PRIMER DIDAKTIČNOMETODIČNE ANALIZE UČBENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA GEOGRAFIJE x Ma ja Umek V diplomski nalogi sem z nekaterih didaktičnometodičnih vidikov analizirala učbenik in delovni zvezek Geograf i je za srednje izobraževanje SVIO, ki ju je i z - dala Mladinska knjiga v Ljubljani 1981. leta. Namen naloge je bil dati prispevek k vrednotenju poskusnega učbenika in delovnega zvezka geograf i je , pokazati njune dobre lastnosti in ugotoviti s labosti , da bi bila v izpopolnjenem ponatisu bol jša pripomočka učiteljem in učencem pri pouku geograf i je kot dos le j . V članku bom nekoliko skrajšano prikazala analizo učne teme Zemljevidi v geograf i j i . N e k a j p o d a t k o v o u č n i t e m i Učna tema Zemljevidi v geograf i j i obsega v učbeniku skoraj štir i strani. Od teh sta tekstu namenjeni dve , ostali prostor zavzemajo štiri sl ike. Približno polovica je debelega tiska. V tekstu je 10 novih po jmov , ki naj bi si jih učenci zapomnili (debel i t i sk ) . Štiri vaje so vpletene v tekst. V se so vezane na delo z atlasom, ki ga , razen pri vajah, potrebuje učenec tudi dvakrat ob tekstu. Na učno temo se v delovnem zvezku vežejo tri v a j e . Temi sta namenjeni dve šolski u r i . A n a l i z a s n o v i na o s n o v i s l i k e Učna enota Zemljevidi v geograf i j i je sestavl jena iz dveh osnovnih delov (g le j s l i - ko! ) . Na jp re j je predstavljeno izdelovanje zemljevidov s poudarkom na projekci - jah, nato pa vrste zemljevidov, zlasti topografske karte. Iz slike razberemo še dve ločeni in ne razčlenjeni vej i : definicija zemljevida in uporaba zemljevida. Linije iz črtic in pik na sliki kaže jo , da znanje obeh glavnih tem, projekcije in vrste kart , učenci tudi uporabijo (prepoznavanje projekci j in določevanje vrste kart v a t l asu ) . Vzgojni smoter je jasno i z ražen . Na vaje v delovnem zvezku se navezuje samo drugi del snovi (pikčasta č r t a ) . A n a l i z a s n o v i v u č b e n i k u Prevlada debelega tiska v tekstu kaže, da je izdelovanje zemljevidov za učence povsem nova snova in naj bi jo učenci umel i . Tudi pri razlagi različnih vrst kart je največ debelega tiska, vendar tukaj ni upravičen. Za učence je ta del le pono- vitev in razšir itev snovi iz osnovne šo le . Učna enota Zemljevidi v geograf i j i je prva v učbeniku. Postavljena je v poglavje Naravnogeografski dejavniki in njihova vloga v pokrajini . Al i so zemljevidi de j av - nik pokrajine? Bolje bi bilo to učno enoto predstaviti kot samostojno poglavje ali X dipl. g e o g . , Srednja naravoslovna šo la , 61000 Ljubl jana, Peričeva 4, glej izvleček na koncu Obzornika 14 s l i k » : L o u Č M ¡ T M K T V M v i v e j e n e ' V O l O t e v A t / J f , , / / a - . a o o o h o - à : 1 ( 0 0 0 P L B f w t t c e k . 4 n ç t o o v o j H t t t e k. 4 : j o » » » , * : f o o o T i h i u m i MA c u r U t o ^ K f i r n t T R t v f k . A \ 4 0 9 0 » f i l t r i j / f i O T è t i A U X t i H f i k D R V J C Z l V l J F V J f J I t O J t K R v K H f i t * ^ r t o s i o e s t o M R T o v R u i e C , e f i Ç > B £ H Ù T V O K M S T I J t T V O I T A d e n i f a T o g J e r * , n n t t v / t u » i T o i t w , H / i i č r r o ž c f t flJthviMft, g a W I M : e x v ß t o m a i A r t p o t A Ñ M f i i t O t / V F M l O V R l M P A t č v f i h s m e n t o m e v » L o v t y f l p o v i i f i v f i POJ h o v : v f i J F v D E i o v v e h z v r i e v V t O M B U f i f J S z p a t / J ñ v z ^ o j v i s n o r e * 15 pa ustrezno spremeniti naslov sedanjega pog lav ja . Avtor prične temo z definicijo geogra f i je , na katero naveže definicijo zemljevida Def inici jo geograf i je na tem mestu lahko opravičimo s tem, da učbenik nima ne- kega uvodnega poglavja , kjer bi učenci poglobili svoje znanje o geografi j i kot zna nosti. Takšen uvod ne bi bil odveč, saj se učenci s podobno temo ne s reča jo v osnovni šo l i . Al i . je slika 1 v učbeniku Capodelmontska "katastrska" mapa zemljevid? Ce je to le r isba ali skica, ne sodi povsem pod naslov zeml jevidi , razen kot zanimivost.- Vprašan je j e , ali so skice zgolj i lustraci ja , ki naredi učbenik optično pr iv lačnej - š i , ali naj dajo učencem vizualno predstavo, ki omogoča hitrejše in bol jše r a zu - mevanje snovi. V učbeniku je v ospredju druga funkcija, zato izberemo s l ike , h katerim se bo učenec vračal in si jih tudi zapomnil . "Veda o izdelovanju zemljevidov ali kartograf i ja je naredila zelo velik napredek" Stavek ne pove veliko. Smiselno bi bilo povedati, kolikšen napredek je naredila kar togra f i j a , od kdaj je naredila napredek ipd. Da se vede razv i ja jo , pa učenci že vedo; "V pre j šn jem stoletju je začela razvijati sodobno kartografi jo predvsem vo j ska " . Stavek pove dejstvo, ki ga pa ne raz lož i . Zaka j predvsem vojska? Debel i tisk pri pojmu "avtomatizirani instrumenti" ni potreben, ker pojem ni raz ložen in ne prispeva k razumevanju učne teme. Podnaslov slike 2 Letalsko snemanje ni natančen, ker ne pove, kaj se snema. Učenec s slike r azbe re , da iz letal sl ikajo zemel j sko površ je . To dejstvo je že dano v tekstu. Potrebno bi bilo razložit i , ob sliki je dovolj pro ora , princip le - talskega snemanja in zakaj se ob njem fotograf i je prekr iva jo . Tako bi slika učen- čevo znanje poglobila in ne le ponovila. Po raz lagi snemanja iz zraka bi lahko učence opozorili na letalske in satelitske posnetke v atlasu. "Na j tež j e vprašanje v kartografi j i j e , kako upodobiti ukrivljeno zemel jsko površi no v ravnin i " . V geograf i j i govorimo o zemel jskem površ ju , površina je matema tični po jem, pod katerim si predstavl jamo količino. Pri izdelovanju zemljevidov prenašamo določeno zemel jsko površje na zemljevid in ni nujno, da poznamo nje- govo površino. "Vsaka njena upodobitev je namreč le bol jš i ali s labši pribl ižek. S pomočjo r a z - ličnih pro jekc i j , . . . prikazujejo glede na zahteve dokaj točne razmere na zemel j skem pov r š ju " . Stavka si nekoliko nasprotujeta. Je karta le približek ali dokaj točno prikazuje zemel jsko površje? Projekci ja ni ustrezno razložena. Učenci si težko ustvari jo predstavo, kako p r o - j ic i ran je poteka, zato projekcij ne morejo razumeti . Potrebno bi bilo natančno" razložiti eno projekci jo . Ker je snov zahtevna, je potrebna ustrezna slikovna po- 16 nazoritev. Slika 3 Projekci je ne pripomore mnogo k razumevanju. Pokaže l e , kako lahko ovijemo papir pri proj iciranju. Projekcija na ravnino je ne jasna, sa j ne pojasni, kje je papir , kje je projekcijsko s r e d i š č e k j e so žarki . Če naj bi bile vse tri skice enoznačne, bi prva pomenila projekci jo na piramido. Dob r i bi bili sliki 9 in 10 v starem učbeniku za prvi letnik gimtiazije in drugih srednjih šol Sve tozar ja I lešiča. Tudi z vajami bi morala biti snov u t r j ena . Če bi učenci dobro razumeli eno projekci jo , bi lahko ostale vaje sami raz loži l i . Potem se j im p ro - jekcij ne bi bilo potrebno "učiti" , si zapomniti njihove značilnosti, ker bi jih zna - li sami izpeljati. Naslov slike 4 je Merkatorjeva karta - še danes uporabna za prometne kar te . Bolj bi bil podnaslov, ki bi vzpodbujal učence fc razmiš l janju, npr. zakaj je Me rka to r - jeva projekcija še danes uporabna za prometne karte. "Čeprav Merkatorjeva projekcija ni primerna za prikazovanje polarnih območ i j , pa je po tolikšnem času od njenega nastanka še vedno zelo uporabna, posebno za potrebe ladijskega in letalskega prometa" . V prvem delu stavka je de js tvo , ki ni razloženo. Zaka j ta projekci ja ni pr imerna za prikaz polarnih območij? Srednj i del stavka ničesar ne pove (kolikšen je čas njenega nastanka), zadnji pa je pono- vitev podnaslova slike 4. Osnovne vrste pro jekc i j , ki jih učenec spozna, so val jne, stožčne in azimutne. Morda bi bilo bol je , da bi azimutne imenovali ravninske. Učenci bi jih laže pomnili. V uvodu učbenika Napotek učencu ni razloženo, kakšen pomen ima majhen debel tisk. Si morajo učenci zapomniti, kar je napisano s takšnim tiskom? Pomnenje imen konvencionalna pro jekci ja , Gauss Krilgarjeva ali prečna Merkator j eva p r o - jekcija nima pomena, če učenci projekci j ne razumejo ali vsaj poznajo njihovih lastnosti. Pri opisu vzporednikov in poldnevnikov pri posameznih projekcijah bi skice ob strani omogočile lažje razumevanje. V zadnjem odstavku na strani 9 je nelogičnost. Na jp re j piše "azimutne pro jekc i je imajo ukrivljene vzporednike kot tudi poldnevnike, ravna sta le ekvator in srednj i poldnevnik", v zadnjem stavku pa za polarno azimutno projekci jo "poldnevniki so ravne črte , ki izhajajo iz pola na vse strani" . So pri azimutnih projekci jah po l - dnevniki ukrivljene ali ravne črte, ali so lahko oboje? Dobro bi bilo učence opozoriti na projekci je , ki so"uporabljene pri kartah v učbe- niku. " Z e od začetka stoletja uporabl jajo katastrske karte ali načrte v neobičajnem m e - rilu 1:2880". Kje so vzroki za to, danes neobičajno merilo? 17 A n a l i z a v a j v d e l o v n e m z v e z k u Va j a I 1. Učenec mora vsako dano mer i lo napisati k ustrezni karti. Ker karte ne pr ikazuje jo iste pokrajine, potrebuje učenec kr i ter i j , po katerem bo razvrščal mer i l a . Opozorimo ga npr. na prikaz naseli j ali na izohipse, ki se razlikujejo na kartah z različnimi meri l i . V a j a I 2. Določevanje razdal j na zemljevidu je kar zahtevno delo. Verjetno ne bi b i lo odveč v vaji to najprej ponoviti in prikazati s p r imerom. Učenci bi potrebo- . val i manj časa za va jo , spretnost določevanja razdal j pa bi ravno tako razvi ja l i . Va j e II. Naloga 3 ni jasna. Al i naj učenec še enkrat napiše, kar je že napisal pr i nalogah 1 in 2? Če pa naj naredi kaj drugega , to ni vidno iz teksta naloge. V a j e III. Učenec lahko vrednoti pr imernost , ustreznost prikazov tematskih kart le z vidika razumevanja simbolov in barv . . . Ustreznost karte bo lahko ocenje- val šele potem, ko bo spoznal vsebino, in še to le z vidika uporabnosti karte. S k l a d n o s t u č n e t e m e z u č n i m n a č r t o m ; V učnem načrtu so naslednje zahteve: - Pomen meri la pri izbiri zemljevida za pravilno prostorsko predstavo. - Vsebine zemljevidov in njihova skladnost z obravnavano tematiko. Samostojno delo učencev - Anal iza tematskih zemljevidov. - Graf ično prikazovanje geografskih pojavov. D rug i del teksta (Vrs te kart, pomen meri la . . . ) in vaje II in III v delovnem zvez - ku so v skladu z učnim načrtom, prvi del teksta in vaja I pa ga presegata. G r a f i č - no prikazovanje geografskih pojavov je pri samostojnem delu izpuščeno* D i d a k t i č n o o b l i k o v a n e u č n e t e m e Z a sodobni učbenik je značilno, da ga lahko uporabl jamo v vseh fazah učnega p r o - c e s a : pr i uvajanju nove teme, obravnavi nove teme, vaj i in urjenju aktivnosti, ponavljanju in preverjanju znanja in sposobnosti. Uvajanja v učno temo ni niti v učbeniku niti v delovnem zvezku. Učenci r azv i j a jo in utr ju je jo spretnosti pri vaji I v delovnem zvezku. Reproduktivno ponavljanje je omogočeno s slikami in z d e - belim tiskom v učbeniku. Morda je debelega tiska celo preveč , kar ' že zmanjšuje preglednost, ki je pri ponavljanju zelo pomembna. Produktivno ponavljajo učenci pr i vajah v učbeniku ter vajah II in III v delovnem zvezku. Posebnih vaj za p r eve r - janje znanja ni. Delno imajo lahko to vlogo vaje za reproduktivno ponavljanje. 18 N e k a j u g o t o v i t e v a n a l i z e u č b e n i k a in d e l o v n e g a z v e z k a Naloge v delovnem zvezku imajo pogosto pomanjkljiva navodila. Vprašanja so zastavljena preširoko in se p remalo naslanjajo na druge v i re , razen na atlas in učbenik. Veliko število vaj in njihova različna težavnost pa omogočajo učiteljem geograf i je diferenciacijo pouka. V učbeniku je preveč fotograf i j . Mnoge prikazujejo pojave, ki jih učenci pogosto vidi jo v vsakdanjem življenju, ob drugih le utrdijo predstave iz osnovne šole in le redke so enakovredne tekstu. Nobena ni vanj vključena in učencem je prepu- ščeno, kaj bodo znali iz njih r azb ra t i . Tudi za slike ve l ja , da so premalo vk l ju - čene v tekst in njihovi naslovi ne vzpodbujajo učencev k razmišl janju. Premalo so premiš l jene in skoraj vsako bi se dalo z manjšimi popravki precej izbol jšati . Prikaz vsebine v učbeniku ni enoten. Nekatere učne teme so prikazane prob lem- sko, pri večini pa je v ospredju sistematika učne snovi. Kvaliteta predstavitve posameznih tem se precej raz l iku je , sa j ima učbenik več avtorjev. Glavne s l a - bosti so : prepogosto naštevanje pojavov in procesov brez ustrezne raz lage , snov je napisana premalo vzročno, ni dovolj uporabna in daje premalo možnosti, da bi jo učenci ovrednotili, učne teme niso med seboj dovolj povezane. Dobra stran učbenika pa j e , da skuša podati novejša geografska spoznanja. 19