IZDATA CT>»no'TCFTCTSKTTTSK« - urejuje urfidniski odbor - glavni urednik SLAVKO BEZNIK - odgovorni uredNIK GREGOR KOCIJAN - tel. uredništvo in uprava21-90, glavni urednik 27-75 - tekoči račun pri narodni banki V kranju 607-11-1-133 GLASILO SO LETO XV. SOBOTA, 15. DECEMBRA 1962 ST. 144 CIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA L J TJ D S T V A ZA IZDATA" 015 OTTOmTA" mi KOT TEDNIK - ODI.JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH- LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO PrVSl SCja HQyp«,^|Zadn^ plenum okrajnega odbora SZDLiKranj okrajnega odbora SZDL Ljubljana, 14. decembra — Danes ob 11. uri se je v prostorih okrajnega odbora SZDL Ljubljana prvič sestal nov začasni okrajni odbora SZDL v katerega jc bilo delegiranih 30 članov bivšega ljubljanskega okrajnega odbora SZDL, 11 iz kranjskega in 9 iz novomeškega bivšega okrajnega odbora SZDL. Na dnevnem redu je bilo konstituiranje tega organa. Iz skupnih 50 članov so izvolili ožji Izvršni odbor. Za predsednika odbora je bil izvoljen inž. Vitja Rode in dva podpredsednika — Martin Ko„šir in Ljubo Levstik. Za sekretarja pa je bil izbran Miro Gošnik. Reorganizacija ne sme biti ovira marveč mora krepiti dosedanje težnje komunalnih skupnosti v njihovem razvoju — Skrb in odgovornost za »Glas« so prevzeli občinski odbori SZDL na Gorenjskem Kranj, 13. decembra — Danes je bila zadnja seja plenuma okrajnega odbora SZDL za okraj Kranj. Razpravljali so o reorganizaciji okraja in o listu »Glas«, katerega ustanovitelj je bil okrajni odbor SZDL Kranj. Po krajši obrazložitvi o sedanji reorganizaciji okrajev, ki jo je članom plenuma podal predsenik okrajnega odbora SZDL. Martin Vida Tomšičeva v Kranju ■ Kranj, 14. decembra Na željo kolektivov Planike in Tekstilindusa je danes prišla v Kranj tovarišica Vida Tomšič, predsednik Ljudske skupščine Slo- venije. Po krajšem obisku v tovarni Tekstilindusa je zbranim delavcem in delavkam obeh kolektivov v veliki dvorani OLO govorila o nekaterih načelih nove ustave oziroma odgovarjala na vprašanja teh kolektivov. Tovarišica Tomšičeva se je največ zadržala pri dveh vprašanjih — o protislovju oziroma vsklaje-vanju teženj samoupravnega sistema od spodaj in planskih smernic od zgoraj in drugo — kako reševati različne interese podjetij, komune in širše skupnosti? Zelo kritična je bila tovarišica Tomšičeva pri drugem vprašanju o odnosih med podjetjem in komuno. Določila ustave poslavljajo komuno z njenimi sredstvi v odvisnost od osebnih dohodkov proizvajavcev v tej komuni. To naj bi omogočilo racionalnejšo usmerjanje raznih investicij in razširjanje družbenih in socialnih služb tam. kjer lso zato stvarne potrebe proizvajavcev. Toda prav v Kranju se sedaj opazi fo, da so osebni dohodki dokaj visoki v primerjavi z drugimi kraji, in da pa ti dohodki gredo mnogo v televizorje, v prevozna sredstva itd., malo pa v otroško-varstvene ustanove in druge servisne službe. Tudi v pogledu nočnega dela žena, o njihovem zaposlovanju, o servisnih službah in vzgoji otrok bi morala občina v dolgoročnejši perspektivi iskati možnost, da je čimveč ljudi zaposlenih, da so otroci čimbolj zdravi in pravilno vzgojeni itd. Taki skupni ekonomski interesi bi mogli usmerjati občinske organe k hitrejšemu reševanju raznih pojavov, ki so zelo akutni zlasti v Kranju. Navzoči so zelo odobravali govor tovarišice Tomšičeve. K. M. KOSIR, je bila sicer kratka, a zelo zanimiva razprava. Vsebinsko najpomembnejše vprašanje v zvezi z reorganizacijo jc nače član plenuma Ivan Miklavčič. Povedal je, da se ob sedanjem združevanju z ljubljanskim okrajem javljajo marsikje netočna pričakovanja ob spremembah v politiki do posameznih problemov. Zaradi naših svojevrstnih pogojev in razmer so se na primer na območju Gorenjske uveljavili nekateri posebni prijemi v odnosu do gozdov in predelave lesa, v odnosu do kmetijstva in podobno. Toda reorganizacija okraja nc sme zavirati, marveč mora krepili dosedanje pozitivne težnje komunalnih skupnosti. Tako so to ocenili na današnjem plenumu. Vsi ti prijemi in ukrepi so namreč občinska stvar. In v tem se ne bo in se ne sme nič spremeniti. Zato niso predvideni nikakršni podobni ukrepi in »•uravnilovke'« v ekviru novega okraja, zakaj razmere na primer v jeseniški občini sc nikakor ne morejo in nc smejo vzporeja": z razmerami v Beli krajini ittl. V nov začasni okrajni odbor SZDL ko imenovali 11 čanov, in t Martina Koširja, Iva Maj-diča, Ivana Repinca, Iva Miklav-čiča. Slavka Beznika. Tilko Mali, Romana Tržana, Vilija Tomata, Mi.šo Kozinca, Cirila Jelovška in Milana Ogrisa, v nadzorni odbor pa so invnovali Andreja Brovča in Pavleta Lužami. Prav tako so na današnji seji razpravljali o »Glasu« — glasilu Socialistične zveze za Gorenjsko. Ustanovitelj lista je bil okrajni odbor SZDL Kranj. Navzoči so se strinjali s pojasnilom in predlogom, ki ga je podal glavni urednik Slavko Beznik, češ da je ta list s približno 15.000 izvodi najmočnejše informativno sredstvo na Gorenjskem in da ga je zato treba obdržati. Sprejeli so stališče, da bo vsaka občina prispevala za potrebe tega glasila skladno s številom prebivavstva in ?-skr"* premirja so škofi r\a\a nespretna usta povedali A'b^nd, 1» sj po pbJIeJu (Miju »boJ| pvtfl od papeža«. Postnlo Js domala že nege spora z Indijo nastala neka pozitivna sprememba, ki bi lahko služila za osnovo mirne ureditve. Kmalu pa ie bila ta možnost omejena z nekaterim} kitajskimi pogoji, da bodo zadržali dve do tri položale na IfJtajfkl meji. Dve ?tret|£jk| mesti na indijskem ozemlju bi Kitajci zadržali v svojih ro-kahi sicer pa bj se umaknili na ntfum 1'acmahonovo mejno črto. Kitajska ponudba za premirje je litičncm načelu popolne enakopravnosti in enakosti. V New Dcl-hl|u sodijo, da pogoji enakosti, kljub prenehanju sovražnosti na meji in umiku, ki Da ni umik enakosti, temveč umik prednosti, sedaj še niso podani. V Indjji si zadnie poteze pekinške vlade razlagajo tako. da Kitajska želi pri si'itl Indl'o na volno ali pa na po-Roje, ki jih je kitajska vlada po-stavila, V Ncw Dejhiju prevladuje gledanje, da v teh mračnih dneh, ko je fizična sila povsod gonilna, ne smejp pozabiti na moralno moč, ki se lahko fizični sili upre in zmanjša njen pomen. Indijska vlada in predsednik Nehru sta pred dnevi sporočila, da ni še nobene točne potrditve, da so se Kitajci povlekli iz ospjrednjih položajev. Z vojno na meji so prišli! v slepo ulico tudi dinlomatski stiki med obema državama, ki so sedaj praktično nopolnoma prekinjeni. Po ipdilskih poročilih nj nobene točke, kjer bi lahko navezali stik. Politični pojmi in razlage so si na obeh straneh v navzkrižju. Kttaiska razlaga, da bi /avrnJlcv tmnih posjojev s strani Indijo nrivedla do nanach v samoobrambi. V zadnjih dneh so v Pekingu začeli javljati, da indilskc zračne sile kršijo kitajski zračni prostor nspd tibetskim orenjIJem, V Nev r,°'i)Hu so kitajske podatke zamikali in jih zavrnili, češ da si Kitajci z izmišljanjem in potvaria-njem deistev, ?irinrj*viia.}o temelje za dosego svojih ciljev. Nehru je kitajske predloge zavrnil z obljubo, da Je pripravljen spor s Kitajsko predložiti mednarodnemu razsodišču v Haagu, ko se kitajske čete vrnejo na Izftc; diščne položaje, ki so jih imeli 8. septembra. V takšnem stanju odnosov med Indijo in Kitajsko imajo otežkoče-no delo tudi zastopniki šestih ne-blokovskih držav, kj so se sestali v ceilonskeqi glavnem mestu, da Pi našli izhod iz slepe ulice v podnožju Himalaje. Tako so morali že v začetku točno določiti naloge konference v Kolombo. Cilj sestanka šestih ncblokovsklh dri?v ni, da bi obsodile to ali ono stran, pač pa, da bi ustvarili P°" goje za poznejši sestanek vođinih državnikov Kitajske in Indije, ki bi sprejeli končno rešitev. Dejstvo je, da so neblokovske države s svojim posredovanjem do sedal velikokrat pripomogle in spravile sporne strani do pogajanj. Zdravko Tomažci Iz protestnega zborovanja kolektiva Iskre Kranj DRZAVNKMli SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE BEOGRAD R E S O L U (J I J A Zverinski, fašistično ustaški napad na jugoslovansko pred-j favpižtvo v Bad-Godesbcrgu 29. novembra W;% in smrt Uslužbenca tov, Momčila I*o-poviča, ki je branil nedotakljivo.'.! našega predstavništva, je globoko presun'a ne samo ?M članov kolektiva »Iskra« v Hran'-!. tsflfl ti > dvignila ort-per in gnus v mt.ji vseh 19 mili" .:i:"v Ju'rcsluvanov. H| «::: »jama ta napad in vlo.in. r.ričaktnemo od oblasti mc/ne rcpubPke Nemčije, da bodo prepovedale in končno naredile konec akcijam ustaških in drug-ih terorističnih skupin ter z najostrejšimi ukrepi nastopile proti povzročiteljem zadnjega zločina. Delovni kolektiv »ISKRA«, Kranj Od teorije k praksi fiNadalievanje s 1. strani) Ob zaključku prvepi ifgjji) razprav je pomembno n*\«v bIa. koliko eran ustavna «|M» špopnaii in sprejeli kot svoj delovni program, koliko smo ta načela pripravljeni uveljavljali v svojem vsakdanjem •/ivlvr.hi. Samo v Um je tudi meč ustav«. Ob tem je treba najprej reči. da so bile dosedanje razprave vse preveč splošne, načelne in teoretične. O tem smo že pisali. Kakor je res, da morajo te razprave sloneti na splošnih temeljih dinamičnega gibanja našega družbenega razvoja, pa je prav tako tudi res, da ep take razprave suhoparne, nezanimive in tudi neplodne, če niso hkrati povez-me z neposrednim življenjem in dogajanjem v ea-sn in prostoru. Zato je treba ob prehodu-na drugo dobo razprav narediti bistven prehod — in to -r prehod iz teorije v prakso. Take razpravi* bodo koristne, privabljale bodo ljudi in jim pomagale reševati današnje težave in probleme. To pa je glavno. V Tržiču in v Kranju sta -se te dni ■/.<> .sestali ustavni komisiji; pogovorili so se o novih nalogah v drugem dt!u razprav. V drugih občjnah pa je to predvideno v kratkem. Osnovni cilj je. da bi bogata ustavna določila uporabili pri konkretnih oblikah dela, pi i odpravljanju raznih problemov in podobno. V vseh kranjskih kolektivih t-o na primer ze imeli te razprave. Toda v večini so zaceli in tudi zaključili z načelnimi pogledi na ustavna določila, čeprav so predavatelji skušali tolmačiti samo tiste dele. ki zanimajo kolektive — o samoupravnem organizmu, o pravicah in dolžnostih delovnih skupnosti, o principu delitve dohodka in podobno. Vendar na žalost, ni prišlo do konkretnih razprav, v katerih bi primerjali njihove organizacijske [prijeme samoupravnih organov v. doio 11) ustave, da bi vzporejali I e^l'ke form ranja in delitve do-■ bi. 'k a v njihovem podjetju g zahtevami ustave. Podobno kot v nedjeljih bi morali načenjati konkretne razprave C problemih ,ckroy; našega kmetijstva, o čemer so ljudje doslej še največ spraševali, nato okrog lastninski li pravu:, o pravicah do dela in podobno. Seveda se bodo morale v nadaljnjih konkretnih razpravah zavzeti zlasti sindikalne organizacije in organizirati v kolektivih samostojne razprave po možnosti brez »uvoženih predavateljev"-. O tistih problemih pa, ki pa so v današnjih razpravah najbolj pri« .šli do izraza, bi lahko delavske univerze organizirale tako imenovane poglobljene razprave. Tam bi morali razglabljati o določeni probit-ma tik i ob vsestranskem upoštevanju našega stanj« In razmer. - K. M. Kako dela zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke (Nadaljevanje s 1. strani) Dosedanje metode neintenziv-nega lp zato dolgotrajnega in ne vedno uspejnega priučevapja na delovnem mestu bi morali namreč že zdavnaj zavreči, saj v Industrijsko razvitih državah že deset-U tja uspešno uporabljajo posebne hitre metode, s katerimi je v 0 lednih mogoče usposobili dcia\~ ca za posamezna delovna mesta. Principe, na katerih to tc metode zasnovane, jc novinarjem na zanimiv način prikazal ing. 8chwetzer, . ekspert mednarodnega urada za delo, ki sodeluje pri oblikovanju vsebine in oblike centra. Iz obširne in zanimive vsebine izredno dobro pripravljene konference bomo še črpali trnov. Na podlagi 2. odstavka 62. člena Zakona o organizaciji I" financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ številka 22-269/62), razpisuje Upravni odbor Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Kranju delovno mesto DIREKTORJA KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V KRANJU Pogoji: visoka izobrazba in najmanj K) let delov p« p;.'' •• na vodilnih mestih v državnih, gospodarskih ali družbenih organizacijah. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Osebni dohodki P> pravilniku o delitvi osebnega dohodka zavodu Pismene vloge z navedbo strokovne izobrazbe je posla:i na naslov: Okrajni zavod za socialno zavarovanje, Kranj. Jutri bodo v Skofji Loki slovesno odprli uov oddelek loškega muzeja MUZEJ NA PROSTEM. Ta muzej tvori škopavjeva hiša. ki je ohranila značilnosti doipačij iz 16, stoletja in ostali gospodarski in pomožni objekti, ki še sodijo v njen sklop. Slika prikazuje del notranjosti škoparjeve hiše Več pozornosti oskrbrniški službi % Minulo soboto in nedeljo je 41 bilo na Pristavi na Javorniškem : 9 rovtu nad Javornlkom III. red-s> no posvetovanje predstavnikov 4| Planinskih društev Gorenjske, 0 na katerem so obravnavali 41 oskrbniško službo v planinskih $ postojankah, statut planinskih # društev in predloge za sklica-nje izredne skupščine PJanin-9 sfcc. zveze Slovenije. T've t ovan j a se je udeležil tudi ini dsednik gospodarske komisije P2§ ;vi;rko Fettieh, ki je dal pav, zorim koristne napotke za delo po društvih. Po živahni razpravi se je izkristaliziralo enotno stališče, da je treba oskrbniški službi posvetiti več pozornosti, zakaj prav od nje je mnogokrat odvjisen uispeh postojanke. Oskrbniki naj bi v prihodnje prejemali plače odvisne od uspeha postojanke, na večjih postojankah pa bi bilo treba, uvesti nekako samoupravijanje, tako da bi pri reševanju po-csameznih problemov v postojankah sodelovali tudi vsi člani kolektiva. Ti ukrepi bodo pripomogli k boljšemu gospodarjenju in zagotovili 6talnejši kader. Ob obravnavanju statuta PD so sklenili, da jc v prihodnje treba doseči, da bodo občine krile stroške za vzdrževanje vseh planinskih poti. Da bi bila dela opravljena čim ceneje jn čimbolj strokovno, naj bi z.anjo .skrbela planinska društva, finančna sredstva pa naj bi prispevale krajevne skupnosti. Glede »klicanja izredne skupščino PZS so bila sprejeta nekatera načela; soglašali pa so tudi s tem, da bo le-ta v mesecu januarju prihodnjega leta. Sklepe skupščine bodo obravnavali na naslednjem posvetovanju, ki bo 16. in 17. februarja prihodnjega leta na Lubniku nad Skof jo Loko. R. Bela smrt na Zelenici Dve žrtvi plazil — Prizadevnost tržiških reševavcev — Reševavce so ogrožali plazovi Tržič, 11. decembra - Ko se včeraj dopoldne, nekaj pO t«« uri, na pol poti med karavjajn"'1 Ljubelj •■ Zelenica srečali «sfeU' pLnj 14 graničarjev .1LA, ki |4# bili na rednem obhodu, se je ^prožil plaz. Plaz, dolg 400 in rok 200 metrov je zasul 12 grafi*" carjev, mod tem ko sta se dva k sreči izognila snežnemu objemu in odhitela po pomoč na ravlo. Prizadevnost gorenji W ševavcev in usjužbeneev %M J$ Tržiča gre zahvala, da ni sjflfl terjala več žrtev. PoSkfld* bam §ta podlegla dva grardcarJ*' Zaradi prekinjene weze in t/fij. koprevozne qesxe jc postajo ffl ob ves t i 1 šofer »-Sioveni jaućsj^" ob ll.:j.i uri. Ob 12. uri so bili *»'* /i-!;, reševavci in 5 iro^ičnijfP^' nare.:!. Takoj me je ta I. režeV*-1' na ekipa. 1.: jo je »premijai .in j dr. liobic /. jeeponi od-g.elJa' l,i proti Ljubelju. Pc£ko4pya«>e' mu Milutinu Pereaiču, ki SO f?8 rešili granicai ji. Ivi so prijviteli & karavle. in listi, ki to SO izvlekli izpod .snega, so Že ob K pri v Tržieii nudili prvo pOl*^ in ga prepeljali v Ijubljansjsp W£. nišniep. Ob 12.15 uri so «#£ odkopali Radivoja Todorova, ^ mu je nudil zdravni&ko ob 15. uri, ko je prispela L pa, dr. Robiii. Ugotovil je SlPP" Reševalna ekipa jo ob 18.30 ^ izpod poldrugi meter debele 0£ žeht: odeje odkopala mrtv^ Ovstoja Plavšiča. Poškodovan3 ~_ vojina Vidcadinoviču in 3a^* ^ Seskija §Q vojaki odnesli v 5i^kiipšcine ko predsednik, komisije, sveli-* in upravni organi. Predsednika občinske skupščine, lahko bi mu rekli tudi - prvi občan, v občini, izvoli občinska skupščina za isto mandatno dobo, kot'je sama izvoljena. Predsednik predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino v premoženjskopravnih razmerjih kot pravno Ojšebo, skijcuje in vodi seje skupščine, skrbi za izvršitev njenih sklepov in usklajuje delo organov uprave, kom um j in svetov. Komisije proučujejo posamezna • vprašanja, pripravljajo predlogo in opravljajo druge zadeve. Statut predvideva štiri stalne komisije, In sicer: 1. komisijo za družbeni nadzor, ki nadzira način uporabe družbenih sredetev po delovnih in drugih organizacijah, i, komisijo za kadrovsko zadeve, ki javno obravnava ti pripravlja predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev javnih funkcionarjev, 3. mandatno-imu-nitatno komi;-ijo in 4. komisijo za prohtije in pritožbe. Posebno po-m.mbrio jo bilo d§iSfd§pje dolo komisije /a prošnje in pritožbe. Od njene ustanovitve v lotu 1658 je reševala vprašanja na dveh, področjih, in sicer stanovanjska in socialne zadeve. Tako j« kon sija v letu 1958 obravnavala ♦ stanovanjsldh zadev, enako s -•vilo tudi v letu 1959. fJociatn^ varstvenih zadev je bjo V ^ 1958 sedem, v letu 19.3'J I««*' veeh navedenih primerih 2,-Se misija zaslišala pristojne ti„ in posredovala, da j*: pn*!:° ugodnih rešitev. V lelosnjem 1 -je bilo 39 za*ll;v, in M* * ^ .. ročja socialnega varstvu m, . lidskih zadev 5, gradbenih -. novanjskih 21 in iz delovnega merja 1. Pomanjkljivost J#J* te komisije je v tem, da obravr v, manj.i del P^rf«fgJ»-ker se li obiačajo na ne. zaLo bi se morali posredno obračati *,*v%^hiee levami na to komisijo. TaJ*°^U-lahko prošnje obravnavale WJ, .redno z vsemi ^'f^Leno-euiitelji v komuni - od ™" izaCii političnih in delovnih o S« ^ do uj>ravniLi organov >n m "JJ {ft. sobota, n: nttmrsf*-isti Januarja občinska konferenca Socialistične zveze rave so dale pričakovane rezultate Preteklo sredo /.večer je bila na območju tržiške občine zadnja letna konferenca krajevne organizacij« SZDL. Tokrat so se na rednem letnem obračunu zbrali člani organizacij« Tržič-mesto. — O tem, kako so potekale konference in kako sedaj potekajo priprave na občinsko konferenco szdl, pa smo se pred dnevi razgovar-jali s predsednikom ObO szdl Marjanom MARKICEM.' Ali že veste, da ... ... bo imela dramska družina tržiške »•Svobode« danes zvečer v Cankarjevem domu prvo premiero v etošnji sezoni. — Uprizorila bo »Romeo, Julija ln tema«. ... je na območju tržiške občine poraslo število kaznivih dejanj v gospodarstvu za 30%. Tolikšen porast je predvsem posledica boljšega odkrivanja kaznivih dejanj kot valnskem letu. ... so bili letos sodobniku za prekrške prijavljeni štirje kršitelji uredbe o gradnji. Osnovni namen letnih konferenc krajevnih organizacij SZDL je b.l, da bi le-te za prihodnjo cprejele novo vlogo, ki bi jo moralo imeti na 1"renu. V tem smi-idu so bili tudi zaključki razprav. Organizacije SZDL ne bodo voč organi, ki se bodo ukvarjali z vsemi problemi na terenu, ker so tako njihove moči preveč razcepljene, temveč bodo v prihodnjo le usmerjalo idejno-politično delo. Doslej so se morale precej ukvarjati z najrazličnejšimi komunalnimi zadevami, v prihodnje pa bodo te zadeve reševale predvsem krajevne skupnosti. Se pred pričetkom krajevnih konferenc je bilo predvideno, da bo v decembru tudi občinska konferenca SZDL. Po zadnjih podatkih pa kaže, da bo konferenca šele januarja prihodnjega leta, točen datum pa bo določen prihodnji teden, ko bo zasedal izvršni odbor ObO SZDL. Kljub temu da bo občinska konferenca nekoliko kasneje, kot je bilo predvideno, pa so že seda za letni obračun priprave v živahnem razmahu. Za posamezna področja dejavnosti zbirajo določeni člani SZDL gradivo, ki ga bo potrebno obdelati v poročilih, razen tega pa že tudi razpravljajo, kakšne zaključke bi morala v prvi vrsti dati letna konferenca. Po dosedanjih razgovorih predvidevajo, da naj bi na konferenci predvsem obravnavali dva probloma: gospodarjenje nasploh in perspektive turizma v TIIŽTŠKI VESTNI K' tržiški občini. Glede prvega naj bi problem obravnavali predvsem iz treh gledišč oziroma naj bi bile konkretnejše razprave o izvozu, delavskem samoupravljanju ln o pomanjkanju strokovnih kadrov v gospodarskih organizacijah. - B. F. V začetku tega tedna so dobili v Tržiču preurejeno prodajalno tobaka in časopisov S seje občinskega ljudskega odbora Škofja Loka Sprejeti pomembni sklepi Lomljani obsojajo Iz malega raste veliko, jc že I zbor je bil v šoli, kljub temu pa star pregovor, vendar skoraj nI se ga upravitelj nI iir'cle'il. r»-dvoma, da bi lahko kdaj izgubil prav je bil doma In i^a .vUnova-evojo veljavo. Zadeva pa je v nje v istem poslopju. S? boli no-tem, da če malega pravočasno ne razumlfivo pa je nic^ovo nn>t-zatremo, so za veliko potrebni to- je, ko je zavrnil blaga^vlk* or-liko odočnejši ukrepi. In bržkone ganlzarije ZB, češ da z '<;«> \ l se bo morala tudi v Lomu glede ne bo plr.čal član»rine in <\<\ I -tamkajšnjega upravitelja osnovno stepa iz crgranlaaMje. Zarafe < • i iole zadeva tako končati. so bile na obč-.em zbozu j)>- Začelo se je takole. Sela v Lo- vem razumi'Ive iz?rve neV''crl!i mu je bila brez telefona. Skupna i članov, da tak "en č'ovk nik?kcr akcija s pomočjo občanov, ki so j ne bi smel biti več vzgojil si i pomagali z materialom in prosio- ; olrok. Dve točki spet preloženi — Nove najemnine poslovnih prostorov — Za smotrno izkoriščenost stanovanjskih prostorov — Potrjen program zazidave severnega dela Škofje Loke voljnim delom, jc šola dobila telefon. Nekega dne, ko je domačinka nujno potrebovala zaradi živine veterinarja in mu želela iz lole telefonirati, ji upravitelj tega ni dovolil, čeprav je bila pripravljena plačati potrebni znesek. Zaradi tega in Se nekaterih drugih ncrpavilnih odnosov do vašča-nov, so Lomljani upravičeno očitali upravitelju napake na nedavni letni konferenci krajevne organizacije SZDL. Zaradi tega je upravitelj demonstrativno zapustil letno konferenco, čeprav je bil na njej določen za zapisnikarja. Preteklo soboto je bil v Lomu občni zbor tamkajšnje krajevne organizacije ZB, katere član Je tudi že omenjeni upravitej. Občni Po vsem tem je vsak komentar odveč! Vse obsodbe Lomljanov so upravičene in prav nič se nI treba čuditi, če nekateri menijo, da bi morali .^etlanjcmu šobkemu upravitelju odpovedali službovanje v Umu. — P. V sredo 00 se sestali odborniki obeh zborqv občinskega ljudskega odbora Skofja Loka na i prej na skupni seji, ki jo je vodil zaradi predsednikove odsotnosti pod-predts&dnk Milan Zakelj. Omenimo na i, da so tudi na tej seji odborniki zavrnili sklepanje o dveh točkah dnevnega reda. in sicer: v zvezi z likvidacijo »Usniarnc« v Zelezn kih z obrazlož'tvijo, da noj se do prihodnje seje, ki bo 85. decembra, pripravi predlog likvidaciji z vami. Tudi o o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije na območju občine Skofja Loka bodo še enkrat razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, Do takrat j?a bo treba pregle-ilati občinsko dokumentacijo, ker je v tej zvezi, kot SO menili odborniki, bil že lani pravilno spre- |jet sklep, da .se zi priključitev ; kanalizacije indurtrij-kih, trgovskih, obrtnih in gostinskih stavb plača na leto 1 promila od bruto prometa. Predlog o spremembi 'odloka o prispevku v fak'4pnf> re-'zerve gospodarski organizacij, ki j je bil že na dveh sa^ah orelcžen, ,so odborniki zavrnili, k~r bi s j povišanjem odstotka prispevka ' znatno prizadeli gospodarske organizacije, Med ostalim pa so odborniki vsemi obrazložit- ! razpravljali in sprejeli po-rfembno spremembi odloka I poročilo o stanovanjsko-kemimal- r.i d iavnedi v komuni, ki ga je prjp.'avil stanovanjski sklad občine, predlog odloka o spremembi oaleka o določitvi najnižjo na-i Bron: ne za poslovne prostore. Dalje so r.o dokaj živahni razpravi sprejeli tudi predlog odloka, ki predvideva, da se za stanovanja, ki niso smotrna izkoriščena, uvede pesebnp obveznosti za tiste no-sivec stanovanjske pravice, ki uporabljajo več prostorov, kot je i::)!.-ei.no. Tisti, ki ne bo do določenega roka oddali ugotovljenega presežka stanovanjskega prosto- ra, bo moral za presežek plačati zvišano stanarino, le-ta naj bi veljala 400 dinarjev za kvadratni meter. Odborniki so tudi potrdilL pirogram za za zidavo severnega dela mesta Škofje Loke in razpis natečaja. Zaradi nepravilnosti poslovanja gostinske t; a podjetja v Železnikih, ki gu Je ugo- ! Irski DKLAVEC tovila občinska tržna Inšpekcija pa so se strinjali z razrešitvijo dosedanjega upravnika, ki Je v priporu; to gostinsko podjetje pa naj bi &e pripojilo k škofjeloški »Kroni«. — S. Skrabar DEDEK MRAZ PO ŠOLAH Tako kot lani bosta tudi leto« ObO SZDL Tržič in tamkajšnje DPM poskrbela za enotno obdaritev vseh otrok za dedka Mraza z območja tržiške občine. Čeprav je organizacija nekako centralizirana, pa bodo vendar glede novoletne obdaritve v ospredju vse osemletke in osnovne šole. Le-te bodo namreč morale organizirati prireditve, ki bodo ob prihodu dedka Mraza razveseili vse cici-bane in pionirje. Kako naj bi po šolah poskrbeli za novoletne prireditve so se pred dnevi s predstavniki SZDL in DPM pogovorili vsi upravitelji šol. Razen tega bodo tudi druge no-voetne prireditve izven šol, n« katerih pa otroci ne bodo dobili daril. Za te prireditve bodo poskrbele predvsem sekcije tržiške Svobode in Kino Tržič. Dramska družina »Svoboda« bo nastudira-Ja otroško igrico »Janko in Metka«, ki jo bo 20. decembra uprizorila v Tržiču, 29, decembra ob tfi. uri v Križah in 30. decembra ob 9. in 11. uri spet v Tržiču. Razen tega bo v Tržiču gostovalo tudi lutkovno gledališče iz Ljubljane, in sicer 39. decembra ob 15. in 17. uri. SKUPNI PLENUM Predvideno je, da bo letos še enkrat zasedal ObLO Tržič (dne 25. decembra). Nekaj dni pred tem zasedanjem pa naj bi bil tudi skupni plenum ObO SZDL in Občinskega sindikalnega sveta. Na skupnem plenumu naj bi člani obeh občinskih organizacij obravnavali predvsem probleme glede planiranja za loto 1963. Zaključke ln predlogo s tega skupnega plenuma bodo poleni posredovali občinskim odbornikom, ki naj bi izglasovali potrebna priporočila. Ta hoj bi pri planiranju za leto 1963 Upoštevale gospodarske organizacije za območja tržjško občine. Iz obeh dolin 9 TELOVADNA AKADEMIJA, ki bo drevi ob 20, uri v domu TDV Partizan v Železnikih, bo prva prireditev v okviru praznovanja obč. praznika Škofje Lok«. Akademijo bodo ponovili jutri ob 17. uri v istih prostorih. Jutri ob 9. uri pa bo mladina odšla izpred doma TVD Partizan v Skofji Loki na spominski pohod »PO PARTIZANSKIH POTEH«, uro kasneje pa bodo odprli na gradu MUZEJ NA PROSTEM. * PONOVNO TOČKOVANJE - Zvedeli smo, da bo škofjeloški stanovanjski sklad v prihodnjem letu izvedel ponovno točkovanje stanovanj. — To pa zato, ker iso bile ugotovljene številne nepravilnosti v minulem točkovanju. % DO 10. MARCA 1CG3 -Nn razpis natečaja ObLO Sk. Loka za izdelavo idejnoga zazidalnega načrta severnega dela mesta Škofje Loke e:> vab- ljene projektantske organizacije: Projektivni atelje, Ljubljana; Projektivno podjetje, Kranj in projektivni biro SOP »Tehnik« iz Škofje Loke. Projektanti, ki bodo do 10. marca 1963 oddali svoja dela in «e bodo držali razpisnih pogojev, bodo prejeli vsak po 700.0000 dinarjev, prvo nagrajeni pa te dodatno prav toliko. * tudi aktivistke AF2 — Na slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora Skofja Loka, ki bo v počastitev občinskega praznika v torek, 13. decembra, v dvorani Gorenjske predilnice, so povabili tudi aktivistke aeZ. To .so predvsem žene, ki so delale med nob na škofjeloškem področju kot sa-kretiuke terenskih, ik-ajnih in okrožnih odborov AF2. pripojitev k »jelovici« — 1491)1 podjetji »Mizar«, Gorenja vas in OLEPS, Sovodenj — sta o? pripojili k škofjeloškemu podjetju »Je'o-vica«. O tem so razoravljai že v omenjenih podjetjih, kar so potrdili fuid oborniki ObLO na zadnji seji. Problemi posebne Y Skofji Loki obstaja posebna osnovna šola te od leta 1945 in se ve.s čas bori za uveljavitev in razširitev. Ker število mentalno prizadetih otrok tudi v škofjeloški občini nenehno raste, je osrednji problem te šole - zajeti vse ctroke z duševnimi motnjami. Sedaj obiskuje šolo 31 otrok. Samo v bližnji okolici mesta je po nepopolnih podatkih Is okoli 25 otrok, ki bi spadali v posebno šolo. Ker pa je to edina in osrednja šola te vrste za vso škofjeloško občino, so potrebe daleko večje, kot pa so tu predvidene. 2e v šolskem letu 1962/63 bo treba ustanoviti v dijaškem domu v Skofji Loki poseben oddelek, kjer bodo nastanjeni otroci iz škofjeloškega zaledja, ki ne morejo doseči posebno osnovne šole z avtobus'. Ta oddelek bo pod vodstvom pedagoga] ki bo skrbel predvsem za pravilno vzgojo otrok. Nekateri starši in napoučepi ljudje gledajo na to šolo z dokaj napačnimi pojmovanji: 3 precejšnjo m aro podcenjevanja. ' Prav zaradi takega gledanja nekateri ne marajo pošiljati ctrek v to šolo, tipajo, da se bo njihov clrok, ki.je mentalno prizadet, v redni osnovni šel i brdje zna'sl in-bo bolje izdeloval Kizrede. Z^.cJi hs pa prr.v obratno, kot so starši računali. Otrok, ki ne zmore učne snovi, obtiči eno, dve ali vsi Jet v enem razredu in pri vsem tem postane zagrenjen ln dobi občutek manjvrednosti. Selc potem se stirsi »omehčajo« in pripeljejo otroka v posebno šolo. So pa tudi primeri, da starši raje vidijo, da otrok vsa leta ponavlja posamezne razrede. Da bo mogoče otroke pravilno razdeliti v ustrezne šolske ustanove, je s posebno odredbo formirana komisija za kategorizacijo otrok. Prizadete otroke bodo te komisije pregledale zdravstveno, psihološko in pedagoško. Komisija bo nato izdala posebno odločbo o šolanju otroka, ki bo s tem postalo obvezno. Ker Število mentalno prizadetih nt rok v občini ni majhno, je povsem razumljivo, da je šolski od- V rekonstrukcijo tovarne klobukov »Sežlr« v škofjl Loki, ki Je bila pred dnevi zaključena, Je bilo letno vloženo (začeli so jo leta 1939) 17 milijonov dinarjev, stroji pa so skupno veljali 42 milijonov dinarjev. Na sliki; Eden izmed novih valjčnih strojev, ki je močno olajšal delovni postopek a -i I bor posebne osnovne šole na sV ji pr.vi rodni seji razpravljal nt več o povečanju sedim je šole, I ima f>edaj dva oddelka in bi moj rala že naslednje šolsko leto odpreti še dva oddelka. Pri tem pa nastane vprašanje prostorov. Šola ima sedaj dve učilnici, nima pa delavnice za tehnični pouk, ki je eden zelo pomembnih učnih predmetov. Rouk tehnične vzgoje je kar na hodniku, da je oprema skromna pa ni treba posebej poudarjati. Ce hočemo tem otroko.n, ki so v marsičem prikrajšani, posredovali čimveč vzgoje in znanja, je treba dati šoli več sredstev in tudi primerne prostore. Vlado Rozman Ob krvodajavskih akcijah K ■n.iln bo minilo dve leti, kar smo v družini pričakovali prihod novega člana. Pomlad je bila V najlepšem cvetju, pred durmi je bil prvi maj — kar* najbolj pravi čas za začetek novega življenja. Pa jc iti otrok narahlo potrkal in mamica je morala nemudoma pohiteti v porodnišnico, še usti vectt ,c zabmel telefon, radostni in radovedni smo pohiteli h aparatu. Joda na oni it rani žice to pot ni bilo slišati veselega ženskega glasu; resen m'>-ški bariton se je predstavil: »Tu ■/dr.tvuik — porodničar! /al, vas moram seznaniti /. neprijetno novico. Vaša punčka je nenadoma dobila močno zlatenico ali p* je še kaj hujšega. Rodite pripravljeni na vse. Otroka bomo skušali rešiti, toda uspeha ne moremo obl ubiti. Hrabro prenesite to slabo novico, In oprostite!* In res, še tistega dne so našo bolno hčerkico odpeljali v Ljubljano ha otroško polikliniko. Tam so ji'spretni zdravniki takoj 1 transfuziji izmenjali vso kri. Delikatna operacia ni >v>-viirvjenčktt je uspela. Punčka ni umrla. Minil jc teden. V Sik dan ffMfl nestrpno in vsi živčni spraševati, kako je z našo Majo. Sele sedmega dne je prišla do nts vesela novica, Punčha ti jc že opomogla, kar takoj lahko pridete ponio. Prijatelj, ki me ie pehal z avtom v Ljubljano, kar ni mo- gel zadosti hitro voziti, tako se mi je mudilo k skoro izgubljeni hčerki. Presrečen sem se vračal domov z drobnim bitjem v naročju. Spotoma smo se oglasili še v porodnišnici in vzeli s seboj Maiino mamico, ki je vei teden živela v solzah. Tega, kako hudo mora biti materi, ki ie rodila, a ostala brv/, otroka, moški ne bomo mogli nikoli razumeti. Vse se je dobro izteklo; danes j{ Maja čvrsto dekletce, ki po malem že čeblja. Vse jo veseli. Tudi ta globoki sneg, ki mu pravi moka. Zakaj sem moral izpovedati ta. boleč družinski spomin? Prav v teh dneh se začenja v Kranju krvodajavska akcija. Sklenil sem, da bom med prvimi, ki bo ponudil svojo kri. Iz hvaležnosti, saj mi je prav kri, ki jo je prostovoljno žrtvoval neznani dober človek, rešila l ubijeno hčerko. Tako bom izpolnil tudi svojo moralno dolžnost. Le tako se lahko oddolžim. Morda pa bo tudi moja kri — jutri ali pojutrišnjem — nekomu rešila življenje? Morda bom sam kdaj, ob nesreči ali v bolezni, potreboval tujo kri? Na f) moramo vsi misliti v teh dneh, ko bomo n 1 ta ali oni način poklicani, da bi oddali nekaj HFt/tf k*ii za neznane .bolnike in ponesrečence. Z globoko člo-veČan^ko zavestjo sodclu;mo v te' njjplemcnitejši in najbolj humani zdravstveni akciji. — Č. Z. SOBOTA,- 15. decembra 1962 Med predavanjem na seminarju na Bledu, ki ga prireja glavni odbor RK Slovenije Začetek „šole za življenje" ŠKODA ZARADI MALOMARNOSTI V Radovljici so vse pogostejše ugotovitve, da je za uspešno te-Icsnovzgojno delo največja ovira pomanjkanje potrebnih športnih obejktov. Razprave v tem smislu so povsem točne, vendar pa neupravičene vse dotlej, dokler radovljiški športniki ne bodo znali gospodariti vsaj s tistim, kar imajo. Rokometaši imajo že nekaj časa »zimske počitnice«. Umaknili so se iz igrišč, v kolikor jih letos morda ni nekoliko prezgodaj pregnal sneg. Toda večina rokom c-tašev je vedela, da mora pred zimo pospraviti z igrišča tudi vse tisto, kar bodo potrebovali že spomladi, le radovljiški rokometaši niso naredii tako, kot bi bilo treba. In kaj bo spomladi? Bržkone bodo radovljiški rokometaši »godrnjali«, da ne morejo tekmovati, ker nimajo denarja, da bi si uredili nove »gole«, ker so prejšnji prcpcrcli in da nimajo potrebnih mrež itd. Upajmo, da bili denarja! Čeprav je sneg že za takšne potrebe res ne bodo do-■ zdavnaj pobelil rokometno igrišče, vendar na igrišču v Radov-jici še veldno stojijo osamjeni goli z mrežami, ki spomladi verjetno ne bodo več uporabni. v tem primeru rre za malomarnost in škodo, ki bi jo morali obsoditi vsaj neaktivni športniki, če že rokometaši sami ne vedo, kakšna Je njihova naloga. — B. F. V kranjski občini za dan JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE Risbe o življenju vojakov V Kranju bodo s slavnostno akademijo počastili 22. december —-Učenci in delavci na obisku pri vojakih, le-ti pa v šolah in tovarnah 0 22. decembra vsako leto pra-f znujejo svoj dan pripadniki A JUGOSLOVANSKE LJUDSKE KRANJSKI rt G L .A*j V sodelovanju med ObK LMS Radovljica in tamkajšnjo delavsko univerzo so se te dni v šte- SKRB ZA NEGO BOLNIKA NA DOMU Pretekli ponedeljek se jo začel na Bledu v poslopju tamkajšnje organizacije RK seminar, ki ga prireja glavni odbor RK Slovenije, sekcija za domačo nego. Na seminarju je 15 slušate! j ic - medicinskih sester iz vse Slovenije, medtem ko seminar vodi medicinska sestra Minka Kom p are. Tovarišica Kompare nam je med drugim povedala, da bodo slušatelj ice na seminarju dobile potrebno znanje o negi bolnikov na domu, k iga bodo lahko posredoval na raznih tečajih, ki jih bodo prirejale organizacije RK po terenu. Podobni tečaji na terenu bodo zlasti priporočljivi za vse tiste, ki imajo doma posla s kroničnimi bolniki, priporočljivi, pa bodo tudi za vse ostale prebivav-ce, saj se bodo* na tečajih lahko seznanili s številnimi preventivnimi ukrepi. - Seminar na Bledu bo zaključen prihodnji torek, 18. decembra. — F. Proti izostankasrjem Obratni delavski sveti in Upravni odbori jeseniške Železarne zadnje čase mnnno razpravljajo o d^ovni disciplini, saj je od te v veliki meri odvisna kolBina in cvali teta proizvod od proiz- PRVI SEMINAR Na nedavni občinski letni konferenci mladih radovjiških občanov jc bilo v razpravah mnogokrat v ospredju izobraževanje. — Številne so bie ugotovitve, da je bila prav dosedanja premajhna usposobljenost mladih na kateremkoli področju dejavnosti največji vzrok za večje ali manjše mrtvilo. To vsem tem je tudi razumljivo, da bodo mladi svojo dejavnost v prihodnje usmerili predvsem v tem smislu in da so se o tem precej pogovarjali tudi na II. plenumu, ki so ga imeli pretekli teden. Na omenjenem plenumu so razen tega izvolili tudi člane novih komisij, ki bodo predvsem skrbele za aktivno delo mladinskih aktivov. Rezutat vseh dosedanjih razprav v bližnji preteklosti je bil prav gotovo seminar za ideološko-politično delo, ki se Je začel včeraj. Seminar bo tridneven, s tem da so bila prva predavanja včeraj s pričetkom ob 16. uri. Naslednja dva dneva predavanj, tudi v popoldanskem času, pa bosta verjetno prihodnji teden. Na seminar, ki je prvi po nedavni občinski konferenci, so bili povabljeni vsi člani komisij ObK LMS In vsi člani komisij za ideolosko-politično delo v mladinskih aktivih. Madi se bodo na omenjenem seminarju seznanili predvsem s tremi temami: aktualnimi nalogami lde$no»vzgojnega dela, o oblikah ldejno-vzgojnega dela in o družbrno-politični ureditvi FSRJ. - F. odnje na razumi iivo tudi orebni dohodek. Zelo odločno so se pogovorili na seji delavskega sveta ekonomske enote visoke peči. Sklenili so, da bo vsak, ki bo izostal neupravičeno, premeščen za mesec dni na nižje delovno mesto. Proti onim, ki stalno neopravičeno izostajajo, pa bodo disciplinske mere še zaostrili in večje kršitelje kaznovali celo z odpustom. To ie vsekakor sklep, ki bo pozitivno vplival na delovno disciplino, izboljšal proizvodnio in z boljšo -oizvodnjo povečal tudi osebn" dohodke. Morda bi ne bilo napak posnemati sklep delavskega sveta ee topilnic tudi v ostalih ekonomskih enotah jeseniške železarne in Jv ostalih podjetjih. — U. TUDI NA JESENICAH NOVOLETNI SEJEM Odbor za sejem na Jesenicah je lansko leto prvič samostojno organiziral novoletni sejem. Bil je v prostorih metalurške šole. Ker jc sejem zadovoljil tako potrošnike kot trgovce in organizatorje; so se odločili za stalno obliko novoletnega sejma. Odločili so se, da bo letos novoletni sejem v prostorih oisnovne šole, v pritličju in v prvem nadstropju ter v šolski menzi in telovadnici. Ti prostori so večji in prikupnejši. Zato pričakujejo se večji uspeh kot pri lanskem sejmu. Sejem bo odprt pet dni, in sicer od 27. do 31. decembra. Razen jeseniških trgovskih podjetij bodo prodajala svoje blago na sejmu tudi nekatera podjetja iz drugih krajev Slovenije, kakor »Modna oblačila« in »Državna založba« iz Ljubljane, »Peko« iz Tržiča in še nekatera druga. Gostincem bo na voljo šolska menza, v telovadnici pa bodo organizirali modno revijo. — P. Podjetje ROLETA — MIZARSTVO KRANJ prodaja na-slednja osnovna sredstva: » 1 tovorni avto TAM 3 tone v voznem stanju; 1 stružnico za kovine do 50 cm, starejše konstrukcije-brezhibna. Interesenti si vse to lahko ogledajo v podjetju. vilnih krajih radovljiške občino začele »SOLE ZA ŽIVLJENJE«, za katere je tudi tokrat med občani — tako kot prejšnja leta — precejšnje zanimanje. Prvi, ki so imeli predavanja v okviru te šole že pretekli torek, so bili prebi-vavci Bohinjske Bistrice, Radovljice in Bleda. Omenjene šole se bodo pričele prihodnji petek še v Srednji vasi, Gorjah in Begunjah, nekaj dni kasneje pa tudi v Kropi. V okviru letošnjih »SOL Q ARMADE. Tedaj je vedno naj-f ve čgovora o vojaškem življe-0 nju, mladini pa je dana tudi 0 priložnost, da se na obisku (f pri vojakih pobliže spozna z 0 delom NAŠIH ČUVARJEV. -Q V kranjski občini se je praz-£ novanje dneva JLA že pričelo, 0 zakaj v šolah učenci prav se-Q daj poslušajo predavanja o po-(§ menu tega praznika. To pa jc 0 le uvod v pestro praznovanje, % ki se bo pričelo konec prihod-Q njega tedna. Osrednja akademija ob dnevu JLA bo na večer pred praznikom. Na njej bodo gledavci lahko spremljali kulturni program, ki ga bo dopolnjeval simfonični or- ZA ŽIVLJENJE« bo v vseh omenjenih krajih po 10 predavanj, razen tega pa bo še povsod po eno predavanje o vodenju, delu in organizaciji sestankov za mladince. — B. NAGRADE ZA USPELE NALOGE Krajevna organizacija Vodovodni stolp se je za letošnjo prostovoljno krvodajavsko akcijo v Kranju poslužila tudi podmladka RK. Razpisala je namreč med učenci osemletk natečaj za najboljši prispevek o krvodajavstvu. Posebna komisija je v tem tednu pregledala naloge in ugotovila, da sta šoli »Simona Jenka« in »Franceta Prešerar.« dobesedno presenetili. Prispevki so bili namreč tako bogati, da bi kar vsi zaslužili nagrade. Krajevna organizacija RK je za uspele prispevke podarila podmladku RK obeh šol po 10.000 dinarjev nagrade. Ta pionirska akcija je pripomogla, da se je namesto predvidenih 150 prijavilo za odvzem krvi kar 180 prostovoljnih krvodajavcev. — R. kester JLA iz Ljubljane. V primeru, da 1i glasbeniki tedaj ne bi utegnili priti v Kranj, bo koncert izvajala godba Ljudskke milice iz Ljubljane. — Med vsem sprejemi, ki bodo prihodnji teden pogosti, bo verjetno najbolj zanimiv v četrtek dopoldne, ko bodo kranjsko garnizijo obiskali po trije najboljši pionirji iz vsake šole, ki si bodo skupaj z vojaki ogledali razstavljeno orožje. Vojaki kranjske garnizije, ki nosi ime po narodnem heroju Stanetu Žagarju, pa VISOKA PRIZNANJA ZA DELO Minuli torek je bila na občinskem ljudskem odboru Kranj pomembnejša slovesnost, na katero so povabili tiste najzaslužnejše prometne delavce, ki so vložili največ naporov za vzgojo občanov v cestnem prometu. Slovesnost je bila pripravljena z namenom, da se le-tem podeli posebna pismena priznanja, s katerimi jih je odlikovala komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri državnem sekretariatu za notranje zadeve LR Slovenije. Ob tej priložnosti je imel med drugimi krajši govor tudi načelnik oddelka • za notranje zadeve občine Kranj Franc Medja. Lc-ta je priznanja podelil naslednjim io-varišicam in tovarišem: Petru Jankoviču, Stanetu Tavčarju, Miri Podreka, Mari Vidmar, Francu Brolihu, Marjanu Koršiču, Stanetu Vidmarju, Francu Moharju, Leopoldu Mraku, Ivanki Kristane, Zlati Tomac, Ivanki Bunc, Jožetu Pegamu, Vladimirju Pečenku, Dominiku Mažgonu, Mirku Derlingu in Alojzu Bizjaku. Posebno priznanje pa je prejel tudi Franc Medja. Med pohvaljenci ko učitelji in profesorji, funkcionarji AMD, miličniki in člani komisije za varnost in vzgojo v cestnem prometu. - R. Opeka iz žlindre vedno bolj iskan gradbeni material Postranski proizvod 2eler.arh« Jesenice je že nekaj let opeka iz žlindre (izdelujejo jc iz plnvžn^ Žlindre, cementa in vode). Ker* je Opeka, cenejša in večja kot iz gline, je vedno bolj iskan gradbeni material. Proizvodnja vseh potreb ne more kriti, zato je produkcija namenjena v glavnem članom kolektiva jeseniške Železarne (kakor stanovanjska zadruga »Kovinar« na Jesenicah in stanovanjska zadruga »Franc Krč« v Žirovnici). V letošnjem letu so izdelali 140.000 večjih in 180.000 manjših formatov opeke. Prodajno ceno pa so morali1 povišati zaradi večje porabe cementa, ker visoke peči niso mogle izdelovati več granuli-rane žlindre, delno pa tudi zaradi večjih esebnih dohodkov. Ena opeka stane 88 dinarjev. Jeseniški železarji, ki so nekoč plavžno žlindro odmetavali kot odpaden material, so" jo pričeli najprej uporabljati za izdelavo žlindraste volne, ki je prav tako važen gradbeni material in je potrebna pri Na Jesenicah so dotrajane svetilke pred dnevi zamenjali z novimi izolaciji raznih napeljav. Pred leti so se odločili še za izdelovanje opeke. Ob žđindrl je v železarni še mnogo odpadnega materiala in JESENIŠKI KOVINAR stranskih proizvodov. Ce bodo ustanovili na Jesenicah remontno podjetje, o čemer je bilo govora že na sejah ljudskega odbora, bi dobil ta v tem materialu dovolj surovin za predvideno proizvodnjo. — U. IZDELAN PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV Občinska zveza prijateljev mladine bo tudi letos organizirala vse prireditve okoli novoletne jelke. V teh dneh je izdelala dokončen program, ki predvideva pričetek prireditev 24. decembra. Ta dan bo Cufarjevo gledališče uipnizoriHo otroško Igrico »Sne-guljčica«, kinematografi na Jesenicah, na Plavžu, na Dovjem, v Kranjski gori, na Koroški Beli in v Žirovnici bodo predvajali do-doldne in popoldne film »Kameniti cvet«. Lutkovno gledališče pionirskega odreda »Tone Cufar« bo v delavskem domu prirejalo po dve predstavi otroške igrice »Sneguljčica«. Prireditve si bodo ogledali izmenoma cicibani in pionirji od Rateč, do Žirovnice. Centralno praznovanje stanovanjskih skupnosti bo v domu TVD Partizan na Jesenicah za stanovanjske skupnosti Podimežaklja, Sava, Plavž, Hrušica, Blejska Dobrava in Javornik — Koroška Bela. Dedek Mraz bo obiskal otroke tudi v vseh domovih igre in dela, v socialnem domu »Franceta Berglja« in v bolnici na Plavžu. Novoletne jelke s prihodom dedka Mraza bodo organizirali tudi vsi pionirski odredi po šolah, kjer si bodo pionirji med seboj izmenjali darila. — U, HOTEL »EVROPA« KRANJ javlja Zagotovite si prijetno silvestrovanje v hotelu Evropa Kranj s takojšnjo rezervacijo Izredno prijeten prostor za zaključene družbe je kmečka soba v hotelu Evropa v Kranju Edini lokal na Gorenjskem, ki ima vsak dan plesno glasbo (razen ob torkih), je »DANCING« kavarna Evropa v Kranju. Odprta je od 20. do 3. ure. Igra ansambel Šany bodo naslednji dan obiskali učence osnovne šole »Staneta Žagarja« in jih obdarili s knjigami. Šestnajst kranjskih podjetij* ustanov in zavodov naj bi ob dnevu JLA vojakom prikazalo proizvodni postopek ozrioma delo. Pripravljalni odbor za to praznovanje — formiran pri občinskem odboru SZDL — priporoča, naj bodo ti obiski kar najbolj množični. Medtem ko so prejšnja leta učenci v vseh šolah pisali naloge o življenju vojakov in o srečanjih z njimi, pa bodo letos voja* ško življenje in delo skušali H-* kovno upodobiti, v šolskih literarnih krožkih pa bodo mladi pesniki pisali pesmi o vojakih. Konec prihodnjega tedna bodo v Kranju tudi številna športna srečanja vojakov s člani športnih aktivov, trgovska podjetja bodo svoje izložbe okrasila s fotografijami iz vojaškega življenja, delavci Tekstilindusa bodo obiskali graničarje na Jezerskem in tako dalje. — Torej bo praznovanje dneva JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE tudi letos slovesno in v duhu medsebojnega spoznavanja. — J. Z. knjižni program zavoda Borec Zavod Borec nam je poslal svoj knjižni program za prihodnje leto, iz katerega smo povzeli naslova posameznih knjižnih izdaj s kratkim opisom vsebine. i Zbirka »Viharni časi« ' Gitica Jakopin: Devet Fantov in eno dekle. V romanu so umetniško sugestivno in psihološko poglobljeno opisani resnični dogodki iz jeseni leta 1941, ko je padla v roke gestapovcev skupina aktivistov. Roman je bil nagrajen s Kajuhovo nagrado za leto 1961. Rudi Puše-njak: Spomini proletarca (Popularni komandant jurišnega bataljona XV. divizije opisuje svojo težko mladost, beg iz Nemčije v partizane ter številne boje in akcije. Delo bo zaradi svoje razgibanosti in borbenosti še posebej dobrodošlo mladim bravcem.) Anton M1H& 22 tisoč kilometrov od Kragujevca do Kragujevca, I. del. (Izredno, zanimivi in dragoceni spomini |Z, prve proletarske brigade. Delo j«, avtentičen dokument o delovanju Slovencev v Srbiji med narodno-j osvobodilno vojno.) Stane Šuštar*, šič: Kovači lepših dni. (Posebno vrednost dajejo spominom bogata osebna doživetja in živahno pripo-j vedovanje.) Aleksander Vojlnovlč^ Beli bregovi Pohorja. (Povest oph suje eno izmed epizod iz bojev p<*| horskega odreda. Po dinamičneiflj in napetem zapletu partizani osvd*j bodi jo dve sodelavki, ki sta padi*i v roke Nemcem.) Alojz Ravbar: l'j viharnih dni. (Zanimive zgodbe izj osvobodilne vojne, ko je avtor paf"j tizanil po Dolenjskem, Gorenj-^ skem in Primorskem.) Katja Špuf*j Slepa v pregnanstvu. (Dokumen^ tarna pripoved o slovenski druži' ni, ki je bila izseljena v Bosno.) 1 Zbirka »Dokazi« j Stanko Petelin: Kronika Vojk*] ve brigade. (Kronika je sestavi jc* na na osnovi arhiva in pričevanJj preživelih borcev ter lastnih a^-torjevih doživetij.) Mile Pavlin: »,j ognju in snegu. (Dokumentarno dC| lo o tragediji tretjega bataljon* j Prešernove brigade na GoreljekU in Pokljuki.) Črtomir šlnkove«* Oblaki nad sončno deželo. (Kron1*! ka je posvečena vasi Vojsko, ki Jf; bila znano križišče partizanskih, poti na Primorsko.) Emil Sovda*5 Tam, kjer teče bistra Zilja (Piše" opisuje življenje kurirjev na roškem, aktiviste, obveščevavc^ avstrijske partizane pozimi, ko s zaradi visokega snega izgubili vs^' ko zvezo s tovariši na Gorefll' skem.) Jože Feskar: Preko Do'^ mitov na štajersko (Spomini S" živo in zanimivo pričevanje bore* o ljudeh in dogodkih, ki že P0* staja jo zgodovina.) Milko Sto"8' Med briškimi griči je posijalo cc (Kronika Brd, ki je del zgo&v vine vsega primorskega ljudstv in njegovega boja za priključil k matičnemu narodu.) Knjige Izven zbirk France Filipič: Pohorski batslJ0* (Druga izpopolnjena izdaja knj.1^ o pohorskem bataljonu je V10 sedemnajstletnega raziskovalne* dela.) Matevž Hace: Ljudje na Pr£ lomnici (Znani pairtizanski P1"^., ' vednik v tem obsežnem delu °P suje dogodke in razmere na.\,a. tranjskem leta 1942; njegovi jun ki pa so kmetje, aktivisti iIL*'h(y tizani.) Vladimir Lakovlč: Ta^. :šče smrti (Umetniška ^P^*. vsebuje trideset grafik akad^ skega slikarja Vladimirja ^a p. viča, posvečenih človeškemu .. ljenju v nemških koncentra, skih taboriščih.) r- v 7 t/ Prešernovo g v Pet let bo ze od tegu, kar je bilo v Kranju ukinjeno poklicno gledališče in je v gledališki hisj začela /, delani ustanova z nekoliko drugačnimi nalogami, Med lemi naj omenimo organiziranje gostovanj poklicnih ku't urnih institucij lev kvalitetnih amaterskih skupin, pomoč z opremo amaterskim odrom, organiziranje tečajev, seminarjev in predavanj ter umetniške obdelave posameznih predstav in gledaliških del zaradi vzgoje amaterjev in podobno. O.l začetka sezone 1938/59 do koti ca preteklega meseca je bilo v Prešernovem gledališču 77 predan poklicnih gledališč, k. si jih jc skupaj ogledalo okoli 23 tisoč gledavcev.. Največ teh gosto- vanj (po 20) je bilo v prvih treh ..sezonah- Za 20 manj je bilo v istem času gostovanj amaterskih igravskih skupin, ogledalo pa al jih je okoli 11 tisoe Kranjčanov in okoličanov. *>*> Plešoči osliček64 Pretekli torek je Oder mladih \ Prešernovem gledališču v Kranju prvič uprizoril otroško glasbeno komedijo »Plešoči osliček«, ki jc prvenstveno namenjena praznovanju novoletne jelke. 'Plešoči osliček« je glede na igrice, ki jih naša -amaterska gledališča navadno uprizarjajo, nekoliko svojevrstno in še kar prijetno delo. Skoda, da je bila premiera (po skoraj ustaljeni kranjski navadi) slabo obiskana in na njej ni bilo mogoče dobiti zanesljivega vtisa o tem, kako bodo s »-Plešočim oslič-kom« zadovoljni tisti, katerim jc namen jen '♦ otroci. Oslička, ki je znal plesati, je Skupno bodo uredili klubske prostore Kulturno - umetniško društvo Selce jc bilo pred nekaj leti najbolj delavno v Selški dolini, v zadnjem času pa je njegova dejavnost v nekaterih sekcijah nekoliko zamrla. Najbolj delavna v preteklem delovnem obdobju jc bila dramska sekcija, ki je našlu-dirala več iger, .s katerimi so tudi gostovali. Kljub tej dejavnosti pa se je borila s težavami v zvezi z režiserji In igravcL Za igrav-cc sicer ni težke, vendar imajo le-li zaradi prezaposlenosti premalo časa za vaje. Režisersko delo opravja Olga Šmid. seveda Jc delo za enega režiserja prenaporno. V okviru KUD je delovala tudi edina godba na pihala v dolini- £a že nekaj easa ni več aktivna zaradi odhoda nekaterih članov k vojakom. Podobno je tudi s pevsko sekcijo, ki je prenehala z delom zaradi nediscipliniranosti. Razen dramske sekcije jc bila najbolj uspešna knjižnica. Prebivavci Selc namreč /elit radi posegajo po knjigah potujoče knjižnice iz Škofje Loke. medtem ko jc v matični knjižnici bolj malo novih knjig. Eden izmed problemov, ki so se ga, lotili v Selcih ie uporaba društvenih prostorov. Dvorano in ostaje prostore ep uporabljal«; vfe organizacije, medlem ko po 'šli •stroški za razna popravila, elektriko itd- V breme kulturno-umet-nišfcegu. društva. Da bi 1o resili, Jc UQ društva, sestavil osnutek pravilnika o uporabi društvenih prostorov. Kar so tiče društvene dejavnosti jo v zadnjem letu naredil precejšen korak naprej mladinci: i aktiv v Selcih. V zve/i /. opremo klubskih prostorov, ki bodo služili vsem organizacijam, pa me-nijo, da bi ga uredil: skupno. S tem bodo dani tudi poboji Za uspešnejše in kvalitetnejše delo KUD, in iseveda mladinske in ostalih organizacij. - L. Leben imel Pope nekje v Južni Ameriki, Da je bilo to v Južni Ameriki, lahko sodimi i po tem, da so se igrav-ci medtem, ko niso bili na odru, potikali po kaktusovih nasadih ali obirali banane, simpatična tatica Shirki In IMompi sta bila kavboja in sta se bala šerifa. Ce si belite glavo s tem, kako je mogoče naučiti oslička plesati ali pa s leni. kako je mogoče igravca preobleči v dobrega oslička, naj vam zaupani, da si tisti, ki so si del-j zamislili in ga pripravili s tem nisu belili glave, saj nastopa osliček v kavbojskih hlačah in rumeni Majci i u po/na razen plesa še nekaj drugih navad, ki sicer niso lastne njegovi živalski vrsti. Ima pa pošteno oslovsko glavo z dostojnimi ušesi in to kar zadostuje. V »Plešočem osličku« nastopa šest igravcev in osliček, ki jc brez imena. Pope je Vlado Uršič, Shir-ki in Plompi Peter Ambrož in .Tane/ Zupan, Amalija in Azaleja pa Biba Uršič in Irena šiling. Mislim, da jim .sinemo priznati, da igrajo (in pojejo) kar dobro, to še posebno velja za oba kavboja. Avtor »Plešočega oslička« je Erik Fos, režiser je žarko Petan, besedilo pesmi je napisal Tone Pavček, scena je delo Saše Kumpa. M. S. Syivanus: Doktor Korczak in otroci V Poljanah, Železnikih m Škof j i Loki Izredno zabavni premier} Haba-dunove. far.se --Kadar pe ženski jezik ne suče« bo prihodnji teden sledila druga premiera gledališke sekcij* DPD Svoboda v Skofji Loki: zaigrali bodo dramo židovskega pisatelja Erwina Svivanusa DOKTOR KORCZAK IN OTROCI«. Delo bodo uprizorili v počastitev občinskega praznika — 18. decembra. Premiera bo v Poljanah, nato bodo gostovali v Železnikih, končno pa bodo zaigrali tudi na domačem odru. Delo nam razkriva problem krivde ob nacističnem uničevanju Židov. Napisano je zelo moderno, sugestivno hi preprosto. Zanimivo jo odtujevanje gledavcev, ki jih neposredno nagovarja napovedovavee -besednik. Ta razpleta vsebino in obenem nadomešča vse: posamezne osebe, pojme, sceno in rekvizite, iseveda simbolično. To novo zvrst gledališkega dela, posebno primerno je za uprizoritve v krogu, je pripravil režiser Zdenko Furlan, ki se bo s to režijo prvič predstavil loškemu občinstvu, oblikovavci vlog pa so; besednik — Janez ZiherL I. igravec - Peter Finžgar, II. igra-vej - Vinko Primožič, igravka -Marinka Potočnik in otrok - Igor Furlan. - J, K. letih Dramska sekcija Prešernovega gledslftca jc v minulih sezonah našludirala 26 gledaliških del in jih skupaj uprizorila dvestošest-inoscmdeseikiul. Tu je všteto fu-t d i 13 gostovanj na drugih odrih. Vzgojo amaterjev s pomočjo umetniške obdelave posameznih predstav je gledališči« organiziralo Jc pri delih, ki so jih režirali poklicni režiserji, ker sicer za to ni imelo potrebnega kadra (pri sedemnajstih predstavah.) V sezoni |A/|0 so pripravili prvi tečaj, in to za režiscrjc-ainatcrje z območja kranjske občine, v na--slcdnjih dveh letih pa prvi in drugi tečaj za mladinsko gledališče. Pred kratkim se jc začel tretji lak tečaj, ki ga obiskuje "A mladih ljubiteljev gledališča. Ob tem je potrebno omeniti tudi koncerje in razne druge prireditvi-. Uj m> bile v Prešernovem gledališču vsako letb zelo števil, ne, pomoč režiserjev in tehničnega osebja PG amaterskim odrom, gostovanja poklicnih režiserjev jri igravcev iz Ljubljane za dvig kvalitetne rasti dramsko sekcije itd. Kot zelo velik uspeh moramo Prešernovemu gledališču pripisati »Ure pravljic«, saj jih z velikim uspehom pripravljajo v Kranju skoraj vsako nedeljo, z njimi pa gostujejo tudi drugod. Kako priljubljena je ta prireditev med otroki lahko dokazuje povprečni obi.sk. ki SS je zdavnaj povzpel nad .število -100. Razen tega da -Ura pravljic- na prijeten način skrbi za razširitev obzorja .svojih gledavcev. vzgaja tudi ljubitelje gledališča in bodoče igrav-ce, kar pa je vsaj toliko pomembno kot prvo. - S. Problematika likovne vzgoje v loški občini Poldka .štiglic in Janez Debeljak kot Frigalette in Motariuš v Ra- badanovi komediji »Kadar se ženski jezik nc suče«, ki jo je pripravila dramska skupina DPD Svoboda Skofja Loka umi*- . • ^M*:dli Nacrti in težave Pred dnevi je bila prva .seja novoizvoljenega upravnega odbora loške Svobode. Veliko smo slišali o delu v prihodnosti v posa« meznih sekcijah in veliko tudi o težavah. Prostor pa je omejen In tako ne moremo poročati o načrtih za delo vseh sekcij, zato se omejimo le na program in težave likovne sekcije. V začetku smo se zaleteli rsamb v tako imenovano aktivno likovno vzgojo, organizirali risanske tečaje in z njimi zajeli premajhen krog ljudi. Danes je namen likovne vzgoje privzgajanje in brušenje estetskega okusa, kar skušamo do.-eči s prirejanjem razstav, predavanj in drugimi oblikami »pasivne« likovne dejavnosti. Jn tu naletimo na vrsto problemov. Za ureditev razstave potrebujemo prostor. umet.ni,4;a dela (originale ali reprodukcije), sredstva za organizacijo raz-stav in drugo. Najvažnejši pa so obi-skovavoi, zakaj njim (ne organizatorju) 80 namenjene razstavo. Največja težava, ko že premo ".tirno prej naštete, se pojavi, ko skušamo privabiti gledavce. Poglejmo to na. določenem primeru. V Skofji Loki pa tudi 90 drugih krajih delujejo Svol* I-in v okviru teh likovne sekcije. V Železnikih so uredili klubske prostore tudj za prirejanje razstav in že organizirali razstavo K'produkeij del Uana Groharja. V Poljanah hočejo menda za ob- boda v Skofji Loki načrtuje ob-isezen program, malih razstavit-reprodukcij v prostoru kluba, ki je eicer za tako delo skrajno neprimeren, bo pa vendarle služil namenu. Potem je. v Loki tudi muzej, ki že prireja razstave. IVInoge od muzejskih razstav bi bilo mogoče prenašati v druge kraje: v Železnike, Poljane ali se drugam. Kako pa je z .obiskova-vd vseh U h i azotav? Podatki v miir zeju kažejo v zadnjem času pa* dec obiska predvsem na otvoritvah in to kljub vsej reklami (vabila, katalogi in drugo). Vzrok je prav gotovo premajhna osnovna likovna d. ;,a\ no.-t. premalo je razstav drugod, premalo ali nič predavanj, kj bi vzbujala zanimanje za likovno kulturo. To pa je naloga vseh: klubov, likovnih sekcij pri Svobodah in muzeja. Zgoraj pa smo razbrali, da nI enotnega hotenja, da v.snk klub dela zase in muzej po svojem programu. Zakaj ne bi Svoboda Železniki pripravljene razstave ponudila Poljanam in razstavila kopije fresk Jerneja iz Loke? Razstava je pripravljena v muzeju in jo je muzej že ponujal. Likovna sekcija v Skofji Loki namerava urediti 18 majhnih razstav V klubskih prostorih. Muzej ima prav tako bogat program za leto 19G3 in tudi izkušnje. Idealno bi bilo delo razdeliti: nekaj razstav naj pripravi muzej, nekaj likovna sekcija Svobode [z Škofje Loke, nekaj Poljan:: in nekaj Zelcz- ali muzej in jih pošiljal drugim. Zmanjšali bi nc* stroški in ne bi bilo bojazni, da bi na treh krajih hkrati pripravljali isto razstavo. Samo nekdo bi moral likovno de-r javnost, usklajevati, in če bi jo, je .prav vseeno kdo. Dokler ne bo urejena organizacija, ne moremo pričakovati večjih uspehov, ne bo število obiskovavcev večje. Tu pa lahko predvsem loški muzej in likovna sekcija loške Svobode veliko naredita. Usklaj« vanje programov pa naj bi vodil občinski .svet Svobod skupaj z loškim muzejem. — A. P. razgledi IX. Prihodnje leto bo minilo detet let, odkar izhaja v Loki zanimiva pu-blik'cija LOŠKI RAZGLEDI, ki jo vsako leto za občinski praznik izda MUZEJSKO DRUŠTVO v Škofu Loki in uredi BRANKO BERĆH Letošnji deveti letnik vsebuje več Harkov ln razprav. Tehten prispevek o partizanskih tehnikah na Gorenjskem v letu J94.1 objavlja gnan raziskavavec zgodovine NOB Emil Cesar. V »Razgledih* je precej člankov, ki so }/ekakšno nadaljevanje prejšnji!) razpravljanj, m sicer: dr. A. Ramovša -Okamenelo življenje v loških hribih III«, Kiavtov prispevek o škržatih in Pnlenčcv o pajkih. Na osnovi arhivskega gradiva dr. !'. Blaznih razkriva ol>-tjobje reformacije in protireforma-cijc na ozemljit loškega gospostva. 'l'i> obširno razpravo dopolnjuje dr. E. Cevi: s prispevkom »Feichtbi-gerfev nagrobnik v Stari Loki*. Kvalitetni etnografski razpravi ob-i-ivli.ita mlajša sodelavca; Ivan $e~ dej navala nova mnenja o problematiki ljudskega stavbarstva na loškem aziskovavee p*»t-skih k '"/«"•'/.'f Gorazd Makarovič pa piše o slikarski delavnici panjikih končnic v Selcih. Urednik B. Ber-čič predstavlja v leposlovnem delu Loških razgledov prve literarne delavce 1'hkega ozemlja: StrOnar->•'. Bas tj.!, Naglica, Kuralta, 7«-Šk.i in Lcvičnika z majhnim izborom njihovih del. S tem povezuje tudi razpravo Er. Jesenovca o pesniku Ahacu Siriinarjii. Zmimil'0 je, da ie letošnji letnik tematsko usmerjen v raziskovanje reformacije in protire formacije. O rudarstvu na' Jelovici piše Jože Gaiperiič, o luškem kmetijstvu pa agronom Primiti Simonič. Nekoliko pod kvaliteto ostalih Prispevkov je prispevek prof. /V. Planine, ki o pisme kmetije pod Pasjo ravnin; klini/ podrobnim opisom npn<ča etnograf-ime in umetnostne'tgadovlntke ana-lize omenjenih kmeili, tako pravzaprav ne vemo, zakaj lih np'.stce. Raznoliko, ,.j nekoliko >iezan>mhn bero letošnjega letnika zakliuČuie Jože Nastran z zafiisom o stmnt em:l in?. T. Mlakar. Š%'ođa. da se £e^h rarde,di v devetih letih n/No ozrite se- lakoj,« je dejal nekdo z žalostnim glasom. -Ne pokažite, da me poznate.'- • Prižgal sem si cigareto, se obrnil in ponudil moškemu, ki Je •stal za menoj, zavojček. Bil jp* Dietrich, otožni agent s pokvarjenimi zobmi, ki sem ga .-poznal minulo nor, ;ovaria! z vami pred svojim voznikom?-« »Potem pač tako!-- Malega zalo^lncga Oietricha ni bi Jo moč .spoz.na.ti. -Ne bom izstopih Pogovarjala se bova med vožnjo ali pa ;>ploh ne!« Sledilo je molčanje. Brummer je gladil starega psa in strmel i^redse, na belo črto v sredi ceste, ki nam je drvela naproti. Prvo igro prot- Diotriehu )c zgubil. Zdaj .sem čutil posledice njegovega pornza: »Holden!« »Qospod Brummer? • »Ves čas ste priča mojih zasebnih zadev!« Povzdignil Je glas: »Iz kaznilnice prihajate, Holden! To mi je vseeno. Dajem vam delo Toda če boste klepetali, zinili eno samo besedo o tem, kar site videli ln .slišali, boste štrcali in opravili na Zahodu, zato bom poskrbeli Dovolj ljudi poznam. Lahko uničim človeka, ee hočem, Dicrridh?-« Agent je prikimal. »Povejte mu!« »Gospod Brummer lahko opravi s komerkoli, če hoče. Zatorej zaprite gobec, prijatelj!« J!a/,um3» 3. B. Por 1:21,0, 4. M. Svetina 1:22,5, 5. Š. Stojan 1:27,0 itd.; pionirji: 1. B. Aleš 1:32,0, 2. L. Stare 1:36,0, 3. J. Ozebek 1:64.0, 4. J-Zalokar 2:12,0, 5. J. Podlipn* 2:19,0 itd. - M. S. ODBOJKARSKI TURNIR V sredo je bil v telovadnici'« tekstilne šole odbojkarski turnir, ki ga je OZTK Kranj organizirala v počastitev dneva JLA. Nastopile so ekipe Tekstilnega šolskega centra, Vogelj in JLA. Zmagala je ekipa TŠC. Rezultati: TŠC : JLA (15:7, 15:10), Voglje : JLA 2:1 (9:1*5. 15:9, 15:12), TŠC : Voglje 2:0 (15:13, 15:6). - M. J. Sneg prekinil telefonske linije V četrtek zjutraj je novozapad-\\ sneg prekinil več telefonskih linij. Proti Bledu jih Je prekinjenih več kot polovico. Popolnoma šo prekinjene vse TT linije Bled — Bohinjska Bistrica. Prekinjene so tudi zveze: Skofja Loka—Železniki in Skofja Loka—Gorenja vas— ri. Proti Ljubljani linije delujejo normalno, prav tako tudi s poŠta" mi v okolici Kranja. Takoj ko *° nastopile okvare, so odšle na te" ren štiri ekipe z okoli 30 možn"' VI hite vzpostvljati zvezo. Prot. Bledu sta že vzpostavljeni 2 \itii"' Predvidevajo, da bodo zveze vsfli za silo delale do nedelje. S. škrabar Presenečenje na Jesenicah Na Jesenicah je zapadlo Pff£? noči 20 cm novega snega, v v's^ legah in v krajih ZgornjesavsK^ doline pa še enkrat več. Jcsenlj ni, ki so se bali poledice, so o živeli v sredo zjutraj prve>JlCP1 jetnosti letošnje zime. Spričo z sneženih železniških prog in ct' so imeli vlaki in avtobusi ?na s0 amude. Po nezoranih cestah ležale potrgane žice električni!1 telefonskih napeljav ter veJ?vaI-e lomljenih dreves. Zaradi s0 na električnem daljnovodu Pa *e. bile za nameček Jesenice še v . mi, kar je bilo v jutranjih u najhujše, še dopoldne so neZ°r ceste ovirale promet. Stratiš ^ cest še do večera niso usP°.^0pa za promet z motornimi vozni- ' je prvi sneg, ki je zapadel na P ^ nike presenetil predvsem tuilS.ja no službo, je razumljivo. ^a.jet. je sedanji sneg presenetil P0.^-n a, ki so odgovorna za P'u^en'met, za usposabljenje cest za Pr9 je pa težje razumljivo. — v' Sneg in ceste Po neuradnih podatkih, ker 6° telefonske zveze pretrgane, J ^ Jesenic proti Kranjski Son -0 50 cm snega. Na Jezerskem po meritvah danes zjutraj (P ^a 14. decembra) skupaj 44crn"ve-Krvavcu je zapadlo 30 cm jun ga snega na 40 cm podlage. ^ Zaradi poledice in novozal^e-lega enega (snežiti je začelo v do zvečer) so težko Prevozm.ic€-slednji cestni odseki: Jesen Podkoren, Kokra-Jczersko, meja, Tržič-Ljubelj do V*** Gorje-Pokljuka, Lesce-B^g"^ -Tržič, Dovje-Mojstrana W teče-Planica. - Povsem pa so naslednje ceste: Prelaz bel j, Kranjska gora-Erika in teče—Podkoren. -0 Prebivavei Gorenjske obiščite od 22. * 29. XII. 1962 i;f OVaiETNI SEJEM |§ii V prostorih delavskega doma v Kranja