Učitelievo delo na vasi Reševati najrazličnejše probleme, ki tarejo naše podeželje, s suhimi teorijami in brezplodnimi frazami — <to se je temeljito ponesrečilo. Le zdrava akcija, plodno delo, od osnovc navzgor, more zgraditi močno celoto, ki je v stanu tckmovati v svetovni borbi za svoj zdrav obstoj. Klic po rešitvi vasi, ki je osnovna tvorba sleherne države v upravnem in gospodarskem zmislu, klic o dvigu kmečkega gospodarstva s sanacijo kmečke družine. klic o poglobljenem smotrenem delu, ki objema vse panoge našega narodnega gospodarstva, klic o dvigu prosvetljenosti — to je parola najinovejšega časa. Meščan je uvidel, da se s propadanjem vasi ruši osnova njegovc trgovine in industrije, da kupna moč strahotno pojema, da je nastal neki nezdrav pojav, ki bi utegnil v njegovo živjjenje zanesti boleče motnje. Uvidel je, da je naša država pretežno agrarna, da je industrija lc neka stranska veja, ki se šele razvija, da je vse blagostanje odvisno od tistih, ki jih imenuje kmečko ljudstvo. Tudi on ,se je začel zanimati za rešitev kmečkega gospodarstva tudi on je skušal dati potrebnih smernic za obnovitev vasi. Naenkrat je v vseh listih kmečko vprašamije, kmečko gospodarstvo, kmeoka kultura, kmečko šolstvo, kmeeko društveno življenje, postalo osreden problem, katerega so si lastili vsi .pripadniki vseh bivših političnih strank in ga skušali po svoje reševati. Bil se je in se še bije boj po površju, a vas, katero je treba z delom dvigniti, ne s polemikami, nima od tega prav nobenih koristi. Polno je mesij. a malo je delavcev, ki ljubijo korist gnoja prav tako. kakor vonj najboljših parfumov. Kdor rije v zemljo, je umazan; kdor kida gnoj. smrdi; kdor hoče delati se mora potiti; tudi polemike so včasih koristne, če je v injih stvarnost in resnična Ijubezen do našega podežellja in ne samo borba za dvig posameznikov. Če jih deset hoče koristiti naši vasi, našemu podeželju, je to vsekakor lep in vesel pojav, tako lep, kakor ga še ne pomni naša domača zgodovina. On pravi nekako tako, da je eden delal, drugi so uživali in se iz delavca delali norca. No, končno so vendar uvideli, da si tudi ti nekako potrcbem, da riješ v zemljo, kidaš gnoj, pišeš sto zapisnikov, veš precej o občinskem gospodarstvu, poznaš našega kmeta, s katerim si trpel žalostne dni in užival vesele, da — znaš delati na vasi in, ker je treba rešiti vas, da jo rešiš lahko v precejšnji meri ti — učitelj. Postal si potreben element v nalogi reševanja in dviga naše vasi. Naenkrat je iz tebe vzrasel pionir vaškega kulturnega, nacionalnega in gospodarskega dela. Prvo priznanje v stoletjih si slišal, ko je že narod desetletja užival tvoje delo na vasi. dasi mu tega ni nihče dokazoval, ker so pač delaili oni, ki so porod razdvajali v sto taborov, mu obetali gradove v lepifo govorih in se skrivali v mesta. Tvoje delo »zapuščeni in hlapčevski učittelj« pa kaže narod svojim otrokom, pristni nepokvarjeni narod, in pripoveduje o vrtovih, zadrugah, posojilnicah, društvenem življenju, kakor bi pravil povesti o prvih pionirjih, ki so obljudili Ameriko. Ucitelj ni šele začel delati na vasi, učitelj ze dela sto let, a delo ni bilo smotreno radi drugih pojavov, ki so ga ovirali v njeaovem udejstvovanju. Boril se je s prezirom a onemogel ni, zakaj v delu ga je krepila zavest, da ne dela za sebe, temveč za narod, iz katerega je sam izšel. To je bila tista vera, ki ga še danes giblje v vsem njegovem podeželskem udejstvovanju. Učiteilja ne brigajo borbe posameznikov za kake vzvišene naslove predsednikov, učitelj motri vso to borbo z občutkom v duši, da postaja človek manj vredno bitje, ker svoje osebne interese, ki jih vodi pohlep po slavi a!i denarju, dviga nad interesi celokupnosti in se ne zaveda, da radi tega propada družba moralno, nacionalno in gospodarsko. Torej so taki^ ljudje krivi, da je treba reševati vas in družbo pred propadom. Njih moralne dogme kopičijo siilne kopice društev z istimi smotri, da je enotno, smotreno delo za nacionalni in gospodarsko - kulturni dvig skoro nemogoče, ker si sleherno društvo lasti večjih pravic, večje nacionalnosti, večje moči z ozirom na poslevodeče predsednike. To so glavne ovire resničnega in smotrenega dela. Vsaka vas ima tri probleme: gospodarsko s-ocialnega. kulturnega in nacionalnega. Vsi trije problemi tvorijo nerazdružljivo delovno enoto, ki se v vseh smereh spopolnjuje, dopolnjuje, razvija in usiirvarja vse elemente za zd!rav in uspešem razvoj. Prvobitni je gospodarsko socialni problem, ki nudi človeku vse ono, kar potrebuje za svoj življenjski obstoj, za svojo bodočnost. Gospodarsko socialni problem je v sleherni vasi drugačen, ni enoten, kakor tudi niso enotne klimatične prilike kraja, njegova lega z ozirom na trgovske p-oti, z ozirom na že doseženi razvoj v razpcčavanju dobrin, nakupa i. t. d. Vsak gospodarsko socialni problem je treba reševati lokalno, eno^tinio, brez kakih političnih svetovnih nazorov, ki jih zastopajo posamezni vaški faktorji. Kruh je po vsem svetu cnoten, namreč jesti mora vsak, pa naj bo tega ali onega svet. naziranja. Delo ne sme biti deljeno, temveč skupno, osebni interesi naj se povsem izločijo, ker ti problemi zapletajo, umetno stvarjajo pregrade, povzročajo med vaščani dcmoralizacijo in ubijajo smisel za koristno delo. Bije se vsak >na svojo pcst, struje se prelivajo iz struge v strugo, posamezniki žanjejo profit, celota propada, obresti na dolgovih se kupičijo. Gospodarsko socialni problem kakcga kraja je lahko živinoreja, gozdarstvo. poljedelstvo, 'to je ona panoga, s katero se prebivalstvo največ peča, v kateri več producira kakor porabi in preostanek uporablja za nabavo drugih potrebnih dobrin, za plačevanje davščin, za dote, za obnovo poslopij, za napredek kmetijstva, za šolstvo i. t. d. Zadružni sistem se je pri reševanju gospodarskih problcmov še najbolj obnesel, ker izločuje oderuško posredništvo, utrjuje cene. skrbi za trg in potreben cencn kredit. Ustanovljena zadruga naj ima čim šiiši delokrog, da zajame vse potrebe gospodarske panoge v vasi ali občini, da sikrbi za prodajo, za nabavo. za kredit in naložitev denarja Njeno delo naj obsega celotno gospodarsko izživljanje vasi ali občine, združeno naj bo z občinskim gospodarstvom in občim&ko upravc Vse nepotrebno naj se izloči, ker se bo tisto gojilo drugje, kjer so dane za to vse osnove. Lokalni gospodarski problemi bi skupno tvorili sreski gospodarski problem, ki bi se reševal le na podlagi resničnih potreb sreskega gospodarstva. Izhajalo bi se iz osnove — vasi. Vse zadružno življenje iz vasi, občine, bi se stekalo na srezu in prehajalo na banovino ter dalje na celokupno državno gospo darstvo. ki bi tako zaje.lo vse osnove našega agrarizma, industrije, trgovine i. t. d. ^ Gospodarski problem je tesno povezan z rešitvijo kulturnega problema. Gospodarstvo se dviga ali pada s prosvetljenostjo posamezne vasi. Čim bolj postaja šola žarišče vsega dogajanja, tem bolj raste v Ijudeh želja zf» prosveto, ki se oblikuje v posameznih kulturnih društvih. Zdrav pojav je skupno, enotno delo, usmerjeno v pravcu gospodarskih in nacionalnih interesov države. Medsebojne borbe treh društev z različnimi svetovnimi nazori sicer pospešijo tekmovanje, a donašajo le sovraštvo med nepokvarjen narod, da postane svojsko zagrizen, nezaupen, slab in ne vidi idej, temveč samo posameznike. ki ideje izrabljajo za svoj žep in svojo slavo. Razurr v* se. da tako delo skrajno slabo vpiliva na duševnost našega podeželja in tudi v gospodarstvo prinaša svoje kvarne posledice. Kulturni problem je last interesov celokupnega državnega gospodarstva, ki mora smotreno donašati koristi vsem osnovnim ce licam državne tvorbe. Nazori posameznikov, ki celokupni tvorbi ju»oslovanske države n<i donašajo občih koristi, so v kulturnem pr€blemu škodljivi, ker iz njega režejo drobce. da se mešajo med seboj in stvarjajo ozkosrčnost. partizanstvo, borbe i. t. d. Važen činitelj v duhu na vasi je nacionalni problem. Človek, ,ki misli, da je sam osred nja postava. okoli katere se morajo vrteti vse druge, je sebičnež. Gospodarstvo mu je le namen, da zbira sebi dobrine. Prosveta mu ie samo namen, da si pribori kake vplive, slavo in drugo. Taki Ijudje ne vidijo, da tvorijo človeško družbo, ki mora vse pošteno živeti za svoje pošteno delo. Taki ljudje vidijo samo svoje posestvo, svojo trgovino, svojo tvornico i. t. d., ne vidijo niti svoje vasi, svoje občine, kaj šele banovino ali celokupno državno tvorbo. Oni mislijo, da je Jugoslavija za to, da jim nudi vse možnosti, da si stvarjajo samo skupek osebnih interesov, a da ne žrtvujcjo za zgraditev močne Jugoslavije ničesar. ManjV.a jim pravega nacionalnega čuta. Kdor kriči, da je nacionalist, pa za skupno tvorbo Jugoslavije še ni pr.pravljen tudi stradati, trpeti, žrtvovati iz svojega vse, ne iz tujega, tisti naj se izkriči, kolikor more, zakaj drugega ni storil, kakor le kričal. kjerkoli je mogel. Nacionalni problem mora rešiti v ljudeh čut soodgovornosti za dogodke, ki ustvarjajo ali rušijo moč Jugoslavije. Podati jim mora jasno sliko, da je od dela posameznikov odvis.no vse drugo, da ne stvarja posameznik samo za sebe, temveč za celoto. Vas mi samo sebi namen, vas oživlja kri celokupnega državnega organizma. Iz zdrave in močne vasi se probuja zdrava in močna Jugoslavija. Tudi nacionalni problem se mora reševati enotno. Nacionalni problem je za vso državo skupen, nima nikakih stranskih panog, ne smc biti bolj ne manj nacionalnih Ijudi ali državljanov. Tak čuit hočejo ustvarjati le posamezniki, ki hočejo vedno uživati svoje večje privilegije, ker se ne morejo uživeti y skuprao plodno delo, v bratstvo, dolžnost itd. Pač vedo, da je v skupnem delu manj dobičkanosnih mest, ker je število radi skupnosti manjše. In tudi to vedo. da bi marsikoga skupno občno delo izpljunilo zaradi nedela. Kričati zna vsak, tudi na vasi, a delati hoče le pošten človek. Nacionalni problem je tako važen, kakor gospodarski in kultur&ni. Zato ga moramo reševati z ljubeznijo in poštenostjo v smeri državnih potreb in interesov, ki tvorijo interese im potrebe nas vseh, ne v smeri potreb in interesov posameznikov. Posameznik še ni država. Nacionalni problem zahteva vzgojitev zavednih državljan.ov, ki vedo, za koga se mučijo v potu svojega obraza, ne za se, temveč poleg sebe za stvarjanje edinstva v Jugoslaviji na gospodarslkem in kulturnem polju v poštenem delu. Nacionalna društva na vasi naj se poenotijo, ker radi svojega velikega števila, kljub istim smotrom. prihajajo radi različnih osebnih vodstev v neprestane notranje borbe. Ali je to za rešitev nacionalncga problema, ki je šele v začetnem stadiju, koristno? Ali moremo v razcepljenosti vzbujati čut edinstva? Eno naj združi vse iin, obsega vse. Država pa naj prevzame nadzor nad vsem poenotenim nacionalnim delom, ker je nacionalno delo, radi moči države. Vsaka vas naj ima samo tri društva: gospodarsko, kuilturno in nacionalno, ki se naj v svojem skupnem delu izpopolnjujejo. da bodo razvrvane razmere izginile in bo bodočnost svetlejša, kakor je sedanjost in j.e bila preteklost. In sicer vas, ki je središče občine, oddaljenejše vasi pa naj imajo v društvih potrebna zastopstva. Sola pa naj postane z učiteljem žarišče vsega gospodarskega, kulturnega in nacionalnega deila v našem podeželju z geslom: Vse za narod, kralja in domovino. — ink.