(foto: Igor Solar) meseca: Moj dom moje veselje ZAKONOM O PREPREČEVANJU KORUPCIJE Odlična organizacija in lepi skoki na Ljubnem ob Savinji STRAN 24 S povečanjem nabavnih količin so se bistveno izboljšale naše pogajalske pozicije, sedaj imamo veliko moč in tudi zaupanje vodstva Bosch Siemensa. OSREDNJA'. KNJI ŽNICA CEL J L Muzejski erg l-.s CELJE SNODO5/ wa. rcDKUAK ZUU5, CENA 289,00 SIT ŠTEVILKA 8 ETO XXXV ^Zadrugajnozirje M FRANŠIZA Zgomjesavinjska kmetij zadruga Mozirje z. V vseh naših živilskih prodajalnah vam skupaj s KZ Laško nudimo mesne izdelke po usodnih cenah S Zadnja krača 599 SIT ■ WOW Hrenovke 999 SIT Nov ključ do vaše nepremičnine Nedelja, 6. marec, ob 18. uri GMtem)© dKiStos G3em$3 Za abonma in izven DOM KULTURE NAZARJE Najboljša predstava letošnje Sleda liske sezone po izboru gledalcev Predprodaja vstopnic: Občina Nazarje, Muzej gozdarstva in lesarstva Nazarje, Tragal Nazarje, Trafika Gornji Grad, TIC Mozirje. SIMPLY CLEVER Evro kredit po še ugodnejši obrestni meri: • obrestna mera je sestavljena iz dvanajstmesečnega EURIBOR*-ja in nespremenljivega pribitka, ki je odvisen od obsega poslovanja z banko, ročnosti posojila, predhodnega varčevanja in oblike zavarovanja posojila, • s časom odplačevanja za mlade tudi do 30 let, • z vrsto možnosti zavarovanja posojila in • možnostjo življenjskega zavarovanja posojilojemalca. Vse podrobnosti so vam na voljo pri bančnih svetovalcih v vseh poslovalnicah NLB in na spletnem naslovu banke www.nlb.si - • EURIBOR je obrestna mera, ki se oblikuje na podlagi medbančne obrestne mere, po kateri so prvovrstne banke znotraj denarne unije pripravljene dati depozit drugi prvovrstni banki za določen čas. © + ©+02+04+©f PSC Praprotnik, Šaleška 15, tel.: 03 898 32 20 ŠkodaFabia Clever+ že od 20.540 SIT’ mesečno •Skoda kreditPlus Je storitev družbe Porst lic Kredit in Leasing SLO, d.o.o, in je odvisna od valutnih razmerij ter velja na dan 5.2.2005 ob naslednjih pogojih. 60 mesečnih obrokov, 30 % polog, stroški obdelave 20.400 SIT. rizični sklad 18.110 SIT, prevoženih do 10 000 km na leto, ostanek kredita 898.380 SIT. EOM 7,54 46. EOM (efektivna obrestna mera) sc lahko spremeni te se spremeni katerikoli od navedenih elementov, upoštevanih pri izračunu. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d„ Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška OSREDNJA Tretja stran mrnurn------------------------------------------------------------ Vpliv Kjotskega protokola na Nazarje Pred dnevi je začel veljati sporazum industrijskih držav, ki so se leta 1997 v japonskem mestu Kjoto zavezale, da bodo v obdobju med letoma 2008 in 2012 znižale izpust toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. PoUtiki so se takrat dogovorih, da bo dokument stopil v veljavo, ko ga bo ratificiralo vsaj 5 5 držav, ki so bile leta 1990 odgovorne za vsaj 55 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Na začetek veljavnosti je bilo treba torej čakati dobrih sedem let. Leta 2001 so od podpisa odstopile Združene države Amerike, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov. Po mnenju Busheve vlade je nadaljnji hiter gospodarski razvoj ZDA pogoj za sprejetje ukrepov proti klimatskim spremembam, kar bi lahko razumeli tudi tako, da je treba najprej zgraditi tovarne, da bi jih lahko nato ekološko sanirah. Hkrati se Američanom zdijo pogovori o ureditvi stanja po letu 2012, ko bo Kjotski protokol nehal veljati, preuranjeni. Rusija, ki je bila leta 1990 odgovorna za 17 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, je Kjotski protokol sicer ratificirala, vendar brez kakršnih koh obveznosti po letu 2012. Evropska unija nasprotno meni, da je sprejem nasledstvenega dokumenta zaradi silovitih sprememb podnebja tako rekoč neizbežen in zato nujno potreben. Kako je na Kjotski protokol pripravljena Slovenija, pišemo v tokratni aktualni temi, krajani Nazarij pa so se medtem že lahko prepričali, kakšne ekološke posledice je prinesla ustavitev proizvodnje ivernih plošč vnjihovem kraju: bistveno manj hrupa, duna, prahu... Morda se tudi vi spomnite, da je bilo v preteklosti izza Glinove ograje velikokrat shšati ugovore, češ da tovarna ivernih plošč res onesnažuje okolje, toda da gre dobršen del »packarije« pripisati tudi drugim proizvodnim obratom v omenjenem industrijskem kompleksu. Kdor je temu verjel, se lahko danes na lastne oči, nos in ušesa prepriča, da so bile to le prazne besede. Prepričan sem, da so Nazarčani ob toliko manjših vplivih na njihovo bivalno okolje zlahka pripravljeni živeti v sožitju z lesno industrijo še nadaljnjih sto let. Če bo le preživela - sredi bujnih gozdov - industrija namreč... Mladi pianisti pomagali z glasbo.................11 Kulinarični natečaj SN: Bilo je več kot slastno!............20 Na naslovnici: Utrinek s pokušine ajdnekov in zavitkov v Gornjem Gradu IZ VSEBINE: Aktualno: Izpusti plinov ogrožajo Zemljo....4 BSH Hišni aparati Nazarje: Idealna startna pozicija za nadaljni razvoj... 6 Zavod za gozdove Slovenije: Gozdarji opozarjajo na spoštovanje gozdnega reda.........7 Smučarsko tekmovanje poslancev DZ na Golteh: Letos je uspelo Zamerniku........10 8 k____/ ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 8, 25. februar 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik, Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon In faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 289,00 SIT, za naročnike: 260,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. OB ZAČETKU IZVAJANJA KJOTSKEGA PROTOKOLA Izpusti plinov ogrožajo V zadnjih 150 letih se je temperatura na Zemlji dvignila toliko kot prej v več tisoč letih. Zaradi segrevanja ozračja, ki je posledica onesnaževanja, prihaja do resnih vremenskih sprememb, te pa za sabo potegnejo različne naravne katastrofe. Kjotski protokol, ki je začel veljati sredi tega meseca in ga je ratificiralo 141 držav, sodelujoče države obvezuje k izpolnjevanju ukrepov, ki bodo pospešili proces obvladovanja toplogrednih plinov. Začetek veljavnosti protokola v Sloveniji ne prinaša večjih sprememb, saj gaje bivša vlada ratificirala že leta 2002, Za osemodstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v obdobju od leta 2008 do 2012 glede na izhodiščno leto 1986 pa bo Slovenija odštela od 5,5 do 10 milijard tolarjev letno. SLOVENIJA ŽE UKREPA Emisije toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2003 po preliminarnih ocenah znašale 20,3 milijona ton, kar je sicer 1,4 odstotka manj kotv izhodiščnem letu 1986,azaizpolnitevob-veznosti iz kjotskega protokola mora Slovenija zmanjšati emisije toplogrednih plinov(TGP) še za 6,6 odstot- ka. Po operativnem programu zmanjšanja emisij TGP, ki ga je Slovenija sprejela pred dvema letoma, je vlada že uveljavila več ukrepov in tako stopila v proces zmanjševanje svetovne onesnaženosti zraka in okolja. Ukrepi, kot so taksa na emisijo ogljikovega dioksida, trgovanjez električno energijo in zemeljskimi plini, spodbude za rabo obnovljivih virov energije in bi-ogoriv, trošarina za fosilna goriva in elektriko ter vzpodbuda za gradnjo energetsko varčnih stavb, po mnenju agencije za okolje vsekakor pomenijo, da je Slovenija na pravi poti do manjšega onesnaževanja. Seveda je pot do vzpostavitve če ne že idealnih pa vsaj bivanjsko neškodljivih pogojev še dolga. Škoda, ki jo je treba popraviti ali vsaj omiliti, je ogromnih razsežnosti, saj so škodljive emisije problem celotnega planeta. LAHKO PRIČAKUJEMO DOBO KATASTROF? Odgovor na to zaskrbljujoče vprašanje poda že podatek, da se je v zadnjih 150 letih emisija ogljikovega dioksida v ozračju povečala za tretjino, temperatura pa je zrasla za eno stopinjo Celzija. Glavnina porasta temperature v zadnjem stoletju je zgoščena v zadnjih 25 letih in glede na vse višje povprečne temperature je zelo verjetno, če ne že kar dejstvo, da se bo pogostost in intenziteta ekstremnih dogodkov v naravi le še povečevala. Tako lahko pričakujemo ekstremne vremenske in klimatske dogodke, kot so viharji, orkanski vetrovi, suša in obline padavine, ki lahko povzročajo poplave. Kot predvideva svetovna klimatološka strokovna javnost, se bo zelo verjetno povečalo število vročih dni, manj bo ledenihtem-peratur, skratka, toplotna obremenitev na ljudi se bo zelo povečala. Kaj se bo dogajalo na tako majhnem območju, kot je Slovenija, je težko oceniti. Iz rezultatov klimatskih modelov je namreč skoraj nemogoče izluščiti lokalne napovedi. A dober naravni pokazatelj, da se ozračje segreva, je tudi naš triglavski ledenik, ki se vztrajno krči. Nadpovprečno topla leta se tudi pri nas kar vrstijo. V visokogorju je bilo leta 2001 dolgoletno povprečje preseženo za 0,6 stopinje Celzija, v nižinah celo do 1,7 stopinje. Takšen odklon je statistično zelo pomemben, saj opozarja, da tudi sončna stran Alp ni imuna na svetovno klimatsko dogajanje. Tatiana Golob Naša anketa Zelena Slovenija »Odvržen papirček... To pa ja ni nič!« in »Zakaj bi nas skrbela sečnja amazonskega pragozda, če pa je v naši deželici čisto dovolj gozdov, da zadostijo potrebam po proizvajanju kisika...» Očitno smo pravi mojstri, ko je treba poiskati kakšen »pameten« izgovor, zakaj ne skrbimo dovolj za naravo. Kajti vse se začne z majhnimi koraki. Tudi skrb za našo mati Naravo. Je pa žalostno, da največkrat tudi ostane pri teh majhnih korakih, ki enostavno ne morejo in nočejo zrasti v večje... Stanko Gašparič, Rečica ob Savinji Vsekakor smo premalo ekološko ozaveščeni. Velikokrat se ne izkoriščajo ponujene možnosti, problem pa so tudi divja odlagališča. Ljudje se ne zavedajo, da se jim bo vsa njihova neodgovornost povrnila skozi čas. Navsezadnje tako ogrožajo lastno pitno vodo. Premalo se razmišlja, predvsem na državnem nivoju, o sežiganju odpadkov, saj bi tako lahko vsaj nekoliko omejili njihovo nenadzorovano odlaganje. Stanko Gril, Rečica ob Savinji Sam že pazim, kolikor morem, vidim pa, da se v Sloveniji kljub temu, da smo tako imenovana Zelena dežela, ekološka zavest bolj počasi razvija. Franc Žagar, Mozirje Poskušam ne biti neodgovoren do narave in tako pazim, kam mečem smeti, je pa res, da možnosti za ločeno zbiranje odpadkov niti nimam. Sicer pa, splošno gledano, Slovenci nismo kaj prida ekološko odgovorni. Del krivde je tudi na politiki. Nuša Dvornik, Mozirje Res sem pozorna, da ne bi po nepazljivosti onesnaževala okolja, je pa res, da včasih ne moremo dovolj narediti za okolje, saj enostavno nimamo možnosti. Tako ne moremo ločeno zbirati odpadkov, tudi če bi jih hoteli, saj pristojni ne poskrbijo za to. V Sloveniji je ekološka ozaveščenost na bolj nizki ravni, saj se v veliki meri omejuje le na to, da smet odvržeš v koš in ne kam drugam. Irena Pavlin, Mozirje Zelo pazim, da ne bi iz nepozornosti prizadejala škode okolju. Vidim pa, da je premalojavnih košev za odpadke, tudi po zasebnih hišahje premalo dodeljenih smetnjakov. Ločeno zbiranje odpadkov je praktično nemogoče, niti nimamo možnosti za to. V skrb za naše okolje vlagamo premalo energije, zakoni se ne izvajajo dosledno, veliko je pomanjkljivosti tudi pri njihovem poznavanju in nadzoru nad njihovim izvajanjem. Jože Tiaker, Rečica ob Savinji Najboljši način za ekološko ozaveščanjeje dejanska vključitev v kakšno akcijo, s katero se pripomore k čistejšemu okolju. Takrat človek vidi dejansko stanje in mu vsaj pogled na masovne odpadke, če ne kaj drugega, prebudi občutek odgovornosti. Rekel bi, daje stanje glede na pretekla leta boljše, smo bolj ozaveščeni pa tudi več možnosti za varovanje okolja se ponuja, je pa res, daje še vedno kar nekaj kroničnih onesnaževalcev, ki konstantno povzročajo škodo okolju. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem / V 4 V__ ZDRUŽENJE SLOVENSKIH OBČIN Nezadovoljni s plačami županov in zakonom o preprečevanju korupcije Člani predsedstva Združenja slovenskih občin so pred dnevi ministru za javno upravo dr. Gregorju Virantu predstavili problematiko plač županov in pripombe k zakonu o preprečevanju korupcije. Župani so prepričani, da je sedanji sistem, ko so v občinah z največ 30 tisoč prebivalci plačani slabše od tajnikov občinskih uprav, absurden in diskriminatoren. Virant se je strinjal s sogovorniki, zato bo po njegovem potrebno v novem plačnem sistemu ta sorazmerja odpraviti, kar daje županom manjših občin upanje, da se bodo dokopali do višje plače. Kot omenjeno so na sestanku govorili tudi o zakonu o preprečevanju korupcije, ki nekaterim očitno ni pisan na kožo, saj postavlja temeljna pravila glede nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za nosilke in nosilcejavnih funkcij, omejitev glede prejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcij, nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionar-jevter omejitev poslovanja naročnikov po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar ali njegova družinska članica oziroma član. Univerzitetni diplomirani pravnik Vinko Poličnikje prepričan, daje vprašanje preprečevanja korupcijezvidika kazenskega prava izredno natančno urejeno. Kakšne in kako velike pa so na tem področju bele lise, je seveda povsem drugo vprašanje, čeprav bi moralo delo javnih uslužbencev temeljiti na etiki in morali. »Eno je sistem delovanja pravno formalne narave, drugo pa je stvar kulture, etike in navad, ki so povezane s tradicijo pravnega reda. Če vlada v državi red na področju financ in še Ifi'e, potem problemov ni,« pravi Poličnik. Težko je opredeliti, koliko tovrstnih kaznivih dejanj s sodnim procesom in obsodbo seje pri nas v zadnjem desetletju sploh zgodilo. Za Poličnika je to zelo slaba popotnica za pravni red in pravno varnost v državi. Za ponazoritev je dovolj omeniti omejitve v zvezi s sprejemanjem daril, po katerih javni uslužbenec ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in daril manjše vrednosti ter priložnostnih daril. Pri tem seje seveda potrebno vprašati, koliko županov in drugih javnih uslužbencev se dejansko drži predpi- sa, ki pravi, daje potrebno na občinski upravi voditi seznam prejetih daril. Vendar za vpis prejetega darila ni odgovorna občinska uprava ampak funkcionar, kije darilo prejel. Kopijo seznamov za preteklo leto je potrebno dostaviti državni komisiji za preprečevanje korupcije. Veliko grmenja torej in malo dežja, kar velja tudi za lokalne razmere, kjer so javni funkcionarji še bolj odmaknjeni od oči pravne kontrole in kjer praviloma tudi sistem notranjega nadzora ne deluje. V državah Evropske skupnosti je to standard, pri nas se še učimo, ugotavlja Poličnik, ki ne razume, zakaj je določenim krogom v velikem interesu, da Kosova komisija za preprečevanje korupcije ne deluje. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Saša regija želi postati gonilna regija v Sloveniji Prejšnji ponedeljek so se v Šoštanju prvič v tem letu sestali člani upravnega odbora savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Osrednji točki dnevnega reda tokratne seje sta bili analiza delovanja v letu 2004 in program dela v letošnjem letu. Upravni odbor je z visokimi ocenami potrdil poročilo o lanskoletnem delu območne zbornice Velenje, moto skupnega delovanja zbornice in lokalnih skupnosti v letu 2005 pa bo: »Saša regija - najbolj propulzivna in dostopna regija v Sloveniji«. Ena od prioritet skupnega dela v okviru zbornice bo zato načrtnejše povezovanje in lobiranje za najbolj aktualne regijske projekte. Za nadaljnji dolgoročni razvoj Saša regije je najbolj akutna problematika ureditve prometne in energelske infrastrukture, vzporedno z njo pa aktivnosti, povezane z regionalizacijo Slovenije. Vsebina obeh osrednjih tem je bila v razpravah članov upravnega odbora in navzočih politikov tesno povezana z izhodišči prenove Gospodarske zbornice Slovenije, kijih je predstavila direktorica savinjsko-šaleške zbornice Alenka Avberšek. Proces celovitih organizacijskih, metodoloških in vsebinskih sprememb zajema vsebinske naloge, prioritete delovanja, način deia organov, strokovnih služb in posameznikov. Gospodarska zbornica Slovenije bo tudi v prihodnje organizirana po javnopravnem modelu, kar pomeni obvezno članstvo. Spremenila se bo struktura financiranja zbornice, saj se bodo uveljavljali novi viri financiranja, ki izhajajo iz storitev, lastništva, partnerstev in novih pooblastil. Organizacijsko naj bi bila zbornica bolj fleksibilna in učinkovita, s krajšimi odzivnimi časi, racionalnejše organizirana in organizacijsko odpda. Vodenje in upravljanje zbornice se bo razvijalo v smeri načel, znanih iz podjetniških organizacij. Okrepila naj bi se povezava s članstvom, kar pomeni večjo moč v regijah. Na sejije bilo v razpravi posebej poudarjeno, da je prvenslvena vloga neodvisne zbornice, da v odnosih do vlade in evropskih institucij odločneje zastopa interese gospodarstva. To posebej velja za področje konkurenčnega podjetniškega okolja, davčne zakonodaje, razvojne strategije in ekonomske diplomacije s posluhom za gospodarstvo. Člani upravnega odbora območne zbornice imajo čas za pismena dopolnila na predlagana izhod- išča do začetka marca. Upravni odbor seje opredelil tudi do aktualnih dogodkov v zvezi z Regijskim študijskim središčem v Celju. Najvidnejši gospodarstveniki savinjsko-šaleške regije podpirajo nadaljnje delovanje omenjenega izobraževalne organizacije v smeri, ki v interesu gospodarstva uvaja nove inovativne programe. Zato tudi podpirajo vizijo četrte slovenske univerze s sedežem v Celju in vse aktivnosti za zagotovitev lastnih kadrov. Gospodarska zbornica apelira na razvojne institucije in lokalne skupnosti v regiji, da preprečijo parcialne aktivnosti posameznih institucij, ki so v nasprotju s to usmeritvijo. Franci Kotnik Vlada namerava znižati strošek registracije motornih vozil Državni zbor naj bi v kratkem po hitrem postopku obravnaval predlog vlade o spremembi zakona o varnosti v cestnem prometu. Po napovedih naj bi se znižale cene registracije vozil, sprememba pa naj bi državo stala le slaba dva milijona tolarjev. Registracija novega vozila naj bi bila po novem postopku cenejša za 2.579 tolarjev, ob podaljšanju prometnega dovoljenja pa bodo lastniki vozil prihranili 1.219 tolarjev, če bodo obdržali sedanje prometno dovoljenje, oziroma 934 tolarjev, če bodo dobili tudi nov obrazec. Zaradi spremembe bodo uvedene tudi nove enotne registrske tablice za vso državo. Na njih ne bo več regionalnih oznak (LJ, CE, MS...) in občinskih grbov, ostal pa bo grb Republike Slovenije, znak Evropske unije ter kombinacija črk in številk. Po novem bo Slovenija eno registrsko območje, kar pomeni, da lastnikom ob nakupu avtomobila ne bo treba prve registracije opraviti na območju stalnega prebivališča, ampak bo to mogoče opraviti kjerkoli vSIoveniji. Minister za notranje zadeve Dragutin Mateje na nedavni tiskovni konferenci med drugim zagotovil, da bodo ostale vveljavi vse dosedanje registrske tablice, kar pomeni, dajih ne bo treba zamenjati. Savinjčan *--—____________________________________________________________________y BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Idealna starina pozicija za nadaljnji razvoj Leto 2004je bilo za podjetje BSH Hišni aparati Nazarje kljub nekaterim neugodnim okoliščinam zelo uspešno. Prihodki od prodaje v višini skoraj 27 milijard tolarjev sicer niso dosegli planirane vrednosti in so za slabi dve milijardi zaostali za prihodki v letu 2003, zato pa je bil dobičekza enajst odstotkov višji kot leto poprej in kot takšen nad pričakovanji. Direktor Hišnih aparatov Matjaž Lenassi pravi, da so z doseženimi rezultati zadovoljni, še posebej z razmerjem med dobičkom in realizacijo. V Nazarjah so zaradi recesije v Evropi, še posebej v Nemčiji, lani proizvedli kar 700 tisoč aparatov manj kot predlani, z različnimi metodami racionalizacije pa so kljub temu uspeli dvigniti produktivnost za 26 odstotkov. Na poslovanje Hišnih aparatov v letu 2004je negativno vplivala tudi rast cen jekla in nafte, kar je posledično pomenilo tudi dvig cen vseh tistih materialov, katerih osnova je nafta. V Hišnih aparatih so že pred leti ugotovili, daje odvisnost zgolj od proizvodnje motorskih apara-tovzelo tvegana, zato so si začeli prizadevati tudi za proizvodnjo termičnih aparatov. Najprej so uspeli pridobiti proizvodnjo sesalnikov, nato pa so z novimi znanji usvojili še proizvodnjo Boschevih termičnih aparatov pod blagovno znamko solitaire, ki se na trgu uvršča v višji cenovni razred. V nadaljevanju so dobili še proizvodnjo nove linije Siemensovih aparatov, oba omenjena projekta pa sta rezultat zelo dobrega sodelovanja s tovarno Porsche oziroma njenim oblikovalskim oddelkom. REORGANIZACIJA DIVIZIJE CONSUMER PRODUCTS Bosch-Siemensova divizija Consumer Products se je v začetku letošnjega leta reorganizirala, kar v praksi pomeni, da so iz šestih kompe-tenčnih centrov nastali štirje. Prvi izmed njih, Home Care, se ukvarja z izdelovanjem aparatov za nego doma, mednje pa sodijo predvsem sesalniki in likalniki. Drugi kompetenčni center, Beauty and Wellness, izdeluje aparate za nego telesa, tretji, Water Treatment, obsega aparate za pripravo vode, četrti kompetenčni center, kije v bistvu najpomembnejši, saj ustvarja polovico prometa divizije in tri četrtine njenega dobička, pa je Food and Beverage. Sem spadajo sokovniki, avtomati za kavo, opekači kruha, kuhalniki itd., skratka zelo široka paleta aparatov na motorski pogon in termičnih aparatov za pripravo hrane. Zaradi odličnih rezultatov, ki sojih nazorski Hišni aparati dosegli v preteklih letih, so nekateri vodilni kadri iz Nazarij dobili še odgovornejše zadolžitve: Matjaž Lenassi sedaj poleg nazorske (--'. :j -, 6 tovarne vodi celoten kompetenčni center Food and Beverage, del njegovih nalog v Nazarjah je prevzel Matjaž Delopst, kije zadolžen tudi za ostale proizvodne lokacije omenjenega kompe-tenčnega centra, Irena Pečnik je vodja nabave Food and Beverage, Kurt Rein wald pa je komer- Prvi mož kompetenčnega centra Food and Beverage in Hišnih aparatov Matjaž Lenassi je zadovoljen z rezultati poslovanja v lanskem letu in prvih dveh mesecih letošnjega leta (foto: Franci Kotnik) cialni direktor celotnega kompetenčnega centra. Vodenje Food and Beverage centra poteka iz Nemčije, v Nazarjah pa je le ena od tovarn, kijih ima ta center pod kontrolo. Ostale tovarne so še v Nemčiji, Španiji, na Češkem in Kitajskem. NOVE PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI ZA KOOPERANTE Ena izmed prednosti, kijih je prinesla omenjena reorganizacija, so bistveno večje nabavne količine, ki predstavljajo cel kup novilrmožnosti za kooperante Hišnih aparatov, Trenùtno v Bosch Siemensu nihče ne razmišlja, da bi selil proizvodnjo iz Nazarij na Kitajsko, saj je nazorska tovarna najbolj konkurenčna BSH-jeva tovarna v Evropi, res pa je, da bo Bosch Siemens iz Kitajske uvažal določene komponente motorskih aparatov. Prve serije teh komponent so že poskusno v proizvodnji. Po besedah direktorja Matjaža Lenassijaje bil lani narejen velik korak naprej pri sodelovanju s kooperanti Hišnih aparatov, ki sedaj vedo, kaj morajo storiti, da bodo ostali konkurenčni. V nasprotnem primeru sejim lahko zgodi, da bodo delo izgubili, karzna biti še posebej neugodno za tiste, ki so s svojo proizvodnjo v preveliki meri vezani na tovarno BSH v Nazarjah. NOVA VLOGA TOVARNE V NAZARJAH Kljub navedenim spremembam se velikostto-varne v Nazarjah v prihodnje ne bo bistveno spreminjala,sajjevsedanjih dimenzijah učinkovito obvladljiva in stroškovno efektivna. V Nazarjah se bodo proizvajali izdelki z visoko produktivnostjo in visoko dodano vrednostjo, po potrebi pa bo nazorska tovarna nastopala tudi v vlogi gasilca in bo začasno prevzela proizvodnjo izdelkov, ki jih bodo ukinjali drugod po svetu. Naslednji teden bodo na primer začeli s proizvodnjo, ki sojo pred tem ustavili v Španiji, na ta račun pa se bo v Nazarjah odprlo 20 novih delovnih mest. Pomembna je tudi priključitev nemškega razvojnega oddelka, kije bil doslej brez tovarne. Praksa kaže, da se ločenost razvoja in proizvodnje ni še nikoli prav dobro obnesla, saj mora razvoj upoštevati specifiko proizvodnje. Sedaj je najbolj pomembno, da razvojni inženirji iz Nemčije čim prej spoznajo proizvodnjo in njene značilnosti. Poleg sinergije vznanju se pojavlja tudi sinergija v nabavi. »S povečanjem nabavnih količin so se bistveno izboljšale naše pogajalske pozicije, sedaj imamo veliko moč in tudi zaupanje vodstva Bosch Siemensa, torej lahko delamo po svoje. In karje še en velik preskok: poleg držav zahodnega Balkana smo postali direktno odgovorni tudi za trge osmih ključnih evropskih držav, kar nam daje možnosti, da lahko pravočasno reagiramo na spremembe na trgu,« z zadovoljstvom pojasnjuje direktor Matjaž Lenassi: »Imamo idealno startno pozicijo in če je ne bomo znali izkoristiti, smo si sami krivi.« AMBICIOZNI NAČRTI ZA LETO 2005 SE URESNIČUJEJO Plan Hišnih aparatovza leto 2005je zelo ambiciozen in sega za 30 odstotkov nad lanskoletno realizacijo. Prva dva meseca sta bila odlična, saj so v Nazarjah planirane količine celo presegli, še posebej termični aparati. Kompetenčni center Food and Beverage bo letos plasiral na trg 24 novih aparatov, od tega večino termičnih. Iz Nazarij bosta prišla na tržišče dva nova produkta, prvi bo akumulatorski palični mešalnik, prvi tovrsten izdelek brez priključnega kabla, drugi pa nov kuhinjski večfunkcijski aparat, ki bo segel v vrh cenovnega razreda. Na nedavnem sejmu Ambiente sta bila oba aparata s strani obiskovalcev in stroke zelo dobro sprejeta, torej so pričakovanja glede prodaje upravičeno optimistična. Franci Kotnik ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Gozdarji opozarjajo na spoštovanje gozdnega reda Na območju, ki ga pokrivajo gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, se je v preteklem letu pojavilo kar nekaj primerov, ko lastniki gozdov po izvršeni sečnji in spravilu lesa v gozdu niso vzpostavili predpisanega gozdnega reda. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov je v tem primeru povsem jasen, saj so lastnik gozda oziroma sekači dolžni takoj po končanem spravilu sanirati poškodbe na podmladku in drevju ter odpraviti poškodbe na gozdnih tleh in gozdnih vlakah, poteh, stezah in cestah ter vzpostaviti čim ugodnejši režim odtoka vode. Dolžnost in pravica gozdarjevje, da kontrolirajo gozdni red in če ugotovijo opustitev določil pravilnika, so dolžni o tem obvestiti gozdarskega inšpektorja. »Revirni gozdarji po vsaki sečnji prevzamejo sečišče in moram reči, da v državnih gozdovih praviloma vlada red. Drugače je vzasebnem sektorju, kjer je gozdni red odvisen od redoijubnosti lastnika gozda,« ugotavlja Jože Jeraj, ki je v nazorski območni enoti odgovoren za gozdno tehniko. Gozdni red oziroma nered v veliki meri vpliva na razvoj podlubnika. Ravno tako pomembnoje, da se veje in vrhovi dreves odstranijo iz napol hu- Jože Jeraj: »V zasebnih gozdovih je gozdni red odvisen od redoijubnosti lastnika.« (foto: EMS) (foto: EMS) dourniških potokov. Znane so posledice v primerih naraslih voda, koje vejevje zabilo propuste in je voda odnesla cesto. Ker gre v takšnih primerih v glavnem za gozdne in občinske ceste,je sevedajasno, daje potrebno popravilo plačati izjavnih financ. Žal se v zasebnih gozdovih prevečkrat dogaja, da gozdarji lastnike sicer opozarjajo, vendar se pri tem vse konča. Jože Jeraj ocenjuje, da je kar okoli trideset odstotkov lastnikov gozdov, ki ne spoštujejo navodil in opozoril revirnih gozdarjev. Pri tem izstopajo lastniki manjših gozdov, medtem ko se posestniki večjih gozdnih površin praviloma zavedajo pomembnosti reda, ki mora biti vzpostavljen po izvršeni sečnji. Savinjčan ERA VELENJE Prave tržne priložnosti so izven Slovenije Skupina Era je v minulem letu ustvarila 65 milijard tolarjev prihodkov od prodaje in s tem dosegla osemodstotno povečanje glede na leto 2003. V istem obdobju so po nekonsolidiranih podatkih ustvarili okrog 300 milijonov tolarjev dobička. Era tri četrtine svoje prodaje ustvari z živilskimi artikli, preostalo četrtino pa s prodajo neživil in z ostalimi dejavnostmi, katerim posvečajo vedno več pozornosti. V letu 2004 so razširili maloprodajno mrežo in odprli nove prodajne centre v Ormožu, na Ptuju in v Novem mestu, prenovili pa so med drugim tudi blagovnici všoštanju in Mozirju. V letu 2005 načrtujejo 81 milijardtolar-jev prihodkov od prodaje, kar pomeni 21-odstotno povečanje glede na leto poprej. Hkrati pričakujejo kar 50 odstotkov več dobička kot lani, kar naj bi bila posledica vlaganj v preteklih letih. Po mnenju predsednika Erine up-'rave Gvida Omladiča je trgovina gospodarska panoga, kjer je potrebna velika prilagodljivost, v zadnjih letih pa tudi hitra internacionalizacija. V Eri so se ves čas zavedali, da je zanje prodor na tuje trge življenjskega pomena. Tako so v letu 2003 pričeli s svojo dejavnostjo na Hrvaškem, kjer so navezali strateško in kapitalsko partnerstvo s podjetjem Trgohit Čakovec. V kratkem času so odprli tri nakupo- valne centre in 65 supermarketov, zaposlenih pa imajo okrog tisoč sodelavcev. V letu 2005 načrtujejo na hrvaškem trgu 140 milijonov evrov prometa. Velike možnosti se kažejo tudi v Črni Gori, kjer je Era trenutno največji tuji trgovec. V Podgorici skupaj s partnerji pripravljajo projekt izgradnje največjega trgovsko zabaviščnega centra. Z gradnjo bodo pričeli konec letošnjega leta. V Makedonijije Era lastnikSkopske-ga sejma, ki obsega okoli 200 tisoč kvadratnih metrov. Letos bodo v Skopju pričeli z realizacijo projekta trgovsko kongresno zabaviščnega centra po principu ljubljanskega BTC. V letu 2004 so prenovili kongresni center. Poleg 18 sejmov organizirajo vsako leto še vrsto drugih prireditev in dogodkov, ki jih obišče okrog milijon obiskovalcev. Era d.d.je članica mednarodne gru- pacije CBA, v letu 2004 pa se je strateško povezala še z italijanskim diskontnim trgovcem Eurospin, s katerim sta ustanovila skupno mešano podjetje Eurospin Eko. Povezava je zelo pomembna, saj v Slovenijo pri- Predsednik Erine uprave Gvido Omladič je prepričan, da v trgovini ni prihodnosti brez internacionalizacije (foto: Marija lebar) hajajonovi diskontni trgovci iz tujine, zato se bodo tržna razmerja zagotovo spremenila. V Sloveniji naj bi odprli od 70 do 80 diskontov Eurospin. Zaradi sinergijskih učinkov se Era povezuje tudi s slovenskimi proizvajalci in na tujih trgih ponuja slovensko blago. Letos načrtujejo nadaljnjo širitev palete izdelkov pod lastno živilsko blagovno znamko Good, za neživila pa Adut in Agrina, ki pomenijo cenovno ugodnost. Po besedah Gvida Omladiča cilj Ere ni biti najcenejši, želijo pa biti konkurenčni z ustrezno kakovostjo. Po obsegu proda-jeimajovSIovenijitrenutno 10-odstot-ni delež, katerega želijo obdržati še naprej. V minulem letu so postali generalni sponzor tradicionalnega Pikinega festivala v Velenju, podpisali pa so tudi pismo o nameri z Mestno občino Velenje o dolgoročnem sodelovanju pri omenjenem festivalu. V skupini TRC Jezero, katere članica je Era, načrtujejo izgradnjo družinskega parka za otroke. Era zaposluje v vseh svojih dejavnostih skoraj 3.000 sodelavcev. Ker so v daljšem odpiralnem času odkrili tržno nišo, so v lanskem letu na ustavno sodišče vložili pobudo za razveljavitev spremembe novega zakona o odpiralnem času. V primeru, da s pobudo ne bodo uspeli, bo brez dela ostalo okoli 200 sodelavcev. Marija Lebar DESET LET PODJETNIŠTVA MARJANA BENDE IZ MOZIRJA Steklarstvo in turizem z roko v roki Sredi februarja je minilo natanko deset let, odkar se je Marjan Benda iz Lok pri Mozirju odločil, da bo stopil na dinamično pot podjetništva in začel z obrtno dejavnostjo steklarstva. Njegovi prvi koraki so bili previdni, začel je brez strojev in poslovnih prostorov, nato pa dejavnost postopoma širil in postal pomemben dobavitelj izdelovalcev stavbnega pohištva. In ne samo to - svojo dejavnost je razširil še na področje turizma in postavil sodoben hotel, katerega namerava v prihodnje razširiti in mu dodati nove vsebine. Ko se je Marjan Benda kot steklar uspel postaviti na noge in si urediti delavnico, je kmalu postal dobavitelj skoraj vseh zgornjesavinjskih mizarjev. Njihove zahteve po kakovosti so se sčasoma povečevale, zato je Benda začel nabavljati sodobne stroje za brušenje, vrtanje in fazatiranje stekla, po dveh letih obratovanja pa je že nabavil tudi prvo linijo za izdelavo izolacijskega stekla. Povpraševanje po njegovih izdelkih je hitro raslo, zato je investiral v povečanje obratovalnice, ki je nudila pa seje odločil, da bo začel tudi z dejavnostjo turizma. Zgradil je dva apartmaja, kiju še danes uspešno trži. Pred petimi leti je začel poslovno sodelovati z večjimi podjetji, kar je pomenilo, da seje obseg poslovanja izjemno povečal, hkrati pa so se pojavile težave s plačili. To gaje še opogumilo pri odločitvi, da v neposredni bližini doma zgradi hotel, saj namestitvenih kapacitet v Zgornji Savinjski dolini še kako primanjkuje. Pridobivanje potrebne dokumentacije za gradnjo gaje sicer stalo nekaj živcev, toda splačalo seje: hotel je bil zgrajen v petnajstih mesecih in slovesno odprt 25. novembra 2003. V prvem letu poslovanja hotela rezultati niso bili v skladu s pričakovanji, zato pa seje letošnja zimska sezona že izkazala kotzelo uspešna. Tudi prve izkušnje z gosti so zelo poučne: vsi bi si želeli poleg lepih sob, dobre hrane in prijetnega okolja še čim več dodatne ponudbe. Zato seje Marjan Benda odločil, da bo hotel dogradil in ga vsebinsko popestril. V kletni etaži prizidka bo uredil štiris-tezno kegljišče in dvostezno igrišče za bovling, fitnes ter savno. V pritličju omenjenega prizidka bo konferenčna dvorana, ki jo bo mogoče pregraditi v dve ali tri manjše dvorane, v isti etaži pa bo tudi bazen z vodno masažo, ki bo namenjen tako hotelskim gostom kot ostalim obiskovalcem. V prvem nadstropju bo igralnica, v preostalih dveh etažah pa dodatne namestitvene kapacitete, s katerimi se bo skupno število ležišč povzpelo na 220. V neposredni bližini hotela bože letos urejena trim steza. Marjan Benda se zaveda, da gre za zelo zahtevno investicijo, zato je navezal stike s potencialnimi sovlagatelji, Marjan Benda s katerimi sedaj potekajo resni razgovori. Ob ugodnem razpletu dogodkov bi lahko prišli do skupnega dogovora do konca letošnjega poletja, vtem primeru bi lahko začeli z gradnjo prizidka takoj po zaključku zimske sezone 2005/2006. Benda pri realizaciji svojega projekta pričakuje razumevanje občine in države, saj investira vsmeri strateškega razvoja celotne doline, ki vturizmu vidi svojo svetlejšo prihodnost. Doslej je vse financiral z lastnimi sredstvi, zato je kot edini lastnik hotela tudi v dobrem položaju pri pogajanjih s potencialnimi soinvestitorji. V letošnji letni sezoni pričakuje zlasti veliko madžarskih turistov, saj so V prvem delu srečanja so prisluhnili predavanju Marjete Ženko iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, ki je spregovorila o novostih na področju zakonodaje in strokovnem delu pri drobnici. Zgornjesavinjski rejci dobro sodelujejo z Drušlvom rejcev jezersko-soičavske pasme in Zvezo rejcev drobnice. V preteklem letu so javnosti predstavili plemenske živali na Jožefovem sejmu in Flosarskem balu. Nove izkušnje so nabirali na strokovni ekskurziji v sosednji Avstriji, kjer so si lahko ogledali ovčerejske kmetije in klavnice. Srečevali so se tudi s problemom organiziranega odkupa in promocijo drobnice. Zna- takšne tudi napovedi turistične agencije, ki skrbi za zasedenost hotela v zimskem času. Skupaj z agencijo so že pripravili letne vikend pakete z ogledom Mozirskega gaja, Logarske doline, muzejev in ostalih kulturnih ter naravnih znamenitosti, kijih premore Zgornja Savinjska dolina. Kljub izdatnemu angažiranju na področju turizma se Marjan Benda še vedno aktivno ukvarja tudi s steklarsko dejavnostjo. Lani je investiral v novo avtomatsko linijo za izdelavo izolacijskega stekla, katere kapaciteta v osmih urah znaša kar 450 kubičnih metrov stekla. Na ta način lahko sedaj oskrbuje tudi zahtevnejše kupce. Poleg velike izbire različnih stekel in vseh ostalih elementov, ki sodijo zraven, v Steklarstvu Benda nudijo vrtanje, brušenje infazatiranje stekla, izdelavo vitražev in pepelnikov ter ostalih fuzij, ki jih izdelajo v peči za taljenje in upogibanje stekla. Vsem kupcem, tako individualnim kot obrtnikom in podjetjem, se ob deseti obletnici zahvaljujejo za uspešno sodelovanje in se ga nadejajo tudi v prihodnje. KF no je namreč, da se sredi poletja poveča število živali za odkup, a tedaj je povpraševanje bistveno manjše od ponudbe. Prav zaradi tega rejci individualno iščejo možne rešitve. Občni zbor je bil priložnost tudi za volitve v organe društva. Dosedanjega predsednika Vida Prušnika je zamenjala Silva Kosmač iz Tera pri Ljubnem, ki pri vodenju ne bo imela povsem lahkega dela, saj se v društvu srečujejo tudi s finančnimi težavami. Nekaj sredstev sicer primakne ljubenska občina, vendar še zdaleč ne zadostujejo za večje projekte temveč le za sprotno delo. Marija Sukalo c HOTEL BENDA N STEKLARSTVO BENDA 104 ležišča, 180 sedišč Benglas d.o.o. zobozdravstvena ambulanta Loke 33 tel.: 03 839 37 00 3330 Mozirje e-mail: info@hotel-benda.com tel.: 03 839 45 10 www.hotel-benda.com 'v gsm: 031 30 21 21 pogoje za nadaljnji razvoj, že takrat OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Vodenje zaupali Silvi Kosma« Na območju naše doline se z ovčerejo ukvarja več kot osemdeset rejcev, ki imajo okrog tri tisoč ovac. Prevladujeta jezersko solčavska in oplemenitena jezerska pasma. Rejci so združeni v Ovčerejsko društvo Raduha s sedežem na Ljubnem. Prejšnji teden so se srečali v Lučah na vsakoletnem srečanju in analizirali svoje dosedanje delo ter pripravili smernice dela v prihodnje. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE Marinko Jurič ostaja predsednik Letošnji občni zbor radmirskih gasilcev je poleg poročil o preteklem delu društva in planu za prihodnje obdobje postregel še z živahno razpravo o napovedanem odstopu predsednika društva Marinka Juriča. Slednji je obrazložil razloge za nameravani odstop, ki pa ga občni zbor ni sprejel. Juriču so navkljub njegovim službenim obveznostim zaupali vodenje društva v prihodnje, saj zaradi njegovega dosedanjega uspešnega dela menjava ne bi bila smiselna. Radmirski gasilci niso sprejeli odstopa predsednika Marinka Juriča (foto: Franjo Atelšek) Rezultati dela radmirskih gasilcev so vidni na vseh področjih. Množica pokalov, osvojenih na različnih gasilskih tekmovanjih, je samo delček dokaznega gradiva, ki priča o uspešnosti PGD Radmirje. V lanskem letu na srečo večjih požarov v domačem kraju niso evidentirali. Preskrba krajanov s pitno vodo, vzorno delo z mladimi, izobraževanja članov in preventivne aktivnosti so samo osnovna dejavnost radmirskih gasilcev, prisotni pa so praktično na vseh prireditvah v kraju, njihova je tudi organizacija vsakoletnega miklavževanja ob koncu leta. Gasilci v Radmirju delujejo kot ena velika družina, zato tudi za prihodnje načrte, med katerimi sta v ospredju nakup novega vozila za prevoz oseb in organizacija letošnjega osrednjega občinskega praznovanja ljubenske občine, ni strahu, da ne bi bili uspešno realizirani. Franjo Atelšek DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Usposabljali je - korak k razvoju Članice Društva kmečkih žena Zgornje Savinjske doline so pred dnevi pridobivale novo znanje na tečaju o peki kruha, potic in peciva ter izdelovanju testenin. Praktični del tečaja, ki sta ga vodili upokojena profesorica Marija Prajner in profesorica na mariborski živilski srednji šoli Marjana Košmrl, je potekal na dveh lokacijah na Ljubnem ob Savinji: v Savini pri Mariji Prušnik in v Primožu na kmetiji Alenke Korpnik. Teden dni prej so vse tiste, ki se že ukvarjajo s peko in v prihodnosti želijo priglasiti dopolnilno dejavnost s tega področja, lahko prisluhnile teoretičnemu delu v restavraciji Gaj v Mozirju. Kmetice so se seznanile z zakonodajo, ki določa pogoje registracije dopolnilne dejavnosti in sanitarno tehničnimi pogoji za opravljanje peke kot dopolnilne dejavnosti. Predstavljene so bile tudi dobre higienske prakse HACCP in spremljajoči higienski programi. Po besedah Bernarde Brezovnik, svetovalke za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnostih na mozirski izpostavi celjskega kmetijsko gozdarskega zavoda, so bile vsebine tečaja povzete po priporočilu slovenske kmetijsko gozdarske zbornice in katalogu standardov za pridobitev poklicne kvalifikacije Izdelovalka kruhov in potic iz krušne peči. Izobraževanje je bilo organizirano v okviru programa Phare - čezmejno sodelovanje Slovenija-Avstrija Usposabljanje -korak k razvoju. V okviru omenjenega programa so že izvedli tečaj vodenja knjigov- odstva za turistične kmetije, ki gaje izvedla Vida Skok. Na tridnevnem tečaju o predelavi mesa so udeleženci prisluhnili predavanju v restavraciji Gaj in opravili preizkus na turistični kmetiji Franca Špeha v Krnici. Za vse tiste, kijih zanimajo dopolnilne dejavnosti, a ne morejo sprejeti končne odločitve, so izvedli motivacijsko delavnico Poiščimo možnosti na podeželju. Vodil jo je avstrijski strokovnjak Hanzi Miki. V začetku marca jih čaka še tečaj za bodoče nosilce turistične dejavnosti na kmetijah, ki nimajo formalne izobrazbe. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BOČNA V načrtu vozilo za moštvo Bočko prostovoljno gasilsko društvo je od preteklega leta bogatejše za kombinirano vozilo, vredno več kot 13 milijonov tolarjev, ki so ga uspeli nabaviti s pomočjo krajanov, donatorjev in sponzorjev ter gornjegrajske občine. Nekaj sredstev so vložili tudi v obnovo gasilskega doma, saj so uspeli urediti ogrevanje, pripraviti garažo za novo vozilo in prepleskati prostore. Pod streho so spravili tudi vrtno veselico, delovanje društva in opremo pa so predstavili domačim osnovnošolcem. Velik poudarek so namenili izobraževanju članov in delu z mladimi, po besedah poveljnika bočkih gasilcev Igorja Čeplaka pa seje delo s pionirji, mladinci in mladinkami obrestovalo s številnimi odličnimi uvrstitvami in pokali na različnih gasilskih tekmovanjih. V letu 2004 so priskočili na pomoč pri gašenju požarov na Ven-išah, v Lačji vasi, Lučah in Šmartnem ob Dreti. Letos imajo gasilci v Bočni v načrtu nabavo novega vozila za prevoz moštva, za katerega bo del potrebnega denarja primaknila gornjegrajska občina, večji del pa bodo OBČINA MOZIRJE Zagotovljen denar za varstvo pred požari Predsedniki prostovoljnih gasilskih društev z območja Občine Mozirje, predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar in župan Ivan Suhoveršnik so drugo sredo v februarju podpisali pogodbo o delitvi finančnih sredstev v letu 2005. Župan Suhoveršnik je ob podpisu pogodbe pohvalil delo gasilcev, ki svoje naloge dobro izpolnjujejo. Ključ delitve odobrenih finančnih sredstev ostaja enak kot doslej. Benjamin Kanjir morali zbrati s prostovoljnimi prispevki krajanov in sponzorskimi ter donatorskimi sredstvi. Marija Sukalo Predsednik PGD Bočna Jani Tevž (foto: Marija Šukalo) PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO OKONINA V prihodnje ve« energije v delo z mladino Po večletnem obnavljanju gasilskega doma so člani Prostovoljnega gasilskega društva Okonina lani glavnino finančnih sredstev namenili za nabavo opreme, saj je le dobro opremljen gasilec tisti, ki lahko uspešno posreduje pri intervencijah. Velik poudarek so namenili tudi izobraževanju. Na občinskem tekmovanju so ubranili naslov občinskih prvakov, uspešno pa so nastopili tudi na tekmovanju v okviru zgornjsavinjske gasilske zveze. Sodelovali so z ostalimi društvi v kraju in občini, na področju operative pa so posredovali v štirih primerih. Tudi v prihodnje čaka okoninske gasilce še veliko dela. Na občnem Poslanci so združili prijetno s koristnim in izkupiček od startnine namenili dvema osnovnima šolama v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, ki bosta pomoč uporabili pri izvedbi šole v naravi. Prvouvrščenemu Zamerniku se bodo na evropskem prvenstvu parlamentarcev v Švici pridružili dosedanji dvakratni zmagovalec velesla- zboru so si bili enotni, da morajo več energije vložiti v delo z mladino, saj je njihov podmladek maloštevilen. V okviru finančnih zmožnosti načrtujejo obnovo stolpa in kletnih prostorov ter pleskanje hodnikov v gasilskem domu. Poskusili bodo izvesti tudi družabno srečanje članov in krajanov. Marija Sukalo loma Pavle Rupar, Dušan Vučko, ki si je prismučal tretje mesto, in Miro Petek, sicer petouvrščeni, ki bo v Švico potoval namesto bivšega poslanca Jožefa Kavtičnika. Ta je na smučanju osvojil četrto mesto, vendar se nadaljnjega tekmovanja zaradi poteka mandata ne more udeležiti. TG V lepem vremenu se je na progo pognalo 107 smučarjev, ki so se potegovali za kolajne, pokale in svinjske glave, ki sijih prismučajo predzadnji tekmovalci. Letosje štoparica namenila glavo Ani Rifel pri ženskah in Slavku Blažiču pri moških, oba sta iz krajevne enote zavoda za gozdove Nazarje, pri sponzorjih pa je zžrebom do glave prišel Franc Brleč. V ženskih kategorijah sta zmagali Drušlvo nima tržne usmerilve, zato je tudi njihovo delovanje usmerjeno le v nekaj večjihjavnih nastopov. Mednje vsekakor sodijo Flosarski bal, sejmi v Velenju ter razstave v domačem kraju in tudi širše. V preteklem letu so se članice družile in pridobivaleznan-jena raznih tečajih, kot so slikanje na steklo, izdelava cvetličnih aranžmajev, rešiljeja, kvačkanih in vezenih prtičkov, izdelkov iz das mase, kuhanje marmelade, peka kruha ... Udeležile so se vseh rednih predavanj kmetijske svetovalne službe. Poleg tega so poskrbele tudi za sprostitev na vsakoletnem prazno- Ida Bitenc iz Nazarij in Vesna Bačovnik iz Šoštanja, pri moških pa Stanko Klemenšek iz Solčave, Ivo Kumer iz Luč, Rafko Krznar iz Gornjega Grada, Ivan Rednak iz Šoštanja. Med uporabniki oziroma sponzorji je zmagal Srečko Ledinek iz Nazarij. Pokal za prvo mesto ekipe je šel v Luče, za drugo mesto v Šoštanj, za tretje pa v Nazarje. Tomaž Gradišnik vanju dneva žena in novoletnem rajanju ter izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi. Zato so se odpravile v goste v Braslovče in Veliko Polano ter se udeležile srečanja društev podeželskih žena Spodnje Savinjske in Šaleške doline. Spoznavale so tudi življenje in delo na prekmurskih kmetijah. Tudi letošnje delo bodo poskušale zaokrožiti delovno na tistih področjih, za katere bodo članice društva pokazale največ zanimanja. Pri tem ne bodo pozabile na mlade, ki se radi vključujejo v njihovo delo. Marija Sukalo SMUČARSKO SREČANJE POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA NA GOLTEH Letos je uspelo Zamerniku RTC Golte so že tretjič zapored na svojih pobeljenih strminah gostile slovenske poslance in ostale zaposlene v državnem zboru. Organizatorji so tudi letos pripravili odlično progo, na kateri se je pomerilo 36 poslancev. Prehodni pokal si je letos prismučal Mirko Zamernik, ki je tudi pobudnik tega tekmovanja. 26. TEKMA ZA SVINJSKO GLAVO NA GOLTEH Predzadnja spet »zmagala« Na Golteh je drugi februarski petek potekala 26. tradicionalna tekma za svinjsko glavo. To je veleslalomska tekma, ki jo prirejajo gozdarji, člani športnega društva Grča, za kmete oziroma lastnike gozdov in uporabnike lesa iz Savinjske in Šaleške doline. Miha Kovač je podelil kolajne (z leve); Andreji Skok, Idi Bitenc in Ivici Kumer (foto: Tomaž Gradišnik) 11. DRŽAVNO PRVENSTVO SLOVENSKIH ČASTNIKOV NA GOLTEH Zgornjesavinjski veterani tretji v državi Že enajstič zapovrstjo sta velenjski območni združenji slovenskih častnikov in veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju z velenjsko izpostavo celjske uprave za obrambo izvedli državno prvenstvo slovenskih častnikov na Golteh. Hkrati je drugo leto zapored potekalo tudi prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo vsmučan-ju in streljanju. Nastopilo je 48 tričlanskih ekip, pomerile so se v različnih disciplinah, največjo preizkušnjo pa je predstavljala 1.350 metrov dolga proga "beli zajec". Na prvenstvu veteranov vojne za Slovenijo je nastopila tudi ekipa območnega združenja WS Zgornje Savinjske doline, ki so jo sestavljali Miran Kreti, Franjo Naraiočnik in Darko Repenšek. Ekipa je zasedla odlično tretje mesto. TG DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA TOPLICA Izobraževanje in druženje V društvu podeželskih žena Toplica prisegajo na kakovost izvedenih aktivnosti. Za tak pristop so se po besedah predsednice Margarete Atelšek članice odločile zato, ker želijo, da druženje temelji na pridobivanju novih znanj, sodelovanju pri razvojnih aktivnostih, promociji kraja in prijetnem preživljanju časa. RAZSTAVA LITOGRAFIJ LUCIJANA BRATUŠA NA REČICI OB SAVINJI Umetnost je precenjena Kulturno umetniško društvo utrip z Rečice ob Savinji je v soboto v avli osnovne šole pripravilo razstavo litografij Lucijana Bratuša, ki je tudi sicer povezan s krajem, saj je avtor novejšega grba Rečice. Bratuš je bil rojen v Vipavi, študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in dokončal specialko za grafiko, od leta 1973 ima status samostojnega kulturnega delavca, od leta 1987 pa predava kaligrafijo in tipologijo na oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost. O svojem deluje najprej spregovoril avtor sam. Po njegovem mnenju je umetnost precenjena, saj v resnici predstavlja le možnost izražanja čustev in pogledov na svet, ki nas obdaja. V zadnjem času se Bratuš več ukvarja s tipografijo, izdelovanjem znakov in oblikovanjem črk. To je privedlo tudi do tega, da je za Rečico oblikoval grb. Lahko bi rekli, da je litografija kar V imenu organizatorjev in gostitelja sta obiskovalce nagovorila vodja mozirske izpostavejavnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ivana Žvi-pelj in predsednik Krajevnega odbora Šmartno ob Dreti Bojan Štruke- lj. Za vedro razpoloženje in obilico smeha so poskrbeli igralci mladinske gledališke skupine iz Rovta pod Menino z igro o Butalcih v režiji in scenski postavitvi Mojce Sem-primožnik in Andreje Štrukelj. V nadaljevanju so skozi pesmi »težka« umetnost, saj slike nastajajo tako, da se najprej narišejo in izdolbejo v kamene plošče, ki so včasih težke tudi do 80 kg, nato pa se odtisnejo grafični listi. Vsekakor ta »teža« na njegovih slikah ni vidna, pa najsi gre za obraz Križanega, za akt ali pa za skrivnostno damo, skrito za tančico. Razstavljena dela in umetnika je predstavila Terezija Bastelj. Dejala spregovorili pesniki različnih generacij. Njihovi verzi nastajajo naključno ob različnih priložnostih, roka beleži misli in čustva: od sovraštva do ljubezni, preko žalosti do veselja ter opažanja narave. 0 poeziji in pesništvu je svoje razmišljanje podal prof. Vinko Šmajs, večer poezije pa sta z glasbo na citrah in orglicah popestrila Tone Mlačnik in Jože Vodušek. Zapeli so tudi pevci kvarteta Grmada iz Celja. Marija Sukalo je, da je avtor s svojo izjavo o precenjeni umetnosti pokazal svojo skromnost, saj njegovim delom umetnosti ne gre odrekati. Bratu-ševo umetnost ceni »visoko in globoko«, saj se slike dotikajo njenih najglobljih čustev. Umetnik v svojih delih ne želi biti sodnik, želi biti le opazovalec dogajanj in oseb okrog sebe. Njegovi liki so zapeljivi in razigrani, divji in le včasih nevarni. Kot že poprejšnja leta so se tudi tokrat mladi pianisti izredno izkazali, a letošnji dogodek seje od prejšnjih vendarle razlikoval. Mira Kelemen se je namreč odločila, da želi poleg užitka v poslušanju ponuditi tudi svojo pomoč. Koncert je bil torej dobrodelni, s prodajo vstopnic zbrana sredstva pa so bila namenjena žrtvam cunamija, kije konec minulega leta katastrofalno prizadel številna otočja in obalojužne Azije. Mladi pianisti, bilo jih je dvanajst, so ves svoj trud ter veselje do glasbe izlili v petnajst zaigranih skladb, ki pa niso bile namenjene le staršem, prijateljem in drugim obiskovalcem, Uradno je razstavo odprl mozirski župan Ivo Suhoveršnik in ob tej priložnosti avtorju in njegovemu delu ter umetnosti nasploh namenil nekaj besed, za popestritev pa so s kulturnim programom poskrbeli učenci Glasbene šole Nazarje. Sto razstavo, kije na ogled do 27. februarja, so na Rečici ob Savinji pričeli s praznovanji ob 420-letnicitrga. Marija Lebar ampak tudi neznancem z druge strani sveta, ki potrebujejo ves svet, da jim pomaga pri preživetju. Vladimira Planovšek, ki je povezovala koncert, je v svojem nagovoru prisotne spomnila, daje glasba univerzalen jezik sveta. Da je to res, so lahko preko svojega igranja spoznali tudi mladi varovanci Mire Kelemen, kar je gotovo tako velikega pomena kot zavedanje vseh, ki so pripomogli k uspehu koncerta. Zbrana sredstva je po koncertu takoj prevzela lika Kramer, vodja območne izpostave Rdečega križa Mozirje. Tatiana Golob Lucijan Bratuš se v zadnjem času večinoma ukvarja s tipografijo, izdelovanjem znakov in oblikovanjem črk (foto: Marija Lebar) VEČER POEZIJE RAZLIČNIH GENERACIJ V ŠMARTNEM OB DRETI Izliv Slapov V Šmartnem ob Dreti se je minuli četrtek zbralo osemnajst literarnih ustvaijalcev iz Celja, Velenja in Zgornje Savinjske doline, ki so na druženju pod naslovom Izliv slapov predstavili svoja pesniška dela. Organizatorja srečanja sta bila mozirska območna izpostave javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Slap. KONCERT GLASBENE DELAVNICE OSMINKA V MOZIRJU Mladi pianisti pomagali z glasbo Kot vsako leto v tem času je tudi letos Glasbena delavnica Osminka, ki jo vodi Mira Kelemen, pripravila tradicionalni koncert mladih pianistov. Ubrani glasbi klavirskih tipk je bilo mogoče prisluhniti prejšnji petek v prostorih galerije Osrednje knjižnice Mozirje, ki je bila soorganizator koncerta. |-«j Zbrana sredstva na dobrodelnem koncertu je prevzela vodja območne izpostave RK lika Kramer (levo) (foto: Ciril M. Sem) Občine pred drugo suefopno vojno Piše: Aleksander Videčnik OBČINA LJUBNO Zajemala je 2.770 prebivalcev, 293 hiš, 301 posestvo, 156 koč in 73 oferij. Celotna površina je znašala 7.534 ha, od tega 841 ha njiv in vrtov, okoli 2.432 ha travnikov in pašnikov, 3 ha vinogradov, okoli 91 ha sadovnjakov, okoli 428 ha gozdov in ostalo 148 ha. Gorski hrbetTravnik (1.637 m), Kamen (1.695 m) in Smrekovec (1.569 m) je geološko zelo zanimiv, zgrajen je predvsem iz vulkanskega andezita. Vse vodovje zbira Savinja. Polovico občine pokrivajo gozdovi, v njih prevladuje smreka. Veliko vodnih žag je ob Ljubnici in Savinji. Verjetnoje tu začetek splavarjenja, saj večino lesa splavijo vjužne dele države. Sicer pa je močan izvoz lesa tudi v Italijo. JUVANJE Vas šteje 105 prebivalcev, 21 hiš, 21 gospodarstev, 9 koč in 6 oferij. Vsi pristojni državni uradi so v Gornjem Gradu. Vasje nekdaj pripadala gornjegrajskemu samostanu, že leta 1231 setu omenja gornjegrajski ministerial, poznejeje kraj pripadal uradu Savina. LJUBNO Trg šteje 679 prebivalcev, ima 128 hiš in 128 gospodarstev, 80 koč in 48 oferij. Pristojni državni uradi so v Gornjem Gradu. V kraju je žan-dermerija, zdravnik, občinski urad, pošta in župnija. Šola je bila ustanovljena leta 1805, tu je delovala tudi strokovno nadaljevalna šola. Imajo Javno knjižnico, Pevsko in prosvetno društvo Raduha, Tujsko-prometno društvo, Strelsko družino, Gasilsko društvo in Združenje žag in mlinov. Trg leži na nadmorski višini 423 m. Zaradi naravnih lepot prihaja v kraj veliko tujcev, predvsem iz Avstrije in Vojvodine, imajo pa tudi moderno naravno kopališče. Kraj je dobro prometno povezan z avtobusnimi linijami. Okoliško hribovje nudi lepe izlete po gozdnatem sredogorju. Ljubno se omenja že leta 1247, ko se navaja tu gornjegrajski ministerial. Ljubnoje gotovo dobilo trške pravice že v prvi polovici 15. stoletja. Leta 1470jih je potrdil Friderik II., kije Ljubnemu odobril tudi sejme, trško sodstvo in grb na ščitu zvezda s šestimi konicami. Župnija šteje 2.126 duš, župna cerkev svete Elizabete je bila sezidana med leti 1235 in 1308, sedanja stavba je iz 15. stoletja. V13. stoletju je že zabeležen prvi stalni duhovnik na Ljubnem. Do leta 1812 je bilo okoli cerkve pokopališče, ker gaje poškodovala visoka voda, so ga premestili k svetemu Primožu. PLANINA Šteje 202 prebivalca, 34 hiš, 34 gospodarstev, 6 koč in 8 oferij. Tu so samotne kmetije v povirju Krumpaha na pobočju Kamna. Ljudje živijo od gozdarstva in kmetijstva. RADMIRJE 407 prebivalcev, 82 hiš, 74 gospodarstev, 9 koč in 18 oferij. Šola v kraju Ksaverij je bila ustanovljena leta 1874, v kraju je tudi župnija, delujeta pa Katoliško-prosvetno in gasilsko društvo. Kraj leži na nadmorski višini okoli 410 m. Dobre avtobusne zveze. Sem spadajo zaselki Brezje, Hom, Ksaverij, Razbor in Ržiše. Vglavnem živijo ljudje od kmetijstva in gozdarstva. Zelo razvita lesna trgovina. Imajo tudi nekaj hmelišč. V krajuje prirodno kopališče in imajotudi sobe za tujce. Radmirje je bilo obljudeno že v predzgodovinski dobi. Ima župnijo, ki šteje 1.294 duš. Okoli cerkve svetega Frančiška imajo pokopališče. Cerkevje iz leta 1725. Obzidana je okoli nekdanje cerkve svete Barbare, kije bila zgraje-navčasu med 1426 in 1569,kose prvič omenja. Glavni oltar vžupni cerkvi je povečini iz marmorja, podstavek pa ima obliko sarkofaga s spečim svetnikom. Oltarna slika svetega Frančiška je delo slikarja Ivana Mihaela Rheinwalda (1715). Cerkev hrani mnogo dragocenih daril raznih vladarjev. Podružnična cerkev svetega Mihaela se omenja že v letu 1375. Leta 1782 je dobilo Radmirje samostojno župnijo. SAVINA Šteje 421 prebivalcev, 58 hiš, 58 gospodarstev, 24 koč in 8 oferij. Vokolicije mnogo vodnih žag in skladišč za les. Tu vežejo splave. Najiepša razglednatoč-kajehribRajhovka. SVETI PRIMOŽ Ima 462 prebivalcev, 73 hiš in 73 gospodarstev, 29 koč in 12 oferij. Kraj leži na nadmorski višini 882 m. Mali zaselki so Kovšak in Kumprej. Podružnična cerkev svetega Primoža je bila sezidana leta 1481. Leta 1716 jo je upepeljila strela. Ponovno je zgorela spetleta 1781. Že 1794 sojo restavrirali. Jugovzhodno od tod stoji tik nad Ljubnim podružnična cerkev Matere Božje na Rosulah. Prvotna gotska cerkevje bila zgrajena pred letom 1631. Kelih v cerkvi nosi letnico 1512. Po 1642 so cerkev podrli inzgradilinovovčasu med 1661 do 1669. Zvonikso povišali leta 1863, zakristijo pa prizidali leta 1883. V cerkvi je zanimiva oljnata slika smrt svetega dečka Konstancija, kije edini znani primer, da upodablja ta prizor. TER Ima 476 prebivalcev, 61 hiš, 61 gospodarstev, 17 koč in 9 oferij. Leži na nadmorski višini 450 do 900 m. Zelo raztreseni so mali zaselki, od katerih je po kolovoznih poteh kakih 10 km do glavne ceste. Povsod so lepe razgledne točke, zanimive so tudi številne manjše zemeljske jame. Poleg potoka Krumpaha stoji podružnična cerkev svetega Miklavža v Rastkah (554 m n.v.). Prvotna cerkevje bila zgrajena pred letom 1631, sedanja pa je iz leta 1864. Vzhodno od trga so na strmem pobočju Tera ob Gračenci razvaline gradu, o katerem krožijo razne pripovedke, njegova zgodovina pa je povsem neznana. Podatki so iz Krajevnega leksikona Dravske banovine - 1937. Sščemo stare fotografije Staro Ljubno, slika je izpred prve svetovne vojne, poslala pa nam jo je Hedviga Vidmar - Šalamon iz Slovenskih Konjic. Tehnika se seli v nižji razred Piše: Igor Pečnik Letošnje in prihodnje leto bo v seje začela z njim povezovati. Že spomladi letos nas bo razveselil novi VW polo. Prenovljen zunanji izgled z velikimi sprednjimi lučmi in kvalitetnejša notranjost ga bosta dvignila v višji razred. Volkswagen znamenju prenove in zamenjave najmanjših modelov vseh evropskih proizvajalcev avtomobilov. Konkurenca z Vzhoda je postala tako močna, da so evropske blagovne znamke v letu 2004 na nemškem trgu izgubile kar osem odstotkov prodaje. Priča smo hitrim zamenjavam modelov in še hitrejšim prenovam. Evropska avtomobilska industrija je ugotovila, da sovražnika ne bo mogla uničiti, zato mora to narediti, saj potrebuje tržni prostor za novega foxa, ki ga bodo izdelovali v njihovi tovarni v Braziliji. Opel se z novo corso približuje designu nove astre, medtem ko gre novi fiat punto svojo pot s poudarjeno sprednjo masko. Ford fiesta je prav tako v fazi Renault elio jevalnik razdalje med vozili in vžignagumbsoledel novosti, ki prihajajo v naše vsakdanje življenje. Na koncu koncev ves napredek skozi varnost, tehniko in prijaznost okolju občuti potrošnik. Pa čeprav le za nekaj sto evrov... Opel corsa prenove. Pripravljeni so novi Fiat punto motorji in prenovljena notranjost. Zunanjost se približuje novemu fokusu. Zelo pomemben bo prihod novega renaulta dia, ki naj bi postal večji, prostornejši in kvalitetnejši, oblikovan pa v stilu novega megana in lagune. Peugeot 207 pride na trg v letu 2006 v novi izdaji s sodobno obliko in povečano notranjostjo. ■ Vsi malčki bodo opremljeni z novimi ali vsaj prenovljenimi motorji, ki ustrezajo strožjim okoljevarstvenim zahtevam. Tehnika, kije bila še pred kratkim rezervirana za luksuzne limuzine, se seli v nižji razred. Bikse-nonski žarometi, navigacija, ohran- ZAMENJAVE NAJMANJŠIH AVTOMOBILOV Ponudba rabljenih vozil MAZDA AS VELENJE Telefon: 03/891-90-77, Cesta Simona Blatnika 20 Odlični nakupni pogoji ter možnost plačila preko položnic in trajnika! Ford Escort 1.6i 16V - NA TRAJNIK 1.1997, prev. 129000 km, kov. bordo rdeča barva, 2 x air bag, servo volan, elek. paket, prvi lastnik Opel Astra Karavan 1.6 I. 1998, prev. 162900 km, modra barva, 2 x air bag, servo volan, strešno okno Ford Focus 1.6 AMBIENTE 1.1999, prev. 103000 km, kov. svetlo zelena barva, 4 x air bag, ABS, elek. paket, prvi lastnik Renault Clio 1.2 BEBOP 1.1995, prev. 114333 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prvi lastnik Mazda 626 1.8 I. 1999, prev. 73300 km, kov. modra barva, klima, ABS, 4 x air bag, elek. paket, prva lastnica Seat Toledo 1.9 TDl (110) 1.1999, prev. 149300 km, kov. modra barva, avt. klima, 2 x air bag, elek. paket, zimske pneumatike, prvi lastnik Citroen C-5 3.0 V6 Exclusive 1.2001, prev.117000 km, kov. črna barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Daewoo Nexia 1.5 GL- NA TRAJNIK I. 1997, prev. 79000 km, kov. srebrna barva, prvi lastnik Ford Fiesta 1.3i I. 1998, prev.87000 km, rdeča barva, zimske pneumatike, prva lastnica Mazda 323 F 1,5 KLIMA 1.1995, kov. modra barva, servo volan, strešno okno, elek. paket, prvi lastnik Mazda 626 Wagon 2.0 16V 1.1998, prev. 170000 km, kov. zelena barva, avt. klima, 4 x air bag Mazda Xedos-9 2.5 V6 I. 2000, prev. 111800 km, kov. zelena barva, vsa možna dodatna oprema, prvi lastnik Peugeot 406 Break 2.0 16V 1.1997, prev. 145000 km, kov. srebrna barva, avt. klima, 2 x air bag, ABS, elek. paket Mazda Premacy 2.0 diesel I. 2000, kov. zlata barva, klima, ABS, 4 X air bag. Pripravila: Tatiana Golob Pregovor, da je doma najlepše poznamo vsi, pa se ga tudi držimo? Je naš dom res urejen tako kot si želimo, nam res nudi veselje, sprostitev in nam je v ponos? Če je odgovor negativen, je vsekakor čas, da nekaj storite zase ter svoje ljube in si uredite dom, v katerega boste z veseljem povabili tudi svoje prijatelje. In kdaj je pravi čas za preurejanje, če ne čas bližajoče se pomladi, ko se tako in tako spravljamo k spomladanskim čiščenjem! Pa naj bo tokratno čiščenje bolj temeljito, finance pa naj tudi ne bodo v izgovor, saj so ideje brezplačne, vredne pa največ. PREDSOBA V obiskovalcu pusti prvi vtis Ko vstopimo v stanovanje, je prav predsoba tista, ki jo ugledamo prvo in si takoj tudi ustvarimo prvi vtis o stanovanju. Zato predsobe pri opremljanju ne smemo spregledati, ravno obratno, nameniti ji □ M ________Stane Ropotar, m W XI\ H Soseska 15, Prebold ■ I tel.: 03 705 31 83 □ cl.O.O □ 9sm: 041 646 198 P@©©U(§ ' tetšrniMfni [p)D®§iß© ■ ©wsfewsrqf]® an fespiIM® Ion (OMigjOßa ■ C^0p>w®®Ms@ ©teirfc iig! ùluli.I V mizarstvu SELIŠNIK, Melu d.o.o, smo specializirani za visokokvalitetna notranja masivna vrata. Izdelujemo vrata klasičnih oblik na polnila, kakor tudi vrata modernejših designov, standardnih in tudi izvenstandardnih mer. Za izdelavo uporabljamo smrekov, bukov, hrastov, javorjev in brezov les ter naravne materiale za površinsko obdelavo, kot so laneno olje, vosek in vodne lake. Nudimo vam celoten servis od svetovanja, izmer, proizvodnje do končne montaže. moramo veliko pozornosti. Predsobe so velikokrat majhne, zato to ni prostor, kjer bi lahko pri opremljanju uporabili nešteto idej. Preveč pohištva v njej deluje mračno in utesnjujoče, veliko vlogo igrajo tudi prave barve pohištva in sten. Dobrodošlico naj zato zaželijo svetle barve. Če ste bele barve sten že naveličani, lahko uporabite tudi bež, rumeno ali katerikoli drug pastelni odtenek. Če je strop previsok ali hodnik predolg, strop ali steno nasproti vrat, prebarvamo s temnejšim odtenkom kot druge stene. Pohištvo naj bo primerne velikosti Pohištvo poskrbi za prijeten videz prostora, vendar predsoba velikokrat predstavlja svojevrstno težavo. Prostor ne sme biti prenapolnjen, hkrati pa bi v predsobo radi pospravili vse čevlje, dežnike, zgornja oblačila in še kaj. Tako je prostor hitro prenapolnjen, postane temačen in utesnjujoč. Rešitev je preprosta. Manjša omara, omarica za čevlje in stojala za dežnike vsekakor sodijo v predsobo, a vanje shranimo le stvari, ki jih potrebujemo v tistem letnem času. Tako lahko predsobo opremimo s kosi pohištva primerne velikosti, prostor ostane zračen, poleg tega pa ga lahko popestrimo z manjšimi zanimivimi detajli. V trgovinah ni več težko dobiti nenavadno oblikovanih obešalnikov, ogledal in stojal za dežnike, ki predsobi dajo čar določenega stila. KUHINJA Ni le za občudovanje Na opremljanje kuhinje in jedilnice v veliki meri vpliva naš odnos do hrane in kuhanja. Če radi kuhamo, bomo pri opremljanju kuhinje zagotovo poskrbeli, da bo delo v kuhinji čim prijetnejše in lažje. KROVSTVO, SPLOŠNO KLEPARSTVO IN IZOLACIJE IGOR ZBIČAJNIK S.P. Tel: (03) 8975 850, GSM (041) 624 874 E-mail: igor.zbicajnik@siol.net Žarova 20, 3320 VELENJE - nizka teža (7 x lažji od klasičnih glinenih strešnikov) - omogočajo montažo že od 10 stopinj naklona - vse to je izrednega pomena pri sanaciji starih azbestnih strešnikov in asfaltnih skodel - omogočajo enostavno izdelavo vseh detajlov na strehi za novogradnje in izdelavo mansard - velika raznovrstnost barv in oblik strešnikov - absolutno odporni na točo, burjo, sneg, dež - izredna trajnost (50 let garancije) - atesti kvalitete izdani v več kot 30 državah, tudi v Sloveniji s strani Zavoda za Gradbeništvo RS IZVAJAMO ŠE VSA OSTALA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA Novejše kuhinje ponujajo že veliko prednosti tudi pri sami uporabi elementov. Kuhinjske elemente lahko prilagodimo svoji višini, odlični so izvlečni elementi, v katerih zlahka pridemo do stvari, pomemben pa je tudi izbor kakovostnih materialov, ki se jih da preprosto čistiti. Danes so v kuhinji že skoraj nepogrešljivi štedilnik, pečica, pomivalno korito, pomivalni stroj in hladilnik. Poleg tega igra veliko vlogo tudi dovolj velika delovna površina. Pravilna razporeditev elementov Pri razporeditvi elementov lahko upoštevamo nekaj pravil, s katerimi si olajšamo delo v kuhinji. Pomivalni stroj namestimo v bližini pomivalnega korita, tako da umazane posode ne nosimo po vsej kuhinji. Štedilnik nikoli ne sodi k hladilniku, saj eden greje, drugi pa hladi. Že nekaj let je na trgu opaziti kuhinje, ki dodatno površino pridobijo z delovnim otočkom, postavljenim sredi kuhinje. Če želite vanj namestiti štedilnik ali pomivalno korito, morate prej poskrbeti tudi za potrebne inštalacije. Barve v kuhinji niso več tabu Dandanes tudi barve v kuhinji ne predstavljajo skorajda nobene težave več. Izbira je izredno velika, potrebno pa je vedeti, da v manjših kuhinjah ali kuhinjah brez dnevne svetlobe temne barve delujejo preveč mračno. Izrazitih barv se lahko hitro naveličamo, zato se zanje odločijo le napogumnejši, zelo prijazno pa delujejo vsi pastelni odtenki in svetlejše barve lesa. Če je vaša kuhinja neizrazite barve in si želite spremembe, jo lahko popestrite z izrazito obarvano odlagalno površino. Tudi kuhinja, ki je v celoti lesena, se brez težav popestri z barvno kombinacijo v izbrani barvi, ki prekriva nekatere sprednje dele omaric in predalov. JEDILNI PROSTOR Središče domačega življenja Središče tega prostora pa je seveda jedilna miza, ki lahko ima funkcijo zbirališča, igralne podlage, za njo se pomenkujemo in seveda, kar je najvažneje, uživamo v hrani. Zato je potrebno paziti na primerno osvetlitev. Pri pogovorih je lahko svetloba zastrta, pri obedu in igri naj bo svetlo. To omogoča zatemnilno stikalo. Kdor ima večkrat goste, dnevna soba pa ni razkošnih razsežnosti, naj to upošteva pri nakupu mize. Najbolj primerna je miza, ki se lahko raztegne, danes jih trgovci ponujajo v vseh dimenzijah in oblikah, zato izbira ni okrnjena. DNEVNA SOBA Prostor za sproščanje Povprečna dnevna soba ni posebno velika, zato je potrebno natančno razmisliti, kako jo najbolje opremiti. Najpomembnejše je, da jo resnično opremite tako, da bo prostor v celoti izkoriščen in, da se ne boste počutili utesnjene. Pri opremljanju pazite, da poti ostanejo proste. Če stoji sedežna na poti do balkonskih vrat, je to neprijetno tako za tistega, ki mora mimo, kot za tistega, ki sedi. Sedežna garnitura je udobna šele takrat, ko ni napoti. Funkcije dnevne sobe naj bodo jasno ločene, torej naj se ve, kje se počiva in kje mogoče obeduje. Ko postavljate televizor, pazite, da se v njem ne bo zrcalila dnevna svetloba. Razmislite tudi, koliko shranjeval-nega prostora potrebujete in izberite pohištvo primerno temu namenu. GARDEROBNI PROSTOR Razkošje, ki je potrebno Ko opremljamo stanovanje ali hišo, moramo dobro razmisliti, kateri prostor bomo izkoristili za namestitev garderobne omare. Kajti naj bo vaše stanovanje majhno ali veliko, garderobna omara je razkošje, ki ga lahko povsem upravičimo s funkcionalnostjo. Kakršno koli omaro izberemo, bo zasedla celotno steno, zato je vgradna omara z drsnimi vrati boljša rešitev, ker na ta način izkoristimo celotno steno do stropa in ne le del. Če bo omara narejena po meri, si lahko razporeditev polic ter predalov zamislite, p > svoji izbiri. Pri tem je potrebno upoštevati, kaj vse boste vanjo želeli spraviti. Če so to zgolj oblačila, določite, koliko prostora potrebujete za določene kose oblačil. GUMNT Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA ^ SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: wvyw.ga Del. čas: pon - pet od 8. do 18. L *§& '■*;** ' ' v. •• ure GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela 703 71 30, 703 71 31 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI Program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob • 15 % popust na program ADRIA «NEW LINE in program kuhinj PAMELA • 30 % popust za program spalnic SABINA OREH • Kotna sedežna garnitura LEONIDA z ležiščem že 99.965,00 SIT -POHIŠTVO Z A. VAS OTROŠKA SOBA Naj bo po men otroka Seveda si želimo otroku nuditi najboljše tudi kar se bivanja tiče. Otroška soba naj bi bila dovolj velika tako za učenje kotza igro, a žal so razmere le malokdaj tako idealne. Zatakne se tako pri financah kot tudi pri velikosti otroške sobe. Seveda si otrok želi pisano obarvano sobo in nekaj besede pri opremljanju svoje sobe vsekakor mora imeti. Če so omare v barvi predrage za vaš žep, lahko kupite cenejšo varianto v naravni barvi lesa in vrata omar sami prebarvate v barvi, ki si jo želi otrok. Kakšno zanimivo idejo vam lahko uresniči tudi mizar. Z nekaterimi kosi pohištva, ki so narejeni po meri, lahko tudi bolje izkoristite prostor, ki ponavadi ni preveč velikih dimenzij. Pri nakupu pohištva je dobro poiskati pohištvo, ki z otrokom raste. Površine, na katerih se bo najprej igral, npr. pisalna miza, se bodo kasneje spremenile v površino za učenje. Igralnica pod pogradom lahko postane prostor za shranjevanje stvari, kijih otrok redkeje potrebuje. Da pa bo otroška soba res otrokovo zatočišče, poskrbite vsaj za nekaj zabavnih detajlov, ki bodo otroku v veselje. Lahko mu tudi prepustite eno steno, ki jo lahko poriše po svojih željah. KOPALNICA Ni le za umivanje Kopalnica je prostor, ki nesluži le higieni,ampak nam omogoča tudi počitek in sprostitev. Da bo tudi vaša kopalnica takšna, nakup banje ali tuš kabine ne sme biti prenagljen. Pred nakupom seje potrebno odločiti, ali si bomo privoščili tudi kakšen elementza razvajanje, oziroma smo pristaš hitrega prhanja ali pa se raje namakamo. Seveda to ni odvisno le od naših odločitev ampaktudi financ, kijih premoremo. Zato, če si pač ne morete privoščiti banjezvsemi masažnimi pripomočki, nič zato. Dobrezamisli niso tudi nujno drage, le pri kakovosti še vedno velja, da malo denarja pomeni tudi malo muzike. Feng shui nasveti za prijetnejše bivanje UJEMITE SONCE V VAŠE OKNO Če prostor leži na senčni strani ali vam senco povzroča sosednja stavba, je v njem le pasivna jin energija. Za aktivne prostore, kot sta kuhinja ali dnevna soba, takšna energija ni primerna, saj povzroča pomanjkanje vitalnosti. Da seta energija izravna, mora biti v prostoru pred in okrog okna zelo svetlo. Zato iz bližine okna odstranimo vse predmete, ki ovirajo padanje svetlobe v prostor. Zavese naj bodo čimbolj prozorne, čez dan jih umaknimo na stran. Prostor popestrimo z živimi jang barvami (rumena, oranžna, vijolična in modra). Prostortudi ne sme biti prenapolnjen s pohišivom, vtemnejše kotičke namestimo svetila. VELTRAg Elektroinstalacije in meritve, strelovodi, servis in montaža oljnih gorilcev, Izkop z mini bagrom d.o.o. Matke 41, 3312 Prebold P.E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03 70 31 260, fax: 03 70 31 266 Gsm: 041 664 448, Gsm: 041 624 282 - elektroinstalacije na stanovanjskim poslovnih in gospodarskih obiektm - meritve elektroinstalacij na stanovanjskih objektih in hlevih . - toplotna tehnika - čiščenje otjnih cistern - strelovodi - delo na višini z avtodviaaiornl - izkopi z mini bagrom - veleprodaja elek. materiala - javna zunanja razsvetlišvat POSEBNA PONUDBm Za kmete opravimo meritveßjih instalacij na hlevih in aosDodarsKinwßißßiiM ter uredimo vso potrebno dokünwntaciim MARO VT GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad TeL /faks: 03 838 51 40/41 gsm: 041/793-518 let garancije Bana Pomladno prenavljanje Večina od nas že nestrpno pričakuje pomlad, toplo sonce, prve cvetove zvončkov in trobentic, s pomladjo pa občutekzačetka, ponovnega rojstva. In to je tudi čas, ko si radi očistimo stanovanje, se znebimo težkih zimskih oblačil in stvari, ki sejih naveličamo. Ob tej priložnosti marsikdo prepleska stanovanje, prestavi pohištvo, zamenja slike na steni ali le doda kakšno malenkost. Dostikrat ob vsem tem pozabimo na eno pomembno stvar - na zavese. Že v davni preteklosti so ljudje zastirali okna. Sprva so temu služile živalske kože, palmovi listi ali kosi pletenja iz vej. S spreminjanjem načina življenja, materialov in s tekom časa seje zavesa korenito spremenila. Ostal pa je njen namen. Zastiranje okenje praktično, sajje ljudem danes nadležnih vse več zunanjih dejavnikov-od pogleda na umazane ulice, vdiranje žgočega sonca in neželenih pogledov sosedov in mimoidočih. “T ■ 1 B I; ffl B® i If: I V'« 1 £ a J f ’■ . ’ ! R A I BrT k i »fl J,j' ® lil B 1 mm 1 V, * * ( il ^ j V pomladno in poletno dolgih dneh potrebujemo zavese za zgodnji odhod v posteljo. Če ne drugi, jih potrebujejo dojenčki, saj v temi lažje zaspijo. Namen zavese, ki pa je danes skorajda vodilen, je seveda dekoracija. Vsi skrbno izbiramo pohištvo, lepe okraske in pazimo, da bo naš dom čudovita celota. In zavesa tej celoti daje piko na i. Tkanina na oknu je dandanes še bolj pomembna, kot je bila nekoč. V prostoru okno brez zavese ni drugega kot velika zevajoča in prazna luknja, kar velikokrat še tako lepo opremljen dom naredi moreče prazen. In ravno to praznino lahko razbijemo s skrbno izbrano zaveso. Od prosojnih do težkih, gostih tkanin, od klasičnih zaves do rolojev ... čipke, trakovi, dekorativne zavese ... Zdaj je pravi čas, da pomislite na to. Dom bo zasijal v še večji lepoti, pomlad bo še bolj cvetoča in čudovita. Polepšajte si pogled nanjo s čudovito nenadomestljivo tkanino na oknu - z zaveso! Julita Rozman rar«® SALON ZAVES Ljubljanska 18, ,v Slovenska Bistriva 5 ib Tol.02/8i:5-I8-:j.i pri nas jih oblečemo po meri in zadnji modil instalacije za ogrevanje vodovodne instalacije plinske instalacije oljne instalacije sanitarna keramika .UGODNI PLAČIllNIlROGOtJI kotli na biomase klimatske n apra talno ogrevame toplotne črpajfot kolektoVji sosJg| montaža in sell install 0à8g Tel.: 03-83 90 380 Fax: 03-83 90 361 PRAPROTNIKQVA 35, MOZIRJE E mail: ascSOOO@siol.net www.asc-SOOO.com Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE Prodaja, montaža in servis m •V Marko Lihteneker s.p. Topolšica 215, 3325 Šoštanj Tel.: 03/8%U6 faks: 03/8® 6 21 f^lJS GSM: 031 /SBI^648-344 E-pošta: 8» « lihteneker.lim#®siol.net LimA • Višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih in drugih objektih • Zaključna dela v gradbeništvu • V najem dajemo gradbene stroje in opremo do delovne višine 29 m OSTRI ROBOVI V PROSTORU Ostre konice prinašajo negativno energijo, sekajo človekovo auro in človeka slabijo, to je zlasti neugodno v spalnih prostorih. Pred ostre robove sten lahko za ublažitev negativne energije postavimo lončnico, ki raste v višino. Primerni so fikusi, izogibajmo pa se lončnic s koničastimi listi. Ostre vogale mize uspešno zakrijemo s prtom. Na rob pohištva pa lahko postavimo visečo lončnico. Rob nevtralizirajo tudi različni okrasni predmeti, kot so kipci ali stoječe luči. NEZAŽELENI SO TUDI TRAMOVI Tudi tramovi v prostorih negativno vplivajo na energijsko polje človeka, vendar se jih je le težko znebiti. Zato se tudi tu poslužimo feng shui zvijače. Pohištvo v prostoru s tramovi naj bo čim bolj svet- lih barv in razgibano. Ves prostor naj deluje zračno. Najbolj škodljivo je s stališča feng shuija spanje pod tramovi. Povzroči lahko nespečnost, nočne more, težave s koncentracijo, zato tramove v spalnici prekrijemo z baldahinom, ki ga "nad posteljo preprosto razpnemo kot jadro. Pred slabim vplivom poševnih tramov se zaščitimo z visečimi lončnicami. KOPALNICA POLEG SPALNICE Takšna postavitev prostorov je sicer zelo praktična, s stališča feng shuija pa je to mešanje čiste energije (v spalnici) in umazane (v kopalnici). Zato v primeru takšne postavitve vedno zapirajte vrata v kopalnico kot zaščito, ki bo umazano energijo odbijala nazaj v kopalnico, pa uporabimo majhno ogledalo, pritrjeno na notranjo stran vrat kopalnice. Poleg standardne ponudbe materiala za centralno ogrevanje in vodovod vam nudimo celotno adaptacijo kopalnice - kopalniška galanterija eramične ploščice * armature ■orenie irLZirconio ____ ARMAL in HANSA tarna oprema talno Obiščite nas tudi v bivših prostorih Kovinoopreme, tol. 705 02 80 Kjer vam po ugodnih cenah nudimo gradbeni material, vijake, okovje, pohištveno železo, barve, lake, belo tehniko. PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Montaža! Dostava na dom! Ugodni mini krediti preko trajnika in na položnice! Ljudje in dogodki NAGRADNI KULINARIČNI NATEČAJ SAVINJSKIH NOVIC Bilo je več kot slastno! Po letu premora smo v uredništvu Savinjskih novic znova pripravili nagradni kulinarični natečaj. Naj vas spomnimo, da so odlične gospodinje pred dvema letoma pekle krofe, flancate in potice, letos pa smo se odločili, da preverimo, kako jim gre od rok peka različnih zavitkov in ajdneka. Kot je pokazala naša sladka raziskava, se nikakor ne gre pritoževati, prav nasprotno! GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Velika miza v zadružni gostilni Menina v Gornjem Gradu, ki nas je že drugič prijazno gostila, za kar se Zadrugi Mozirje lepo zahvaljujemo, seje kar šibila od dobrot. Da sploh ne omenjamo, kako težko delo je imela petčlanska komisija, ki sojo sestavljale strokovnjakinja za domačo kulinariko Marija Bezovšek, predstavnica kmetijske svetovalne službe Bernarda Brezovnik, vodja gostinstva Zadruge Mozirje Branka Rosenstein in dve predstavnici našega časopisa - Barbara Za-cirkovnik in Sonja Burger, sicer vodja kuhinje v nazorski osnovni šoli. Zavitki in ajdnek so jim šli dobro od ust oziroma delo od rok in s polurno zamudo, saj pač niso vajene »fastfooda«, smo lahko razglasili zmagovalke. Mimogrede - kot kaže, si moški tukaj res ne ■ razglasitev ■ , ! rezultatov ocenjev"' pokušino döbrow- ■, iiag. Zlato priznanje za ajdnek: Ana Podlesnik iz Primoža drznejo konkurirati Zgornjesavinjčankam, saj niti eden ni prinesel svoje mojstrovine na ocenjevanje! So pa bili zato precej bolj pridni na pokušini, pa naj jim bo tokrat. Dobitnice zlatih priznanj v peki skutnega, sadnega in kombiniranega zavitka ter prvonagraje-na v peki ajdneka so od pokrovitelja akcije, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, prejele lepe praktične nagrade in so predstavljene posebej, seveda nismo pozabili niti na zmagovalne recepte. Bilo pa je tudi veliko srebrnih ter bronastih priznanj, in spodaj podpisana iz lastnih izkušenj zagotavljam, da tudi ti izdelki nikakor ne bi bili v sramoto nobeni odlični gostilniški ponudbi. Čestitke vsem in na svidenje prihodnje leto na naslednjem kulinaričnem natečaju Savinjskih novic! H Podlesnikova, ki je ' i_'% S sicer L učanka, ajdneka dolgo sploh m poznala. n Prvič-ga je okusila po ■ selitvi na Ljubno in kerji iRk , je bil zelo všeč, se je JMj odločila, da ga poskusi pripraviti tudi sama. Kot ponosno pove, jo je ajdnek naučila pripraviti ravno Marija Bezovšek, ki je bila predsednica komisije našega kulinaričnega natečaja. Podlesnikova seje zlatega priznanja zelo razveselila tudi zato, ker je njen ajdnek pripravljen iz povsem domačih sestavin. Pravi, da pri peki vsekakor velja pravilo, da vaja dela mojstra, saj je tudi ona prva dva ajdneka spekla karza svoje prašiče, domači so prišli na vrsto šele kasneje, ko pa je bil vsak le še boljši od prejšnjega. Recept nam je Podlesnikova zaupala kar »iz glave«, kar je zagotovo lastnost že izkušenih kuharic: »Uporabim pol kilograma ajdove in pol kilograma pšenične moke. S pol litra slanega kropa poparim ajdovo moko in takoj prilijem mleko. V šest dekagramov kvasa dam žlico ali dve sladkorja, ko ta zmes vzhajajo s kuhalnico zamesim v mešanico moke. Tu roke sploh ne pridejo do testa. Nato dodam eno jajce, malo domačega masla, smetano iz kuhanega mleka, zavojček vanilija in malce ruma. Pekač namažem z maslom in ajdnek vlijem v treh plasteh.« Zlato priznanje za sadni zavitek: Erika Veršnik iz Tiroseka Eriki Veršnik je mož dejal, naj se kar prijavi na tekmovanje, saj bo tako ali tako zmagala. No, pa še prav je imel. Erika sicer peče tudi po »službeni plati«, saj se doma že dve ieti ukvarjajo s kmečkim turizmom in prepričani smo, da ji zna zlato priznanje na kulinaričnem natečaju Savinjskih novic pripel- jati v njeno jedilnico precej dodatnih gostov. K sreči pa njen zlati zavitek ni poslovna skrivnost, zato ga je z veseljem zaupala tudi bralcem Savinjskih novic: »Pripravim vlečeno testo in ga premažem z nadevom, sestavljenim iz naribanih jabolk, drobtin, sladkorja in cimeta. Testo zvijem in ga dam peč. Koje zavitek na pol pečen, ga po vrhu premažem s kislo smetano in spečem do konca.« Zlato priznanje za kombiniran zavitek: Ana Potočnik iz Gornjega Grada in Helena Makšan iz Mozirja Tudi Potočnikova je mojstrica za kuho v pravem pomenu besede, saj je kot kuharica zaposlena v restavraciji Gaj v Mozirju. No, njen zlati zavitek bi vsekakor moral pripomoči pri kakšni »povišici«, saj je bila konkurenca huda. Sicer pa tudi Potočnikova, kije zavitek naredila skupaj s Heleno Makšan (je mogoče to skrivnost njunega uspeha?), ne uporablja kakšnega posebnega recepta: »Naredim vlečeno testo in ga pustim počivati. Naredim precej mehko testo, ga razvlečem, nadevam z naribanimi jabolki, dodam cimet, vmešam skuto in jajca, dodam kislo smetano, ponavadi vmešam še sneg. Na margarini prepražim drobtine, kijih nato posujem po nadevu. Zavitek zvijem, ga dam v pečico, pred peko pa nanj dam še par koščkov masla. Malce predenje zavitek pečen, ga namažem zjajcem.« Zlato priznanje za skutin zavitek: Tatjana Klemenšek iz Logarske doline No, pa naj še kdo reče, da vaja ne dela mojstra! Tudi Klemenškova se s pripravo zavitkov in ostalih domačih jedi ukvarja nekako poklicno, saj dela na planšariji v Logarskem kotu, kjer obiskovalcem ponujajo številne pristne domače jedi. Da so res povsem domače, bomo Klemenškovi verjeli na besedo, da pa so tudi zelo okusne, no, o tem ni dvomil nihče, kije njen skutin zavitek tudi poskusil. Tudi recept Klemenškove je preprost, skrivnost je verjetno v domačih sestavinah in ljubezni do peke: »Pripravim vlečeno testo in ga premažem z nadevom, pripravljenim iz domače skute, v katero vmešam približno pet rumenjakov, sladko in kislo smetano, vanilij sladkor, limonino lupinico, cimet, sladkor in malce ruma. Posebej pripravim sneg, ga vmešam v nadev in ko tega namažem po testu, potresem še rozine. Zavitek pečem približno pol ure, nato ga prelijem z mešanico sladke in kisle smetane, jajca in sladkorja. Zvitek nato spečem do konca.« OBČINA LUČE Luče 106, 3334 Luče JAVNI RAZPIS Občina Luče, Odborza kmetijstvo in vzdrževanje občinskih cest, vskladu s Pravilnikom ofinančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijslva v Občini Luče (Uradni list št. 37/03) objavlja javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev vskupnem znesku 13.000.000,00 SIT za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Luče za leto 2005. I. PREDMET RAZPISA sofinanciranje kmetijske proizvodnje zaradi težjih pogojev kmetovanja (mleko, mlado pitano govedo, telice in voli, jagnjeta, zlato zrno), sofinanciranje umetnega osemenjevanja krav, sofinanciranje programa reprodukcije, strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva, podpore za delovanje strokovnih društev, aktivov, krožkov s področja kmetijstva, pomoč čebelarstvu, sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti - certifikatno, sofinanciranje ekološke kontrole, sofinanciranje investicij v osnovne in dopolnilne dejavnosti kmetij in ekološko kmetovanje, subvencioniranje obresti za investicije v kmetijstvo. II. UPRAVIČENCI Na razpis lahko kandidirajo fizične osebe, ki imajo stalno bivališče na območju Občine Luče in ta sredstva na tem območju tudi koristijo in pravne osebe, ki delujejo na področju kmetijstva v Občini Luče. III. DODELJEVANJE SREDSTEV NA OSNOVI JAVNEGA RAZPISA Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge. Vlogi mora biti predložen predpisan obrazec, določen za posamezne namene in predpisana dokumentacija. Obrazci se dobijo na Občini Luče. Vlagatelji lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje investicij v osnovne in dopolnilne dejavnosti kmetije in ekološko kmetovanje na podlagi dokazil o izvedeni investiciji, ki mora biti višja od 300.000 SIT. Maksimalna skupna vrednost sofinanciranja pa je 20% vrednosti investicije oz. 550.000 SIT. Kandidirajo lahko samo tisti, ki za isti namen še niso pridobili sredstev iz drugih razpisov. Kandidati, ki so iz občinskih razpisovza kmetijstvo pridobili sredstva za sofinanciranje investicij v kmetijstvu ne morejo kandidirati za enak namen naslednjih 5 let. Pri umetnem osemenjevanju se sofinancira prva osemenitev. Delovanja aktivov, društev, krožkov s kmetijskega področja se sofinancira na podlagi predloženih letnih programovter njihovih aktivnosti. Sredstva za strokovno izobraževalne naloge s področja kmetijstva se dodelijo na podlagi finančno ovrednotenega programa dela. Sredstva za sofinanciranje tekoče proizvodnje se bodo izplačala dvakrat letno na račun upravičenca, in sicer prvič vjuliju in drugič vdecembru 2005, sredstva za sofinanciranje investicij in obrestnih mer pa se bo izplačala v decembru 2005. Upošteva se obdobje od 1.12.2004 do 30.11.2005. Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na Občini Luče, Luče 106,3334 Luče, kjer lahko vloge tudi oddate. Zadnji rok za oddajo vlog je 31. marec 2005. Občina Luče župan Ciril Rose l.r. Leto 2004 ni bilo uspešno samo za vlagatelje na ljubljanski borzi, ampak tudi za vlagatelje na hrvaških borzah v Zagrebu in Varaždinu. Medtem ko je slovenski indeks SBI20 porasel za dobrih 25 odstotkov, je zagrebški indeks CROBEX v letu 2004 porasel kar za 32 odstotkov. Verjetnoje na tem mestu smiselno predstaviti sestavo indeksa CROBEX, ki vsebuje 12 najbolj znanih hrvaških podjetij: farmacevt Pliva, prehrambeni podjetji Kraš in Podravka, proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson Nikola Tesla, industrijski podjetji ) KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vse ve< zanimanja za hrvaški borzi Končar Elektroindustrija in Belišče,finančna podjetja Privredna banka Zagreb, Croatia osiguranje in Dom Holdingtertri turistična podjetja Istra-turist. Plava Laguna, Riviera Holding. Ne samo, da so porasle vrednosti delnic, zeloje porasel tudi promet na obeh hrvaških borzah. Na Zagrebški borzi je promet v primerjavi z letom 2003 porasel za 75 odstotkov, na Varaždinski borzi pa kar za 92 odstotkov. Povprečni dnevni promet na Zagrebški borzi je v letu 2004 znašal skoraj 100 milijonov kun ali tri milijarde tolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot na Ljubljanski borzi. Porast v prometu kaže na povečano likvidnost trga in pritoke svežega denarja na hrvaški trg, ki so se očitno nadaljevali tudi v letošnjem januarju. Januarski promet na Zagrebški borzi je kar za 63 odstotkov višji od decembrskega in več kot za 600 odstotkov višji od prometa v istem obdobju lani. Število sklenjenih poslov je bilo v letošnjemjanuarju kar za 70 odstotkov višje kot mesec poprej, CROBEX pa je konec januarja dočakal kar 60 odstotkov višje kot pred letom. Varaždinski indeks VIN je porasel v lanskem letu porasel kar za 128 odstotkov. Tudi indeks VIN sestavlja 12 podjetij: Eriksson NikolaTesla, naftna Petrokemija in proizvodnja konfekcije Varteks, turistična podjetja Anita Vrsar, Hoteli Makarska in Rabac ter kar šest holdingov Dom Holding, Lu-cidus, Prof icio, Slavonski ZIF,SN Holding, Validus. Delnice podjetij, ki sestavljajo indeksa CROBEX in VIN, so najbolj likvidne delnice na hrvaškem trgu, zato predstavljajo tudi glavnino portfeljev hrvaških vzajemnih skladov, ki so v zadnjem času vse bolj popularni. Nekaj hrvaških skladov ima tudi slovenske korenine, med njimi tudi sklad Ilirika JIE (Jugoistočna Europa), kije od pričetka dela v oktobru preteklega leta ustvaril več kot 30-odstotni donos. Borut Repše, upravljalec premoženja na tujih trgih borut.repše@ilirika.si ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana Ali veste? ILIRIKA ... da upravljamo s prihranki podjetij in fizičnih oseb tudi na Hrvaškem? [ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d. je s svojo družbo od leta 1999 prisotna na Hrvaškem' ILIRIKA Borzno posredniška hiša d.d.. Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/24 16 166 Piše: Pavla Kliner Slovenci so s prvakom apostolov in prvim papežem sv. Petrom sila povezani. Posvetili so mu 61 cerkva, med njimi tudi župnijsko cerkev sv. Petra, ki stoji na griču na robu Bočne. Ime Peter v grščini v resnici pomeni »skala« ali »kamen«, zatorej lahko Bočani mirne duše rečejo, da imajo v vasi sv. Skalo. »Bog ne gleda na ljudi visokega rodu, ne ceni bogastva, ne dragih posvetnih rečij; le kdor ima žlahtno srce, in pošteno živi, on mu dopade, kakor sv. Peter, ki mu je bilo Jonov Šimon ime. Bil je ribičev sin, in je s svojim bratom Andrejem ribil po Galilejskem morju. Sv. Andrej gaje privedel h Kristusu, in Jezus je v njem spoznal dobrega človeka, ga izvolil za apostola in ga Skala imenoval. Tako je očitno pokazal, da bo Peter čeravno bornega stanu, prvi kamen njegove svete cerkve.« Boami imajo v vasi sv. Skalo Te besede je o bočkem patronu zapisal blaženi Anton s Sloma. Zgodba o sv. Petru, kot jo pripovedujejo novo-zavezni spisi, je tako znana, da je ne bomo obnavljali. Na kratko povejmo, daje bil Galilejec, daje bil poročen in, kot rečeno, je bil spočetka preprost palestinski ribič. Po srečanju z Zveličarjem je to še naprej ostal, a odtlej je na Jezusovo željo »lovil« le še v božje mreže, ribe pa so zamenjali ljudje. Ko so se nekoč Jezus in učenci zadrževali pod neko skalo blizu Ce-zareje, je Božji Sin Petru razjasnil božji plan: »Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva...« Tako je Petra postavil za svojega namestnika na Zemlji. Po Jezusovem vnebohodu Peter nastopa kot voditelj apostolov in mlade cerkve v Jeruzalemu ter dela čudeže v Kristusovem imenu. Nekaj časa je škof v Antiohiji, nato, kot piše Slomšek, judovske, grške in laške dežele pridigovaje obhodi in poslednjič v Rimu svoj apostolski sedež postavi. (L. 42.) »Grozoviti krvolok, poganski cesar Neron, ukaže sv. Petra in Pavla, ki sta silno veliko nevernikov v Rimu izpreobrnila, umoriti. Ko to zvedo kristjani, prosijo sv. Petra, naj zbeži. Čeravno nerad, se na prošnjo vernikov, odpravi iz mesta. Ali ob mestnih vratih ga sreča Jezus, kakor bi hotel v mesto iti. Sv. Peter ga povpraša: » Quo vadiš Domine (Gospod, kam pa greš)?« Jezus mu odgovori: »Grem v Rim, da me z novega križajo.« Sv. Peter spozna, daje božja volja, naj zdaj umrje za sveto vero. Zato se vrne in v Rimu na križu smrt stori. Preden so ga križali, izprosil sije, naj mu glavo obrnejo k zemlji, ker po svojih ponižnih mislih ni bil vreden, da bi bil ravno tako križan kakor njegov Gospod«. Umrl naj bi 29. rožnika leta Gospodovega 67. Nad njegovim grobom stoji danes v Rimu največja cerkev na svetu, bazilika sv. Petra. Zaradi ključev, o katerih govori Jezus, Petru pravijo »nebeški ključar« in ga upodabljajo s ključi v rokah. Peter je bolj kot kdorkoli primeren za zavetnika ribičev. Svetniško roko pa drži še nad zidarji, kovači, ključavničarji, mesarji in trgovci z ribami. Bočani so na svojega patrona, kije mogočen kot skala, kakopak upravičeno ponosni. NA KLEPETU PRI VAS DOMA Darko Repenšek, državni sekretar v Ministrstvu za notranje zadeve Kje in kdaj ste bili rojeni? Rojen sem bil 10. julija 1960 v ljubljanski porodnišnici, kar pa ne pomeni, da sem Ljubljančan, temveč proklamirani »Gornjegrajc«, ne glede na to, kje živim oziroma delam. -Spomini na mladost? Odraščal sem v toplem družinskem zavetju mame in očeta, preprostih, a poštenih ljudi in vtem duhu sem tudi vzgojen. Živeli nismo v izobilju, saj je kruh družini rezal le oče, zato znam tudi danes ceniti skorjo kruha. Mama je s svojo skrbnostjo in skromnostjo, pa tudi odločnostjo, dajala ton družini, saj je bil oče bolj malo doma. Zato rad poudarim, da si je, kljub temu, da ni bila nikoli zaposlena, še kako zaslužila »penzijo«. Že zelo kma-lu sem si želel zaslužiti kak »priboljšek«, tako sem -denimo - že v petem razredu OŠ markiral, pa stregel zidarjem, v sedmem razredu že občutil, kaj pomeni na Smreki delati od šestih do dveh ipd. Vseskozi mije veliko pomenil šport, tako sem že v petem razredu pričel trenirati in tekmovati' pri Gornjesavinjskem smučarskem klubu. Srednjo šolo (pedagoško gimnazijo) sem obiskoval v Celju, kjer sem tudi »privat« stanoval, saj prevozi niso bili tako urejeni kotdandanes. Prav to obdobje mije dalo ogromno življenjskih izkušenj v smislu samostojnosti in me soočiloz realnostjo življenja, kar mije velikokrat koristilo v kasnejšem življenjskem obdobju. Ljubiteljsko sem se ukvarjal z mnogimi stvarmi: na kulturnem področju (ni bilo proslave v Gornjem Gradu, kjer ne bi recitiral, sodeloval sem vdram-ski skupini, pa kot povezovalec programov, rad se spomnim vloge dedka Mraza, ko sem kar dve leti zapored zabaval zgornjesavinjsko mladež...), pa kot gasilec (v Dobrni smo bili celo republiški prvaki) in kar rad poudarim, tudi ministriral sem nekaj let. Na vsako od teh početij me vežejo prečudoviti spomini. - Najljubša skupina, pevec, pevka iz mladosti in zdaj? Sem generacija Beatlov, Rolling Stonsov in takrat še združenih Jackson five, še danes pa mije najbolj pri srcu pevec iz tistih časov Neil Dai- mond. Že od nekdaj so mi blizu vse zvrsti glasbe, razen »razbijaške tehno glasbe« (klasiki Beethoven, Smetana..., prisegam na zimzelene Avsenikove viže, črnsko-duhovne v interpretaciji NewSwing Quarteta...), izbor pa je bil in je razpoloženju primeren. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Le kdo moje generacije sene spomni Gregoryja Pecka ali Liz Taylor? Danes Richard Gere in Julia Roberts. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Iz otroštva Kekčeve prigode v vseh filmskih upodobilvah, iz najstniških let YU spektakel Bitka na Neretvi, kasneje pa je izjemen vtis name naredil film Ime rože in film, ki sem si ga ogledal pred nedavnim, Druga ženska. - Najljubša televizijska oddaja? Jih je kar nekaj, predvsem pa me pritegnejo nanizanke z zdravim humorjem. Iz mladosti pa se rad spominjam Malih oglasov. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnik? Daljši lasje so nekako sovpadali z oprijetimi srajcami in kratkimi, prav tako oprijetimi puloverji, nosili smo tesne hlače na zvon. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Pravo doživetje so bila v študentskih časih vedno brucovanja. Bila so prava praznovanja. Praznovanja rojstnih dni mi niso v prav posebno veselje, saj opozarjajo, da si s tem vsako leto starejši. Kljubtemu so mi danes prav prijetna praznovanja rojstnih dni hčera, ko jima rad naredim veselje tudi z organizacijo in izvedbo piknikov. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Ti lepi spomini segajo že kar v peti razred osnovne šole. Še danes mi poženejo kri po žilah. -Družina? Otroci? Družino sem si ustvarilže kot »resen in trezen« mož 33-ih iet. Zženo Barbaro imava dve prekrasni »sončiki«, ki sta si karakterno tako različni, kot ne bi bili iz »istega gnezda«. In tudi to je neizmerna radost. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Ob službi, ki mi sicerjemlje ogromno časa in energije, se ukvarjam še s toliko stvarmi, da mi prav gotovo ne bi bilo dolg čas v življenju. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Nisem več človek, ki bi mu, tako kot mnogim Slovencem, avto predstavljal statusni simbol. Najpomembnejša je varnost v vozilu. Je pa res, da so takšna vozila sorazmerno draga. -Vaša sanjska hiša? Prostorna, svetla z veliko stekla in lesa, vse v pritličju, s kaminom v veliki dnevni sobi in s kvartirjem, ki bi bil le moj in v katerem bi lahko na ogled postavil spominke s številnih potovanj ter delovna in športna priznanja. - Najlepše doživetje v življenju? Bilojihje karnekaj, nedvomno pa sta najlepši doživetji rojstvi mojih dveh hčera., Najlepši dopust? Pred leti sem sam s hčerko Mašo teden dni dopustoval ob morju. Bilo je čudovito doživetje. -Kaj najraje pojeste? Rad jem dobro in izbrano hrano. Kjerkoli v tujini sem, želim pokušati na-cionalnejedi. Ko pase vrnem prisegam na staro dobro kosilo: »frišna juhica, restan krompir in pečenka« ssola-to, katere priprava je pri nas doma moja domena. - Kdaj ste se najbolj znoreli? No, ja, včasih smo ga kar znali pofeš-tati! Mi je pa v spominu pustovanje v mozirskem Partizanu pred leti, ko sem bil že funkcionar vtakratni občini, pa se morda zaradi tega nisem želel ali mogel preveč izpostavljati, v neprepoznavni maski klovna pa sem se do polnoči pošteno znorel. -Vaši hobiji? Pokojni dr. But mije sicer dejal, da se presneto motim, če mislim, da mi je sojenje rokometa hobi. Kljub temu menim, da to je moj dolgoletni hobi št. 1. Pa smučanje in razno razne druge športne aktivnosti. Tudi preberem rad dobro literarno delo različnih žanrov. A žal je tako malo prostega časa! -Načrtiza naprej? Veliko jih je, vsi so vezani na moje dosedanje aktivnosti in krog najdražjih ljudi, ob tem pa si najbolj želim zdravja. Klepetala je Nastasja Kotnik RINEK Srečo je treba najti v nas samih in nemogoče kjer koli drugje. Agnes Repplier Šport ^__________________________________________________________________________________________________ 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 16. KROG Nazarfani danes sami odločajo o svoji usodi Poraz proti zadnjeuvrščeni Sevnici je v marsičem spremenil načrte nazorskih nogometašev, ki so se nepričakovano znašli v zelo neugodnem položaju. Po zmagi Metropola in remiju Bronxa v gosteh je eno mesto za izpad še vedno odprto in zanj so na žalost v igri sedaj tudi Nazarčani. TekmovSevnicije potrebno čim prej pozabiti, saj tako slabe igre »graščakov« v tej sezoni še nismo videli. O tem, ali je bilo za to krivo podcenjevanje v stilu »zlahkotojih bomo« ali pa so fantje podlegli prevelikemu pritisku zmage, naj presodi stroka, ki je tokrat s katastrofalnim vodenjem ekipe tudi veliko prispevala k neuspehu. Dejstvo je, da omenjeni poraz ni prišel ob pravem času in da se bo v zadnjih dveh krogih potrebno boriti celo za ob-stanek. Današnja zmaga z ajdovskim Kixom bi Nazarčanom obstanek v elitni konkurenci že zagotovila, v nasprotnem pa morajo obvezno prinesti točke iz slovenske metropole. Franjo Pukart KMN Sevnica : KMN Nazarje Glin 1PP-AM Miklavc 5:3 (4:2) Sevnica. Športna dvorana. Gledalcev 120. Sodnika: Sead Nadarevič in Ivan Zirdum. Delegat: Janez Štravs. Strelci: 1:0Drobne(6),2:0Drobne(7),2:1 Delamea(10),3:l Drobne(15), 4:1 Žveglič (20), 4:2 Metulj (20), 5:2 Zofič (24), 5:3 Kolar (37). KMN Sevnica: Kostevc, Povše, Rašovič, Koritnik, Žveglič, Mikolič, Bobek, Zofič, Drobne, Perko, Rozman, Zakšek. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Vidakovič, Delamea Vreš, Kugler V„ Kolar, Šemenc K., Miklavc, Metulj, Hren, Šemenc J., Podpečan. Rumeni kartoni: Iztok Zofič (KMN Sevnica), Denis Delamea (KMN Nazarje) Igralec tekme: Sebastijan Drobne (KMN Sevnica). Rezultati 16. kroga: Sevnica : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc Oplast Kobarid : Svea Lesna Litija Puntar : Gip Beton MTO Živex Dobovec : Tomi Press Bronx Metropol : Kix Ajdovščina Lestvica po 16. krogih: 1. Svea Lesna Litija 16 12 3 1 84:46 (38) 39 2. Gip Beton MTO 16 10 4 2 82:48 (34) 34 3. Živex Dobovec 16 9 3 4 89:76 (13) 30 4. Puntar 16 6 7 3 55:50 (5) 25 5. Oplast Kobarid 16 6 4 6 66:50 (16) 22 6. Metropol 16 5 2 9 61:80 (-19) 17 7. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 16 5 1 10 64:78 (-14) 16 8. Kix Ajdovščina 16 5 1 10 57:79 (-22) 16 9. Tomi Press Bronx 16 4 3 9 60:66 (-6) 15 10. Sevnica 16 3 2 n 53:98 (-45) 11 5:3 4:5 2:3 5:5 8:4 DRUŠTVO ZA OSTEOPOROZO NAZARJE Predavanje o osteoporozi Nazorsko društvo za osteoporozo organizira zanimivo in poučno predavanje o osteoporozi in zlomih kosti, ki bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 18. uri v Domu kulture v Nazarjah. Predaval bo dr. Zdenko Orožen. Glede na zadnje statistične podatke, da za osteoporozo po 50. letu starosti zboli vsaka tretja ženska in vsak peti moški, bo predavanje zagotovo zelo koristno za najširši krog občanov. KF KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE vabi vse ljubitelje malega nogometa in zveste navijače nazorskih »graščakov« na TEKMO ODLOČITVE, ki v petek, 25. februarja, ob 19. uri v športni dvorani Nazarje. Z vašo pomočjo bomo skušali premagati Kix iz Ajdovščine in se uvrstiti v končnico prvenstva tersi zagotoviti sodelovanje v 1. SLMN tudi v naslednji sezoni, v__________________________________:______________/ MLADINSKO DP V SMUČARSKIH SKOKIH NA LJUBNEM Odlična organizacija in lepi skoki Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC se je še enkrat več izkazal z brezhibno organizacijo tekme državnega nivoja, na kateri so se tokrat za naslov slovenskega prvaka pomerili mladinci. Na odlično pripravljeni veliki skakalnici (K-85 m) so se golobradi fantiči podali v globino tako v posamezni kot ekipni konkurenci, v absolutni kategoriji pa so tekmovali za memorial Franca Naraločnika in Jožeta Mermala starejšega. Veliki upi ljubenskega skakanja (od leve): Matevž Kotnik, Sašo Tadič in Urban Zamernik (foto: Franjo Atelšek) Najprej se je v smučino podalo 54 šestnajstletnikov iz devetih slovenskih klubov, naslov državnega prvaka med posamezniki pa sije, z najdaljšim skokom dneva, priskakal Primož Rogljič izZagorja. Med ekipami so še vedno v ospredju mladi skakalci ljubljanske Ilirije, v absolutni kategoriji pa je bil najboljši Jan Tomazin iz Mengša, od koder prihaja tudi novopečeni svetovni prvak Rok Benkovič. Novica o njegovem velikem uspehu se je razširila med publiko že med tekmo in je še polepšala vzdušje v ljubenskem skakalnem centru, ki pa je bil tokrat, za razliko od prejšnjih let, precej slabše obiskan. Franjo Pukart Uradni rezultati:. Posamezniki: 1. Primož Rogljič - SK Zagorje Ytong 233 (85/86 m), 2. Jurij Tepeš -ŠD Dolomiti 226 (82,5/85 m), 3. Jernej Košnjek - SKTržičTrifix 210,5 (80,5/81,5 m),... 13. Urban Zamernik 184 (75/76 m), 29. David Rak 165 (71,5/ 71,5 m), 36. Matevž Kotnik 156,5 (73/67,5 m), 38. Miha Sušnik 153,5 (68/70 m), 53. Aljaž Robnik 105,5 (58/60,5 m) vsi Ljubno BTC. Ekipno: 1. SSK Ilirija Ljubljana 777,5,2. SKTržičTrifix 771,3. SKTriglav Kranj I 775,4. SK Zagorje Ytong 1742,5. SSK Velenje 712,6. Ljubno BTC 1702,7. SSK Logatec 664... Absolutno: 1. Jan Tomažin -SSK Mengeš 222 (83/83,5 m), 2. Uroš Peterka -SSK Mengeš 214 (81,5/83 m), 3. Matej Oder - SSK Mislinja 209,5 (80/81 m), 4. Robert Hrgota - SSK Velenje 208 (82/82,5 m), 5. Sašo Tadič - SSK Ljubno BTC 207 (80,5/81,5 m)... KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Od junakov do »bedakov« in nazaj Prvikrat v tej sezoni pohvala sodnikoma, ki sta napeto in negotovo tekmo sodila tako, da tudi publika vtrenutkih najhujše krize domače ekipe ni imela najmanjše pripombe na njuno delo. Domači so v 7. minuti povedli s 16:4 in zdelo se je, da zaradi raznovrstne igre v napadu in trdne obrambe Ptujčani v tej tekmi nimajo »šans«. A košarka je nepredvidljiv šport... V drugi četrtini so domačini s petimi trojkami Goltnika in Žerjava ter točkami Valenčaka ohranili prednost. Po odličnem začetku Valenčaka in Goltnika v tretji četrtini je Nazarje v 23. minuti povedlo 47:34 in zdelo seje, daje odpor gostov strt, Aglej ga, vraga! Do 32. minute,torej v devetih minutah, so gostje dosegli 23 točk, Nazarčani pa samo eno in Ptuj je osem minut pred koncem vodil 57:48. V tem obdobju je na pomoč z glasnim spodbujanjem priskočila publika in na njenih krilih je strelski post Nazarčanov prekinila naveza Matija Zakrajšek - Valenčak. Zakrejšek je s prodori in odličnimi asistencami centru Valenčaku vnesel paniko v obrambo gostov. Domači so v 39. minuti povedli 63:61, ključnega pomena pa je bilo, ko se po taktičnih osebnih napakah v zadnji minuti ni niti enkrat zatresla roka pri prostih metih najprej Valenčaku, nato pa še mlademu branilcu Plesniku. Zaslužena in težko prigarana zmaga brez nosilca igre Iztoka Zakrajška in Ruprehta, ki se glede na svoje znanje ni uspel najbolje vključiti v ekipo. Ta dva igralca sta že zaključila sezono, ostali pa bodo v Rušah to soboto in nato naslednjo soboto doma z Ježico poskusili obraniti četrto mesto, kar bi bil glede na dejstvo, da igrajo prvo sezono v 2. ligi, pravi podvig. Glede na zagrizenost, ki smo ji bili priča na tekmi s Rujem, je tak scenarij povsem mogoč. Vsa pohvala igralcem za borbenost in trenerju Pečovniku za ohranjeno hladno glavo v dramatičnem zaključku. Franjo Pukart ^GENERALNI SPONZOR^ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, ^3331 Nazarje______ KK Nazarje : Ptuj 71:66 (19:15,21:19,08:19,23:13) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 120. Sodnika: Janko Bobek (Celje) in Andrej Tušek (Ravne na Koroškem). Tehnični komisar: Peter Hudournik (Velenje). KK Nazarje: Plaskan, Žerjav 6 (1-2), Janko, Gelb, Zadravec 2, Vodončnik, Plesnik 3 (3-6), Goltnik 24 (2-2), Šemenc, Grebenšek 2 (2-2), Valenčak 29 (7-7), Matija Zakrajšek 5 ( 1 -4). KKPtuj: Kneževič, Ferme 4, Rojko 10 (2-2), Marčič 17(3-4),Bien 10(1-6), Kanlič 22 (3-6), Majal 3 ( 1 -4), Horvat. Prosti meti: Nazarje 16:23, Ruj 10-22. Osebne napake: Nazarje 24, Ruj 22. Met za tri točke: Nazarje 7 (Goltnik 6, Žerjav 1 ), Ptuj 6 (Rojko in Marčič po 2, Bien in Kanlič pol). Igralec srečanja: Dejan Valenčak(Nazarje). Lestvica po 15. krogih: 1. Celjski KK 2. Pivovarna Laško-ml. 3. Grosuplje 4. Nazarje 5. Jurij Ježica 6. ŽKK Maribor 7. Ruše 8. Ruj 9. Prebold lO.Superga 16 16 16 14 2 11 5 10 6 1340:1156 1349:1185 1330:1188 (184) (164) (142) 30 27 26 DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V VELESLALOMU Nazarčani državni prvaki, bron za Katjo Matijovc Smučišče Stari Viti nad Škofjo Loko je bilo prizorišče 5. državnega prvenstva osnovnih šol v veleslalomu, kjer so se za najvišja mesta potegovale ekipe in posamezniki, ki so si nastop zagotovili na področnih tekmah. Med ekipami v absolutni konkurenci so izreden uspeh, naslov državnih prvakov, osvojili smučarji osnovne šole Nazarje, med dobitniki kolajn pa se je v konkurenci starejših deklic znašla še obetavna Lučanka Katja Matijovc. Prav osnovna šola Blaža Arniča iz Luč je doslej, s štirimi odličji, tudi najuspešnejša zgornjesavinjska zbirateljica smučarskih medalj z državnih prvenstev. Tokrat so imeli poleg Katje v ognju še kar nekaj potencialnih kandidatov za visoka mesta, vendar so jim zdravstvene težave in smola s startnimi številkami preprečile kakšno vidnejšo uvrstitev. So pa zato Nazarčani poskrbeli za najprijetnejše presenečenje ekipnega dela prvenstva in v postavi Maša Repenšek, Karin Govek, Tomaž Urtelj in Boštjan Blatnik premagali vso konkurenco ter se povzpeli na najvišjo stopničko, pred osnovnima šolama iz Mirne in Pos- Katja Matijovc tojne. Tako tekmovalci kot njihovi mentorji si ob tem zaslužijo vse čestitke. Franjo Pukart PLANET TUŠ CELJE Aprila najmodernejši bovling V Planetu Tuš v Celju pospešeno gradijo nov športno rekreacijski objekt velikosti dva tisoč kvadratnih metrov, ki bo gostom ponujal 14 najmodernejših elektronsko opremljenih bovling stez, na katerih bo lahko naenkrat igralo več kot 80 igralcev. V celotnem objektu se bo lahko hkrati zabavalo več kot 500 obiskovalcev. Bovling je igra, ki omogoča zgolj sprostitev ali pa resen šport. Zanj vlada v Celju in okolici izjemno zanimanje,saj vdružbi Engrotušže prejemajo rezervacije terminov po otvoritvi objekta, ki je načrtovana za začetek aprila. Aktivni igralci bovlinga na Celjskem so že začeli s pripravami na organizacijo prve bovling lige. In kaj pravzaprav je bovling? Gre za igro, podobno kegljanju. Kroglo je potrebno zakotaliti po progi, kije približno 20 metrov dolga in 108 cm široka, ter z njo podreti čim več kegljev. Kegljev je deset in so postavljeni v trikotnik. Visoki so 38 cm in tehtajo približno 1.800 gramov. Krogle imajo premer približno 220 mm in so težke od 3,8 do 7,5 kg. Navadno so različnih barv, ki označujejo njihovo težo. Za dobro igro je pomembno, da si igralec izbere primerno težko kroglo, v katero zlahka vtakne palec, sredinec in prstanec. KF 16 16 9 7 9 7 1303:1303 1340:1350 (0) (-10) 25 25 Rezultati 15. kroga: 71:66 16 8 8 1210:1225 (-15) 24 Nazarje : Ruj 16 7 9 1304:1321 (-17) 23 Grosuplje: Pivovarna Laško ml. 80:76 16 511 1177:1313 (-136) 21 ŽKK Maribor : Ruše 96:88 16 412 1239:1397 (-158) 20 Superga : Jurij Ježica 88:107 16 313 1216:1370 (-154) 19 Celjski KK : Prebold 89:82 — Črna kronika, Zahvale, Oglasi, Obvestila * \ y Zvezda svetleča se hitro utrne, solzepolzijo čez bledi obraz, v hišici naši sta zima in mraz, le spomina ne tebe izbrisal ni čas. V hišici tej tekel nam raj je mladih dni, saj imeli smo te srčno radi mi vsi. V SPOMIN Jožica BEZJAK (28.2.2004 - 28.2.2005) Zakaj si morala umreti? S teboj tako prijetno je bilo živeti. Od kar utihnil je tvoj glas, pri nas minil je zlati čas. Le ptičice še tu okrog prepevajo kot ti nekoč, one ne vedo, da za tabo nam je še hudo, hudo. Želimo si, da bliže bi bila tvoja gomila, da rožice bi kdaj zalila. Čeprav že leto dni pri Bogu tiho spiš, med nami v naših srcih do konca dni živiš. Tvoja hčerka in vsi ostali domači Dežurne službe Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145. Portal Savinjske doline BDIM ČRNA KRONIKA • POMIVAL BO POSODO Ljubija: 15. februarja je v skladišču ZKZ Mozirje neznani storilec ukradel pomivalni stroj znamke gorenje. Za neznancem še poizvedujejo. • HALO? Mozirje: 17. februarja je oškodovanec obvestil mozirsko policijsko postajo, da mu je neznanec ukradel mobilni aparat znamke sony ericsson. • DELOVNA NEZGODA Nazarje: 18. februarja je v podjetju BSH Hišni aparati Nazarje zgodila delovna nezgoda v kateri je bil poškodovan voznika viličarja. Poškodovanca so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, daje utrpel le lažje telesne poškodbe, zato so ga še isti dan odpustili v domačo oskrbo. • TRČIL V PROMETNI ZNAK Mozirje: 19. februarja seje zgodila prometna nesreča na Šmihelski cesti v Mozirju. Voznik osebnega avtomobila je zapeljal s ceste in trčil v prometni znak. Policijska patrulja seje odpravila na ogled kraja nesreče in vozniku odredila preizkus alkoholiziranosti, kije pokazal kar 3,07 promila alkohola v krvi. V SPOMIN 21. februarja je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata in stari ata Jože JEZERNIK (10.4.1905 - 21.2.2004) iz Ljubnega ob Savinji Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, ter se ga radi spominjate. Vsi njegovi *° Mf * ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Rad si živel, čeprav hudo si trpel. Zdaj si šel tj a, kjer ni več gorja. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta PRISLANA iz Dol Suhe (13.8.1931 - 14.2.2005) Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in ga v času njegove bolezni obiskovali. Hvala za darovane svete maše, sveče, cvetje in izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku, gasilcem, praporščakom, pevcem in govorniku gospodu Grudniku. Zahvala tudi doktorju Kelemenu in medicinskim sestram za dolgoletno pomoč pri zdravljenju, enako tudi reševalni postaji Mozirje. Žalujoči vsi domači Bolečino se da skriti solze moč je zatajiti le praznino, ki obstaja, se ne da nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Frančiške REMIC (23.9.1912 - 7.2.2005) iz Dobletine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvala tudi zdravnikom in patronažni sestri Mileni, duhovnikoma za lepo opravljen obred, pevcem, obema govornikoma, gasilcem ter pogrebni službi Morana. Vsi njeni ZAHVALA ob slovesu drage mame, stare mame Antonije KRAJNER (15.1.1916 - 13.2.2005) iz Nazarij Vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in sveče ter patru Francu Kovšetu za cerkveni obred, iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ■ le srce in duša ve, kako boli, ^ jQj; ÄLijW ko tebe dragi ata med nami ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in atija Petra BERICNIKA (6.2.1929 - 15.2.2005) iz Ljubije 84 pri Mozirju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala dr. Karmen Fürst ter sestri Sonji za neštete obiske na domu in lajšanje bolečin ob njegovi bolezni, prav tako tudi osebju bolnišnice Topolšica. Zahvala tudi gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen obred, pevcem, pogrebcem, praporščakom, pogrebni službi Morana, g. Marjanu Podrižniku, govorniku Robiju Stropniku za prelepe poslovilne besede, kolektivu vrtca Mozirje ter vsem, ki ste našega ata pospremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Žalujoči: žena Pepca, hčerki Nevenka in Olga ter sin Miran z družinama ter vnukaTomaž in Nataša ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta in atija Petra Beričnika, se iskreno zahvaljujemo gospe Heleni Kojc iz Mozirja za ganljive tolažilne besede in lepe misli ob izgubi pokojnika. Družini Beričnik - Rogel Kliče spodnji sosed... Dobrodošla pomoč Sneg naletava ves dan. Ljubenčan Srečko varno skozi okno opazuje, kako veter divje razmetava belež matere narave. "Poglej, koliko snega je že za odmetat'!'' vshičen omeni ženi Jožefini in še mimogrede navrže, daje to enkratna sezonska prilika za delo. "Se strinjam," reče Jožefa, "ni prav, da sva takšna zapečkarja. Drugi ga gotovo že veselo "kidajo"." "Zdaj res ni čas za posedanje. Pojdiva vsaj k oknu, da vidiva, kako jim gre delo od rok...” Shujševalni petelin "Nekaj bova morala narediti glede seksa, dragi," Lučanka požuga možu. "Preveč teže izgubljam zaradi tebe in tvojih norih seksualnih idej. Vsak dan meje manj!" Mož se strinja: "Predlagam, da ne izgubljava več energije na oblačenju." Vsi bogovi na pomoč Preko vseh mej grd in skrajno jezen možak se pojavi pred nebeškimi vrati. "Kje imaš knjigo pritožb?" je tečen do svetega Petra. Peter začuden ugovarja: "Nihče namenjen v nebesa je od mene še ni hotel. Veš, marsikdo grši od tebe seje vživljenju vseeno znašel." "Tud' jes s'm se, ampak ko sem bil brez ficka, se ženske za mene niso zanimale, ko pa sem obogatel, je tudi mene minilo zanimanje zanje." Da, v torto sem dala dve jajci. Jalovo početje Zunanjega ministra so spet poslali po svetu. Ce to ni čisto zapravljanje davkoplačevalskega denarja! Jalova so vsa ta pota in rahlo nadležno že postaja, da najde vedno pot nazaj domov. Moška lepota Šimen ima vedno polno glavo pametnih predlogov, ki niso kaj prida uporabni. "Bepo, zakaj se ne bi midva šla mala podjetnika?" reče najboljšemu in edinemu prijatelju. "Kaj pa bi počela?" "Lahko bi odprla lepotilni salon za moške." "Si nor?! Če se bodo hoteli lepotno urediti takšni kot sva midva, bova morala takoj uvesti nočno izmeno." Blenda Tavrl Strup na jeziku Šmihelančanka preseneti dekle iz Žekov-ca z besedami: "Sinoči sem te videla, ko si se splazila iz sosedove hiše." Punca, še mlada, a izkušena na jeziku, ji ne ostane dolžna: "Ne skrbi, ne bom te izdala, da nimaš kaj boljšega početi, kot oprezati za mano." Samo Sprožilec Brez dogovora Glas po telefonu zmoti Gornjegrajca pri kmečkih opravilih. "A vi prodajate kravo v Savinjskih novicah?" "Oglas sem dal v Savinjske novice, krava pa je še v hlevu," kmet pove. "Aje šekasta?" "Črno bela.” "Aje frizijka?" "Ste vi sploh resen kupec?" "To ne, ampak sem si pa vedno želel..." "Kaj?" "... imeti vsaj kravo, da bi imel kaj prodati." KULTURA TAKO IN DRUGAČE Peter Sirko, upokojeni direktor mozirskega zavoda za kulturo: »Dominik, ali ste vfebruarju na Občini Mozirje kaj poskrbeli za kulturno udejslvovanje zaposlenih?« Dominik Miklavc, uslužbenec občinske uprave Občine Mozirje: »Bojim se, da bolj švoh. Župan nima časa, da bi si omislili kakšen zborček ali gledališko skupino, pridiga pa lahko kar sam,..« (VAŽNO JE, DAGA POSLUŠAJO PRESS) ENA (NE)MASTNA Franci Kotnik, glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic: »Gospa Bez-ovšek, čestitam vam za odlično opravljeno delo predsednice ocenjevalne komisije za štrudle in ajdneke! Preden pa se lotim pokušanja, mi prosim zaupajte, kateri štrudl je preveč masten. Saj veste, moram skrbeti za linijo.« Marija Bezovšek, upokojena predmetna učiteljica biologije in gospodinjstva: »Eh, kaj boš, sirotek, pazil na kilograme, saj te že zdaj nič ni! Le korajžno si naloži velik kos, od teh domačih dobrot te zagotovo ne bo pobralo.« (HEC JE VTEM, DA V RESNICI JE VSE OD KRAJA PRESS) MUZIKANTOVE TEGOBE Jakob Presečnik, predsednik Godbe Zgornje Savinjske doline: »Poslušaj, ti moj dirigent, zadnje čase se na koncertih samo še poljubljaš z prelestnimi voditeljicami! Če bo šlo tako naprej, bom ukazal, da naše koncerte vodijo moški!« Tomaž Guček, umetniški vodja iste godbe: »Oprostite, predsednik, am-paktako pa to ne bo šlo... Kaj bi pa vi rekli, če bi vam Podobnik prepovedal komunicirati s poslankami?« (TUDI POLJUBLJANJE JE KOMUNICIRANJE PRESS) Križanka DRAGULJAR IZ OPERE ŽIDINJA SLIKARSKI ČOPIČ (ZAST.) ITALSKI- RIMSKI NOVČIČI TEKOČA LEPILA, ZLASTI RBJI KLEJ FINŽGAR- JEV JUNAK POVEČAN- JE, PORAST (REDKO) NOVOZE- LANDSKA PAPIGA ISLAMSKI NASLOV ZA PRINCE STILIJAN NOLI SVETOVNI RAZUM, ZAKONITOST STOPNJA VISKOZNOST OLJ VEDENJE, RAVNANJE (ZAST.) OTREBLJEN SVET V GOZDU, KRČEVINA SYLVIE VARTAN TVEGANA NAPOVED UD ORGANIZACIJE JAPONSKO RIŽEVO ŽGANJE KOS BLAGA ZA OVIJANJE STOPALA, OBUJEK IZDELOVA- LEC STOLOV VRSTA, ZNAČILNA OBLIKA JADRNICA Z DVEMA JAMBOROMA MANJ RODNA PŠENICA TOMISLAV NERALIĆ BRUSNI KAMEN ZA KOSO ZLATENICA (MED.) DRUŽBENI, SOCIALNI POLOŽAJ DODATEK, DOPOLNILO, PAR K ČEMU IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: PRASNOV- snov iz katere je nastal kozmos OPAAS- nekdanji Norveški smučarski skakalec- Vegard RADA- Albanski pisatelj- Gerolamo GOELETA-jadrnica z dvema jamboroma PENDANT- dodatek, dopolnilo, par k čemu OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravilno rešenimi križankami iz 6. št. Savinjskih novic, ki so prispele na uredništvo, smo izžrebali tri reševalce križank, ki prejmejo domače kosilo v Penzionu Raduha iz Luč: Ana Stenšak, Žlabor 31, Nazarje, Franc Bizjak, Levstikova 10, Mozirje, in Simona Kreti, Sp. Rečica 44, Rečica ob Savinji. Nagrajenci prejmejo potrdila o nagradi po pošti. Čestitamo! Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 9. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov H Napovednik • Petek (25. februar), ob 18.00. Galerija Mozirje Monodrama Matjaža Kmecla Navdušenje Lovra Tomana • Petek (25. februar), ob 18.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave akademske slikarke Terezije Bastelj • Petek (25. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : KMN KIX Ajdovščina • Petek (25. februar), ob 19.00. Dom krajanov Gorenje Komedija - Zares čuden par (KD Gorenje) • Sobota (26. februar), ob 17.00. Gostišče First Solčava Otvoritev razstave likovnih del Bernarde Urh > Sobota (26. februar), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Gledališka predstava Pred poroko • Sobota (26. februar), ob 19.00. Ljubno ob Savinji Koncert okteta TEŠ ■ Sobota (26. februar), ob 20.00. Športna dvorana v Rušah Košarkarska tekma - Ruše : Nazarje (člani) • Torek (1. marec), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Slonček Ferdinand • Četrtek (3. marec), ob 16.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Literarno-glasbeno srečanje Ljubezen nam je vsem v pogubo ŽIVALI - PRODAM Prodam krave in telice. Gsm 041 /783-569. Prodam dva telička, stara 7 dni. Tel. 5841 -653. Prodam teličko sivko, staro 2 meseca. Gsm 041/464-720. Prodam telico sivo v devetem mesecu brejosti. Gsm 041/793-553. ŽIVALI-KUPIM Kupim teličko pasme limuzin ali simentalka od 80 do 100 kg. Tel. 03/ 583-54-56. Prodam pralni stroj. Ugodno! Tel. 03/ 5831-255. Prodam silažne bale prva košnja. Gsm 041/721-382. DRUGO-KUPIM Traktor, lahko4x4introsilecgnoja kupim. Gsm 031/604-918. Kupim tehnično brezhiben, rabljen motor APN 6. Gsm 041/897-929. Mlajši moški z resnimi nameni išče preprosto, iskreno žensko za skupno življen- Kupim kravo in bika za zakol in bikce me- je. Gsm 031/836-378. snate pasme za rejo.Gsm 031 /533-745 AVTOMOBILI-PRODAM DRUGO-PRODAM Prodam golf II d, 1.90, rdeče barve, ohran- Prodam vlažilec zraka za prostore do 60 jen. Gsm 041/728-895. m2, star 2 leti, malo rabljen. Cena ugod- Prodam golf diesel II, letnik 88, euro prik- na. Gsm. 031/621-317. lop. bsm Uo 1 /044- / 10. Prodam avtosedež lupinico (0-13 kg). Gsm 031/641-977. NEPREMIČNINE Avtoojačevalnik Renegade, 1000W,4x 250,4x100 RMS, nov, zapakiran. Cena V Varpoljah oddam v najem dvosobno stanovanje. Gsm 041 /469-280. 25000 sit. Gsm 051/365-148. Prodam jedilni krompir - beli. Gsm 041 / 216-481. Kupim opuščeno hišo vTeru, Mrzlem vrhu, Planini, Primožu ali Savini nad Ljubnim. Gsm 041/710-639. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. KINO NAZARJE Sobota, 26.2, ob 20.00 in nedelja, 27.2., ob 17.00 ZAKLAD POZABLJENIH - akcijska pustolovščina Režija: Jon Turteltaub Igrajo: Nicolas Cage, Diane Kruger, Harvey Keitel, Sean Bean, Christopher. Nicolas Cage igra Benjamina Franklina Gatesa, ki predstavlja tretjo generacijo družine lovcev na zaklade. Benjamin je vse svoje življenje namenil iskanju zaklada, za katerega le redki verjamejo, da sploh obstaja. Pot do njegovega skrivališča je v šifrah zapisana na bankovec za en dolar in na hrbtno stran deklaracije o neodvisnosti. Ko Benjamin izve, da se pripravlja kraja deklaracije, mora, da bi zaščitil najbolj varovano skrivnost vzgodovini človeštva, sam ukrasti mapo, preden se jo polastijo napačne roke. MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožiče, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s,p., Polzela 137 a, 3313 Polzela V SP. REČICI ODDAM V NAJEM Delavnico ali skladišče v Spodnji Rečici oddam v najem 1.4.2005 - z uporabnim dovoljenjem. 03/583-53-17. Edvard Lopan, Sp. Rečica 3a, 3332 Rečica ob Savinji MORDA STE ISKALI PRAV TO NALOŽBE LUKAČ wÈr '-'ih Kdor varčuje, življenje obvladuje Dandanes je kakovost življenja vsakega posameznika tako ali drugače skih panog in različnih držav. povezana z denarjem. Vsak si zagotovo želi, da ne bi imel težav z zagotavljanjem sredstev za spodobno preživetje, velika večina pa si želi tudi ustvariti določeno premoženje in poskrbeti za lastno finančno varnost. Premoženje lahko ustvarjamo samo s tem, kar nam ostane od prihodkov, ko poravnamo stroške, poleg tega pa za gradnjo svojega premoženja potrebujemo čas, znanje in informacije. V družbi Naložbe Lukač, ki ima je donose tudi nekoliko več tvegati. sedež v Spodnji Rečici 59, strankam svetujejo, kako lahko na varen in zanesljiv način dosežejo svoje materialne cilje. Nudijo produkte različnih finančnih družb, ki strokovno upravljajo s premoženjem vlagateljev, in kar je najbolj pomembno: Stranke seznanijo s prednostmi in slabostmi posameznih oblik investiranja in jim pošteno ter nepristransko svetujejo. Osnovno ekonomsko načelo pri investiranju se namreč glasi: več kot smo pripravljeni tvegati, večjo nagrado lahko pričakujemo. Ta nagrada ali premija za tveganje se imenuje donos. Donosnost naložbe vvzajemne sklade zagotavljajo profesionalne družbe za upravljanje, ki neprestano spremljajo gibanja na trgu kapitala, likvidnost naložbe pa je zagotovljena s tem, da lahko vlagatelj vsaktrenutek dvigne del aii celoten znesek privarčevanih sredstev. Pri tem je treba omeniti še preglednost naložbe, saj so vrednosti slovenskih vzajemnih skladov vsak dan objavljene v dnevnem časopisju in na spletni strani wwjTglozbejujrac^om Eno : -med najbolj primernih oblik donosnega in varnega investiranja so vzajemni skladi. Primerni so tudi za tiste vlagatelje, ki mesečno varčujejo manjše zneske in nimajo dovolj znanja, časa ter informacij, da bi samostojno nastopali na trgu kapitala, hkrati pa so pripravljeni za pričakovane viš- Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji Tel.: 03/ 839 48 42 Internet: www.nalozbelukac.com E-mail: info@nalozbelukac.com Delovni čas: 8.00-12.00, 15.00-17.00 NALOŽBE LUKAČ KDOR VARČUJE, ŽIVLJENJE OBVLADUJE Najpomembnejše prednosti varčevanja v vzajemnih skladih so varnost, donosnost in likvidnost. Varnost naložbe je zagotovljena z razpršitvijo sredstev v vrednostne papirje različnih podjetij iz različnih gospodar- Čas hitro teče, Voščilo je namenjeno nismo še dolgo skupaj Matiju MaVriČU pa vendar vas imamo radi . rl . 9 . n , ; . . . ... iz Florjana, p.d. Budnovemu in brez vas ne bi mosli biti. Zato zdaj dvisnimo kozarček in sa spijmo. Za vaš 90. rojstni dan vam želimo obilo zdravja! Čestitka pa je namenjena tudi Nataliji Pustoslemšek za njen 5. rojstni dan. To vama želijo domači: Vinko, Ivica, Karmen in Natalija _________ 24. februarja praznuje Terezija Burja lx srca ji želimo zdravja, sreče, delovnih uspehov in izpolnitev vseh skritih želja. ZAUPAJTE LE STROKOVNJAKOM' V družbi Naložbe Lukač trdno verjamejo, da so varnost, strokovnost in donosnost temeljna načela, ki se jih mora držati vsak dober finančni svetovalec. Pri svojem poslovanju zagotavljajo tudi varovanje osebnih podatkov in ker nameravajo svojo dejavnost opravljati strokovno skladno s kodeksom poklicne etike finančnikov, so že pridobili potrebno licenco za trženje vzajemnih skladov. Ko se odločate za kakšno naložbo, vedno zahtevajte licenco svetovalca! V času, ko država odgovornost za varno starost vse bolj prelaga na posameznika, je varčevanje v vzajemnih skladih še posebej priporočljivo. Vsak posameznik naj bi namreč v času aktivnega delovanja ustvaril POTEPUH Ko se odločate za naložbo v vzajemne sklade, vedno zahtevajte takšno potrdilo svetovalca pasivne prihodke za čas, ko bo njegova delovna sposobnost zaradi starosti in zdravja unnriin NALOŽBA V VZAJEMNE SKLADE JE MODRA ODLOČITEV, KER: - svoje prihranke oplemenitite na varen in hkrati donosen način, - lahko varčujete v poljubnih zneskih glede na svoje zmožnosti, - lahko varčujete dolgoročno, hkrati pa imate možnost kadarkoli dvigniti svoja sredstva, -želite vsak dan vedeti, kje in koliko sredstev imate, -želite sebi ali svojim najbližjim zagotoviti finančni vir za varnejšo prihodnost. Pokličite ali obiščite Naložbe Lukač vSpodnji Rečici! Dobili boste pošten in nepristranski nasvet, kam in kako investirati svoj denar, da vam bo prinesel kar najboljši donos. Kontaktna oseba je Petra Lukač. In ne pozabite slogana družbe Naložbe Lukač: »Kdor varčuje, življenje obvladuje.« PR IZJEMNA PONUDBA V ZADNJEM HIPU: KRAJNSKA GORA - LUKSUZNI APARTMAJI 26.02.-05.03. app 1/3 ali 1/4; 7-dnevni najem že od 97.000 SIT < POTEPUHOVA PRVOMAJSKA POTEPANJA SICILIJA letalo; 27.4-1.5.: 137.000 Sit; R1M-POMPEJI-NEAPEU-SORRENTO-CAPRI; 28.4.15.: 61.500 Sit; UMBRUA-zeieno srce Italqe: 27.-29.4.: 42.900 Sit SAN GIMIGNAN0-S1ENA-ELBA-PISA-FIRENCE: 27,29.4.: I 44,500 Sit UGURUA - riviera cveta; 30.4,2.5.: 45.900 St JEZERO MAGGI0RE-B0R0MEJSKIOTOKHRLANO; 30.4.1.5. : 27.500 S«; RAVENNA-RIMINI-SAN MARINO; 30.4.-1.5.; 19.500 Sit BENETKE in BENEŠKE LAGUNE; 27.4.: 9.700 St AŽURNA OBALA; 29.4,2.5.: 45.900 St AVSTRIJA-ŠVICA-UECHTENSTEIN; 27,29.4.; 42.500 St GRADOVI JUŽNE ČEŠKE; 30.4.1.5. : 22.500 St DUNAJ-BRATiSLAVA; 30.4,1.5.: 20.900 St SARAJEVO-TRAVNIK-JAJCE; 1,2.5.: 23.900 Sit; BEOGRAD; 1.2.5. : 19.900 St ROMUNIJA; 27.4,2.5.: 102.000 St HALLSTATT-BAD GOISERN-BAO ISCHL4I0NDSEE; 30.4.: 8.200 St PRVOMAJŠKI ODDIH na moriu. v planinah, zdraviliščih.... V PRODAJI POTEPUHOVO POLETJE 2005: izkoristite ugodnosti zgodnjih rezervacij !!1 | e-mail: DoteDuli@siol.net. WMiw.itilHlolinar.si plačilo na več obrokov Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/71323 00,03/7132301; fax: 03/7132308 Družba za opravljanje dimnikarske dejavnosti EKO DIM d.o.o. Prežihova 17 Ravne na Koroškem tel.: 02 82 21 339 fax: 02 82 20 952 Celje - skladišče D-Per 7/2005 Co- 5000016195,8 « o TD O O O Q_ Q_ CO Od IM S 1 OSREDNJO KNJ. CELJE