Učitelievo delo na vasi Reševati najrazličnejše probleme, ki tarejo naše podeželje, s suhimi teorijami in brezplodnimi frazami — na svojo pcst, struje se prelivajo iz struge v strugo, posamezniki žanjejo profit, celota propada, obresti na dolgovih se kupičijo. Gospodarsko socialni problem kakcga kraja je lahko živinoreja, gozdarstvo. poljedelstvo, 'to je ona panoga, s katero se prebivalstvo največ peča, v kateri več producira kakor porabi in preostanek uporablja za nabavo drugih potrebnih dobrin, za plačevanje davščin, za dote, za obnovo poslopij, za napredek kmetijstva, za šolstvo i. t. d. Zadružni sistem se je pri reševanju gospodarskih problcmov še najbolj obnesel, ker izločuje oderuško posredništvo, utrjuje cene. skrbi za trg in potreben cencn kredit. Ustanovljena zadruga naj ima čim šiiši delokrog, da zajame vse potrebe gospodarske panoge v vasi ali občini, da sikrbi za prodajo, za nabavo. za kredit in naložitev denarja Njeno delo naj obsega celotno gospodarsko izživljanje vasi ali občine, združeno naj bo z občinskim gospodarstvom in občim&ko upravc Vse nepotrebno naj se izloči, ker se bo tisto gojilo drugje, kjer so dane za to vse osnove. Lokalni gospodarski problemi bi skupno tvorili sreski gospodarski problem, ki bi se reševal le na podlagi resničnih potreb sreskega gospodarstva. Izhajalo bi se iz osnove — vasi. Vse zadružno življenje iz vasi, občine, bi se stekalo na srezu in prehajalo na banovino ter dalje na celokupno državno gospo darstvo. ki bi tako zaje.lo vse osnove našega agrarizma, industrije, trgovine i. t. d. ^ Gospodarski problem je tesno povezan z rešitvijo kulturnega problema. Gospodarstvo se dviga ali pada s prosvetljenostjo posamezne vasi. Čim bolj postaja šola žarišče vsega dogajanja, tem bolj raste v Ijudeh želja zf» prosveto, ki se oblikuje v posameznih kulturnih društvih. Zdrav pojav je skupno, enotno delo, usmerjeno v pravcu gospodarskih in nacionalnih interesov države. Medsebojne borbe treh društev z različnimi svetovnimi nazori sicer pospešijo tekmovanje, a donašajo le sovraštvo med nepokvarjen narod, da postane svojsko zagrizen, nezaupen, slab in ne vidi idej, temveč samo posameznike. ki ideje izrabljajo za svoj žep in svojo slavo. Razurr v* se. da tako delo skrajno slabo vpiliva na duševnost našega podeželja in tudi v gospodarstvo prinaša svoje kvarne posledice. Kulturni problem je last interesov celokupnega državnega gospodarstva, ki mora smotreno donašati koristi vsem osnovnim ce licam državne tvorbe. Nazori posameznikov, ki celokupni tvorbi ju»oslovanske države n