olajšanega, ko se je iztegnil po mehki travi v senci visokega in gostega grma. Toda dušeVna muka se ni dala odgnati. Zakaj ho se spravili nad njega? . . . Edintf sebi je namili škodo in nikomur drugemu ne; zakaj se torej spodtikajo? Zazdelo se mu je, da »e naenkrat jasni v njegovi glavi in da se razgrinja gosta megla, ki je doslej zagrinjala njegovo obzorje. Prvič, odkar je v Ameriki, so se mu zamerili domači lju-Ije. AU so res taki? ... Po ušesih so mU zvenele Mucove besede:--Saj niso nič boljši — hinavci so viri skupaj l . . . Ali ree? Martin je začel premišljevati o domačih v hi*i, in zdelo se mu je, da vidi zdaj marsikaj, česar prej ni videl ali ni hotel videti. Skoraj vsi so že izostali zunaj ob večerih in tudi napili so se že. da je bilo grdo. O po-starnem "podingnrju" Jakobu so mu pravili, e pe se je osi ral na jetničarja s najzanlčljivej šim pogledom . . . Zvezda severnica jo isšla nad Oringnbnrgom že skoro dvesto-krat, toda treh luči j na morju ni bilo videti, o treh zvezanih galebih tudi nl bilo niti sledu, ln okoli Oringeburga je vladala vedno strašnejša tišina. In jetniku ae je dozdevalo, da se jetnlčarjevo obličje preprega vaak dan s strupe nejšim in strnpenejšim izrazom.. Toda to se mu je le tako dozdevalo. Neštetokrat se dogaja v živ Ijenju, če se človeku ne vreaniči jo njegovi nameni in ae mu rasbl-jejo njegove nade, da ee mu zdi, Kakor bi ae mu vaak amejal v obras . . . One dni aem nI Imel jetnik v n-stih niti grižleja ... Po noči in po dnevi je Ml njegov pogled neprestano vprt na morje . . « Danea tmli jetničar ni satisnil ^>čeaa. Straže pri brani ao podvojene, na vtrdbah, zlasti na atrani proti morju, pot rojene ... Govorice, kl eo ee ie nekaj č«ui širile po celem obreljn, bi imel« la-kko a izbruhom jetnikovega gnje-va kaj skupnega, in aato je bilo t riba previdnosti Bil hi prečnd^n pozdrav kraljeve neveete, Ue HI ta- ioj pri prvem njenem koraku na dansko za besnela državljanska vojska. Tukajšnji kastelan doalej ni imel niti najmanjšega poročila o Dragomirinem prihodu in njenem eijajnem aprejemu . . . Niti vetrovi niso mogli donesti semkaj >urnih pozdravov, ki ao iz nešte-vilnih grl doneli mladi kraljici na proti, kajti pihali eo baš v naa >rotno stran ... Oringsburg je bil tako ravno nojpriprovnejše mesto, kjer bi ru iitelji državnega miru obžalovaU svoje drzne igre. Težko je povedu ti, kdaj je bil ta grtid sezidan. Sta ri ljudje na obrežju so se spomin jali v tukajšnjih temnicah zadnjih Votanovih čestilcev, in o sivem in potemnelem gradu ao krožile naj bolj čudne povesti. Kdor ni moral v grad, se ga je, če je le mogel, ognil že od daleč. Tukajšnja družina se ni menjavala, običajno so tukaj doslužili. Ti zopet niso marali od tod, morebiti bal zara di te temne zunanjosti . . . Tuje« je prihajal sem le redkokdaj, in Če je vendar prišel, je bil skoro vselej jetnik. Jetniki ho tukaj tudi skoro vedno končali tek svojega Življenja. Najstarejši ljudje niso pomnili, da bi bil Jcak kaznjenec na Oringsburgu oproščen. Toda ta dan, ko je bilo videti, kakor da jetnik blazni, se je pozno rvečer oglasilo pred gradom rez-getanje konj, in bilo je slišati mnogo človeških glasov. Ptiči, ka terih vrh streh že mnogo let ni nihče motil, so pozdravili prihajajoče s pretresujočim krikom... Jetnik je planil na kamenito mizo in se stegni k omrežju, kakor da hoče z očmi prodreti in se že naprej zahvaUti svojim osvoboditeljem. To vendar ni mogel biti nihče drugi kakor njegovi prijatelji, katerim so se njihovi načrti pač šele zdaj pričeli vresničeva-ti . . . Ob reženj debelih stenah je če se je s strašnim bleskom odbijal rdeč žar gorečih bakelj, jetnik je že tudi natanko razločeval korake, ki so doneU po tlaku na dvoru, tako temito in nenavadno. Kdaj že ni bilo tukaj takega šu ma? — Kar je živel tu svoje dol ge dneve, še nikdar. Tudi orož je se je združevalo z ostrogami v zvoneče žvenketanje. "Pozdravljam va« — pozdravljam — prijatelji — aamo da prihajate — nisem vas mogel dočakati!" Jetnikov glas je prihajal skozi ozko okno kakor iz groba. Na dvoru je naenkrat zavladala tišina. Zdelo se jc, da prihajajoči poslušajo. Jetnik je tudi povzdignil svoj glaa kar najbolj jc mogel. "Čakam vas ceUh pet mesecev — vsak dan in vsako noč..." Na dvopu je bilo še vedno vse tiho. Nekoliko glav se je uklonilo druga k drugi in si šepetalo: "(Jbožoc . . . Niti ne zna ceniti našega poslanstva! — Kako dolgo je Že, kar je zblaznel?" "Gotovo niti ne morem povedati . . ." "Nesrečnik!" "In besni, dragi gospodje... Skoro bi bilo boljše, da se vrnete... Dolgo tako ne ostane ..." "Nemogoče! — Kraljevo povelje moramo izpolniti l" "Samo da bi ne t)ilo v daljše zlo t — Iz njegovih ust sem slišal grozne besede I — Kraljevski rod na Danskem Še ni imel hujšega sovražnika od njega in gn tudi ne bode imeli" Prihajajoči so ostrmeli. "Da je tako govoril proti te bi? V "Da — proti meni — iz obraza v obraz — ravno danes . "Nič ne pomagal — Kraljica je prosila zanj, in ker je to prva njena prošnja na danakih tleh, jo je kralj moral izpolniti. . "Da je prosila zenj kraljica? Ta mlada nevesta mojega gospodarja?" Atari jetničar je resno kimal f glavo in umolknil. Niti ene bese de več ni rekel. Nato je zopet zvenelo jeklo ob tlak in bilo j« •dišati rožljanje jetničarjevih kiju *er , • , t Za nekaj trenotkov ao ae od prla vrata, vodeča v sobo, v kateri je bil jetnik le redno na kame niti mlai, in a jetnlčarjem je veto pilo nekoliko vitesor. 44 Vimenu njegove milosti, svit lega nalaga gospoda In kralje Valdemara, prinašamo tvoji časti toad — evobodo! ... Za to poro čilo oe imaš zahvaliti plemenit' •"»prniri našega vladarja, evltl Dagmari , . . Prva prolnja, kate ro je imela do kralja - je bile ca te " Jetnik ni nič odgovoril Njegov pogled je begalTJ lanca na poelanea . . . ]/ru/ njegovem obrazu je kazal izj denje, katerega ni mogoče J »atL Ne vem, česa bi se bil , J jal prej kakor svobode od kra Valdemara . . Za trenutek! niti vedel, kaj bi odgovoril Samo poael Hi je oči in ^ tial z enega na drugega in pri t^ kimal z glavo, na kateri ko U kakor popepelili. "Kralj . . . Valdem&r ženjen . . .??" •Tako je, častiti oče!" 'In od kod je njegova sta?" , "8 •Češkega!" S Češkega! ~ Čehi - fffl Jetnik si je položil kazale«-sne roke na čelo. (Dalje prihodnji!.) Uredništvo in upravniatvo odgovorno za vsebino oglasov listu. > i.' ; RAD BI IZVEDEL kje rc nahaja JOHN MIHELH po domače Gričar. Prosim, da mi sam javi ali pa če kdo dri ve za njega, naj mi naznani* I gov naslov. Ig. Kufiljnn, 229-Ave., Mihvaukoe, Wis. ' ZELO KORISTNE STVAKL Bazpofiiljsm razne sube rob is druge pripomočke ki so omiasi v knjtgi "Domači sdravalk."-Imam tudi maogovrstns dlAsv« kt so opisane v kuhinjskih knjigsh in se potreba j« jo u priprsro okusnih jedil, razna semsss. ks-kor aem«. ca solato, peteriilj, fižol, korenje, itd. Pišite po eeniks. KATH. PBZDER, P. O. Boz 1611, N«w Tork, N. T. Dr. Kolei slovenski ZDRAVNIK 118 Pcbi Af„ Piltskirflk, F Dr. KS* SS|l|Wlll i «niU Ur Vss ___ Ja« rwmi» Sa vta s (SeaO v kratka« tas« ia »I «•»«■» PROF. DR. MUH ZDRAVNIK - IFBGIALII EA BL0VEH01 411—4th Avem (VA SPROTI FOlTI) RTTSEUROE, FA KLBKTRlCNA priol®'" z % um • M Uporablja aajb^Jla *aa Narr* (M p*H»~ ri 4raH ~Nk« M"** ndt sl*™! + *