OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK«
izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane:
oeloletno .... Din 40.—
polletno...............Din	20.—
posamezna Številka Din 2.—
GLASILO OKROŽNIH ODBOROV,
OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE
Uredništvo In npravnl&tvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.
Nefraukirani dopisi »e ne sprejemajo. Rokopisi ne no vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.8fi().
XVII. letnik.	V	LJUBLJANI,	dne	15.	decembra	1934.	Štev.	17.
Za zaščito nacionalnega dela in izdeffea
O dogodkih tekom »Obrtniškega tedna«, ki so bili v zgodovini jugoslovanskega obrtništva doslej gotovo najpomembnejši, ne želimo obširno poročati. Slovenska in jugoslovenSku. javnost je našemu delu dala sama naj,lepše priznanje in pohvalo, a vsi slovenski in jugoslovenski dnevniki so dovolj jasno poudarili pomen in upravičenost našega poštenega dela v korist obrtništva, našega nacionalnega gospodarstva in socialnih razmer v, naši državi.
2. decembra se je v veliki dvorani hotela »Union« vršil manifestacijski Zbor, ki so mu prisostvovali najodličnejši predstavniki naše javnosti in zastopniki naših najvišjih gospodarskih ustanov. Vodil ga je predsednik glavnega odbora, za »Obrtniški teden«, podpredsednik zbornice za TOI g.
Josip Rebek
iz čigar govora posnemamo naslednje:
Uedinjenje v narodni državi. Jugoslaviji nam je prineslo politično in narodno osvobojenje, nerešeno pa je še ostalo vprašanje naše gospodarske osamosvojitve. V zadnjem desetletju. smo se V industrijskem pogledu sicer precej osamosvoji lil »d inozemskih proizvodov, vendar moramo žal ugotoviti, da se ob prevratu naš obrtnik ni takoj znašel in da veliki nalogi gospodarsike osamosvojitve glede na takratne razmere ni bil dovolj kos. Tako so povzeli inieijativo inozemci in Židje. Toda tudi obrtnik se je kmalu prilagodili zahtevam novega časa, novim smerem ukusa in novi tehniki prometa, fcj svojo inteligenco, vztrajnim delom, ki ga odlikuje žiig individualnosti in prvovrstne kakovosti, je kmalu ustvaril pestro zgradbo Obrtniške proizvodnje in s tem postal pionir racionalne gospodarske osamosivojitve. Z naglim tempom se je pričela obnova propadlih obrti. Z razvojem tehnike so nastale nove obrtne stroke. Obrtniki so tehnično preuredili svoje delavnice in jih z velikimi investicijami prilagodili tudi higijenskim potrebam. Posebno razveseljiv je napredek v umetno-obrtni produkciji, zlasti v pohištveni in keramični stroki.
V tem poletu je nastopila gospodarska kriza in so nastale razmere, ki so povzročile, da se danes velik del obrtnikov ne more preživljati. Glede na veliko povezanost obrtništva z ostalimi sloji naroda moramo storiti ,vse, da obrtništvu pomagamo. Dolžnost vse javnosti je, da v bodoče odločno odklanja tuje blago in da naroča in kupuje le domače, v prvi vrsti rokodelske izdelke.
Poleg kmeta je obrtniški stan najvažnejši v državi, ®aj predstavlja v naši državi z družinami in pomožnim delavstvom 1 milijon prebivalcev. V dravski obrtniškega dela, to je ena sedmina banovini pa je okrog 150.000 prebivalcev, ki žive od obrtniškega, dela, to je ena sedmina vsega 'prebivalstva.
Od 14 milijonov ljudi je v Jugoslaviji 11 milijonov kmetov, od ostalih 3 milijone, ki so konzumenti kmetskih pridelkov, pa je obrtnikov ena tretjina. Obrtnik je torej eden najvažnejših konzumen tov kmetskih pridelkov. Enako je tudi interes delavstva, da obrtnik uspeva, sicer je primoran zniževati mezde im odpuščati pomočnike. Obenem občutno trpi vzgoja naraščaja, kar nam potrjuje naglo padanje števila vajen-
cev v dravski banovini, kjer je bilo leta 1929. še 15.155 vajencev, lani pa le še 8788.
Vaižna je tudi vloga obrtnika kot socialnega činitelja. Obrtnik je glede na svojo preteklost kot nekdanji delavec vedno dovzeten za socialno napredne ideje. — Obrtniškemu stanu pripada tudi važna socialna vloga zaradi tega, ker najde v obrtništvu kruh in eksistenco velik del kmečke in delavske mladine.
Obrtništvo pa je tudi važen čin it el j pri javnih dajatvah, ki znašajo nad eno tretjino njihovega, čistega zaslužka. Da je v preteklem stoletju obrtnik lahko obdržal svojo pozicijo navzlic napredku industrijske tehnike, je v znatni meri pripisati politiki srednjega stanu, kije šla za tem, da se malemu človeku pomaga, da se ga strokovno dvigne in da se njegovo delo legalno zaščiti.
V zadnjih letih je v zvezi z obubo-žanjem kmeta nastopila velika brezposelnost v obrtniških vrstah, zlasti na deželi. Tej nadlogi pa so se pridružile še druge. Inozemska industrija in inozemski kapital sta pričela pritiskati na naša tržišča. Kakor gobe so zrasla mnoga podjetja, ki so se izdajala za domača, dejansko pa so v rokah tujcev. Ta industrija je namestila tudi celo vrsto inozemskega, tehniškega delavstva in nameščenstva. Z brezobzirnim in nebrzdanim egoizmom in z najrafini-ranejšimi metodami reklame, preračunane na naivnost in nerazsodnost kupca, ki ga videz nizke cene omami, so se ta podjetja vrgla na naša tržišča. Obrtnik se je moral umikati in je pričel izgubljati pozicije. Imamo dve vrsti industrije. Eno vrsto smo imeli že prej. Pri nas je obstojala .že pred .vojno čevljarska industrija, pa vendar čevljarski obrtnik ni bil ogrožen v svoji eksistenci. Toda mi imamo sedaj še drugo vrsto industrije, ki cinično in neusmiljeno ubija cele obrtniške sloje s pravkar označenimi metodami. Ta industrija, ki je v rokah inozemcev, je sovražnica našega obrtnika in sovražnica naroda, ki ga izžema in guli, zato škoduje narodu in državi.
Pri tej priliki je treba omeniti predvsem čevljarsko in krojaško stroko. Zaradi nastopa tvrdke Bat’a je nastalo vprašanje nadaljnjega obstoja 30.000 do
10.000	čevljarskih mojetro,v z družinami, pomočniki, in ,vajenci. Podoben proces se je pričel pojavljati v krojaški stroki zaradi nastopa tvrdke Tivar. Na klice obupanega obrtništva se pogosto čuje odgovor, da je bil n. pr. nastop Bat’e blagoslov za konzumen ta, češ, da gre tej tvrdki zasluga za znižanje cen obutvi. Ta opravičila brezobzirnega uničevanja številnega obrtniškega sloja pa so le pesek v oči javnosti. Kakor drugim industrijskim izdelkom, ki so v teku zadnjih let padli za 30 do 50 odstotkov, tako bi padle cene obutvi, tudi če bi Bat’e ne bilo.
Glede javnih dajatev ,pa je treba pripomniti! da plača čevljarski mojster v gorski vasi, ki le krpa čevlje, na 'leto brez doklad 120 Din pridobnine, mojster brez pomočnika v mestu pa najmanj 300 Din; na drugi strani pa je znan primer, da plača Bat’ova podružnica v Škofji Loki, ki m,a več prometa kakor vsi tamošnji čevljarji skupaj, le 62.25 Din osnovnega davka.
Veleproizvodnja more iti le do gotove meje, zlasti kadar gre za interese naroda in države. Načelo zaščite obrt-
niškega sloja pred premočno konkurenco velepodjetij je že prodrlo v mnogih naprednih državah in mora prodreti tudi pri nas. Preprečiti moramo upro-paščanje celih slojev naroda od strani veleprodukcije, zlasti če je ta v rokah inozemskega kapitala.
Velika nadloga obrtništva je tudi šu-šmarstvo. šušmar pa ne škoduje samo obrtniku, temveč tudi državi, ker se odteguje javnim dajatvam in davkom, pa tudi konzumentu, ker mu izvrši, delo n ©strokovnjaško in slabo. Težko občuti obrtništvo tudi škodo zaradi postopanja raznih državnih in samoupravnih institucij, ki za svoje potrebe in za potrebe svojih zavodov izvršujejo rokodelska dela v lastni režiji. Škoda, ki jo tipi obrtnik zaradi rokodelskih del v kaznilnicah in poboljševalnih zavodih, ni v nikakem razmerju s koristjo, ki jo ima pri tem država.
Vprašanje davčne obremenitve je postalo za našega obrtnika naravnost vprašanje obstoja. Dohodki obrtnika so padli pod eksistenčni minimum, navzlic temu pa se davčno breme ni zmanjšalo. Finančna uprava stoji v svojih zahtevah še ,vedno v domnevi, da obstoja možnost lOOodstotne zaposlitve in ne uvažuje, da je pretežni del obrtnikov le delno zaposlen.
V praksi se je pokazalo, da je najhuje prizadeto baš gospodarsko šibko obrtništvo. Porazne so številke, da je lani od skupnega števila nekaj nad 20.000 'obrtnikov odjavilo obrt 2263 obrtnikov.
Oe naša javnost vse to preudari, tedaj 'bo spoznala, da je nujno potrebno z združenimi močmi zajeziti struje, ki ogrožajo obrtniški stan. Gospodarski dumping, ki danes ograža čevljarje in krojače, se jutri lahko prenese na druge stroke. Za narod kot celoto tak razvoj ni nikaka pridobitev. Zato pomagajte obrtniku in se zavedajte, da je temelj narodnega blagostanja krepak rokodelski stan.
Govor bana dr. Marušiča
Ko je predsednik g. liebek zaključil Sjvoj zanimivi referat, se je oglasil k besedi ban dr. Marušič, ki je zborovalce pozdravil kot zastopnik vrhovne oblasti! in kot; pokrovitelj Obrtniškega tedna. Izrazil je željo, da bi se vsakdo jasno zavedal pomembnosti gesla-. (Kupuj domače blago; ne samo zaradi tega, ker je naša dolžnost, temveč tudi zaradi tega, ker je naše domače blago dobro in konkurenčno, ker s tem ne koristimo le obrtništvu, nego samemu sebi. Opozoril je na krepko povezanost interesov vseh stanov. Ne moremo misliti napredka, če en stan propada. Zttto vprašanje našega obrtništva ni samo vprašanje obrtnikov, temveč vprašanje vsega naroda.
Solidarna podpora ostalih stanov
V imenu knezoškofa dr. Rožmana je izrekel pozdrave zborovalcem kanonik g. Stroj. V imenu jugoslovenskega žen-stva je izpregovorila predsednica Banovinske ženske zveze ga, Minka Krof-tova. Poudarila je, da je pri tej akciji prizadetih tri in pol tisoča samostojnih obrtnic in več tisoč pomočnic in vajenk.
Naše ženstvo sledi s polnim razumevanjem akciji za našo gospodarsko osamosvojitev in akciji »Kupuj domače blago«. Ta akcija mora posvetiti pozornost tudi vzgoji nacionalno usmerjenega prodajalca in prodajalke. Preko rok jugoslovenske žene kroži tri četrtino splošne kupne moči, zato se jugo-slovensko ženstvo toplo priključuje klicu:	Temelj narodnega 'blagostanja je
krepak obrtniški stan.
V imenu Delavske zbornice je govoril g. D. Kosem, ki je poudaril, da ni strašnejšega, če ni dela, zlasti za tistega, ki je voljan delati. Zato mora vsakdo sodelovati pri akciji za domače delo, za domači izdelek in za domačo obrt. Poudaril je tudi povezanost med obrtnir kom in delavcem. Ce se borimo za obrtniški stan, se borimo tudi za delavca, obenem pa za narodne koristi.
V iimenu Zveze trgovskih združenj je sporočil pozdrave predsednik ljubljanskega združenja. V imenu Narodne odbrane je pozdravil zbor g. Jamnik. Narodna odbrana je s pokrenitvijo akcije »Svoji k svojim« i,n »Kupuj domače blago« mislila prod vsem na našega kmeta in obrtnika, ki sta najvažnejša stanova v naši državi.
Kot zastopnik mestne občine ljubljanske je izrekel pozdrave mag. ravnatelj g. Jančigaj, k'i je obljubil vso pomoč občine, v imenu industrijcev pa je spregovoril častni preds. Zveze industrijcev g. Drag. Hribar. Poudaril je, da je bila obrtništvu vedno naklonjena ona domača industrija, ki je nastala iz obrti, in-dustrijei se zavedajo pomena obrtniškega napredka, saj pričakujejo iz obrti najboljši naraščaj.
Pozdrave in simpatije delavstva je izrazil tudi zastopnik Strokovne komisije za Slovenijo g. Bricelj, pozdrave organizacije diplomiranih tehnikovi pa je izročil g. Kuhar.
'Predsednik g. Josip Rebek jo prečita! še pozdravno brzojavko ministra dr. Alberta (Kramerja, ki se glasi: »Zadržan neodložljivim javnim poslom se pridružujem manifestaciji našega Obrtništva za njegov napredek in njegovo gospodarsko in socialno Obnovo. Tudi v bodoče bom založil vse sile, da se olajšajo težka bremena, naložena obrtnir štvu s pretirano prakso.«
Predsednik je še prečital daljšo resolucijo, nakar je imel kratek zaključni govor predsednik krajevnega odbora za Obrtniški teden g. Pučnik, ki je v prepričevalnih besedah orisal pomen akcijo za zaščito zares domačega izdelka. Zato kupujmo delo domačega obrtnika, ker s tem pomagamo narodu in sebi.
IZemeCj narodnega GCctgo&tanja je tviepa& tefkodeC&fli stan
iStfoifco	ohrtnišG	ega
v zadnjem desetletju
Poročilo obrtnega referenta in tajnika ZTOI g. dr. Pretnarja na seji Obrtnega odseka dne 11. decembra 1934.
*
S skrbjo sledimo podatkom o padanju števila obrtniških obratov. V teku 9 mesecev letošnjega leta je prijavilo obrt 757, odložilo pa je obrtno pravico 1832 obrtnikov in je torej celokupno število našega obrtništva v tej kratki dobi padlo za 1175, to je za celih 5%. Zato smatram za potrebno, da si ogledamo bilanco obrtniškega gibanja v teku zadnjih desetih let, t. j. od 1925 do 1934. Pri tem se seveda omejimo samo na one najvažnejše in najštevilnejše obrte, katerih položaj je merodajen za presojo stanja vsega obrtništva, ki izikazuje kancem tretjega četrtletja 1934 v našem katastru 23.062 obrtnih pooblastil. Kot glavne so mišljene: kovinska skupina (kovači, ‘ključavničarji, kleparji in mehaniki), lesna (mizarji, kolarji, sodarji), kožarska (Usnjarji in sedlarji), Oblačilna (krojači, šivilje in čevljarji), prehranjevalna (mlinarji, peki in mesarji) in gradbena (graditelji, zidarji in tesarji).
Če sledimo razvoju skupnega števila vseh 18 strok navedenih skupin v letih 1925 do konca prvih devet mesecev 1934, vidimo, da je njihovo število od 15.378 v letu 1925 naraslo v letu 1926 na 16.266, v letu 1927 na 17.093, v letu 1928 na 17.936, v letu 1929 na 18.545, v letu 1930 na 18.810 ter doseže višek v letu 1931 z 19.194 dovolili. V naslednjih letih začne pri navedenih 18 strokah nazadovanje, in sicer leta 1932 na 18.821, leta 1933 na 17.837 in v prvih devetih mesecih letošnjega leta na število 17.048, ki se utegne do konca leta ■še nadalje znižati. Nahajamo se torej v tretjem letu stalnega številčnega nazadovanja Obrtništva. Pojav ni samo odsev konjunkturalnih prilik. Res je v letih dbbrih konjunktur naraslo število pri 18 najvažnejših strokah obratov za 3816 in je sedaj v letih krize padlo za 2146, tako da ostaja tudi po tej reakciji globalna desetletna bilanca s porastom pri teh 18 strokah za 1770 ali 10% sedanjega stanja.
Razmerje števila obrtnih obratov do
prebivalstva.
Da bi mogli položaj točneje oceniti, je potrebno, da vzporedimo te številke z gibanjem prebivalstva v dravski banovini. Pri tem se moremo opirati samo na ljudsko štetje leta 1921, ko se je naštelo 1,054.919 prebivalcev, in 1931, ko se je njihovo število ugotovilo z 1 milijon 120.549, kar znači v desetih letih prirastek za 7.97%, ali vsako leto povprečno za nadaljnjih 0.8%. Če vzamemo ta povprečni odstotek za bazo ljudskega prirastka v letih 1925 do 1934, potem vidimo, da je vsakoletni prirastek obrtništva daleko prekašal naraščanje prebivalstva. V letih od 1925 dalje je znašalo razmerje procentualnega prirastka obrtništva v sorazmerju s prirastkom prebivalstva 5.8% napram 0.8%, 11.2% napram 1.6%, 16.7% — 2.4%, 20.7% — 3.2%,	22.5% — 4%,
31.5% — 4.8%, nato sledi čas nazadovanja obrtništva in se pokaže sorazmerje 22.5% — 5.6%,	16.1% — 6.4% in
11% napram nekaj nad 7%.
Globalno posmatranje položaja pa nam ne daje prave konkretne slike. Zato je potrebno, da premotrimo stanje in razvoj tudi vsaj po glavnih panogah posamič.
Prve štiri skupine so dosegle najvišje število v letu 1931, in sicer kovinarska z 2326, lesna z 2983, kožarska s 542, oblačilna z 8458, prehranjevalna šele 1. 1932 s 4311, gradbena pa že 1. 1928 s 583 obrtniki. Številčno kulminacijo so dosegli leta 1928 tesarji (284), 1. 1929 sodarji (267) in zidarji (267), 1. 1930 kolarji’ (740), Usnjarji (147), čevljarji (3933) in mlinarji (2708), 1. 1931 kovači (1652), mizarji (1985), sedlarji (397), krojači (2071) in šivilje (2470), leta 1932 pa sledlijo še ključavničarji (339), 'kleparji (235), mehaniki (124), peki (631), mesarji (1016) in graditelji (38).
(Stanje najvažnejših rokodelskih obr-tov ob začetku in koncu preteklega desetletja (1925—1934) se izražava v naslednjih primerjalnih'številkah:
Stroka L. 1925 L. 1934 Razlika kovači	1376	1528	“H	152
ključavničarji 276	306	4-	30
kleparji	178	234	4-	56
mehaniki	46	120	+	74
mizarji	1605	1819	4-	214
kolarji	620	610	—	10
sodarji	235	209	—	26
usnjarji	149	132	—	17
edlarji	352	350	—	2
krojači	1710	1775	+	65
šivilje	1258	1993	4-	735
čevljarji	3300	3310	+	10
mlinarji	2422	2548		126
peki	507	617	4-	110
mesarji	802	966	4-	164
zidarji	250	246	—	4
tesarji	270	252	—	18
graditelji	22	33	4-	11
Gibanje vajenske zaposlitve in pomanjkanje obrtnih nadaljevalnih šol.
V 'zvezi s podatki o gibanju mojstrov je vsekakor potrebno, da pregledamo tudi gibanje vajencev in pomočnikov. Statistika kaže, da je bilo vajencev
a brez po
v letu
1925
1926
1927
1928
1929
1930
1931
1932
1933
1934
14.500
14.549
14.587
14.827
15.155
13.624
12.093
10.095
8.788
7.000
od tega je
obiskovalo obrt. nad. šolo ca 6.500 6.821 7.031 6.924 7.495 7.726 7.258 6.740 5.640 4.923
uka je ostalo ca 8.000 7.728 7.556 7.903 7.660 5.898 4.835 3.355 3.148 2.077
Število pomočnikov v obrtniških delavnicah je mogla zbornica ugotoviti šele letos prvič. Od 168 obrtniških združenj je poslalo doslej podatke 129 združenj s 15.231 člani, pri katerih je prijavljenih 8.364 pomočnikov, če se v tem sorazmerju upoštevajo še neprijavljeni pomočniki, bi njihovo celotno število znašalo nekaj nad 9000.
Kaj nam kaže analiza teh statističnih podatkov?
iPorast števila obrtništva v letih od 1925 do 1931 ni šel v sorazmerju s porastom prebivalstva, temveč ga pospešuje dobra konjunktura in obilica razpoložljivih 'denarnih sredstev. Kdor je imel usposcbljenostne pogoje, začenja s samostojnim obrtovanjem. Porast se opaža osobito v onih strokah, katerim
vnovčevanje izdelkov možnost razmaha. Opaža se ipa tudi znatna specializacija produkcije, vpliv delitve dela in odpiranje novih virov zaposlitve z ozirom na potrebe konzuma. Posebno se to kaže pri nekaterih kovinarskih strokah, pri mehanikih, dalje pri šiviljah, mesarjih in graditeljih. Preurejujejo in modernizirajo se delavnice. Število vajencev ra-pidno narašča, ker nudi obrt izglede na dobro eksistenco in ker se uporablja učenec tudi kot cenejša delavna moč.
V letih 1930—1932 nastopa preokret. Na eni strani pada konjunktura in začno se pojavljati težkoče na denarnem trgtu. Konkurenca industrijskih podjetij povzroča vse težje znosen pritisk na obrtniško proizvodnjo. Pomlad 1. 1932, ko je stopil v veljavo novi obrtni zakon, prinaša nov režim za osamosvojitev. Zahteva se polaganje mojstrskih izpitov za nastop obrta, kar se takoj pozna pri številu obrtnih prijav. V nadaljnjih letih postane pritisk gospodarske krize in javnih bremen na že obstoječa podjetja še močnejši, mnogi izgubljajo možnost nadaljnjega Obstoja in se zato V3e bolj pogosto odjavljajo obrti. Presežek odjav postaja tolik, da začne v 1. 1933 padati absolutno število obratov tako, da s prvimi tremi četrtletji 1934 vred dosega že 2401. Proces propadanja pa pospešuje še vedno obsežnejše šušmarstvo, s katerim se peča ne samo reducirano industrijsko delavstvo, brezposelni kajžarji, odpuščeni obrtniški pomočniki, temveč tudi bivši obrtniki sami, uvidevajoč, da jim bo to zaradi bega pred javnimi bremeni nudilo lažjo možnost obstoja, kakor legalno obrto-vanje.
Nazadovanje obrtnega naraščaja.
Padanje naraščaja se opaža osobito trn, kjer ni prilike za obiisk obrtne nadaljevalne šole. Nazadovanje števila vajencev pa je deloma tudi posledica izvajanja predpisa o omejitvi števila vajencev in končno gmotnih razmer obrtnika samega, ki mu slabe razmere ne dopuščajo imeti vajenca. Preostali učeči se naraščaj pa ima zaradi slabe zaposlitve mojstra tudi vedno manj prilike
dajejo produkcijski .pogoji in dobro za vsestransko temel jito vežbanje.
Obrtniški sejem
V nekdanji Suttnerjevi hiši na Mestnem trgu so ljubljanski obrtniki na narodni praznik popoldne otvorili prvo svojo veliko reprezentativno razstavo. 'A otvoritvi so se zbrali številni predstavniki naših upravnih in gospodarskih instanc, med drugimi načelnik dr. 'iarn kot zastopnik g. bana in banske uprave, predsednik mostne občine in pokrovitelj razstave dr. Puc in podpredsednik prof. Jarc, predsednik Zbornice za TOI Jelačin s tajnikom dr. Plessom in obrt. ref. dr. Pretnarjem, dr. Golja za Zvezo industrijcev in bivši predsednik zveze Dragotin Hribar, predsednik Združenja trgovcev Soiss s podpredsednikom Smerkoljem in tajnikom Smučem, predsednik Zveze trgovskih gremijev Kavčič, predsednik Zveze gostilničarskih zadrug Majcen, predsednik velesejma industrijalec Bonač in ravnatelj dr. Dular, direktor Obrtne banke Ogrin, senior ljubljanske obrtniške organizacije Framchetti, bivši starešina gasilske zveze Turk, predsednik CMD inž. Mačkovšek, vodja katoliškega rokodelskega pokreta kanonik Stroj, generalni tajnik TPD Pogačnik, senator dr. Rožič, mestni fizik dr. Rus, šef-zdravnik humanitarnih fondov dr. Tičar, upravnik policije Keršovan, sreski načelnik Žnidarčič, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec in podravnatelj dr. Kuhelj, šentjakobski župnik Barle in še dolga vrsta drugih odličnikov in predstavnikov.
Otvoritveno besedo je izpregovoril predsednik Obrtniškega društva, podpredsednik Zbornice za TOI g- Josip Rebek, ki je po uvodnih pozdravih na-glašal, da se vrši letošnji obrtniški teden na žalost pod nenavadno težkimi okolnostmi. Potleg gospodarske krize, ki zmerom težje pritiska., je našo zemljo zadela največja nesreča. Po neizmerni izgubi) kralja, je zlasti težko prizadeto obrtništvo, ki je v kralju mučeniku imelo svojega prvega zaščitnika in prijatelja. Zato se obrtniki, ki so danes zbrani po vsej jugoslovanski domovini, da manifestirajo svojo stanovsko za-v est, globoko klanjajo veličini blagapo-kojnega kralja in kličejo: »Slava mu[<. Obrtniki obljubljajo, da bodo zvesto iz-
vrševali njegovo poslednjo željo-. »Čuvajte Jugoslavijo!«: Jugoslovenski obrtniki se zavedajo, da je krepek obrtniški stan mogoč samo v krepki nacionalni državi. Obča kulturna stopnja kakšnega naroda in države se ocenjujejo po zunanjih znakih. Namen pričujočega obrtniškega sejma je predvsem opozoriti kupca na kvaliteto domačega blaga, in zlasti pred zlato nedeljo pokazati vsej javnosti, da izdelki naših obrtnikov prav v ničemer ne zaostajajo za blagom tujih znamk. V tem znamenju je predsednik Rebek izrazil željo, naj bi razstavljeno blago pri občinstvu v resnici našlo upoštevanje, kakršno mu gre.
Kratko je nato izpregovoril pokrovitelj g. dr. Puc. V tem težkem času imajo naši obrtniki predvsem dolžnost, da dvignejo kvaliteto svojega dela in da vzbude zanimanje pri najširšem občinstvu. Pred nekim časom so nekateri pesimisti prerokovali, da bo obrtništvo propadlo, gospodarski razvoj pa je pokazal, da industrija ne bo uničila obrti, temveč ji je razvoj samo odkazal nove naloge. Svet je spoznal, da ima pristna kvaliteta domačega blaga in zlasti individualno izdelana z roko, večjo vrednost. Med tem ko industrija izdeluje samo šablonsko, je vsak obrtniški izdelek lahko tudi umetniški obenem. Zavoljo tega moramo obrtnikom in njihovi akciji želeti uspeha tako z vidika gospodarsko in državne politike, kakor tudi z vidika družbe. Brez dvoma bomo kmalu spet doživeli čas, ko bo vsak obrtnik lahko ponosen na znak svojega ceha, ker mu bo jamstvo za delo in obstanek. Ze danes pa moramo reči, da nam je ljubših sto neodvisnih obrtnikov, ki vzgajajo mladi naraščaj v ljubezni in zvestobi do kralja in domovine, kakor ena sama industrija s par tisoč delavci, ki so pa odvisni od direktorja in nezadovoljni. Na koncu izvajanj je pokrovitelj izrazil željo, da bi razstava dosegla popoln uspeh in je obrtništvu zagotovil vso podporo obla-stev.
Predsednik Zbornice za TOI g- Jelačin je v kratkem nagovoru izjavil, da so vsi gospodarski krogi že vee poldru-
go desetletje občudovali razvoj obrtniškega dela, kakor so ga kazale razstave na naših velesejmih. Zbornica se je zmerom zavedala svojih dolžnosti do tega stanu, saj je na njenem področju okrog 20.000 obrtniških (delavcev in okrog 15.000 vajencev. Prav tem malim ljudem, ki so osnova vsega našega gospodarskega dela, si je zbornica zmerom prizadevala pomagati. Žrtvovala je že dosedaj znatne vsote, da bi pomagala dvigniti obrtništvo do višine, ki jo mora doseči, in v tem smislu bo delala tudi zmerom v bodoče, saj so obrtniki najbližji in najožji prijatelji trgovcev. Deviza solidarizma, ki nds vse druži, pa jo dandanes bolj aktualna kakor kdajkoli.
Predsednik Rebek se je na kratko zalivali 1 za izražene dobre želje, nato pa so si povabljeni gostje pod njegovim vodstvom ogledali razstavo, ki je zavzela vseh pet etaž Sultnerjcve hiše.______
Gostje so se o razstavljenem blagu prav pohvalno izrazili. Ob 17. uri je bila nato razstava olvorjena tudi za širše občinstvo. Kakor v soboto, je bila tudi v nedeljo deležna prav obilnega obiska.
Obrtniška razstava je ponovno dokazala veliko zmogljivost naših obrtnikov, ki se s svojimi izdelki lahko kosajo z obrtniki mnogo naprednejših držav, a seveda še v mnogo večji meri s katerimkoli industrijskim izdelkom.
Razstava je imela nad 1()J)00 posetui-kov in je vsekakor izvršila v polni meri svoj namen ter zainteresirala javnost za naše obrtništvo tako. kakor si je ono samo le moglo želeti.
Odmera pridobnine
Nujen predlog obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani
Ena glavnih težav, ki jo ima gospodarstvo s pridobnino je 'ta, da se ta davčna vrsta tako pozno odmerja. Za letos so naši davkoplačevalci dobili plačilne naloge šele v zadnjem času, v nekaterih okrajih jih pa do izdaj še sploh niso dobili. Sedaj naj bi na novo odmerjene davke, ki so izdatno višje predpisani nego prejšnje leto, plačali v kratki dobi enega meseca, sicer jim preti eksekucija. Davčne uprave so letos odmero pridobnine očividno zavlačevale brez dvoma na škodo objektivnosti, ker čim dahe se odmika doba, ki je merodajna za določitev davčne osnove, tem laža je zamenjava prilik in tem težje delo imajo davčni odbori, ki morajo imeti pri svojem delu pred očmi dejanske razmere v predidočem letu. Oškodovana pa je s tako pozno odmero tudi -državna uprava, ki ne dobi na davkih pravočasno tega, kar ji §po zakonu gre, ako se pri tem niti ne upošteva dejstva, da naši davkoplačevalci razlik, ki nastajajo iz novih višjih odmer pri sedanjih slabih zaslužkih ne morejo preko noči plačati.
Predlagamo:
da se Zbornica za TOI v Ljubljani obrne na ministrstvo financ z nujno prošnjo:
a) da priredbo pridobnine za 1. 1935. tako pospesi, da bo izvršena vsaj do konca meseca maja 1935 in
b) da dovoli davkoplačevalcem za plačilo razlik med davčnimi predpisi za .	in	1934	čim dalekosežnejše
olajšave in ugodnosti.
Prepričani smo in iskreno želimo, da ministrstvo financ ta važen predlog za obrtnike ugodno reši in upošteva omenjene upravičene želje.
Naročajte
OBRTNIŠKI KOLEDAR
ki ga je izdalo Obrtniško društvo, Ljubljana
Opozarjamo
na pestro vsebino, ki svetuje obrtnikom nešteto praktičnih stvari, a
zlasti na
informativna poročila glede davkov, mojstrskih izpitov in taks.
Cena v platno vezan, izvodu U Din Naroča se pri:
OBRTNIŠKEM DRUŠTVU , LJUBLJANA.
(5| naliti litajev
Predsednik poljske vlade Kozlowski
namerava Obiskati Beograd.
Francosko poslaništvo v Beogradu bo
napredovalo v rang ambasade.
Najstarejša Črnogorka Jovanka Filipova Jablan je umrla v 110. letu in zapustila 200 potomcev. Najmlajši njen sin je star 66 let.
Najstarejši Jugoslovan je baje Bafa-tijar Kožan v vaša Veliki Ribari pri Prištini. Star je 130 let in je nedavno izrazil željo, da (bi se rad oženil.
Najmlajši jugoslovenski slikar, Ivica Filakovac, učenec prvega razreda ljudske šole, je nedavno priredil v Beogradu razstavo svojih slik, ki jih je izdelal od četrtega do osmega leta.
Morilca Vuka Novakoviča, ki je bil v I Kragujevcu zaprt 'zaradi umora, so za- ! ■časno pustili na svobodo in je prišedši j domov, zaradi nezvestobe takoj zaklal 1 svojo ženo.
Koliko psov je v Jugoslaviji, je težko ugotoviti, ker jih nikdar ne popišejo. V dravski banovini jih je ibaje okrog 100 tisoč.
Spominski denar s podobo pok. kralja Aleksandra bo izdala francoska vlada.
Najmodernejšo in največjo bolnico v državi so zgradili na Sušaku. Veljala je 16,000.000 Din.
Kongres Jugoslov. narodne stranke se je vršil 26. novembra v Beogradu in je bil za predsednika izvoljen novinar Svetislav Hodjera.
3,000.000 Din so ukradli v vasi Bu-Ijane trgovcu Jovanoviču iz Skoplja.
Jugoslovensko-avstrijski obmejni promet je bil te dni zaradi raznih avstrijskih prepovedi zelo otežkočen.
Potrjena je bila smrtna obsodba Laknerja in Pančurja, ki sta ubila kaznil-ničnega paznika v Mariboru.
Združenje obrtnikov v Vršcu namerava kupiti zgradbo za svoj dom.
Kongres brivcev in lasničarjev iz vse države se je te dni vršil v Beogradu.
Zaradi velikih jesenskih poplav se je pričel pogrezati nek hrib v Trbovljah in je trboveljski vodovod resno ogrožen.
Atentat na starokatoliškega škofa Kalodjero je bil izvršen pri starih Jan-kovcih pri Vinkovcih.
Izvršni odbor sokolskega saveza je sklenil, da za časa globoke žalosti (šest mesecev) ne prireja nobene prireditve veselega značaja.
Avstrijski nacionalni socialisti, ki jih je nad 2000 več tednov živelo v Varaždinu, so začetkom tega meseca z dvema parnikoma odpotovali v Nemčijo.
Modruško — senjskega škofa dr. Starčeviča, so svečano pokopali v Senju. Pogrebu je prisostvoval 'kraljev zastopnik general Damjanovič.
Avstrijski nacionalni socialisti prihajajo v večjih in manjših skupinah vsak dan skrivaj čez našo mejo. Jugosloven-ske oblasti jih ne bodo več puščale v našo državo in so zato ojačile obmejne straže.
Beograjski občinski svet je sklenil, da izplačuje dosmrtno književniku Branislavu Nušiču 2000 Din mesečno. Kdaj bo Ljubicama storila kaj takega?
Za spomenik pokojnemu viteškemu kralju Aleksandru so v Zagrebu zbrali doslej nad 500.000, a v Sušaku nad
700.000	Din.
Nadškof dr. Ante Bauer je raajpustil zvezo tretjerednikov in tretjerednic.
Nad 72 komunistov, med katerimi je največ študentov, je zaprla policija v Subotici, ki je odkrila precej razširjeno komunistično organizacijo.
Več milijonov dolarjev je podedovala rodlbdna Šmit iz Vribasa.
Belo veverico je ujel neki kmet iz okolice Rume.
Minister za socialno politiko dr. Novak je izdal odlok, da ljubljansko finančno ravnateljstvo izplača 2,600.000 Din 'zaostalih invalidsikih podtpor v dtrav-ski banovini.
Število osebnih avtomobilov v Zagrebu je od spomladi do danes padlo od 1300 do 800.
Nad 30.000 Slovencev se je doslej poklonilo manam kralja Aleksandra na Opleneu.
Beograjski trafikant in kolporter Novakovič je od svojih sorodnikov v Ameriki podedoval milijardo dinarjev.
Napredek' obrtništva je mogoč le v slogi!
Socialno zavarovanje obrtnikov
Problem social, zavarovanja obrtnikov je problem, o katerem v naših krajih razpravljamo že od one dobe, ko so obrtniki pričeli kultivirati svoje or-iganiiizacijje. Razprave o tem problemu do pred nekaj leti niso bile tako pogoste, niti tako intenzivne, kakor neposredno pred izdajo novega obrtnega zakona. Intenzivnost tega pokreta je prav dobro razvidna iz samega zakona, ki v svojem § 384. določa oblike socialnega zavarovanja trgovcev in obrtnikov. Medtem ko je zavarovanje Obrtnikov postavljeno na nekako prisilno osnovo, ima ono za trgovce docela fakultativen značaj, iz česar sledi jasno, da vodstvo obrtniškega pokreta pred izdajo obrtnega zakona ni v tem pogledu poznalo nobenega kompromisa, uvidevajoč na podlagi dolgoletnih proučevanj, da je izvedba prisilnega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, smrti, starosti, onemoglosti in nesreče neizogibna potreba.
To mnenje vodstva je skoraj v celoti delilo dotlej organizirano in preko svojih organizacij poučeno obrtništvo.
Pri takšnih razmerah je bilo videti, da bo ta ogromni problem obrtniške politike v relativno prav kratkem času doživel svojo dokončno rešitev. Zgodilo se je nasprotno.
Po stopanju Obrtnega zakona v veljavo, a po Kili njegovih odredb, je bila v pretežni večini že tekom 1932. leta izvedena popolna organizacija obrtniškega stanu na bazi prisilnih udruženj. V teh udruženjih so se našli bok ob boku oni, ki so bili že zdavnaj preizkušeni v delu sodobnih organizacij, o tudi oni obrtniki, ki dotlej v obrtniškem pokre-tu še sploh nikdar niso sodelovali. Ko so ti slednji videli, da se problem socialnega zavarovanja obrtnikov bliža svoji končni rešitvi, se večinoma sploh niso spuščali v proučevanje pozitivnih strani tega problema, nego so imeli pred očmi drugo njegovo stran, t. j. premijo, pa so se začeli izjavljati proti obveznemu zavarovanju predlagajoč, naj bi zavarovanje bilo obvezno samo iza one, ki na to obvezo prostovoljno pristanejo.
Taka rešitev postavljenega problema je seveda naletela na razumljiv in ogorčen odpor od strani onih, ki so že preje zastavljali vse sile za dobrobit obrtniškega stanu. V borbi, ki se je razvila o tem vprašanju, so v manjši ali večji meri popustili oni, ki so bili nasprotniki obveznega zavarovanja obrtnikov, a kaikor nalašč se je pojavila kriza, ki so jo .porabili kot argument za svoje stališče navajajoč, da sedanje razmere nikakor niso ugodne za nalaganje novih obvez, ki jilh večina obrtništva sploh ne bi zmogla.
V taikih razmerah je vprašanje tega ogromnega problema zašlo na stranpot. Z odredbo št. 4, § 49 finančnega zakona k budžetu za 1934-35. leto je bil minister za trgovino in industrijo pooblaščen, da zavarovanje obrtnikov izvede postopno z ozirom na gospodarske razmere v državi. To pomeni praktično, da bo obrtniško zavarovanje izvršeno le tedaj, ko bodo gospodarske razmere tako ugodne, da bodo zavarovanci brez posebnih težav zmogli svoje premije. Rešitev tega problema je torej' tesno povezana s problemom gospodarske depresije, čije konca še ne moremo vedeti, dasi imamo mnogo znalkoV, na podlagi katerih bi’ mogli trditi, da se gospodarsko življenje polagoma popravlja.
Z odlgoditvijo ustvaritve obveznega zavarovanja so zadovoljni skoraj vsi njegovi načelni nasprotniki. Zadovoljni so, ker za svoje in svojih družin zavarovanje' ne morejo plačevati nobenih prispevkov, dasi je sicer čudno, da istočasno plačujejo določene doprinose za svoje delavce in nameščence. Argument krize jim tu ne pomaga, ker je zakon zakon in ga moramo izvrševati. Res je, da spričo današnjih težkih razmer morajo oblasti marsikdaj uporabiti silo, da bi posamezniki plačali dolžne doprinose, toda jih vendar vsi, dasi sila težko, plačujejo. Prav tako bi gotovo lahko plačevali doprinose za osebno zavarovanje. Vsako varčevanje v življenju je težko in za vsakogar predstavlja gotovo žrtev, toda v življenju velja pravilo, da so za vsak uspeh potrebne žrtve. Tudi v času največje prosperitete bo še vedno mnogo ljudi, za katere bo vladala kriza. Če bomo čakali na to, da se bo tudi zadnji izainteresiranec izjavil za obvezno zavarovanje, bo ono že prav gotovo propadlo. Takšna politika bi bila že v temeljih napačna in je zato pravilen pot onih, ki pravijo, da se s‘:cer rešitev te-
ga vprašanja ne more forsirati letos ali morda prihodnje leto, toda je vendar treba ustvariti odredbo, ki jo določa § 384 Obrtnega zakona, da bi se vsaj sedaj, dokler kriza še traja, mogla izvršiti vsa potrebna preddela, a takoj potem mora oživeti te plemenite zamisli, za katere so se v zadnjih desetletjih borili mnogi napredni predstavniki obrtniškega stanu. Le tako bomo mogli doseči, da se ne pozabi to važno vprašanje, a med tem naj sleherni obrtnik dobro pomisli, kaj dela, pa bo gotovo prišel do zaključka, da bi bil zločin na-pram samemu sebi in otrokom, če bi se izvedba obveznega zavarovanja sploh odklonila ali bila odgodena na nedoločen čas.
Vsi nezaupni Tomaži naj si vzamejo za vzgled nemške tovariše, ki po pravilih po 60. ali 65. letu dobe pokojnino, da morejo mirno in nemoteno preživeti stara leta in obilno izkoristiti plodove žrtev, storjenih za mladih dni. A kje so še tisti nešteti slučaji nesreč in prerane onemoglosti, zaradi bolezni ali izčrpanosti. Bila bi velika sreča, če bi že zdavnaj imeli tako zavarovanje, ker ne bi mnogi ostareli tovariši obrtniki trpeli marsikdaj obupnega pomanjkanja. V času nezaposlenosti in minimalnega ali včasih celo nobenega zaslužka pomeni bolezen v obrtniški družini skoraj katastrofo. Posameznikom bi sicer tu in tam z malenkostnimi podporami pomagale razne organizacije, toda kaj kmalu bi vsaka pomoč prenehala, čim bi taki slučaji postali pogostejši. Odločno pomoč je lahko zgraditi le na načelu : vsi za enega, eden za vse, pa to načelo mora biti glavno tudi pri osnutku uredbe za obvezno zavarovanje obrtnikov.
Prav dobro se zavedamo, da so današnji časi res težki, toda to vendar ne pomeni, da se ne bodo zboljšali. Ako že zaradi teh razmer moramo čakati na rešitev problema socialnega zavarovanja našega obrtništva, dasi je od njega v ogromni meri odvisno blagostanje vsega obrtniškega stanu, vendar ne smemo za časa čakanja enostavno prekrižati rok, nego moramo živahno propagirati to koristno in plemenito zamisel. Složno proučujmo na vseh svojih sestankih ta veliki problem in potrudimo se, da bo o pomenu in važnosti obveznega socialnega zavarovanja obrtništva poučen sleherni naš tovariš.
Beseda o složnem delu
V časih, ko se je ogromna večina ju-goslovenskega obrtništva pod težkim bremenom nastajajočih vedno slabših časov odločila stopiti pred svoje sodržavljane v docela enotni fronti in tako pokazati ne le moč svojih stanovskih organizacij, nego v mnogo večji meri tudi vrednost svojih izdelkov in njihovo neoporečno zmožnost za tekmovanje s tu- in inozemskimi industrijskimi proizvodi, je .peščica obrtnikov pod vodstvom že , zdavnaj znanih gospodov odstopila od skupnega dela in preživela za naše obrtništvo najpomembnejše dneve ob strani popolnoma pasivno, ker ni dobila dovolj stolčkov, ki so jim menda pri delu glavna stvar.
Navajeni smo že takega obnašanja gospodov odondod in nas prav nič ni začudila ali iznenadila taka njihova odločitev, ker bi gospodje sicer nasprotovali svojemu osnovnemu principu negirati vse ono, kar ni v njihovih zmogljivih irokaih. Globoko pa nas je presenetilo dejstvo, da so omenjeni gospodje odondod celo v teh, vsakemu obrtniku res svetih dnevih, hoteli v našo javnost in naše najširše obrtniške plasti zasejati prav nič simpatično 'Mico mržnje, razdiranja, omalovaževanja in podcenjevanja. Svojo znamenito parolo, a vendar tudi precej proslulo, o najnesebič-nejšem delu, so s tem svojim činom v negativnem pomenu zopet enkrat njim podobno podčrtali. Vajeni smo že de-ževanj fraz in naštevanja neštetih podružnic, ki s številčnostjo svojih članov komaj zmorejo potrebne predsednike in odbornike, a vendar kljub naši domišljavosti, da smo te gospode že zdavnaj pravilno ocenili, vendarle nismo mogli misliti, niti pričakovati, da se bodo na tako javen način odrekli dela za korist našega obubožanega obrtništva.
Res nepotrebno bi bilo našim obrtnikom ponovno predvajati film o načinu dela teh gospodov, ker smo jih že neštetokrat prav temeljito analizirali. Iskreno nas veseli, da so gospodje odon-diod ponovno sami javno in odločno potrdili našo že davno domnevo, da nika-
kor niso za nobeno skupno delo v korist obrtništva. Prav dobro vemo, da je v vsakem človeku vsaj trohica dobrega, pa smo domnevali tudi o gospodih, ki se smatrajo za edine rešitelje obrtništva iz krize, da bodo vendar vsaj v teh dnevih pozabili na svoje principe in sodelovali ne morda z nami, ki nas naizi-vajo z Rebekovci, ampak s celdkuipnim slovenskim obrtništvom, ki je v Obrtniškem tednu iskalo rešitve iz težkih gospodarskih razmer. Storili niso niti tega.
Slovensko obrtništvo si bo zapomnilo to njihovo pasivnost in nasprotovanje enotnosti in bo pač vedelo, kdo je za obrtništvo in kdo je zgolj za zadoščanje osebnih ambicij in stremljenj.
Gospodje odondod naj si vtaknejo še to lavoriko za svoj že itak precej pestro okrašen klobuk.
Na njihovo kričanje o praznovanju dneva našega narodnega uedinjenja kot obrtniškega praznika, odgovarjamo le naslednje:
Na dan 1. decembra se ves jugoslovenski narod spominja dneva naše osvoboditve in našega uedinjenja, a enako neštetih padlih herojev, ki so po bojnih poljanah pretakali svojo kri za našo svobodo, ki so s svojimi telesi gnojili naše njive in čijih kosti trohne raztresene po vsej naši sveti domovini.
Vedno smo naglašali in naglašamo danes ponovno:
Praznik našega narodnega uedinjenja je prevelik, da bi si ga še kdorkoli lastil, in presvet, da bi kdorkoli zmanjševal njegovo vrednost in pomembnost s svojimi prireditvami. Vsi nacionalisti, ki se ne skrivajo za pestro pobarvanimi plašči, morajo odločno obsojati izrabljanje našega najsvetejšega praznika za kakršenkoli drugačen namen, kakor za spomin na naše uedinjenje in za spomin na tisoče padlih herojev za svobodo naše zemlje.
3$ tujine
Svečane žalne prireditve na 40. dan
po kraljevi smrti so se vršile v Ženevi, Carigradu, Berlinu, na Dunaju, v Moskvi, Sofiji, Pragi, Atenah, Rimu, Var-šaVi in na Reki.
Celo Japonci so dan po smrti našega kralja priredili v vseh večjih japonskih mestih žalne službe božje, a v neštetih japonskih trgovinah so visele žalno okrašene slike velikega pobomika za mir, kralja Aleksandra.
Proizvodnja zlata v Rusiji je danes trikrat večja nego je bila leta 1924. Letna proizvodnja znaša 88.000 kg.
Sovjetski poslanik Razkoljnjikov je dopotoval v Sofijo in prevzel svojo dolžnost.
Za vsak tuj film, ki ga predvajajo v Nemčiiji, mora lastnik plačati 20.000 mark. Ali ne bi tudi Jugoslavija mogla storiti kaj podobnega in s tem denarjem povzdigniti našo domačo filmsko industrijo?
Ljubica pokojnega Franca Josipa, Katarina iSohratt, je zaradi hude denarne krize te dni prodala ves svoj nakit.
Drugič so rodile črešnje v Bolgariji in jih ogromne (količine prodajajo po zelo nizki ceni.
Zaradi sila goste megle je bil te. dni v Londonu onemogočen Vsalk promet. Uradniki in delavci so morali spati kar v podjetjih.
Po Kemalovi odredbi mora imeti visak turški državljan priimek in si je tudi Kemal sam nadel priimek Ataturk.
Člani ljubljanske Glasben® Matice so gostovali v Bolgariji, kjer so bili prisrčno sprejeti.
Nad sto kraljev in princev je prisostvovalo poroki grške princese Marine s angleškim princem Jurijem.
Epidemija samomorov je zavladala na Dunaju. Skoraj vsak dan se ubije po pet ljudi.
Predsednik irske vlade De Valera ni
hotel prisostvovati poroki princa Jurija, niti ni dovolil, da 'bi ji prisostvoval kak drug član irske vlade.
Japonski poslanik v Washingtonu, Saito, je izjavil, da bo Japonska prisostvovala konferencam za pomorsko razorožitev le tedaj, če se sprejme popolnoma enako sorazmerje med njo, Anglijo in USA.	j	j,
Vojaški rok v Češkoslovaški j« podaljšan na dve leti. Tudi intelektualci bodo morali odslužiti ta rok.
Tovarne orožja Škoda v Plznu delajo s polno paro. že doligo let niso imele tor liko naročil kakor letois.
Deset novih kardinalov bo imenovanih še ta mesec. Jugoslovena gotovo med njimi ne bo nobenega.
Ogromni roji kobilic so se pojavili v Afriki in na nekaterih železniških progah onemogočili vsak promet.
Katastrofalen potres v Hondurasu je uničil deset mest. Žrtev je več tisoč.
Vpliv gumaste obutve na narodno zdravje In narodno gospodarstvo
Dejstvo, da je v zadnjem času naše domače tržišče preplavljeno z gumasto obutvijo, t. j. gumastimi čevlji, gumastimi škornji in gumastimi podplati, kakor tudi okoliščina, da široke plasti našega naroda niso zadosti poučene o posledicah, ki se pri vsakem, ki nosi tako obutev, kaj1 kmalu pojavijo, kakor tudi škodljive posledice te trgovine in proizvodnji na naše narodno gospodarstvo, nas odločno silita, da v nekaj besedah opozorimo široke narodne plasti na naj-vaižnejše negativne strani gumaste obutve.
Človek ne diha le s pljuči. Funkcija dihanja in izpulhtevanja se vrši potom neštetih, prav majhnih odprtin, raztre-nih po človeškem organizmu, in je ta proces v vsakem oziru prav tako važen, kakor dihanje s samimi pljuči. Če bi človeško telo prema/zali z neko maso, ki ne bi dopuščala izpuihtevanja in dihanja kože, bi organizem moral umreti. Isti proces se mora dogoditi, če preprečimo pravilno dihanje kože tudi enemu samemu delu človeškega telesa, toda z le to razliko, da -umiranje ne bo nastopilo takoj, nego se -bo manifestiralo šele sčasoma v obliki raznih motenj in bolezni. Živalska koža je enako luknjičasta, kakor človekova, ker se tudi pri živalih dogaja isti proces dihanja skoizi kožo in izpuhtevanja, pa je tedaj človeškemu zdravju docela neškodljiva. Gumasta masa je nasprotno brez najmanjših luknjic, kar je najlažje ugotoviti že pri otroških žogah, balonih itd., in mora torej tudi lajiik priznati, da gumast material v nobenem slučaju ne more 'biti zračen. Če torej človek obleče gumasto obutev, je svojo nogo popolnoma hermetično zaprl in ji onemogočil tudi najmanjše dihanje. Ako to traja nekaj več časa in ako s tako obutvijo kolikor toliko pešači, mora neizbežno slediti močna reakcija, ker so ravno noge v stalni funkciji in morajo tedaj tudi več izpuhtevati in dihati, kakor ostali deli našega organizma. Škodljivost gumaste obutve za človeški organizem je tedaj' jasna, a ugotovljena je tudi uradno z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdlravje št. 26-299 od 7. junija 1929, v katerem je med ostalim navedeno tudi to, da se nošnja -gumaste olbutve ne more dovoliti, ker ne dovoljuje nogam nobenega dihanja niti izpuihtevanja, a tudi njena teža izziva kaj kmalu utrujenost in mnogoštevilne bolezni.
Varujmo torej svoje zdravje in ne nosimo nikdar gumaste obutve!
Ako posmatramo gumasto obutev z nacionalno-ekonomskega vidika, se bomo prav tako lahko prepričali o številnih njenih negativnih osobinah.
V naši državi je živinoreja zelo razvita in predstavlja precejšnje naše narodno bogastvo. Tej vrednosti je prišteta seveda tudi vrednost surovih kož naših živali, če 'bi1 padla cena surovim kožam, bi v docela enaki meri padla tudi vrednost živine sploh. Ako upoštevamo dejstvo, da imamo v naši državi po
ŠIVILJE IN KROJAČI!
Od 2. do 26. januarja 1. 1935. priredim dnevni in večerni
damski in moški prikrojevalni tečaj
Priglasitve sprejemam do 29. 12. 1934. Opozarjam
na novo izdano knjigo »T o a I e t a« za prikrojevanje damskih oblačil, prirejena tudi za samouke. Knjiga stane 100 dinarjev. Natančnejša pojasnila daje
TEODOR KUNC
lastnik strokovne šole Ljubljana,. Sv. Petra cesta štev. 4/II.
uradnih statistikah blizu 4 milijone govedi in ako upoštevamo, da je koža vsakega goveda vredna vsaj 200 Din, pomeni, da je koža vseh naših govedi vredna nad 800 milijonov dinarjev, do-čim o kožah ovc, svinj, konj in drugih živali niti ne govorimo. Čim bi tedaj naši ljudje zamenjali usnjato obutev za gumasto, bi ne bilo več povpraševanja po surovih kožah, a cene bi padle na minimum, kar bi pomenilo ogromno izgubo za našo nacionalno živinorejo, ki jo tudi država sama z vsemi sredstvi podpira. Najhujlše bi bil pri vsem tem prizadet spet naš kmet, čigar premoženje bi se zmanjšalo, a enako bi se s tem zmanjšala tudi njegova plačilna zmožnost, kar bi vse povzročilo nov zastoj v našem gospodarstvu in nov udarec za samo diržavo.
Spričo velikih količin surovih kož, ki jih proizvajamo v naši državi, je pri nas tudi zelo razvita usnjarska obrt, ki' jo zastopa veliko število čevljarjev, usnjarjev, jermenarjev, trgovcev z usnjem in čevlji in usnjarskih industrij, ki izaposlujejo veliko število (delavcev s številnimi družinami. Če bi naši ljudje bili tako neprevidni in zaradi raznih reklam zamenjali usnje z gumo, bi vsi ti stanovi izgubili zaposlitev, kar bi povzročilo precejšnjo socialno revolucijo v državi. Ne smemo namreč prezreti dejstva, da je v naši državi zaposlenih nad
300.000	ljudi s predelovanjem in sploh z izdelavo najrazličnejših izdelkov iz usnja.
Varujmo torej našo narodno usnjarsko proizvodnjo in odklanjajmo odločno gumasto obutev.
V času, ko vse države z najrazličnejšimi sredstvi ščitijo razvoj nacionalnega gospodarstva in onemogočajo uvoz tujih proizvodov, ki nam niso neolbhod-no potrebni, v času, ko vse nacionalne ustanove na čelu z Narodno odbrano apelirajo na narod, da kupuje domače proizvode in tako z našim denarjem zaposli naše ljudstvo, pomeni kupovanje gumaste obutve povečanje uvoza, ker surove gume v naši državi nimamo.
Kupovanje gumaste obutve pomeni torej, da % našim denarjem zaposlujemo tuje delavstvo in tuje industrije, a naše domače, dela željne ljudi prepuščamo bedi in lakoti.
Vsak jugoslovenski državljan se mora poleg omenjenega zavedati tudi tega, da interes obramlbe našega naroda neizbežno in odločno zahteva dobro razvito domačo usnjarsko proizvodnjo, kakor tudi zdravega in za državno obrambo sposobnega državljana. Z vsemi silami torej moramo odločno odklanjati vse, kar škoduje našemu narodnemu zdravju, razvoju našega nacionalnega gospodarstva in zadovoljstvu vseh naših sodržavljanov.
Če upoštevamo le te važnejše negativne strani' 'gumaste obutve nam veleva že naša patriotična dolžnost, da moramo odločno odklanjali vsako gumasto obutev. Temelj narodnega blagostanja je krepak rokodelski stan.
Pravilnik o kavcijah
Nove odločbe k izvajanju obrtn. zakona
*
Na podlagi členov 62, 64, 460 in 465 obrtnega zakona je minister za trgovino in industrijo izdal pravilnik o določevanju in vračanju kavcij.
Čl. 1. Kdor hoče vršiti obrt, navedeno pod točkami 7, 8, 10, 11, 12, 13, 18, 19, 20, 25 in 26 člena 60. prvi odstavek obrtnega zakona, mora položiti kavcijo, katere višino določi v dovoljenju pristojna oblast v skladu s tem pravilnikom.
Čl. 2. Kavcijo mora položiti lastnik dovoljenja v gotovini ali v državnih vrednostnih papirjih, ali papirjih, za katere država jamči stalno dividendo, z vložnimi knjižicami ali garancijskimi pismi domačih denarnih zavodov v državni Hipotekarni banki ali njeni podružnici ali v banovinski hranlilnici ttte banovine, na katere področju se nahaja sedež obrti1.
Če se položi kavcija v vložnih knjižicah ali garancijskih pismih, ibo oblast, kli določi kavcijo, odredila, ali se ponujena kavcija more sprejeti:
Čl. 3. Omenjeni vrednostni papirji se polože po borznem tečaju dotičnega dneva, vendar ne preko nominala. Če pade borzna vrednost položenih vrednostnih papirjev za 10% izpod borznega tečaja tistega dne, ko je bila kavcija položena, je lastnik dovoljenja dolžan takoj dopolniti kavcijo do polnega zneska določene vsote. Če pa borzna cena vrednostnih papirjev poskoči za 10% nad borznim tečajem tistega dne, ko je bila kavcija položena, bodo pristojne oblasti lastniku dovoljenja vrnile tisti del vrednostnih papirjev, ki presega prvotno vrednost položene kavcije.
Lastnik dovoljenja mora položiti tele kavcije:
Za bančne zavode in zavode, ki' prodajajo vrednostne papirje na obroke, zastavljalnice in zavode za stave v krajih do 30.000 prebivalcev 100.000 do
150.000 Din, do 60.000 prebivalcev
150.000 do 250.000 Din, do 150.000 prebivalcev 200.000 do 350.000 Din, -preko
150.000 prebivalcev 250.000 do 500.000 Din.
Za podjetja, ki dajejo informacije, za privatne detektivske urade, za ženitne posredovalnice v krajih do 30.000 prebivalcev 50.000 Din, do 60.000 prebivalcev 100.000 Din, do 150.000 prebivalcev
150.000 Din, preko 150.000 prebivalcev
200.000 Din.
Za menjalnice dn zasebne urade za posredovanje dela in službe v krajih do
30.000 prebivalcev 10.000 Din, do 60.000 prebivalcev 15.000 Din, do 150.000 prebivalcev 20.000 Din, preko 150.000 prebivalcev 25.000 Din.
Čl. 4. Pristojna oblast bo odredila višino kavcije tudi za vsako dovoljeno podružnico obrti, navedeni' v členu 3. tega pravilnika. Višina kavcije za podružnice bo znašala polovico kavcije, ki bi ise določila za centralo, četrtino pa, če ima centrala več od pet podružnic. Pod podružnico v smislu obrtnega zakona in tega pravilnika se razume vzporedna obrt, ki ima pravico samostojno Oklepati pogodbe in je kot talka registrirana pri pristojnih oblastvih. Za ^podružnice zavarovalnic se določi višina
kavcije kakor za podružnice bančnih zavodov.
Čl. 5. Lastnik dovoljenja je dolžan položiti določeno kavcijo najkasneje 14 dni od sprejema dovoljenja, na vsak način pa pred začetkom obratovanja. Če v določenem roku lastnik dovoljenja ne poleži kavcije, se izdano dovoljenje razveljavi.
Čl. 6. Položena kavcija se mora vrniti 'lastniku dovoljenja na odlok pristojne oblasti takoj po prenehanju veljave dovoljenja.
Čl. 7. Lastnikom dovoljenja, ki jim je dovoljenje izdano, ni pa določena kavcija, bo pristojna oblast 3 mesece po uveljavitvi tega pravilnika določila višino kavcije. Če lastnik dovoljenja ne položi kavcije 14 dni po prejemu odloka o višini kavcije, se izdano dovoljenje ulkine.
Čl. 8. Podjetja samoupravnih teles so oproščena kavcij.
Čl. 9. Ta pravilnik dobi obvezno moč, ko se razglasi v Službenih novinah.
Milko Krapež:
Nujen predlog glede izterjavanja davčnih zaostankov
Gospodarska depresija, ki se vedno bolj uveljavlja, v mnogih primerih naravnost onemogoča davkoplačevalcem, da bi mogli svoje davke plačati ob pravem času. Rubežni so zaradi tega na dnevnem rediu in tudi prodaje zarubljenih predmetov so vedno pogostejše.
Po preidlpilsih za izterjavanje davčnih zaostankov se prodajo predmeti s cenilno vrednostjo do 500 Din za najmanijlšlt ponudek, do čim se predmeti s cenilno vrednostjo nad 500 Din na prvi dražbi ne smejo prodati izpod treh četrtin cenilne vrednosti.
Ako je prva dražba brezuspešna, se vrši drulga, pri kateri se prodajo zarubljeni predmeti za vsako ceno, katero kdo nudi. Prodaje za vsako ceno se vedno bolj ponavljajo, saj je večina prebivalstva tako obubožana, da si nabavlja le to, kar najnujnejše potrebuje za preživljanje. Pri teh predajah nastaja za davkoplačevalce ogromna škoda, ker se doseže za prodane predmete samo en del dejanske vrednosti, finančna uprava pa pri njih nima prave koristi, ker krije z izkupičkom samo en del obstoječega zaostanka. Na ta način se povzroča davkoplačevalcem občutna gospodarska škoda, ki 'ni v nobenem pravem razmerju s koristjo, katero ima fi-načna uprava od prodaj za vsako ceno. Da se te nevšečnosti odpravijo,
predlagam,
naj se zbornica obrne na ministrstvo financ s prošnjo, da uredbo o prisilnem izterjavanju davkov v toliko nzpremeni, da se zarubljeno blago nikdar in pod ni-kakim pogojem ne sme prodati izpod treh četrtin cenilne vrednosti.
Obrtniki, sodelujte pri našem listu!
fjj|i
Obrtniki!
Vlagaite svoj« prihranke v
ZAVATSItO BANKO,
ker s tem pomagate onim obrtnikom, ki jim je potrebno posojilo in koristite gospodarstvu Vašega stanu. — V vseh denarno-poslovnih zadevah se z zaupanjem obračajte na podružnico ZANATSKE BANKE Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani-
Zaloga stekla, porcelana, zrcal, svetilk, raznih okvirjev Itd*
STAVBNO IN UMET. STEKLARSTVO
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA, Tyrševa cesta štev. 10 Kačun poštne hranilnice 10.940 Telefon 2478
Tir,., X,
t
KREDITNO DRUŠTVO
mestne Hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam