/HM
BRESTOV ■	"I
obzornik
KDI__EU<~r I \zzx
LETNIK V
31. MAREC 1971
ŠTEVILKA 42
OBRAČUN 70 IN PLAN 71 SPREJETA
Zadnji seji centralnega delavskega sveta sta bili posvečeni predvsem sprejemanju dveh, konec leta najbolj aktualnih dokumentov podjetja: zaključnega računa za leto 1970 in plana za leto 1971. Oba dokumenta smo sprejeli nekoliko pozneje kot lani. Zaključni račun je bil sicer izdelan v določenem roku, vendar smo ga prejšnja leta uspeh izdelati nekoliko prej. V decembru leta 1970 smo pričeli obdelovati materialno in blagovno knjigovodstvo na našem elektronskem računalniku in porodni krči z obdelavo na IBM so nam preprečili hitrejši zaključek obračuna za leto 1970. Zakasnitev plana ie nastala predvsem iz dveh vzrokov:
— konec leta 1970 še ni bila znana večina družbeno-ekonomskih SlTESSem d‘evSdjiji0 P°S°JC ^POdarjenJa za leto
te I k Tu
kovne službe, pa tudi strokovne službe v poslovnih enotah.P
KAKO SMO GOSPODARILI LETA 1970?
Vrednost proizvodnje smo dt segli v višini 150 milijonov dinai Jev (po prodajnih cenah fco tc varna) ali 24 %> več kot leta 196‘ Delno je imel na povečano prob vodnjo vpliv porast prodajni! ven, vendar občutno premalo, d. bi kril vpliv porasta cen našiii nabavljenim surovinam in reprc dukcijskim materialom.
Povečanje proizvodnje je preč vsem rezultat novih investicij, k so znašale v obdobju 1968—197 ’2,7 milijona dinarjev, čeprav j navidezno povečanje proizvodnj kelo visoko, moramo realno pr: *®ati, da je glede na vloženo ir Vesticijo premajhno.
Prav tako je proizvodnja pri njajhna s stališča pokrivanja ir direktnih stroškov poslovanje ugotavljamo, da se le-ti ne bi b: stveno povečali tudi pri 50 in ve °dstotnem povečanju proizvoc bje. Ali z drugimi besedami, vpli hksnih stroškov v strukturi lasi nih cen, je tolikšen, da je treb ' /etu 1971 hitreje pristopiti i delu za oblikovanje lastnega sc stavljenega programa, ki nam bi s sestavljenkami in standardnim elementi omogočal po eni stran široko prednost izdelkov, po dni p strani pa velikoserijsko proii ddnjo. Bolj kot doslej se borni j110rali posluževati obdelave prc ^vodnje z že preizkušenimi ekc domskimi metodami, kot je n; Primer metoda mejnih stroškoi
V letu 1970 smo prodali za 12 milijonov dinarjev izdelkov ali °dstotkov več kot leta 1969. I Primerjave proizvodnje in prode Je vidimo, da je bilo naraščanj' Prodaje počasnejše. To je imeli draz na povečanje zalog gotovil .elkov. Vzrokov za tako stanj k Veh,1Med prve prav gotovo lat £? Prištevamo recesijo na ameri j. m trgu, ki je imela za posle ,'ch hitro preusmeritev na dc Juace tržišče in hitrejšo obdela , evropskih tržišč. Drugič je tre i® opozoriti, da je bila leta 196' t uena konjunktura na domačen tr°V. k* da so bile naše zaloge gc
vih izdelkov celo izpod mini djalnih. Zalog, ki so bile na rav n *.^a 1969 tudi v relativnih od v„s?d na povečano proizvodnje Ic,, ak°r ne moremo več priča lpfVat*‘ raz*iko od prejšnji! v.LS1y° leta 1970 uvedli v prob dti °j? nekatere nove modeli stp?vnih sob, ki so po svoji kor V|-b. cUi in kvaliteti dosegle naj v bjo stopnjo izdelave pohištva
udar se je pokazalo, da je pro
daja takih izdelkov v velikih količinah, glede na kupno moč, prehranjena. Te izdelke sicer prodajamo z dobrimi ekonomskimi rezultati, vendar nas pomanjkanje obratnih sredstev sili v takojšnje prodajne akcije z določenimi bonitetami grosistom — prodajalcem pohištva, tako da te zaloge realiziramo v prvi polovici leta
Stopnja akumulacije (dobiče m amortizacija) je znašala let 1969 10,6, leta 1970 pa 9,9%. P< večane nabavne cene v letu 197 (npr. furnirjem za 15 %, ipren za 16%, vezanim ploščam za I odstotkov, lepilu za 15 %, ive kam za 21 %, kartonom za 10 °/ hlodovini za 35 %, jelovi celulo; za 56 %, bukovim drvom za 300 itd.), povečani stroški za reki: mo in propagando za indeks 25 nasproti letu 1969 ter stroški pi večanih obresti od kreditov, s glavni faktorji, ki so poleg pr nizkega obsega proizvodnje rel: tivno zmanjševali akumulacijo letu 1970.
Poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so znašali lani na Brestu 1254 dinarjev in so bili 8% nad republiškim poprečjem lesne industrije. Odgovorimo še na naslovno vprašanje: gospodarjenje v letu 1970 je bilo dobro, lahko pa bi bilo uspešnejše. Potrebna bi bila še večja poslovna disciplina tako v strokovnih službah kot v proizvodnji.
190 MILIJONOV PLANIRANE
PROIZVODNJE V LETU 1971
Predvidevamo, da bomo letos dosegli proizvodnjo 190 milijonov dinarjev (po prodajnih cenah franko tovarna), to bi pri stoodstotni izpolnitvi plana pomenilo 26 % višji obseg kot preteklo leto. Znano je, da se s L aprilom letos pripoji k Brestu podjetje Gaber iz Starega trga. Upoštevajoč priključeno podjetje bo Brest v letu 1971 dosegel 220 milijonov dinarjev proizvodnje. (Nadaljnje obrazložitve plana se nanašajo samo na Brest, brez pripojenega podjetja. Op. p.)
Plan prodaje je postavljen v enaki višini kot proizvodnja. Z doslednim izpolnjevanjem prodajnega plana želimo doseči, da ostanejo zaloge gotovih izdelkov konec leta 1971, kljub povečanju proizvodnje, največ na višini zalog konec lanskega leta, če jih že ne bomo mogli znižati. Seve da zahteva to 55 % več prodaje kot leta 1970.
Značilnost plana prodaje je v občutnem povečanju izvoza. Letos povečujemo izvoz na 4,712.000 dolarjev. V strukturi celotne prodaje bo znašal izvoz v letu 1971 39 %, medtem ko je znašal leta 1970 28 %. Zaradi nizkega izvoza v letu 1970 smo letos izgubili status pretežnega izvoznika. Večja usmeritev v izvoz je nujna že s stališča obveznosti podjetja do deviznih odplačil dolgoročnih kreditov Mednarodni in delno tudi domačim poslovnim bankam. Izvoz je zanimiv tudi z gledišča obratnih sredstev, saj dobimo izvoz takoj pokrit s kratkoročnimi krediti po ugodni 3 % obrestni meri.
Letos je naš prodajni program domačega trga dopolnjen z nekaterimi novimi modeli dnevnih sob in sedežnega pohištva. Z novim asortimentom (npr. dnevno sobo Tamaro in Polono), se ne prilagajamo tržišču zgolj s stališča oblikovnosti in uporabnosti pohištva, temveč skušamb naše pohištvo približati v večji meri potrošnikom z manjšo kupno močjo.
DRUŽBENOEKONOMSKI
UKREPI IN PLAN BRESTA
Ko govorimo o rezultatih poslovanja v letu 1971, ne moremo predvsem mimo dveh gospodarskih ukrepov, ki bosta krepko posegla v pogoje letošnjega gospodarjenja Bresta.
Prvič, cene naših izdelkov so zamrznjene, medtem ko so se cene surovin in repromaterialov za našo proizvodnjo v 2. polletju 1970 povečale pred zamrznitvijo cen. Nihanje nabavnih cen, ki imajo stalno tendenco naraščanja, smo doslej vsaj delno reševali z usklajevanjem oziroma delnim povečevanjem cen naših izdelkov. Tudi letos so glede na konjunkturnost tržišča za določene izdelke možnosti povečanja prodajnih cen glede na povečane cene surovin in repromaterialov. V kolikor bo uveljavljeno prosto oblikovanje cen, bo treba opraviti določene korekture, si cer bo letos nasproti lani preveč načeta ekonomičnost poslovanja.
Drugi ukrep je devalvacija dinarja. Brest je zaradi zahtevnosti in specifičnosti proizvodnega programa nujno vezan na uvoz nekaterih surovin in materialov. Uvoz je pogojen, bodisi s pomanjkanjem določenih surovin in materialov na domačem trgu (npr. furnirji eksotov) bodisi s kvaliteto (npr. embalaža za prekomorski transport) ali z izrednimi razlikami v cenah (npr. lepila). Z novo pariteto dolar : dinar bodo letos stroški uvoza višji za približno 7,5 milijonov dinarjev. Stimulacija izvoza s premijami bo šele pri povečanem planiranem izvozu na 4,700.000 dolarjev kompenzirala te stroške uvoza. Z drugimi besedami: izvoz, ki je na Brestu pogojen z uvozom, z novo pariteto dinarja ne bo nič bolj stimuliran. Cene v izvozu so ostale nespremenjene, celo več, tuji kupci so glede na devalvacijo zahtevali nižje prodajne cene, ki pa jih seveda nismo sposobni sprejeti.
REZULTATI POSLOVANJA IN STANDARD
Akumulacija se v letu 1971 nasproti lani v absolutnih zneskih povečuje za 4 %. Seveda je to
premalo, če računamo, da se bo proizvodnja povečala za 26%. Torej samo hitro povečevanje proizvodnje zagotavlja povečane rezultate. Akumulacijo bomo pri-Konec na 2. strani
30 (it od usUut&vtiue Ofr
27. aprila bomo slavili tridesetletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To zgodovinsko dejanje je odločilno vplivalo na razvoj narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. V Vidmarjevi hiši pod Rožnikom v Ljubljani se je začela organizirana povezava naprednih političnih tokov proti zavojevalnim silam; tedaj se je pravzaprav razčistilo vprašanje resničnega domoljubla in resničnega hotenja po socialni pravičnosti. Posledice tega znamenitega shoda so bile prelomne na naši zgodovinski poti: osvoboditev v krvavem narodnoosvobodilnem boju in socialistična revolucija. Ta sestanek je nakazal celo vizijo oblike socialistične demokracije in ljudske oblasti po zmagi. Postavljeni program je bil sprejemljiv za ljudske množice in je zato že tedaj postal politična smer in obenem navdih množicam, ki so mu verjele, mu sledile in ga zato tudi uresničile.
Tradicija in izročilo Osvobodilne fronte je po vojni prevzela socialistična zveza delovnega ljudstva kot najširša organizacija delovnih ljudi, ki je postala nosilec političnega sistema, v katerega se vključujejo vsi občani v najrazličnejših oblikah družbenega življenja in dela. Demokratizacija naše družbe se še nadaljuje, saj prav zdaj govorimo o dopolnitvah k ustavi, ki pomenijo resnično pomemben korak pri demokratizaciji, pri odločanju o pomembnih zadevah vseh jugoslovanskih narodov.
z
Predstavljamo novo poslovno enoto
Lesnoindustrijsko podjetje GABER Stari trg, ki je od leta 1947 delovalo kot samostojno podjetje, se s 1. aprilom 1971 pripoji k Brestu Cerknica in se preimenuje v BREST — Tovarna pohištva Stari trg.
Gaber je po številu zaposlenih majhen kolektiv, saj šteje le 150 članov.
naročilniško proizvodnjo. Sodelovali smo z gradbenimi podjetji in na osnovi licitacij stanovanjskih objektov sklepali pogodbe za kuhinjsko opremo. Taki pogodbeni aranžmaji pa so bili za nas skoraj vedno neugodni. Od podpisa pogodbe pa do realizacije je trajalo po dve leti, kar je imelo za posledico zvišanje cen
Možnosti za preusmeritev proizvodnje so bile, ko smo z Brestom novembra 1968. leta podpisali dolgoročno pogodbo o poslovno tehničnem sodelovanju.
Na osnovi te pogodbe smo vključili v naš proizvodni program tudi furnirano kosovno pohištvo. Pri realizaciji tega programa nam je Brest nudil stro-
Nova dvorana za montažo pohištva v Tovarni pohištva Stari trg
Proizvodni program Gabra, ki se je v zadnjih nekaj letih zelo utrdil, obsega proizvodnjo sodobnih standardnih kuhinjskih elementov in furnirano kosovno pohištvo.
Še do leta 1968 je bil Gaber usmerjen skoraj izključno v proizvodnjo klasičnih kuhinj in v
repromaterialov, medtem ko so bile cene po pogodbah trdno določene.
Z novim proizvodnim programom v letu 1969 in 1970 pa smo popolnoma izključili izdelavo klasičnih kuhinj in kuhinj po naročilu.
kovno in finančno pomoč. Taxu smo v letu 1969 dosegli 1,830.000 din in leta 1970 2,640.000 din proizvodnje furniranega pohištva, kar je predstavljalo v letu 1969 12 %> in leta 1970 13 % celotne proizvodnje.
Investicijska vlaganja v letu 1969 so pripomogla k temu, da
Komunisti so razpravljali
Na zadnjih sestankih aktivov so komunisti razpravljali o monetarni reformi in o vključevanju Bresta v stabilizacijski program.
Monetarno reformo je treba imeti le za enega izmed ukrepov, ki je tesno povezan s stabilizacijsko politiko, kakršna je začrtana v zvezni in republiški resoluciji o gospodarskem razvoju v letošnjem letu in v stabilizacijskih programih. Le-ti določajo spremembe dosedanjih gospodarskih tokov za zagotovitev stabilnejših gospodarskih in družbenih odnosov. Ukrepi nosilcev gospodarske dejavnosti morajo imeti jasen cilj — stabilnejše gospodarske in družbene odnose.
boljšati, povečati je treba osebno odgovornost na vsakem delovnem mestu. Komunisti si morajo še posebej prizadevati, da se določila statuta in splošnih aktov dosledno izvajajo. Vse člane delovne skupnosti je treba seznaniti o položaju podjetja po sprejetih ukrepih ter dati v razpravo predlog načrta za leto 1971 s stabilizacijskimi ukrepi. Odločna usmeritev na povečevanje proizvodnje in izvoza ter na zmanjšanje uvoza in poslovnih stroškov nam zagotavlja, da bomo naš stabilizacijski program izpolnili in pridobili sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo.
Komunisti so razpravljali tudi o analitični oceni delovnih mest.
Sprejeli so stališče, da je metoda analitične ocene delovnih mest v naših pogojih ustrezna in da jo je potrebno izpeljati do konca. Zavzeli so se tudi za povečanje osebnih dohodkov skladno z rezultati dela oziroma z doseženimi poslovnimi uspehi in nastopili proti vsem uravnilovskim težnjam. Glede na zvišanje življenjskih stroškov so komunisti menili, da je treba ukiniti na j nižje razrede v analitični oceni.
Sedanji trenutek narekuje usklajeno sodelovanje vseh družbenih dejavnikov. S politično aktivnostjo je treba ustvarjati takšno razpoloženje, ki naj v napore za stabilizacijo vključuje slehernega delavca.	J. Hren
je Gaber bistveno spremenil svojo podobo na zunaj, pa tudi v notranji 'ureditvi proizvodnje.
Prva investicijska vlaganja so bila v sodobno strojno opremo in ureditev tehnološkega postopka proizvodnje. Z novo tehnologijo se je pričela maloserijska proizvodnja, ki je zelo hitro naraščala. Leta 1968 je bil obseg proizvodnje 5 milijonov dinarjev, medtem ko je bil leta 1970 20 milijonov dinarjev.
Seveda je bilo treba vzporedno z naraščanjem obsega proizvodnje povečati tudi proizvodne in skladiščne prostore. S kreditom, ki smo ga dobili od Kreditne banke Koper, smo zgradili novo proizvodno halo, ki bo služila za sestavo furniranih in kuhinjskih elementov, skladišče gotovih izdelkov in pa nove tehnično prodajne prostore, ki so v zaključni fazi graditve.
Poleg omenjenih investicijskih vlaganj smo opravili tudi vrsto rekonstrukcij kot so: kotlovnica, ogrevanje proizvodnih prostorov, odsesalne naprave in drugo.
Plan za leto 1971 predvideva obseg proizvodnje v vrednosti 27 milijonov dinarjev. Mesečni plan pa je bil v januarju dose-
žen s 105 o/o, v februarju pa s 109 °/o. Z nabavo nekaterih strojev v letu 1971 bomo izpopolnili tehnologijo proizvodnje, kar nam bo omogočilo proizvodnjo še bistveno dvigniti. Predvidevamo, da bomo že v letu 1972 proizvedli za približno 40 milijonov dinarjev izdelkov. Realizacija takega plana pa bo mogoča le z izrednim prizadevanjem strokovnih služb. Ker pa Brest takšne službe ima, menimo, da ne bo ovir vsega tega tudi doseči.
Izdelke Gabra smo doslej plasirali izključno za domači trg, predvsem v Sloveniji. Menimo, da so možnosti za prodajo tudi v o-stale republike, vendar pa taka prodaja zahteva sistematično obdelavo. Poleg tega pa bodo postopoma nastale tudi možnosti za izvoz. Zato upamo, da ga bomo s skupnimi prizadevanji začeli tudi osvajati.
Vsekakor pa moramo računati tudi na to, da bodo prvi koraki po pripojitvi nekoliko težavni, ker bomo morali celotno poslovanje prilagoditi istemu sistemu. Vendar pa lahko z dobro voljo posameznih služb težave hitro premostimo.
D. Plaz
Mladinci so imeli
letno konferenco
V soboto 22. marca 1971 je bila letna konferenca Mladinskega aktiva na Brestu. Na konferenci je bilo precej mladincev in gostov, predstavnikov družbeno-politič nih organizacij in organov upravljanja v podjetju.
Kot gost je bil na naši konferenci tudi član republiške konference Zveze mladine tovariš France Gazvoda.
S pozdravnim govorom je predsednik mladinskega aktiva Drago Ferlan pričel redno letno konferenco. Nato so sledila poročila predsednika, sekretarja in blagajnika mladinskega aktiva.
Najprej je prebrala poročilo sekretarka Milena Braniselj. V zgoščeni obliki je poročala o dosedanjih akcijah in delovanju mladinskega aktiva od 25. oktobra 1970 dalje.
Prva akcija novega vodstva je bila ustanovitev cerkniškega odbora mednarodnega sklada Lačni otrok ter organizacija predavanja generalnega sekretarja te mednarodne humanitarne organizacije dipl. inž. Vladimira Palečka. Hkrati je bil ustanovljen izvršilni organ tega odbora. Naš aktiv je sodeloval tudi na seminarju, ki je bil organiziran skupaj z občinsko konferenco ZMS v Rakovem Škocjanu. Kasnejše delovanje je bilo v soglasju s programom AKCIJE 75. V decembru smo organizirali anketo, da bi ugotovili število ljudi, ki se ukvarjajo z rekreacijskimi dejavnostmi. Te podatke smo uporabili na javni razpravi o problemu telesne
kulture in rekreacije v naši delovni organizaciji in v občini. V januarju smo imeli javno razpravo o stanovanjski problematiki, na kateri pa je bilo občutiti dejstvo, da mladina ni zainteresirana za to problematiko. V začetku februarja so člani našega aktiva dijaki TSŠ pripravili v počastitev Prešernovega praznika Literarni večer. Vendar smo opazili, da je v naši občini resno kulturno mrtvilo, saj je bil obisk zelo slab. Konec meseca smo organizirali problemsko konferenco o kadovski politiki in novi analitični oceni delovnih mest. V marcu je bila organizirana razprava o ravni samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji.
V	tem času smo dobili na voljo tudi prostor prejšnje delavske restavracije, ki smo ga preuredili v družbene namene. Redno so delovale namiznoteniška, šahovska in strelska sekcija. Večkrat so bili v njej tudi mladinski plesi.
V	februarju smo sodelovali na predavanjih cikla šola za življenje, ki ga je organizirala občinska konferenca Zveze mladine. Organizirali smo tudi začetniški tečaj standardnih in modernih plesov, ki ga je obiskalo veliko število mladincev.
Zatem se je predsednik mladinskega aktiva Drago Frlan dotaknil nekaterih bistevnih problemov, ki so velikega pomena za člane mladinske organizacije in za celoten kolektiv. Nakazal je Konec na 5. strani
OBRAČUN 70 IN PLAN 71 SPREJETA
Uresničevanje gospodarskih in političnih ukrepov je stvar nas vseh. Od aktivnega sodelovanja vseh družbenih dejavnikov je odvisen uspeh stabilizacijske politike. Vsi gospodarski in družbeni dejavniki naj se obrnejo navznoter, k svojim razvojnim možnostim, dosežkom in k svojemu dohodku.
Komunisti so o položaju podjetja po novih ukrepih zelo prizadeto razpravljali. Soglašali so s predlagano poslovno politiko za leto 1971. Načrt za leto 1971 mora vsebovati tudi vse ukrepe, ki so potrebni v zvezi s stabilizacijo. V letu 1971 je treba pripraviti srednjeročni načrt o razvoju podjetja. Nujno potrebna je jasna dolgoročna usmeritev v razvoju in s tem tudi jasni cilji na vseh poslovnih področjih.
Medsebojni odonosi med člani delovne skupnosti se morajo iz-
Nadaljevanje s 1. strani
siljeni po plačilu anuitet uporabljati kot obratna sredstva, kajti le-ta bodo v letu 1971 poseben problem. Spremenjeni pogoji gospodarjenja se bodo torej nujno odražali tudi na standardu zaposlenih. Osebni dohodki se bodo letos povečali na zaposlenega od 5 do 8 °/o. Predvsem moramo skrbeti za racionalizacijo stroškov poslovanja in najmanj — dosledno izpolnjevati plan proizvodnje in prodaje, če hočemo, da naši prejemki in splošna potrošnja ne bodo stagnirali.
OBRATNA SREDSTVA, PROBLEM ŠTEVILKA 1
Zaostrena splošna kreditno — monetarna politika in veliko angažiranje lastnih sredstev v dokončano investicijo vplivata na izredno pomanjkanje obratnih sredstev v letu 1971. Za uspešno obvladovanje povečane proizvodnje in celotnega poslovnega procesa nujno potrebujemo večja dodatna sredstva. Poslovne banke se prav tako borijo med likvidnostjo in nelikvidnostjo. Angažirati je treba predvsem lastne strokovne kadre. Znižati moramo vse zaloge podjetja, politiko nabave in prodaje moramo opti-
malizirati, stalno moramo spremljati vezavo vseh sredstev itd. Če na področju obratnih sredstev ne bomo uspeli, potem lahko likvidnost postane cokla povečevanju proizvodnje.
Zelo pereče vprašanje je tudi problem potrošniških kreditov. Tu gre že za priveligiran položaj določenega kroga trgovskih hiš, pa tudi proizvodnih organizacij. Kdor dobiva pri bankah večja sredstva za potrošniške kredite, ima na našem tržišču že določene prednosti. Postavlja se načelno vprašanje, kdo naj dobiva kredite. Mi smo za politiko dodeljevanja potrošniških kreditov
potrošnikom direktno na relaciji banka — potrošnik. Po tem načelu bi se potrošnik sam odločil, kje in kakšno blago bo kupil. Gre za širšo odločitev, tu pa imajo pomembno vlogo različni vplivi sedanjih potrošnikov teh sredstev, hkrati pa se ne more samo ena banka odločiti za tak sistem potrošniškega kreditiranja.
Brest je vložil pri poslovni banki zahtevek za večja sredstva potrošniških kreditov. S poslovno banko smo v intenzivnih dogovorih, da ta problem čimprej vsaj delno rešimo, sicer bo zlasti v sosednjih republikah ogrožen plasma naših izdelkov. D. M.
BREST in sprememba
deviznega režima
Že dalj časa je bil jugoslovan-si izvoz v upadanju, močno pa se je povečal uvoz predvsem iz zahodnih držav. Tako je bil lani dosežen rekorden zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 1.2 milijarde ameriških dolarjev.
Nujni so bili ukrepi, ki bi odločno zavrli takšno naraščanje zunanjetrgovinskega primanj kij a-ja. Vsekakor je treba močno povečati izvoz in omejiti uvoz.
Znano je, da so se vsi jugoslovanski izvozniki, pa tudi Brest, srečevali na zunanjem tržišču z močno konkurenco, predvsem pa z nizkimi cenami. Zaradi nizkih cen je postal izvoz v preteklem letu popolnoma nezanimiv.
Že preteklo poletje so govorili, da bo v kratkem prišlo do devalvacije. Jeseni je prišlo do omejitve potrošniških kreditov in za-mrznjenja cen. To je bilo zname-
nje, da se bo v kratkem res nekaj spremenilo. Povečalo se je povpraševanje po vseh vrstah blaga, povečal se je uvoz, devize na črni borzi pa so bile vsak dan bolj cenjene.
Konec januarja je prišlo do spremembe vrednosti dinarja. To je bil tudi eden od ukrepov, ki naj bi povečal izvoz. V časopisju smo lahko večkrat brali, da se s tem obetajo izvoznikom boljši časi.
Poglejmo, če to drži tudi za Brest? Pred devalvacijo smo dobili za dolar izvoženega pohištva v ZDA 15.62 N din, po devalvaciji pa 17.25 N din, razlika znaša torej 10 °/o. Tuji kupci so pričakovali, da se bodo znižale izvozne cene, ki so bile za izvoznika zelo nizke, za kupca pa logično odločno previsoke. Toda znižanja ni bilo. Poudariti moramo, da je
pred devalvacijo večina izvoznikov, pa tudi Brest izvažal po tako nizkih cenah, da ni mogel pokriti niti lastne cene. Deset odstotkov, ki smo jih dobili z devalvacijo, pa se je takoj izgubilo. Poglejmo, zakaj. S prvim marcem se je povečala cena električne energije in sicer do 30%, podražila sta se železniški in pomorski prevoz.
Cene surovin so iz dneva v dan višje. Ne bi našteval vseh podražitev, ki so že bile in ki so uradno ali neuradno napovedane.
Povečale so se dajatve za uvoz v skupnem znesku za 6%. Tudi ta ukrep nas je močno prizadel, saj smo do sedaj uvažali večino surovin in materialov. Vprašanje je, ali je mogoče dobiti vse te repromateriale na domačem tržišču po enakih cenah in pogojih kot iz uvoza.
Iz vsega tega lahko zaključimo, da z devalvacijo nismo ničesar pridobili. Verjetno smo še na slabšem kot prej. Po devalvaciji
ni prišlo do povečanja izvoza kot so napovedovali. Lahko trdimo, da se je povečalo povpraševanje po našem pohištvu, še vedno pa je prodajna cena največja ovira, da ne pride do izvoza. S
popolnoma enakimi težavami se srečujejo tudi ostali proizvajalci pohištva. Da bi res prišlo do bistvenega povečanja izvoza je nujno, da se povečajo izvozne premije.	T. Žele
Nova Brestova trgovina v Cerknici ponoči
Mednarodni sejem v Tripolisu
Tripoli leži v Libiji, v afriški deželi ob Sredozemskem morju.
Do sem je vse prav. Ni pa prav, če mislite, da je Afrika vroča, vsaj, kar se podnebja tiče v teh, Po našem koledarju spomladanskih dneh.
Prej sem si slikal Afriko z nje-Pe eksotične strani, danes jo poznam drugače. Predvsem zato, ker se je turistični del potovanja končal v tistem trenutku, ko so se kolesa letala dotaknila afriških tal.
Carinska procedura je malo daljša, kot smo jo te čase vajeni Pri nas, in cariniki kažejo izredno zanimanje predvsem za alkohol in rumeno knjižico s potrdi-jom o cepljenju proti kozam in koleri. Tisti, ki ne obvladajo cirilice, naj sploh ne hodijo v Libi-J°- Že na letališču (mednarod-n9m) se zaman oziraš po znani Pisavi in ob sicer dekorativno ~pih stenopisih se moraš nava-diti, da neprestano sprašuješ, kri-hs z rokami in podobno. K sreči 2na v Tripoliju tri tisoč prebivalcev ravno toliko italijanščine, angleščine, nemščine, francoščine, Pa tudi j ugoslovanščine, da
a)	prodajo, kar želijo,
b)	zveš, kar želiš.
Puščavo sem videl samo skozi okno. V mestu izgubiš ta občutek za neskončnost med ogromnimi stavbami italijanskega kolonialnega stila. Ulice so polne ljudi, ceste polne avtomobilov; šele naslednji dan pa se oveš, da nekaj na ulicah vendarle manjka. Ne, Tripoli sploh ni moško mesto, čeprav se nekateri drže za roke kot sicer mladi zaljubljenci. Žensk prva dva dneva nisem opazil. Tretji dan prvo, nato drugo in tretjo, pa tako naprej. Bile so pač zakrite v bela ogrinjala, iz katerih zre v vas nemirno oko.
Po mini, midi in maksi pri nas ne najdeš pravega kontakta. Da, videl sem tudi razkrite ženske, a te so bile tujke.
Libija velja pri nas uradno kot nerazvita, prijateljska afriška država. Po revoluciji so ženske dobile nekaj pravic, lahko bi hodile tudi odkrite, otroci hodijo sedaj v šolo, nearabske napise so sneli, alkohola tudi v najboljšem hotelu ne dobite.
Še vedno pa jeste kruh iz angleške moke, sir je finski, maslo

Razsežnost, lepa urejenost in preglednost nove trgovine so odlike, ki vabijo kupce na ogled in tudi nakup
našega izbranega pohištva
Med otvoritvijo mednarodnega sejma v Tripolisu
francosko, mleko švicarsko, meso bolgarsko in tako naprej. Tega se zaveda ves zahodni svet in svoj piskerček smo hoteli pristaviti tudi mi, pa ne pri naftovodu; tega imajo Američani. Tolsti libijski funt je vreden celih 4.200 starih dinarjev.
Zakupili smo 40 kvadratnih metrov razstavnega prostora, od katerega so nam ga odmerili 36 kvadratnih metrov. Da se ne bi preveč šopirili v jugoslovanskem paviljonu! Agencija Jugo-slavia Public je sijajno poskrbela za uniformiranost paviljona, tako da so morali ravno naš razstavni prostor preobleči z belimi tapetami. Tako kot v Parizu. Da ne bi slučajno kdo mislil, da imamo edini neobdelane stene, in potem ugotavljal, da se pohištvo dobro odraža na beli osnovi. Ker bi mu sicer moral predvajati magnetofonski posnete stokanja Šipadovega predstavnika, ker se je barvna struktura njegovega pohištva zlila z rjavimi tapetami z lesnim vzorcem. Pa tudi rjav tapison se je hitreje umazal kot naš, sicer snežno bel pod v Parizu.
Na teh puščavsko rjavih tleh smo razstavili dnevno sobo CLAUDIA v teaku, dopolnjeno s sedežno garnituro PATRICIA. Pisano blago in razsežni fotelji so privabili večino obiskovalcev; strokovno oko trgovcev pa se je oziralo po CLAUDIJI. Najbolj za-
nimiv proizvod pa je bila miza CLAUDIA. V deželi s prohibicijo je tak skriven kotiček za steklenice, kot ga ima miza CLAUDIA, pač atrakcija. V osrednjem delu smo razstavili klubsko garnituro y-70, poleg nje pa tudi Libijcem znano jedilnico LIVING.
Posebnostim libijskega trga smo se skušali prilagoditi s skrbno izbiro razstavnih izdelkov. Jedilnica LIVING z osmimi stoli, sedežna garnitura s štirimi fotelji in trosedom, barvno bogat aranžma in nekaj kristala, ki ga Libijci obožujejo.
Uradni del otvoritve 1. marca je bil nadvse slovesen. Z molitvi-
jo proti Meki, govori ministrov in dobro staro godbo na pihala.
Jugoslovanski del otvoritve je potekal malo drugače. Glavna vrata paviljona, skozi katera bi naš ambasadoi moral pripeljati ministra s spremstvom, se niso hotela odpreti. Ne na »ho-ruk« ne z viličarjem. Potem pa je tovariš Gvardijančič rekel: »Sezam, odpri se!« nastavil jekleno vrv na kolo in tik pred zdajci (prihodom ministra) so zaškripala vrata nekdanjega ameriškega paviljona ter se pomaknila navzgor v kaseto.
»Brest« se je ponovno izkazal, hamdulillah!	F. Golob
Pravnik odgovarja
VPRAŠANJE: Zanima me, kdaj mora dobiti delavec odločbo, ko preide na novo delovno mesto. Sam sem bil razporejen na drugo delovno mesto pred dvema mesecema, pa še sedaj nisem prejel odločbe. Zdaj pa me zopet nameravajo premestiti drugam. V resnici sem delal do sedaj na dveh delovnim mestih.
ODGOVOR: Praviloma mora delavec prejeti odločbo takoj oziroma, če je le mogoče, že pred dnem razporeditve na drugo delovno mesto. Le izjemno, če gre za kratkotrajne razporeditve ali
za zelo nujne (višja sila), naj bi se le-te opravljale brez odločbe oziroma tako, da se odločba izda tudi z zamudo.
V vsakem primeru mora imeti delavec možnost pritožbe, če gre res za razporeditev na drugo delovno mesto. Imate možnost pritožbe na kadrovsko komisijo, kjer lahko zahtevate, da vam izstavijo primerno odločbo. Ni pa mogoče, da ste opravljali delo dveh delovnih mest v celoti. Verjetno ste delali izmenično ali pa polovično naloge enega in drugega delovnega mesta. Z. Z.
Tehnične službe
po reorganizaciji
V predzadnji številki Brestovega obzornika je inž. Mazij pisal o centralni pripravi proizvodnje. Opisal je objektivne težave, ki so vplivale, da se je ta oddelek formiral tako kasno v primerjavi z drugimi službami, ter predvideno delitev dela med oddelkom in tehnološkimi oddelki v poslovnih enotah. Istočasno je opozoril, da bo potrebno izpolniti pogoje za normalno delo tega oddelka.
Danes, podrugi mesec od pričetka dela tega oddelka opažamo, da so kljub dogovorom močne tendence, da bi to obliko organizacije tehničnih služb spremenili. Poglejmo torej, kje so in kakšni so problemi, ki pogojujejo take zahteve.
Osnovni cilj, ki smo jih zasledovali pri formiranju centralne priprave proizvodnje, so bile:
—	enotna politika za vse tovarne pri razvoju novih modelov pohištva, pri sprejemanju ter modifikaciji modelov naročil-niškega programa;
—	temeljne priprave novih modelov, preden se lansirajo v redno proizvodnjo, ki naj bi zajemala izdelavo in analizo modelov;
—	centralni nadzor med spremembami modelov in povezava s sektorjem za avtomatično obdelavo podatkov.
Jasno je, da tako postavljenih ciljev ni mogoče doseči čez noč in da je za to potrebno daljše časovno obdobje. Ker pa se je služba formirala v času, ko smo na vse načine iskali nove modele in je bilo potrebno hitro pripraviti dokumentacijo za več izdelkov hkrati, se je del nalog takoj prenesel na službo, ki se je pričela utapljati v operativnem delu. Poleg tega so se iz tovarn pričele prenašati tudi naloge, ki bi jih morali rešiti tehnološki oddelki v poslovnih enotah.
Naslednji negativni moment, ki se je odrazil pri delu službe, je doslej nerešeno vprašanje centralne vzorčne delavnice. Normalno je, da se pred lansiranjem iz delka v tovarno naredi vzorec ali celo več vzorcev. Ti se preanali-zirajo po različnih vidikih, more biti še popravijo in šele tedaj na stopi možnost priprave dokumentacije za proizvodnjo. Možnost napak v dokumentaciji je pri takem postopku neprimerno manjša, kot je bila doslej.
Osnovni pomisleki proti tako postavljeni organizaciji pa po mojem mnenju ne nastajajo toliko iz sedanjih težav, ki bi sc postopoma lahko uredile in odpravile, pač pa predvsem iz vprašanja prenosa dejanske moči pri določanju proizvodnega pro-
Nova vratarnica
Nova vratarnica ob zadnjem vhodu, ki pa bo sčasoma postal glavni vhod v Tovarno pohištva Cerknica, še ni dokončana. Manjkajo le še električne napeljave. Vratarnica bo moderna in funkcionalna. Vratarji bodo imeli popoln pregled nad vhodi in izhodi. Ko pa bo tovarna še popolnoma ograjena, bodo vratarji tudi gle de varstva premoženja popolnoma na čistem.
Da bo vratarjem še bolj olajšano delo pri varovanju tistega premoženja, ki mu pravimo drobni inventar in ki ga posamezni brezvestneži — »delavci« odnašajo iz tovarne, smo v naši poslovni enoti nabavili napravo za kontrolo delavcev. Ob izhodu bodo morali delavci na zahtevo vratarja pritisniti gumb na napravi. Ta kontrolnik ima zeleno in rdečo lučko. Tisti delavci, katerim se bo prižgala rdeča luč, bodo morali obvezno na pregled v vratarnico. Lahko pa se zgodi, da bo ravno v tistem času zmanjkalo kakšne stvari in bo delavec, ki bo zavrnil pregled, osumljen.
Napravo za kontrolo delavcev je mogoče upravljati s potenciometrom. Če se os potenciometra obrne v levo po določenih oznakah, zasveti rdeča lučka 50 %>
grama. Do sedaj so se posli dogovarjali v sodelovaniu med prodajalno službo in vodstvi poslovnih enot. Značilnost takega postopka je zelo širok proizvodni program in razmeroma hitre prilagoditve izdelkov zahtevam kupcev, istočasno pa delne improvizacije v proizvodnji. Način dela po novi organizaciji pa bi se moral bistveno spremeniti. Zahteva se bolj toga politika pri obravnavi poslov, ki ne dopušča neprestanih sprememb. Odločitve o modelih, ki jih bomo proizvajali, ne bi smele več temeljiti na in-
tuiciji vodilnih ljudi, temveč bi morali modele tržno testirati.
Odločitev o uvrstitvi modela v proizvodni program bi morala biti sprejeta po temeljitih tržnih raziskavah, ki bi žago to vij ale uspeh v prodaji. To pa pomeni, da bi proizvodni program določa-liv sodelovanju s službo marketinga in centralno pripravo proizvodnje, kar bi omejilo sedanjo svobodo prodajne službe, prav tako pa tudi svobodo in sodelovanje poslovnih enot, ki bi postale izvrševalec vnaprej začrtane politike.
Iz omenjenih problemov in razlogov se znova pojavlja kot zelo aktualno vprašanje, kakšna naj bo organizacija tehničnih služb. Argumenti za staro in za sedanjo obliko se prepletajo glede na vidik, s katerega stopnjo organizacije ocenjujemo. Pri tem pa ostajajo nerešena vprašanja, ki jih bo treba rešiti ne glede na obliko organizacije s pozicij enotnosti podjetja. S tem mislim predvsem na odnos do dela, upoštevanje normalnega postopka in ciklusa priprave za proizvodnjo in ne nazadnje tudi na trdno kadrovsko politiko, ki bo omogočila najboljšim strokovnjakom zasesti ključna delovna mesta.
F. Mele
uklopov kontrolne svetilke, lahko pa tudi 30%, 20%, 15% itd. S tem hočem povedati, da bo moral na kontrolni pregled vsaki deseti, petnajsti ali dvajseti delavec.
Bilo je slišati, da je taka naprava že zastarela. V razvitejšem svetu jo že opuščajo, so trdili nekateri sodelavci. Najbrž imajo prav, toda za naše razmere to še ne velja. Še vedno imamo take člane kolektiva, ki si na nepošten način prilaščajo orodje in druge delovne naprave.
Prav v zadnjem času, od 12. marca do 15. marca 1971 je nekdo iz tovarne odnesel skobelni strojček, vreden 180.000 starih dinarjev. Te dni je zmanjkal strojček za graviranje, so ugotovili v skladišču šablon in rezil, da sploh ne govorimo o kladivih, izvijačih in drugem materialu, ki ga je mogoče uporabljati doma.
Prepričan sem, da je večina članov našega kolektiva poštenih in delavnih. So pa posamezniki, ki se ne morejo globlje zavedati svojih neprimernih dejanj.
Iz vsega tega sklepam, da rdeča lučka za naše razmere ni zastarela naprava, ampak nujen ukrep zaradi nekaterih izjem.
J. Klančar
Pogled na upravno zgradbo Bresta in tovarno pohištva Cerknica
Mnenja in kritika
Se enkrat o analitični oceni
Mislim, da sem dolžan odgovoriti na odgovor k mojemu članku z naslovom Ob novi analitični oceni, ki je bil objavljen v zadnji številki Brestovega obzornika.
Živim v tovarni med neposrednimi delavci, zato imam priložnost slišati veliko pripomb o predlogu nove analitične ocene delovnih mest. V vsem času, ki je bil odmerjen za razpravo, nisem slišal pohval ali pripomb, da so razmerja med delovnimi mesti pravilno ocenjena.
Naj navedem nekaj besed, ki jih pisec članka v odgovoru na-
Kam na letni oddih?
vaja: »Ob novi analitični oceni pa tovariš Šubic očitno dokazuje, da ni razumel ali pa noče razumeti cilja teh razprav in da ne pozna osnovnega namena nove analitične ocene delovnih mest.«
Naj tovarišu Škrlju povem, da razumem namen in pomen analitične ocene delovnih mest, saj je s tem sistematično rešeno vprašanje o enem delu nagrajevanja delavcev po delu.
Naj navedem še to, da sem v podjeVu že vrsto let, zato mi je znano vrednotenje delovnih mest, ki smo jih vrednotili v podjetju, medtem ko pa nekaterim sistem vrednotenja res še ni bil znan. Ravno zaradi tega spoznanja me odgovor tovariša Škrlja ni prav nič prizadel.
Po drugi strani pa naj tovariša Škrlja kot referenta za nagraje-
vanje snomnim, da v podjetju kljub ustreznim službam še nimamo pravilnika o razdeljevanju osebnih dohodkov, kar tudi ustvarja konflikte in negodovanja delavcev, saj je analitična ocena samo osnova temu pravilniku.
Priznam, da v članku nekaterih svojih trditev nisem utemeljeval s konkretnimi primeri, dejstvo pa je, da je moj članek rezultat negodovanja celotnega kolektiva na podlagi analitične o-cene in prav to je bil povod, da sem v članku zapisal načelno kritiko.
Velikansko število pritožb in pripomb na predlog ocene v javni razpravi pa je utemeljen dokaz, da sem imel v načelnem smislu s člankom ob novi analitični oveni prav.	V. Šubic
Kot že več let nazaj, bomo tudi letos v podjetju rezervirali mesta za letni oddih tistim članom kolektiva, ki bodo stroške letovanja krili sami in tistim, ki bodo šli na oddih na predlog sindikalnih organizacij iz poslovnih enot na osnovi pravilnika o regresiranju letnega oddiha.
Zaradi višjih cen smo izbrali več krajev ob morju in v zdraviliščih, kjer so pogoji najbolj ugodni, in sicer:
— Počitniški dom SAP Ljubljana v Fiesi. Dom je tik ob morski obali. Cena penziona za odrasle je 55 din, za otroke do deset let starosti pa od 18 do 31,50 din, odvisno od tega, ali imajo svoje ležišče ali spijo pri starših.
— Počitniški dom SAP Ljubljana v Volpariji je oddaljen od morja dvajset minut zmerne hoje. Penzion za odrasle je 45 din, za otroke do deset let starosti pa od 18 do 31,50 din.
— Kaštel pri Splitu. Prenočišča so v domu in v privatnih so-
bah, ki jih ima v najemu SAP Ljubljana. Prehrana v restavraciji je A kategorije. Cena penziona za odrasle je 40 din, za otroke do deset let starosti pa od 16 do 28 dinarjev.
— Crikvenica. Prenočišča so v domu in v privatnih sobah', ki jih ima v zakupu SAP Ljubljana. Prehrana je v restavraciji doma. Cena penziona za odrasle je 50 din, za otroke do deset let pa od 20 do 35 din.
Ob morski obali so omenjeni samo domovi, ki so last SAP Ljubljana, in sicer zato, ker imamo s tem podjetjem že več let podobne poslovne stike in nam nudijo zelo ugodne pogoje pri plačilih stroškov. To je posebno važno za tiste, ki stroške letovanja krijejo sami.
Od številnih zdravilišč predlagamo za oddih tri, in sicer tista, v katerih so se zadnja tri leta člani našega kolektiva najbolje počutili: Dolenjske toplice. Cena penziona je od 60 do 80 din.
šmarješke toplice, kjer je penzion od 50 do 70 din. Dobrna, kjer je penzion od 49 do 79 din.
V vseh zdraviliščih so penzioni pavšalni in so odvisni od zdravstvenih storitev, ki jih posamezniki uporabljajo. Praviloma sprejemajo samo odrasle osebe na podlagi zdravniških priporočil, zato cene za otroke niso omenjene.
Za vse kraje cene penzionov niso dokončne. Če bi bilo za posamezno zdravilišče ali domove ob morju več prijavljenih, bi lahko dosegli znižanje cen. To je mogoče samo v primeru, če bodo dokončne prijave za posamezne kraje znane do 20. aprila, ker se bomo samo tedaj lahko dogovorili za ugodne rezervacije in pogodbena razmerja med podjetjem kot naročnikom in ponudniki uslug.
Cenike in navodila so dobile vse sindikalne organizacije in poslovne enote. Š. Bogovčič
Preveč zastojev
V	zadnjem času pogosto slišimo besedo rentabilnost, ki je hkrati opozorilo, da moramo ustvariti več in z manjšimi stroški. Že več kot sedem mesecev nismo dosegli planiranega obsega proizvodnje, to pa pogojuje dohodek in rentabilnost.
V	oddelku za vodenje proizvodnje so ugotovili in opozorili na preveliko režijo, ki se pojavlja v zadnjem času. Ta pojav je do neke mere razumljiv, saj je povezan z majhnimi serijami in neustreznim asortimentom.
Veliko proizvodne režije in zastojev je na račun nekvalitetnega dela posameznikov delavcev in strojev. Ugotovljeno je, da imamo v Tovarni pohištva Cerknica mesečno kar 18% časa zastojev
vseh planiranih norm ur za zgornje oddelke.
Vse prepogosto je potrebno z dodatnimi nalogami izpolnjevati redne serije, kar pa seveda podraži naše izdelke, povzroča nadstreške ter zmanjšuje dohodek tovarne. Tega bi se morali zavedati vsi, še posebej pa tisti, ki zaradi neodgovornosti in malomarnosti delajo nekvalitetno na kateremkoli delovnem mestu.
Vodstvo tovarne je že sprejelo nekatere ukrepe, da bi te slabosti odpravili. Vsekakor pa bo lahko zadovoljivo doseči manjšo nepredvideno režijo in manj zastojev le z boljšo organizacijo dela in doslednejšim nagrajevanjem po delu.	J. Klančar
PROSLAVLJALE SMO DAN ŽENA
'
j
Žene Tovarne pohištva Cerknica proslavljajo svoj praznik
Kakor vsako leto, so tudi letos imeli naši predstavniki sindikata svoja posvetovanja, kako in kje naj bi žene proslavile svoj praznik — 8. marec.
Zaradi stabilizacijskih ukrepov in drugih dejavnikov so skušali urediti tako, da bi ta praznik proslavljali skromno in v okviru možnosti.
Osmi marec praznujejo vse žene kot svoj praznik in ob tej priložnosti je bilo izraženih na mnogo načinov veliko želja in čestitk. Iz prakse vemo, da so mnoge želje, ki so bile že napisane in izražene ob tem prazniku, ostale neizpolnjene, da so ostale samo obljube. Če pa se že želje kot rdeči cvet nagelj na, ki kmalu oveni, naj bo vsaj priznanje ženam za vse storjeno, ki bo trajalo vse leto, do naslednjega praznika.
Težiti moramo, da bi dobila žena svoje pravo mesto v družbi, enakopravnost na vseh področjih, saj to zahteva tudi naš gospodarski razvoj in gledati, da ne izgubimo tistih pravic, ki so si jih naše žene že priborile.
Večkrat sem slišala, da je la ali ona žena rekla, da se vsaj ta dan lahko sprosti in za trenutek
pozabi na vse skrbi in težave, ki jo spremljajo iz dneva v dan. To je en dan v letu in potem zopet vsakdanje skrbi in delo ...
Mogoče so letos vsaj delno upoštevali lanski predlog, da darila v posameznih poslovnih enotah ne bi imela različnih vrednosti, saj smo vse žene enakopravne.
Letos so bila organizirana kratka snidenja, na katerih smo dobile praktična darila, ki so bila v vseh poslovnih enotah enaka.
V Tovarni pohištva Cerknica so bile v dveh izmenah vabljene žene v delavsko restavracijo.
Pogoščene so bile z aperitivom, s kratkim nagovorom pa jih je pozdravil predstavnik sindikata. Prijetno vzdušje je ustvaril pevski zbor, nato pa so mladinci raznašali ženam majhne paketke z rdečim nageljnom. Za razliko od prejšnjih let so bile letos obdarjene tudi upokojenke.
Malo drugače je bilo v Tovarni pohištva Martinjak. Ženam so izročili darila z ustno in pismeno čestitko za njihov praznik. Žal pa praktičnih daril niso vse prejele kot lani. Upam, da je še mogoče popraviti to napako ...
V Tovarni lesnih izdelkov Stari trg so imele žene kratko snidenje, kjer jih je pozdravil predstavnik sindikata in jim izročil praktična darila. Zadovoljne so se vračale domov.
Sindikat v Skupnih strokovnih službah je organiziral praznovanje v prostorih delavske restavracije. Prirejena je bila majhna
zakuska, ker so organizatorji menih, da bo to mogoče bolje kot rdeči nagelj. Predstavnik sindikata je v svojem nagovoru izrazil želje in čestitke za praznik in zaželel veliko delovnega uspeha in osebnega zadovoljstva v službi, predvsem pa doma. Prisotne je prijetno presenetil pevski zbor. Prispeval je, da je bilo vzdušje
prijetno in domače, vendar je vse hitro minilo, ker si je vsaka želela čimprej domov.
Hitele smo domov, da bi videle, kakšna presenečenja nas še čakajo. Moramo priznati, da smo skromne in da smo bile zelo vesele tudi majhnih pozornosti, ki so nam jih izrazih naši otroci!
S.	Mekinda
NASI LJUDJE
Že dolgo jo poznam. Navadno je resna, včasih nasmejana, včasih pa tudi zaskrbljena. Še nikoli je nisem videl drugačne, ne vem, ali se sploh zna razburjati. V belem predpasniku je videti še bolj Preudarna in resna. Med strežbo je mirna in do vseh enaka, skoraj neopazna.
Odslej pa jo bom srečeval z drugačnim odnosom, družil naju eo ta razgovor.
Mara Šparemblek je bila rojena na Blokah. Z devetnajstimi leji je nekaj manj kot tri leta dejala v Tovarni pohištva Martinjak, nato pa je bila pet let točajka v menzi te tovarne. V Cerknici je že tri leta. Dve leti je ser-virala hrano v menzi, zdaj pa jo sPet srečujemo za točilno mizo J' bifeju delavske restavracije. Poma na Blokah sta ostala mati ln oče, še dve sestri in brat pa s° se zaposlili v dolini.
Kakor je bila spočetka v pogo-v°ru zadržana, se je nenadoma razvnela. V dvanajstih letih, kar J® na Brestu, se je že toliko zgo-fnlo; spoznala in spoznavala je hudi in sodelavce, njihove slabost1* želje, spoznavala jih je v ve-SeIju, obupu in navdušenju. Brest je razvijal in rastel, Brest je tem času postal velik.
»Firme ne bi mogla zamenjati! e vem, kaže, da se s časom zakupiš z nekakšno pripadnostjo,« Se Je posmejala.
gostje?«
»Najraje strežem prijetnim teirnim omizjem. Na živce mi °re le vpitje. Gostje so mi vsi iet 0 dragi, če je vzdušje pri-m° in mirno, včasih zamižim s trdoto ul'o. Naš mah bife je po-vih nelcakšno zbirališče Brestovi upokojencev. Kaže, da so za-Pro- ni‘ Fruvjjo- da je to edini lahvtor v Cerknici, v katerem se h; , snidejo na klepet ah par-cf kart. Med sedanjimi Brestovih h^do za novice. Ukinitev bife-te„ Dl jih prizadela prav zaradi sa posebnega vzdušja in do-Va ,nosti, ki bi ji lahko rekli no-mdustrijska domačnost.«
gr£3c. uekaj časa je aktualna šoa v*a. avtomatiziranega keglji-' Kaj menite o tem?«

kesliixvJU J cunje Konec, ve o c
šatj Sce avtomatizirali, kot je n;p„Zadnje čase, bo potrebna Po„f°vP rentabilnost zlasti dol soseiCzda- Konkurenca nove da se ne bo poznala pri p
Tržišče v Angliji
metu našega bufeta. Naši stalni gostje so delavci in upokojenci. Po delu ne bodo šli na kegljišče, ampak k nam. Mislim, da je potrebno kegljišče in vse okrog njega pripraviti in opremiti za globlje žepe. Avtomatizirano kegljišče bi bilo po mojem velika pridobitev za Cerknico, njen turizem in tudi za Brestovce.«
»Brestov obzornik berete?«
»Da, od začetka do konca! Kar dober je...«
Še bi imel kaj povedati, pa so prihajali gostje na pivo, na kozarček, po cigarete, nekateri kar s pladnji. Nadaljeval se je vsakdanji delavnik, svojstven, težaven, zanimiv ... Mara Šparem-blekova je bila spet resna, malo zaskrbljena, pa tudi nasmejana.
F. Sterle
Nadaljevanje z 2. strani samo probleme, katere smo skušah v razpravi opredeliti in zavzeti do njih določena stališča. V razpravi so najprej sodelovali gostje konference, med njimi tudi tovariš Franc Gazvoda. V razpravi so sodelovali tudi mladinci, ki so povedali svoja mnenja in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu.
S tajnim glasovanjem je bilo izvoljeno novo vodstvo. Izvoljeni so bili za predsednika Marta Čes-
V Angliji so junija 1970 leta prišli na vlado konservativci. Nepisano pravilo je, da s spremembo vlade prične gospodarstvo z novim, poslovno uspešnim ciklusom. Trenutno je gospodarski vzpon nekoliko v zaostanku. Vzrok so nenehne stavke v različnih panogah gospodarstva, ki po eni strani hrome gospodarstvo, po drugi strani pa vnašajo močne inflacijske težnje. Smisel vseh stavk je v povečanju tedenskih zaslužkov, saj so bili v drugem polletju 1970. leta poprečni zahtevki po povišanju med 20 in 40 odstotki.
nik, za sekretarja Milena Brani-selj in za blagajnika Ivan Najger.
Ob koncu razprave smo sprejeli naslednje sklepe:
1.	Okrepiti je treba sodelovanja z Zvezo komunistov, sindikatom in drugimi političnimi organizacijami v naši delovni organizaciji.
2.	Mladi naj se vključujejo tudi v gasilsko društvo.
3.	Mladinska organizacija se je dolžna zanimati za probleme v proizvodnji in jih predlagati odgovornim organom v razrešitev.
Glede na uspešnost stavk je narasla tudi kupna moč prebivalstva, za enkrat za 5%, vendar prevladuje mnenje, da se tempo inflacije približuje evropskemu poprečju.
V zadnjem času postaja tudi angleški potrošnik — potrošnik na kredit. Lanskoletno poprečje kredita na prebivalca v prvem polletju znaša okrog 40 funtov v Angliji, za primer v ZDA pa kar 380 funtov. Po ameriško-zahodno-evropskem zgledu postajajo tudi v Angliji potrošniški krediti in ostale zvrsti kreditiranja sodobna obilka nabave in trošenja proizvodnih dobrin.
Angleška plačilna bilanca je že drugo leto zapored pozitivna. Lanskoletni december je bil po letu 1956 najuspešnejši mesec v menjavi Anglije z ostalim svetom. Imeli so kar 70 milijonov funtov presežka. Poznavalci razmer trdijo, da so Angleži s pozitivno plačilno bilanco resno pripravljeni na hiter prodor v evropsko gospodarsko skupnost.
Jugoslavija ima z Anglijo že vrsto let negativno plačilno bilanco. Naš lanski primanjkljaj znaša okrog 12 milijonov funtov. Menjava med Jugoslavijo in Anglijo je na petem mestu po obsegu in znaša okrog 30 milijonov funtov.
Letos so možnosti, da bo Anglija priznala Jugoslaviji status dežele v razvoju. Kaj to pomeni? Tak status nam v praksi omogoča ukinitev dodatnih uvoznih carin. Ta ukinitev naj bi zajela okrog 90 % izdelkov našega izvoza. Prvo listo carin oproščenih izdelkov naj bi Angleži objavili s L januarjem 1972. S sprejetjem tega akta bomo jugoslovanski izvozniki avtomatično pridobili na konkurenčnosti na tem tržišču.
Angleška lesna industrija nima izrazitih velikanov. Večina proizvodnje je produkt manjših tovarn, ki so osredotočene na periferiji večjih trgovski središč, kot so London, Bristol, Manchester in Nottingham.
Proizvodnja je usmerjena predvsem v klasično pohištvo, kjer prevladujejo sedežne garniture in kosovno pohištvo.
V zadnjem času se pojavljajo proizvodni programi sestavljivk in tako imenovanega belega pohištva, kar prodajajo pod geslom: »naredi si sam«.
Reprodukcijo antike proizvajajo majhne tovarne, ki se lahko prilagajajo zahtevam stila (kljub slabi opremljenosti tovarn), glede na ugodno prodajno ceno pa vzdrže tudi plansko konkurenco. Reprodukcija antike je angleško »tajno orožje« izvoza, ki je velik, saj so lani izvozih kar za 27 milijonov funtov pohištva v ZDA in dežele zahodne Evrope.
Anglija je tudi velika uvoznica, predvsem surovin, pri pohištvu pa prevladuje uvoz kosovnega pohištva. Na primeru uvoza stolov naj kot zanimivost omenim cene, ki jih dosegajo posamezne dežele izvoznice. Romuni so največji izvoznik stolov v Anglijo, vendar dosegajo Švedi, ki so na sedmem mestu, povprečno petkrat višjo ceno na težo proizvoda. Temu je vzrok asortiment, ki ga visokokvalitetna švedska industrija lahko plasira na angleško tržišče, medtem ko je za vzhodne dežele in za Jugoslavijo »rezerviran« preprostejši in cenejši asortiment.
Prodajni asortiment pohištva v Angliji je zelo velik, vendar ima nacionalno obeležje. Več kot 90 “/ufurniranega pohištva je v te-akovem furnirju, velika večina kosovnega pohištva (čajne mizice, razni cornerji, predalčniki, se-kreterji, stoli) je v enem izmed nacionalnih stilov.
Klasičnih dnevnih sob kot so DANIELA, FLORINA, ALEKSANDRA in podobno, praktično ni. Za opremo dnevnih sob uporabljajo predvsem različne vrste sestavljivk, ki imajo različne inačice montaže. Vse pohištvo prodajajo po elementih. Izredno bogato imajo tapetništvo, pa tudi pri jedilnicah dosegajo veliko kvaliteto.
Obisk me je prepričal, da so možnost za plasma naših izdelkov na to tržišče. Vprašanje pa bodo naše cene in naša kvaliteta.
V. Harmel
MLADINSKA KONFERENCA
Stanovanjski sklad
Stanovanjske težave borcev iz narodno osvobodilnega boja so se vlekle vse do leta 1969, ko je družba spoznala, da se je treba aktivno lotiti reševanja te problematike. V ta namen je bil sprejet zakon, ki zavezuje vse delovne organizacije, da izločajo 20 odstotkov od namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in ta znesek nakazujejo posebnemu republiškemu skladu, le-ta pa zbrana sredstva vsako leto razdeli občinam po posebnem ključu, ki je ugoden za tista območja, kjer je več stanovanjskih problemov borcev.
Cerkniška občina sodi med tiste, kjer je stanovanjske problematike borcev največ. To so ugotovili na osnovi popisa, ki ga je leta 1968 opravila občinska organizacija Zveze borcev. Tedaj zbrani podatki kažejo, da je bilo na področju naše občine 560 borcev NOB, ki niso imeli zadovoljivo rešenih stanovanjskih vprašanj. Predvsem so bili to kmetje — borci, katerim so bile hiše uničene med narodnoosvobodilnim bojem, v povojnem času pa za silo popravljene, le toliko, da so imeli streho nad glavo. Zaposleni ljudje so nedvomno imeli večje možnosti, da so imeli zaposleni nekdanji borci prednostno pravico pri najetju kreditov, to-
da brez sredstev in možnosti za rešitev stanovanj kmetov — borcev se je njihova problematika še stopnjevala. Iz zbranih podatkov je videti, da bi celovita rešitev stanovanjskih problemov borcev zahtevala eno milijardo in pol starih dinarjev sredstev.
Če bo vsa družba tudi v prihodnje razumela probleme borcev, potem lahko pričakujemo, da bo mogoče zbrati vsa sredstva in eden izmed najtežjih problemov bo vsestransko zadovoljivo rešen.
V cerkniški občini gospodari s temi sredstvi poseben sklad, katerega upravni odbor je sestavljen iz članov vseh krajevnih organizacij zveze borcev. Upravni odbor je do sedaj opravljal svoje delo v zadovoljstvo vseh prosilcev in je do konca leta 1970 razdelil že 450 milijonov starih dinarjev kreditov po 1 °/o obrestni meri za dobo od sedem do petindvajset let. Ta vsota je bila razdeljena med 303 prosilce, ki so bili s stanovanjem v najbolj kritičnem položaju. Vsi ostali bodo dobili kredite letos in v prihodnjih dveh letih. Ker so bile med člani zveze borcev tudi potrebe po blokovskih stanovanjih, je bil sklad, pa tudi občinski odbor zveze borcev mnenja, da bi odkupili tudi stanovanja v blokih.
za borce
Potreba po teh stanovanjih znaša 45 stanovanj od vseh nerešenih stanovanjskih primerov. Odločili so se, da bodo odkupili 9 stanovanj v Cerknici v bloku, ki je že blizu graditve, 6 stanovanj na Rakeku in 5 stanovanj v Starem trgu, in sicer takoj, ko bodo vseljiva. V bližnji prihodnosti bodo gradili bloke na Rakeku in v Starem trgu, najkasneje pa v letu 1972.
Iz vsega tega je videti, da stanovanjsko problematiko borcev pospešeno rešujejo. Če je kdo od prosilcev, ki je že dobil kredit, pa je zašel v težave, mu je upravni odbor sklada še vedno pripravljen pomagati in ga rešiti iz zagate. Če pa je bila pri ugotavljanju stanovanjske problematike kakšna napaka, da je bil morda kdo izpuščen iz spiska, se lahko ob vsakem času obrne na upravni odbor sklada ali pa to pove vodstvu krajevne organizacije zveze borcev. Vsakomur pa mora biti razumljivo, da kredit
dobijo le tisti člani zveze borcev, ki imajo priznano dvojno štetje vojnih let.
Upamo lahko, da bo družbena skupnost kmalu prisluhnila tudi drugim težavam, ki težijo zlasti kmete — borce. To so vprašanja davkov, zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja. Le tako se bo družba oddolžila kmetom — borcem, ki so vredni enakih življenjskih pogojev kot ostali občani. Prav zato so se tudi borili ali kako drugače prispevali k oblikovanju sodobne družbe.	F. Tavželj
Aprila bo popis prebivalstva
Že dolgo nas v dnevnem časopisju, na malih zaslonih, v radiu in v vseh drugih sredstvih javnega obveščanja opominjajo, da se bliža čas, ko bomo po desetih letih zopet popisali prebivalce Jugoslavije.
Povsod lahko slišimo, koliko milijonov dinarjev bo ta popis stal našo državo, koliko ton popi snic in drugih obrazcev bomo porabili pri popisovanju in koliko ljudi bo pri tem sodelovalo.
Verjetno se je marsikdo vprašal, čemu je potrebno popisovati prebivalce in ali ni škoda toliko denarja. Strokovnjaki pravijo, da je ta denar dobro naložen, saj
bo popis prebivalstva razjasnil marsikatero danes nejasno stvar. Res pa je, da tudi v vseh drugih državah popisujejo svoje prebivalce.
Kdaj bo popis in kakšen bo? Trajal bo od 1. do 10 aprila. V tem času bodo prišli k prav vsakemu občanu popisovalci in vsakdo je dolžan, da popisovalcu pove prav vse podatke, ki jih bo zahteval. Popisovalcu bomo morali povedati marsikaj: kdaj in kje smo rojeni, kakšen poklic opravljamo, kje smo zaposleni, kakšna je naša izobrazba, kakšno stanovanje imamo, v kakšni stavbi stanujemo, koliko imamo zemlje, če jo seveda imamo, koliko glav živine redimo, povedati bomo morali, kakšne narodnosti smo, če smo poročeni, koliko otrok imamo in še veliko drugih
podrobnosti. Popisovalec bo v naši prisotnosti izpolnil nekaj obsežnih obrazcev in naša dolžnost bo opravljena.
čemu bodo služili vsi ti podatki? Podatke bodo obdelali zvezni in republiški zavodi za statistiko, rezultati pa bodo razsvetlili marsikatero nejasno stvar in problem (socialni, migracijski, stano-valski, populacijski itd.), saj bodo pokazali resnično stanje nekaterih stvari v naši družbi.
Še nekaj! Vsi podatki, ki jih bomo povedali popisovalcu, bodo ostali tajni. Z zakonom je določeno, da teh podatkov ne sme nihče izrabljati, pa tudi popisovalci jih ne smejo nikomur pokazati.
V prvih devetih dneh aprila se bo tudi pri vas oglasil popisovalec!
Pred pričetkom prireditve, ki jo je organiziral Notranjski študentski klub, je prišlo (ne prvič) do neljubega dogodka. Nekateri mladi ljudje so se na balkonu izživljali s tuljenjem, kruljenjem, žvižganjem, medklici in opazkami. Organizatorji so morali med razgreteže poslati celo miritelja. Na srečo je vse to v glavnem pojenjalo med prireditvijo. Ker so podobni koncerti, opazke in medklici skoraj pri vsaki prireditvi ali kino predstavi, bi bilo primer-
no ostreje ukrepati. Za take izpade posameznikov na kulturnih prireditvah ni prostora.
Gotovo sta kultura ali kulturnost nekega kraja odlika. Ob pogostih kvalitetnih prireditvah bi se tudi v našem malem mestu izostril občutek za lepoto in dostojnost. Ne vsem, nekaterim mladim (na žalost tudi nekaterim starejšim), bi pa do tedaj odsvetovali obiske kulturnih prireditev ali pa vsaj izgrede na njih.
Na cerkniški zbor volilcev, ki je bil v petek, 19. marca 1971, je prišlo le 22 občanov, zato so zbor preložili. Naslednjič bo ob vsaki udeležbi.
Kaže, da občane našega malega mesta ne zanimajo niti davki niti občinski proračun, še manj pa jim je mar problematika krajevne skupnosti in komunalnih dejavnosti.
Neuradno smo slišali, da so bili zbori volilcev v ostalih sedmih krajih občine dobro obiskani.
Grenko je bilo slovo od Pusta 1971. Res, da Cekmičani ne obiskujemo zborov volivcev, smo pa zato številni, kadar gre za pomembne zadeve našega malega mesta
Kaj prinaša novi statut zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana
Po novem statutu zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljuolja-na, ki je v veljavi od 1. januarja 19/1 dalje, so zavarovani kot družinski člani tudi zavarovančevi otroci v starosti od petnajstega do osemnajstega leta, in sicer ce:
—	se ne morejo ustrezno zaposliti,
—	se ne morejo redno šolati,
—	ne morejo dobiti ustreznega mesta za uk.
Zavarovančevi otroci, ki so izpolnili 15 let in so po starih določilih izgubili pravico do zdravstvenega zavarovanja, se lahko ponovno zavarujejo kot družinski člani, če se prijavijo v 60 dneh od dneva, ko so končali šolanje, zavodu za zaposlovanje, se redno javljajo pri tem zavodu in neupravičeno ne odklanjajo ponude-nih zaposlitev oziroma ustreznega mesta za uk.
Mladina, ki je končala šolo v preteklih letih in pridobi pravico do zdravstvenega zavarovanja, se mora prijaviti pri zavodu za zaposlovanje v roku 60 dni od dneva, ko se začne zdravstveno zavarovanje po tem statutu, to je od 1. januarja 1971. leta dalje.
Vsa mladina z območja občine Cerknice v starosti od 15. do 18.
RAKOVSKI
KRAJEVNI
PRAZNIK
Vsako leto praznujejo trinajstega marca Rakovčani svoj krajevni praznik. 1942. leta je na ta dan odšlo v partizane 53 fantov, ki so ustanovili Rakovško četo. Ta enota je bila v tistem času prva operativna enota na Notranjskem. Premnogi od njih so v bojih padli, med njimi tudi narodni junak Ivan Turšič —- Iztok.
Letos je Krajevna organizacija Zveze borcev na Rakeku v počastitev krajevnega praznika organizirala tovariško srečanje preživelih borcev in aktivistov tega kraja.
leta, katere starši so zaposleni ali drugače zavarovani, naj se takoj priglasijo pri zavodu za zaposlovanje zaradi uveljavitve pravice do zdravstvenega zavarovanja.
Pravico do zdravstvenega zavarovanja imajo tudi vsi brezposelni, ki so bili pred brezposelnostjo zaposleni 9 mesecev brez prekinitve ali 18 mesecev v zadnjih dveh letih, če se prijavijo pri zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja.
Prav tako ima pravico do zdravstvenega zavarovanj"a vsak, ki je končal strokovno šolanje in se priglasi pri zavodu za zaposlovanje v roku 60 dni po končani šoli.
Strelišče v stari menzi
Marec je bil za naše strelce z zračno puško zelo dober. Imeli so kar štiri tekmovanja. Prvega marca je bilo izbirno tekmovanje za najboljše strelce SD Bresta. Tekmovalo je dvanajst strelcev. Najboljši so bili: Alojz Mramor, Ivan Benko, Jože Kebe, Ivan Najger Stanko Kraševec in Anton Cvetko.
Četrtega marca so tekmovali za družinsko zlato puščico. Najboljše rezultate so imeli: Jože Kebe, Franc Nared in Vasja šega.
Enajstega marca je bilo tekmovanje posameznikov za občinsko prvenstvo. Tokrat so najboljše merili: Alojz Mramor, Jože Kebe in Ivan Benko.
Petnajstega marca je bilo občinsko tekmovanje za zlato puščico. Tudi tokrat sta bila najbolj" ša Jože Kebe in Alojz Mramor ter Janez Matičič iz Martinjaka-
Strelci imajo pred sabo še dva meseca intenzivnih priprav za le-sariado, ki bo 5. junija v Celju-
Škoda, da so pri tem športu pasivni strelci iz Rakeka, medtem ko so strelci iz Loške doline navezali stike s strelci iz Postojne.	Š. Bogovčič
Hlodišče tovarne lesnih
izdelkov Stari trg
4
S prenehanjem obratovanja Ba zenske žage v Cerknici se je preusmeril dovoz hlodovine v približni količini 40.000 kub. m letno, na ža-galnico Tovarne lesnih izdelkov Stari trg. Tu pa se srečujejo z mnogimi problemi, zlasti jih skrbi neenakomerna frekvenca dovoza, ki niha od 120 do 5000 kub. m mesečne oziroma do 500 kub. m dnevno.
Gozdno gospodarstvo Postojna je v zadnjem času uvedlo mehanizirano nakladanje kamionov. Pri takem nakladanju pa ni vprašanje debeline, dolžine ali težine hlodov, nasprotno, prav na ta način si prizadevajo, da bi dosegli kar največji izkoristek nakladalnih strojev in kamionov. Če se hočejo v Starem trgu prilagoditi takemu načinu manipulacije z lesom, bodo morali kmalu po-
iskati ustrezno mehanizacijo za razkladanje in skladiščenje lesa na h!o-dišču.
V planu proizvodnje za letošnje leto predvidevajo v Starem trgu troiz-mensko delo v žagalnici. Za tak način proizvodnje pa morajo zaposliti nove delavce. Moške delovne sile ni mogoče dobiti niti v bližnji niti v daljnji okolici. Z zaposlitvijo delavcev iz Medžimurja ali Bosne in Hercegovine pa nastajajo dodatni stroški nastanitve, prehrane, zaščitnih sredstev in podobno. Na »Marofu« pravijo, da je potrebno nabaviti viličarja, ki bi nadomesti! precej delavcev, na dlani pa je ekonomski učinek, ki bi ga prinesla hitrejša manipulacija z lesom ter tudi kvaliteta surovin
Hlodišče tovarne lesnih izdelkov Stari trg
Hattaniski študentski hiid Stanetu Semju m ženam
V počastitev spomina Staneta Severja in dneva žena je Notranjski študentski klub pripravil 7. marca akademijo, ki je navdušila Polno dvorano cerkniškega kina. V programu so nastopili: prvaka ljubljanske opere Božena Glava-kova in Ladko Korošec, člana Slovenskega narodnega gledališča Andrej Kurent in Boris Kralj, Koroški oktet, program pa je povezoval Marjan Kralj. Voščilo ob Prazniku žena in priložnostni govor spominu velikega slovenske-§a gledališkega igralca sta imela Predsednik Notranjskega študent: skega kluba Iztok Razdrih in ?lan odbora tega kluba dr. Boris Kravanja. V znamenje hvaležnosti in v spomin na velikega igralca, ki je rad prihajal na prireditve na našem koncu in sodeloval s študenti, so podarili Savi Severjevi sliko Lojzeta Perka z notranjskim motivom. Zelo uspejo sceno s portretom pokojnega 'Bralca in stilizirano risbo žene v drugem planu je pripravil naš sodelavec, akademski slikar Mi-lan Rot.
Seminar
vodstva
Sindikata
Občinski sindikalni svet v Cerk d,ci je za vsa vodstva osnovnih organizacij sindikata v občin |n?rca organiziral dvodnevni se minar, katerega je obiskalo več tja* ^ sindikalnih funkcionarjev deleženci seminarja so se sc -naniij z načinom vodenja in or Bunizacijc dela v sindikalnih or toUnizacijah, z razvojem samo ^Pravljanja, s kadrovsko politi J?. jer z aktualnimi gospodarski m in družbenimi tokovi sedanje časa.
2 P jeh temah so predavali pri , ani strokovnjaki, ki se vsako-nPt?° ukvarjajo s temi vpraša-ki t ,zPrava, ki je stekla ob vsa-terni, je pokazala živahno zani-anje vseh poslušalcev za reše-anje vsakdanje problematike, s vnaer° se srečujejo sindikalna dstva- K plodni razpravi je 'u . gotovo prispevalo dejstvo, pr .-le .večina sodelujočih tokrat ic izvoljena v sindikalna vod-bo t 'n 'e treba pričakovati, da o udi delo osnovnih sindikalnih Drf,ai]'zacij bolj živo. To je treba točkovati tudi zato, ker so bili us^ajši ljudje, ki želijo s svojo tj . arJalno sposobnostjo dokaza-
li ZauPanje, katerega so jim dali
ClatU sinrl;v.,tn
^ čili za
- Clujoči izrazili željo, da bi tudi
sindikata ob izvolitvi, zaključku seminarja
poZ-hodnjc večkrat organizirali saj ? ,ne oblike izobraževanja,
Vnn ' to nedvomno sindikalnim . ustvom in
omogočalo dosledno s rokovno reševanje vsakda-e. Te pa v današ-
njo	rt
manjka.
prav
gotovo ne F. Tavželj
Še posebej učinkovito in prelepo so izvenele besede Staneta Severja z magnetofonskega traku na začetku prireditve, ko je sočasni pramen svetlobe vse močneje osvetljeval njegov portret Vsi nastopajoči umetniki, igralca Andrej Kurent in Boris Kralj, pevca Božena Glavakova in Ladko Korošec ter Koroški oktet, ki
je v Severjev spomin zapel njegovo najljubšo pesem Meglica iznad jezera, so bili deležni spontanega navdušenja polne dvorane.
Škoda, da cerkniška kino dvorana, ki je po obnovitvi prav lepa, nima urejenega odra. Morda je prav zato tudi akustičnost precej slaba. Izza odra je vel v ogrevano dvorano mraz, zato si
ni težko predstavljati, v kakšnih pogojih so nastopali umetniki. Skrajni čas je, da se uredi primeren prostor za nastopajoče in garderobo, nujno pa bo potrebno rešiti tudi problem ogrevanja.
Akademija je uspela, nastopajočim in organizatorju gre zahvala in čestitka za nepozabno doživetje.	F. Sterle
Turistična zveza bo spet začela delovati
Sredi januarja se je po daljšem premoru sestal razširjeni odbor Turistične zveze občine Cerknica. Najširša družbena dejavnost turizma je skoraj zamrla z ustanovitvijo Zavoda za turizem, ki je bil ustanovljen, da bi izpeljal načrte za turistično izkoriščanje primernih območij.
Turistična zveza občine Cerknica vključuje in povezuje turistična društva v Cerknici, na Rakeku, v Loški dolini, na Blokah in v Žilcah. Najuspešnejše akcije iz časov njene močne aktivnosti so bile:
—	ustanovitev in utrditev turitič-nih društev:
—	osveščanje mladine in prebivalstva z akcijami in predavanji:
—	propaganda v tisku, radiu in televiziji, barvne razglednice in prospekti;
—	postavljanje kažipotov in drugih turističnih oznak;
—	stalna informativna služba;
—	zbiranje dokumentacije o najzanimivejših turističnih in zgodovinskih vrednotah;
—	organizacija turističnih kreditov za opremo tujskih sob;
—	druge akcije.
Razprava na razširjenem sestanku je pokazala, da je dejavnost turistične zveze potrebna za prihodnji razvoj turistične dejavnosti v občini in za uspešno dejavnost Za voda za turizem. Zaradi svojevrstnih problemov našega področja ne kaže, da bi se vključili v Kraško turistično zvezo, ampak bi z njo sodelovali predvsem pri širšem predstavljanju doma in v tujini. Ob konkretnem dogovarjanju o organizacijskih in drugih nalogah so prisotni merili, da mora biti turistična zveza oblikovalec in ocenjevalec razvojne politike turizma v občini Cerknica. Potreben je sklic vseh občnih zborov turističnih društev in občinske zveze tudi, kjer naj bi sprejeli delovne in finančne načrte.
Na tem sestanku so sprejeli še predlog delovnih nalog zveze, ki ga bodo predložili v potrditev občnemu zboru:
1.	Utrditev zveze in društev s povečanim številom članstva. Profesionalazacija dela zveze.
2.	Pomoč razvoja kmečkega turizma.
3.	Izobraževanje mladine in prebivalstva s predavanji, demonstracijami in ogledi.
4.	Pregled in revizija občinskega odloka o videzu naselij.
5.	Oživeti in povečati reklamo in propagando za turistične lepote in objekte.
6.	Sodelovati pri izpeljavi načrta gostinstva v občini
7.	Sodelovati pri razčiščevanju problematike obrti v občini.
8.	Popraviti turistične oznake in kažipote.
9.	Ustanoviti hortikulturno društvo.
10.	Iskanje investitorjev za izpeljavo vseh vrst turističnih objektov.
Ža izpolnjevanje vseh teh nalog bodo potrebna precejšnja družbena sredstva, ki jih bo potrebno zagotoviti, če hočemo še naprej razmišljati o turizmu in vzporedni dejavnosti kot eni izmed bistvenih postavk prihodnjega razvoja naše občine. Kazno je, da nas je marsikatero za turizem manj prikladno področje v teh prizadevanjih prehitelo. F. S.
Uspešna akcija 75
V novembru preteklega leta se je republiška konferenca Zveze mladine Slovenije lotila pomembne akcije, s katero je hotela predvsem poživiti delo mladinskih aktivov v delovnih organizacijah. Ta široko zastavljena akcija je bolj ali manj uspešno zajela bli zu sto mladinskih aktivov, med njimi tudi aktiv Bresta.
O posameznih drobcih te akcije smo sicer že pisali, sedaj pa je čas, da njen potek že tudi bolj na splošno ocenimo.
Priznati je treba, da smo začetke te akcije spemljali z rahlim nezaupanjem. Vendar so mladi odločno zastavili in začeli uresničevati svoje načrte. Najprej so sestavili delovni program, za katerega je temeljne usmeritve dala republiška konferenca Zveze mladine. Program je bil dovolj konkreten in zanimiv, da je delo lahko steklo.
Izmed posameznih akcij velja omeniti predvsem razprave o vprašanjih, ki zadevajo življenje v naši delovni organizaciji. Tako so mladi prizadeto razpravljali o stanovanjski problematiki, o kadrovski politiki in novi analitični oceni delovnih mest, o vprašanjih telesne kulture in rekreacije v naši delovni organizaciji in v občini ter o ravni samoupravnih odnosov v naši delovni organizaciji. Poudariti je treba, da se te razprave niso izgubljale v meglenem in splošnem besedičenju, ampak so bile konkretne, prizadete in žive. Pokazale so, da mladi prizadeto spremljajo dogajanja v delovni skupnosti in da se skušajo vanje aktivno vključevati.
V zadnjih dneh marca so organizirali tudi celodnevni seminar, na katerem so se seznanili s temeljnimi vprašanji, ki zadevajo dobro gospodarjenje ter medsebojne in samoupravne odnose v podjetju.
Prav tako sta ob tej akciji bolj intenzivno zaživela organizirano kulturno — zabavno delovanje in športna aktivnost.
Kaj je prinesla ta akcija?
Predvsem velja poudariti, da je močno poživela delo mladinske organizacije. V delovni skupnosti je bilo začutiti njeno dejavnost, začutiti njena stališča in mnenja o posameznih vprašanjih, začutiti njeno kulturno in športno aktivnost. Skratka, postala je glas, s katerim je treba računati in ga upoštevati. Tudi organizacijsko se je utrdila, čeprav še ni zajela v svojo dejavnost dovolj mladih. Preveč se je osredotočila le na Tovarno pohištva Cerknica in se premalo povezala z drugimi poslovnimi enotami. Verjetno bi bilo dobro, če bi svojo organizacijo zastavila po zgledu sindikalne organizacije.
Ob koncu ostane le še želja, da bi v organizirano delovanje vključili čim več mladih, ki se bodo v prihodnjih letih lahko aktivno vključevali v samoupravno dogajanje, predvsem pa želja, da ta akcija ne bi ostala le stvar nekaj mesecev. Biti bi morala le osnova, iz katere bi zraslo trajno in organizirano delovanje mladinskega aktiva.
B. Levec
AKTUALNE TEME
REBUS
PAUNbROMNt REBUS
REBUS
PAUNDROMNt REBUS
CENJENI BRALCI!
Tokrat objavljamo štiri nagradne rebuse. Pravilne rešitve bomo žrebali in nagradili.
1.	nagrada	100	din
2.	nagrada	50	din
3.	5 nagrad	po	10	din
Rešitve pošljite ali prinesite v
splošni sektor SKS do vključno 19. aprila 1971.
Uredniški odbor
Brestov obzornik, glasilo kolektiva Brest Cerknica. Odgovorni urednik Danilo Mlinar. Urejuje uredniški odbor: Vojko Harmel, Jože Klančar, Janez Lavrenčič, Danilo Mlinar, Dubrovka Pazič, Vinko Mahne, Branko Milek, Franc Mulec, Miha Šepec, Franc Štrukelj, Dušan Trotovšek in Zdravko Zabukovec. Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
NAVODILO ZA REŠEVANJE
Palindromni rebus se rešuje tako, da končno geslo beremo od desne proti levi.
V spomin
4. marca letos je po dolgi in mučni bolezni ugasnilo življenje našemu upokojencu Jožetu Kof-nerju iz Grahovega. Še dan pred svojo smrtjo je med domačimi praznoval svojo osemdesetletnico življenja.
V Tovarni pohištva Martinjak je bil zaposlen do 16. januarja 1951. leta. Nazadnje je delal pri krožni žagi. Pri delu je bil vesten, zaradi svojega vedrega in dobrega značaja pa je bil zelo priljubljen med sodelavci in vaščani.
Vsem nam bo ostal v lepem spominu.
Kolektiv Bresta
Spored kina Cerknica v aprilu
1 aprila ob 20 uri — italijanski film BOLJE VDOVA, KOT ... Mafija na Siciliji tudi v povojnih letih še vedno deluje. V glavni vlogi Virna Lisi.
3.	aprila ob 20 uri in 4. aprila ob 16 uri — nemški film VINETOU V DOLINI SMRTI. Ena izmed številnih pustolovskih zgodb po romanih Karla Maya. V glavnih vlogah Pierre Brice in Lex Barker.
4.	aprila ob 20. uri — ameriški film POJEM PESEM DOMINIOUE. Pretresljiva zgodba o sloviti pojoči nuni in njenem nenavadnem življenju.
5 aprila ob 20. uri — ameriški film ZADNJE POLETJE. Drama o iz-gubljenih ciljih sodobne ameriške mladine.
8. aprila ob 20. uri — italijanski film SILVIJA IN LJUBEZEN. Vse o spolnosti in ljubezni po italijansko.
10.	aprila ob 20. uri in 11. aprila ob 16. uri — ameriški film ŠTIRJE KOMANDOSI ZA NORVEŠKO. Vojni film s številnimi akcijami.
11.	aprila ob 20 uri — ameriški film KATARINA VELIKA. Posrečena komedija o življenju na nekdanjem ruskem dvoru. V glavni vlogi Peter 0'Toole.
12.	aprila ob 20.uri — angleški film SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM. Parodija na razmere v antičnem Rimu.
15. aprila ob 20. uri — ameriški film UKROČENA TRMOGLAVKA. Posneto po znani Shakespearovi komediji. V glavnih vlogah Richard Burton in Elisabeth Taylor.
17 aprila ob 20. uri — ameriški film KORAKAJ, NE TECI! Napeta kriminalka, ki se dogaja med olim-piado v Tokiu. V glavni vlogi Carry Grant.
18.	aprila ob 16 in 20. uri — ameriški film KOČA STRICA TOMA. Film o rasni diskriminaciji v Ameriki. V glavni vlogi John Kietzmiller.
19.	aprila ob 20. uri — ameriški film REVOLVERAŠ Z RDEČE REKE. Spet eden izmed klasičnih ameriških vvesternov. V glavni vlogi Glenn Ford.
22. aprila ob 20.uri — ameriški film S O.S. — ZAKONOLOM. Komedija z Deanom Martinom in Frankom Sinatro.
24.	aprila ob 20. uri — ameriški film OH, KAKO LEPA VOJNA! Komedija o obeh svetovnih vojnah. Igra Kenneth More.
25.	aprila ob 16 in 20. uri — ameriški film Mc KENOVO ZLATO. We-
Cerkniški nogometaši so se začeli zelo zgodaj pripravljati. Člani so začeli s pripravami 15. februarja, novo ustanovljena pionirska vrsta pa 15. januarja. Pionirji so ob koncu januarja med šolskimi počitnicami sodelovali na republiškem turnirju v Ljubljani. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni, čeprav so vse tekme izgubili. Članska vrsta je imela mesec dni kondicijskih in splošnih rekreativnih priprav. Od 15. marca dalje so se začele priprave za uigravanje in sestavo najboljše enajsterice. S pripravami smo na splošno zadovoljni, le nekateri si dovoljujejo prevelike amaterske pravice. Kot člani nogometnega kluba v dneh, ko so treningi, obiskujejo plesne vaje, popivajo ali pa ne prihajajo na treninge. To kaže kaj skromno zavest, ki jo gojijo do svojega kluba. Mislim, da bo treba z nekaterimi obračunati in jih izključiti iz moštva. Na splošno ljudje mislijo, da v amaterskem klubu ne sme biti take discipline kot je to v višjih tekmovalnih razredih. Navodila trenerja pa so jasna: kdor bo treniral, bo tudi igral in ta bo nekaj prispeval, če ne danes, pa jutri. Važno je, da v začetku delovanja kluba utrdimo disciplino, zavest in resno delo pionirske vrste. To je os-
Priprave so se začele in tudi prvi rezultati so tu. Prva tekma je bila klubska, med prvim in drugim moštvom. Zmagalo je A
stern z Omarom Sharifom in Gre-gory Pečkom v glavnih vlogah.
26.	aprila ob 20. uri — ameriški film JUNAKI ZAHODA. Še ena napeta zgodba z divjega zahoda. V glavni vlogi John Wayne.
27.	aprila NI ŠE PREDVIDEN
29 aprila ob 20. uri — ameriški film DVE KARTI ZA MEHIKO. Kriminalka v vročem mehiškem okolju.
moštvo. Zaradi slabega igrišča smo prve tekme gostovali. Igrali smo proti moštvu Ilirske Bistrice in izgubili 0 : 6 (0 : 1). Nasprotniki so bili premočan nasprotnik, da bi vzdržali vso tekmo. Drugič smo gostovali v sončni Vipavi na prvi pomladanski dan. Igrala je že bolj izbrana enajstorica, ki je bila bolj uigrana in zmagala s 5 : 3, ustvarja zaupanje in voljo za prihodnje delo. Zadnja pra-prava bo gostovanje nogometašev iz Idrije 28. marca. Na tej tekmi bi dokončno sestavili moštvo, ki bo naslednjo nedeljo gostovalo za začetek prvenstvenega tekmovanja.
Za dober uspeh moštva sta poleg igralcev in trenerjev v veliki meri potrebna tudi družbena in gmotna podpora. Družbene podpore praktično ni. Edina gmotna podpora prihaja iz kolektiva BREST. Letni izračun je pokazal porabo sredstev za 35.000 din. V začetku marca smo vsem ustanovam na področju Cerknice poslali program dela kluba, v katerem seznanjamo širšo javnost, kako nameravamo zbrati zadostno materialno osnovo. Pomoč v znesku 10 dinarjev na zaposlenega je praktično dosegljiva za vsako podjetje ali ustanovo le, če bo do ljudje znali razumeti, kaj vse lahko nudi nogometni kolektiv s 50 člani in kaj mladi rod predstavlja za napredek kraja.
F. Kranjc
PRIPRAVE CERKNIŠKIH NOGOMETAŠEV
Podrl se je mali naravni most
V ponedeljek, 29. marca ponoči se je iz še ne znanih vzrokov zrušil skalni obod malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu. čeprav je čudno, da je krhki obod toliko časa kljuboval času in je bilo pričakovati, da se bo to zgodilo ob močnejšem potresu, je novica izzvala pravo razburjenje med speleologi, geologi,
statiki in turističnimi delavci. Takoj je bila imenovana posebna strokovna komisija, ki naj bi raziskala vzroke in posledice te naravne katastrofe.
Nekateri znanstveniki menijo, da je voda v marčnem deževju tako močno delovala na apnenčasti sestav oboka, da se je le-ta zrušil zaradi lastne teže, drugi pa
sumijo pogoste močne detonacije na trasi avtoceste, ki jo gradijo nedaleč proč.
Kakorkoli že, našemu podzemlju in našim turističnim načrtom je prizadejana velika škoda.
Obiskovalce opozarjajo, da so mogoče rušitve ostenja, zato naj bodo ob obiskih previdni.
Pogled na porušeni obod malega naravnega mosta z mostička pod njim, ki ga je skoraj uničilo
padajoče skalovje