ŠTEVILKA t E:ÍO t M, 20. MARHC2070 CENA 1. 80 LUK STRAN 4 STRAN 6 Kakšni bodo ukrepi vlade? Nekateri samostojni podjetniki ostali povsem brez prihodkov Vzpostavitev sistema oskrbe nemočnih je nujna NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 8 STRAN 9 tel. 02 845 0126, 03 752 07 03 Člani Osrednje knjižnice Mozirje lahko berejo preko spleta Kljub predčasnemu zaprtju sejem Dom za naše razstavljavce uspešen M)ia MARKET1HG d.Ofl iirnft;- BENCINSKI SERVIS STRANICE Oglasi ■ Nižja cena tednika Savinjske novfce 'Li. narcnfcni in dostavljeni izvod S a vinskih novic plačala manj kot pri va£em p^od-vaku časopisov. • Brezpiaena dostava Savinjskih novic na celotnem območji I Republik p Slovenije. • Dostava na drug naslov ivted dopustom ali med daljše ocsotnost jo vam Savinjske novico dostaiv&no na dragi želeni naslov. • Popusti N?ročn:ki Savinjskih no v k ¡-na o 1535 popust pr' ohjavah Oiirir.rjit, zahval, malih Dgla5Qv in čestitk bralcev. • Nagradna žrebanja Občasne nagradne i.^re i Icpinni nagradami {¡zitti„,) 12 naročnike Savin.skih novic. C Ime meseca Zgornje Savinjske doline [ i i ] i.. i:: bral ke tednika Savinjske novice ste v/.Iiivilj lnic niL-seca februarja v Zgoi nji Savinjski dolinL To je M i rito Straiek, gener.ilri direktor podjetja KI.v ki ji1 podpisal [[onLiiLfrsltf !"iiudbu v višini tisoč evrov za prenovu kulturnika doma na 1 ubitem ob Savinji Ta ho postal tudi Kongresni center K I,S. >KLS ne more biti udiično p. dji tje, čl- ti t' 1 asie in sc razvija tudi cjkcjtje. "Zato se trn dira« in sodeiujčjJma 1. lokalnim okoljem in skupnostjo. /i'!(i pomembna je kultura in iirain k-.il:i 111 ipL: i i ni I. ¡:.im /.asluži tejjjijo podobo,« je dejal ■ j Lj podpisu. t";1 i o tli i; VITdlUiSt i lives tic i C C po j^TO jektjin Likom proračunu fiitl lisur evi :.. (J hči na Lfubno ima v proračunu rezervira m <1 ^io tlsof evrnv, nzllko do kontne vrednosti del liu dnnjial KJ.s. Med pravočasno prispel 1:111 glasovnicami i/. "/adnie^a kroga je I'i I žreb naklonjen Maji K a ker, Rečica ob Savinji 5, ki pridne praktično nagrado. Nagrajenka prevzame naprado v tajništvu Savinjskih novic v Naiarjah najkasneje [Jo petka, 3. afii da 2020. Savinjske novice št. 2, 13. marec 2020 27 2 Iz vsebine: Tretja stran Javno podjetje Komunala Mozirje Zaprli tudi zbirni center v Lokah..........................4 Zgornja Savinjska dolina Odkup in prodaja mleka za zdaj tečeta nemoteno..................... Zbor Bočanov Občina bi odkupila Zadružni dom z zemljiščem............................................... Berlin Goran J. Horvat po četrt stoletja znova razstavlja v Nemčiji................. .........8 .......10 .......16 Dobrodelni koncert na Rečici Z zbranimi sredstvi obogatili šolski sklad............................... ........ 18 Dobrodelni koncert OŠ Ljubno Za dobrobit otrok nastopili glasbeniki iz vse Slovenije....................... ,.. 19 Starostniki - ogrožena vrsta Slovenija postaja vse starejša. Dvajset odstotkov prebivalcev je že danes starejših od 65 let, projekcije pa napovedujejo, da se bo do leta 2050 ta delež približal tretjini celotne populacije. Delež starejših od 80 let se bo s petih odstotkov v letu 2016 do leta 2050 povečal na enajst odstotkov. Potrebe po dolgotrajni oskrbi bodo zato vse večje. Kaj pravzaprav razumemo pod pojmom dolgotrajna oskrba? Mednarodna definicija jo opredeljuje kot sistem storitev in ukrepov, namenjen osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil. Gre za skoraj isto kategorijo populacije, ki je še posebej rizična glede okužbe s koronaviru-som, o čemer priča statistika v vseh državah, kjer je omenjeni virus že terjal smrtne žrtve. V Sloveniji je zaradi okužbe s koronavirusom (doslej) umrl starostnik iz metliškega doma starejših občanov, ki je imel tudi nekaj pridruženih bolezni. V času zaključevanja redakcije za tokratno številko Savinjskih novic je v UKC Ljubljana hospitaliziranih 14 oseb s tem virusom, tri osebe od teh so v intenzivni negi. Povprečna starost hospitaliziranih je okoli 65 let. Zaradi omenjenih ključnih izzivov na področju dolgotrajne oskrbe si država prizadeva za vzpostavitev celovitega sistema s poudarkom na primerljivi dostopnosti do storitev v domačem okolju in institucijah. V načrtu je vzpostavitev dolgotrajne oskrbe kot sistema socialne varnosti, ki ga sestavlja obvezno socialno zavarovanje z univerzalnimi pravicami in učinkovito mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Sistem naj bi v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev, ki ljudem čim dlje omogočajo samostojno in varno življenje. V tej upravičenec aktiven partner v celotnem procesu, kateremu bo glede na njegove potrebe prilagojen nabor storitev. Da bi še pred uvedbo sistemskih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe dobili čim več povratnih informacij glede ustreznosti novih orodij, mehanizmov in storitev, so v teku trije pilotni projekti v Celju, Krškem in Dravogradu, ki so podprti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Odziv uporabnikov bistveno presega pričakovanja in samo potrjuje, kako zelo potrebno je v naši družbi poskrbeti za starostnike. Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LII, št. 12, 20. marec 2020. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www. savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjsne novice št. 12,20. marec 2000 3 14286532 p Aktualno EPIDEMIJA KORONAVIRUSA COVID 19 USTAVILA SLOVENIJO Ostani doma, besedi, ki rešujeta življenja V ponedeljek, 16. marca, je v Sloveniji življenje obstalo. Zaprle so se šole, vrtci, neživilske trgovine, gostinski obrati in storitvene dejavnosti, tudi javni potniški promet je obstal, veliko ljudi je doma v izolaciji. Največje breme hitre širitve novega koronavirusa leži na zdravstvenih delavcih, predvsem na vstopnih točkah, kjer jemljejo brise pacientov, in v bolnicah, kjer sprejemajo okužene bolnike. V ponedeljek so okužbo potrdili pri 253 osebah, dve okuženi osebi sta iz Mozirja. ZAPRTJE ŠOL IN VRTCEV Vlada je že v preteklem tednu napovedala ostrejše ukrepe, ki bi vplivali na počasnejše širjenje koronavirusa COVID 19. Manjše število obolelih bi lažje zdravili v bolnicah, predvsem zaradi pomanjkanja respiratorjev, ki jih potrebujejo najbolj oboleli. S ponedeljkom so se zaprle vse šole in vrtci, občine pa so dobile nalogo, da poskrbijo za varstvo otrok tistih, ki v teh dneh delajo. SKRB ZA LJUDI PRELOŽENA NA OBČINE Za izvajanje ukrepov po občinah so odgovorni župani, ki morajo skupaj s poveljniki štabov civilne zaščite začeti izvajati aktivnosti, kot jim narekujejo občinski načrti zaščite in reševanja. Naloga občin je tudi poskrbeti za starejše ali obolele osebe v karanteni, glede tega so stopili JAVNO PODJETJE KOMUNALA MOZIRJE Zaprli tudi zbirni center v Lokah Zaradi epidemije koronavirusa je mozirska Komunala zaprla vrata za delo s strankami. Ob tem poudarjajo, da bodo javne komunalne dejavnosti opravljali naprej, prekinili pa aktivnosti, zaradi katerih bi lahko škodovali svojim strankam in zaposlenim. Vrata uprave so zato od preteklega petka zaprta. Občane prosijo, da svoje obveznosti do podjetja poravnavajo na druge načine, ki so še vedno na voljo. Zaupane naloge, kot je skrb za vodovodni sistem, čiščenje odpadnih voda, odvoz odpadkov, vzdrževanje cest in podobno bodo še vedno izvajali. Ne bodo pa izvajali popisa števcev ali njihove menjave. Zaradi širjenja virusa so se odločili in s ponedeljkom zaprli vrata zbirnega centra v Lokah pri Mozirju, prav tako ne izvajajo zbiranja kosovnih odpadkov po domovih. Benjamin Kanjir v stik s centrom za socialno delo ter prostovoljci projekta Starejši za starejše. Tam so in bodo dobivali podatke o osebah, ki potrebujejo pomoč. Nekatere občine so se že organizirale in bodo za starejše uredile topel obrok. RDEČI KRIŽ PRIPRAVLJEN Prav tako so na pomoč pripravljeni na Rdečem križu, je povedala sekretarka našega območnega združenja Ilka Kramer Marolt. Pričakujejo, da se bodo našle osebe, ki nimajo svojcev. Le-tem bodo pomagali z dostavo hrane iz trgovine, kar bodo individualno reševali s pomočjo prostovoljcev. V skladišču imajo tudi pet palet osnovnih živil. Za osebe v hudi finančni stiski bodo poskrbeli, da bodo pomoč prejeli. Skladišče z oblačili in živili je zaprto. Vsi, ki bi potrebovali pomoč, se lahko obrnejo na Rdeči križ na njihovo mobilno številko. govnih rezerv, so povedali na vladi. Večja težava so zaposleni v trgovinah, ki so po večini brez zaščitnih sredstev in v veliki nevarnosti, da se okužijo. Živilske trgovine in kmetijske prodajalne, ki so še lahko odprte, skrajšujejo delovni čas. Tudi v lekarnah v Zgornji Savinjski dolini vlada poseben režim vstopanja. V lekarni je lahko toliko oseb, kot je odprtih prodajnih mest. POŠTE IN BANKE IMAJO POSEBNI REŽIM Dovoljena je tudi prodaja izdelkov na kmetiji, odprti so bencinski servisi, banke, kjer je lahko naenkrat v prostoru samo toliko oseb, kot je zaposlenih na okencu. Prav tako je na poštah, kjer stranke prosijo, da izdelke, ki jih naročuje-jo prek spleta, tudi takoj plačajo, ter s tem omogočijo poštarjem brezstično oddajo paketov na izbrano mesto. Priporočenih pošiljk poštarji ne dostavljajo, ampak v hišni predalčnik oddajo le Regijski štab civilne zaščite Zahodnoštajerske regije je 33 občinam v regiji razdelil 28.840 kosov zaščitne opreme za boj proti širjenju koronavirusa. AKTIVNI ŠTABI CIVILNE ZAŠČITE V vseh občinah so se zbrali štabi civilne zaščite. Prevzeli so nekaj opreme, ki so jo dobili od Regijskega štaba civilne zaščite Zahodne Štajerske regije in dobili določena navodila. Občine so dobile zadolžitev, da preverijo vse načrte in dopolnijo priprave na delovanje uprave in nujnih služb v občini v pogojih, ko je večina javnih institucij zaprtih, ko ni javnega potniškega transporta in ko bi lahko bila delno ali celo pomembno motena tako oskrba kot vrsta drugih dejavnosti. Prav tako vse ključne osebe v občini in civilni zaščiti potrebujejo namestnika, ki jih morajo določiti čim prej. ODPRTE TRGOVINE Z ŽIVILI IN LEKARNE Kljub temu da so bile v preteklem tednu trgovine vsak dan zelo izpraznjene, tako trgovci kot država zagotavljata, da skrbi, da bi zmanjkalo osnovnih živil, ni. Slovenija ima dovolj bla- obvestilo. V teh razmerah imajo dovoljenje za opravljanje storitev še dostavne službe, prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij ter druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja. PREPOVEDANE DEJAVNOSTI Prepoved delovanja med drugim velja za nastanitvene, gostinske, velnes, športno-rekrea-cijske, kulturne, frizerske in kozmetične storitve, v torek se je zaprlo tudi Letališče Jožeta Pučnika. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal priporočila glede omejitve števila potrošnikov, ki so lahko naenkrat v prostoru. TRIAŽA NA VHODU V ZDRAVSTVENE POSTAJE V preteklem tednu so na vhodu nazarske, lju-benske in lučke zdravstvene postaje uredili tri-ažo. Triažna sestra v stavbo dovoli le naročenim bolnikom. Osebe s simptomi okužbe s korona- O 4 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Aktualno i UKREPI V DEŽURNI AMBULANTI Ordinacijski čas dežurne ambulante v Mozirju zaenkrat ostaja nespremenjen (sobote, nedelje in prazniki od 7. do 21. ure). Uvedeni so posebni ukrepi za zaščitno pacientov in medicinskega osebja: drsna vrata dežurne ambulante so zaklenjena, da se prepreči vstop morebitnih oseb z bolezenskimi znaki koronavirusa, kar bi ogrozilo delovanje dežurne ambulante. Vseskozi je na dežurni številki, ki je objavljena tudi na vhodu (041/324-470), prisoten zdravstveni delavec, ki pacientom po posvetu omogoči vstop v dežurno ambulanto. dnja trenutno še ni okrnjena, so v stalnem kontaktu. Težave staršev, ki nimajo varstva za otroke, bodo reševali s prerazporejenim delom in delovnim časom. Tudi v podjetju KLS proizvodnja deluje normalno. TURIZMU SE SLABO PIŠE Se posebej v velikih težavah so se znašli v turizmu. Vodja mozirskega TIC Jasmina Roter Jager je povedala: »Prva poteza, ki smo jo morali narediti, je ta, da smo odpovedali prisotnost na turističnem sejmu v Celovcu v začetku aprila. Ocenjujemo, da obisk tega sejma ni primeren, saj ne želimo ogrožati sebe, osebja in posledično vseh ljudi v dolini. Nimamo še povratne informacije, kako je pri direktnih rezervacijah pri turističnih ponudnikih. Kaj točno se pričakuje, niti ne vemo, a če se virus ne bo kmalu zajezil, sem prepričana, da bo vsaj v spomladanskem delu velik upad turistov in posledično huda škoda za podjetja in zasebnike v turizmu.« UKREPI ZA POMOČ GOSPODARSTVU Nova vlada se je takoj po zaprisegi lotila ukrepov, ki bi gospodarstvu pomagali preživeti krizo. Pozabili pa so na 119 tisoč samostojnih podjetnikov, ki niso bili vključeni v ukrepe. Gospodarstvu so namenili skoraj milijardo evrov, a ne najran-ljivejšim samostojnim podjetnikom. Številni so Najnovejše informacije v zvezi z ukrepi, ki se bodo še sprejemali na lokalni ravni v naši dolini, si lahko ogledate na naši novi spletni strani http:/savinjske.com. Dostop je od sedaj naprej odprt. zaprli svoje lokale, ostale so jim najemnine, plačilo prispevkov in davkov, mogoče celo zaposlenih, prihodkov pa ni. Za zaposlene je vlada sprejela ukrep, v katerih primerih in koliko bo sofinancirala plače zaposlenih. Izplačilo pokojnin in socialnih transferjev ni ogroženo. Štefka Sem KAKŠNI BODO UKREPI VLADE ZA POMOČ MALEMU GOSPODARSTVU? Nekateri samostojni podjetniki ostali povsem brez prihodkov virusom prosijo, da pokličejo svojega osebnega zdravnika, je sporočila v. d. direktorica Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje Bo-žena Herzog. S ponedeljkom, 16. marca, so prenehale delati tudi zobne ambulante. Pacienti s težavami se lahko obrnejo na ZD Celje, kjer je vstopna točka za prebivalce Zgornje Savinjske doline. DVE POTRJENI OKUŽBI V MOZIRJU V nazarskem zdravstvenem domu se trudijo vzpostaviti ambulanto za zdrave paciente, ki potrebujejo le ureditev različne dokumentacije. Od države bi morali prejeti tudi nekaj zaščitne opreme. Trenutno še nimajo informacij, kdaj in koliko zaščitne opreme bodo prejeli, za enkrat še shajajo s svojo. Herzogova je dejala, da podatkov o okuženih v dolini zdravstveni dom uradno ne prejema oziroma so doslej bili obveščeni o dveh primerih. Bolnike, potrebne bolnišničnega zdravljenja, bo sprejemala Splošna bolnišnica Celje. Na zdravljenje bodo napoteni s strani posebne ambulante za bolnike s sumom na koronavirus na vstopni točki v Velenju. VSE AMBULANTE DELAJO Vse ambulante splošne/družinske medicine na vseh zdravstvenih postajah delujejo v polni zasedbi. Obiski pri osebnem zdravniku se izvajajo samo po predhodnem telefonskem dogovoru, kajti sprejemajo izključno naročene paciente. Trenutno še ni prekinjeno delovanje fizioterapije in patronažne službe (razen preventivnih dejavnosti). Stanje se lahko dnevno tudi spreminja. JAVNE USTANOVE ZAPRTE, MAŠ NI V Splošni bolnici Celje so spremenili režim vstopa v prostore, vse bolnice po Sloveniji so odpovedale vse nenujne preglede. Tudi javne ustanove, kot so občine, komunalna podjetja, knjižnice, so zaprle svoja vrata in so dosegljive na telefon ali po elektronski pošti. Odpovedane so vse maše, verouk, za pogrebe pa priporočajo, da se jih udeleži le najožje sorodstvo. ZAPOSLENI V BSH NAZARJE DOMA Večina podjetij dela normalno, izjema je nazar-sko podjetje BSH Hišni aparati, kjer so se odločili, da vsi zaposleni ostanejo doma. Zaposleni v režiji so s tem tednom začeli z delom od doma. Zaposleni bodo po odločitvi vodstva doma ostali tri tedne. Prav tako so delo ustavili v Cinkarni Celje in njeni poslovni enoti v Ljubiji. PODJETJI PODKRIŽNIK IN KLS DELATA NORMALNO Iztok Podkrižnik, direktor podjetja Podkriž-nik, nam je odgovoril, da težave pri oskrbovanju proizvodnje z materialom nimajo, saj še imajo določeno zalogo. Z dobavitelji, katerih proizvo- O upadu prometa in naročil zaradi širjenja novega koronavirusa poročajo samostojni podjetniki in manjša podjetja v gostinstvu, hotelirstvu, cestni in avtobusni prevozniki, postavljav-ci šotorov, kovinarji, kozmetiki in drugi. Gostinci so do sedaj imeli tudi polovični upad prometa, po obveznem zaprtju lokalov prihodkov sploh ne bo. MOČNO PRIZADETO PREVOZNIŠTVO Epidemija je močno prizadela sektor cestnega prevozništva, še posebej avtobusne prevoznike, ki dnevno s strani turističnih agencij prejemajo obvestila o odpovedi že naročenih prevozov vse do konca junija 2020. Pri nekaterih prevoznikih je tako upadel promet tudi do 95 odstotkov. POZIV VLADI V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozivajo vlado, da naj pomaga slovenskim obrtnikom in podjetnikom, ki so že in ki še bodo v prihodnjih mesecih utrpeli škodo zaradi posledic epidemije. »Prizadetim naj se začasno ustavi plačevanje davkov in prispevkov, in sicer za čas trajanja izrednih razmer. Poleg tega naj breme bolniških nadomestil za delavce, ki bodo zaradi koronavirusa odsotni z dela, že od prvega dneva odsotnosti dalje nosi država in ne delodajalec,« predlaga predsednik OZS Branko Meh. Poleg tega OZS predlaga dodatne finančne ukrepe, ki bodo podjetjem zagotovili likvidnostna sredstva, potrebna za njihovo poslovanje v času izpada dohodkov zaradi kriznih razmer. Štefka Sem Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 5 Tema tedna DOLGOTRAJNA POT DO DOLGOTRAJNE OSKRBE Vzpostavitev sistema oskrbe nemočnih je nujna V Sloveniji na celovito dolgotrajno oskrbo, ki bi jo urejal nujno potreben zakon o dolgotrajni oskrbi, čakamo že 16 let. Pripravljeni predlog zakona bi moral v javno obravnavo že v februarju, a je sedaj obravnava zaradi menjave vlad znova na čakanju. Pa so se mogoče stvari vendarle začele premikati vsaj na drugih nivojih? PILOTNI PROJEKT DOLGOTRAJNE OSKRBE V Savinjski dolini, na območju Celja, je v teku pilotni projekt dolgotrajne oskrbe, vreden 6,1 milijona evrov, ki ga sofinancira evropski socialni sklad. Na celjskem območju ga izvaja Zdravstveni dom Celje, poleg njega sta med vodilnimi partnerji še Koroški dom starostnikov in Center za socialno de- lo Posavje. Projekt upravičencev iz Zgornje Savinjske doline sicer ni zajel, vsekakor dolgoročno gleda- no na dobre rešitve, ki bi jih projekt prinesel, upajo tudi zgornjesa-vinjski starostniki in ostali pomoči potrebni. POMAGAJO OKOLI 420 LJUDEM V projektu dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške pomagajo okoli 420 ljudem. To so lahko ostareli ljudje, mlajše osebe po hudih poškodbah, po kapi, tudi starši otrok, ki imajo duševno motnjo ali druge težave, so lahko opravičeni do takšne pomoči. Za njih so storitve v projektu, ki bo na Celjskem trajal do konca letošnjega leta, brezplačne. Partnerji v projektu so upali, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi spre- Naša anketa Kakšna je skrb za starostnika in čut za sočloveka? V teh dneh humanitarne organizacije pomagajo starostnikom z različno pomočjo. Ti naj se zaradi epidemije koronavirusa ne bi zadrževali na javnih mestih ali institucijah. V Velenju je eno od društev zapisalo, da »bomo namesto starostnikov po nujne stvari v trgovino skočili kar mi in jim jih seveda dostavili tudi na dom. Namesto njih lahko tudi skočimo v lekarno po zdravila ali plačat kakšno položnico.« Kakšna je soseska povezanost v naši dolini? Drago Hudobreznik, Brezje Sam delam kot prostovoljec Rdečega križa in opažam, da sosedje radi priskočijo na pomoč tistemu, ki jo rabi. Tako da se mi zdi, da je medso-sedska pomoč na visoki ravni. Tudi za starejše ljudi poskrbi Rdeči križ. A v tej humanitarni organizaciji smo osredotočeni bolj na socialne stiske in na tem področju pomagamo, kolikor moremo. Sije čut za sočloveka kar na visoki ravni. A nikoli ni ničesar tako da ne bi moglo biti še boljše. Tako se mi zdi, da bi se na tem podalo še marsikaj narediti. cer pa dobro, dročju Alenka Brezovnik, Mozirje Živim na vasi in v moji neposredni bližini še kako deluje medsosedska pomoč. Ljudje si pomagamo. Se mi pa zdi, da je to velik problem v večstanovanjskih objektih, kjer so ljudje med seboj odtujeni, niti se ne poznajo. V takem okolju je starostnik kaj hitro lahko prezrt. Pri karitas skrbimo za starejše na različne načine. Jih obiskujemo in z njimi poklepetamo ali prinesemo kakšno malenkost. Tudi v teh dneh, ko je razglašena epidemija, bomo na razpolago in nas ljudje lahko pokličejo, če kaj rabijo. Mi se bomo odzvali na situaciji primeren način in poiskali najboljšo možno rešitev. Sašo Štiglic, Gornji Grad Po eni strani se vsi bojimo staranja, saj so starostniki odrinjeni na rob dogajanja. Sam imam mamo, ki bo kmalu dopolnila devet desetletij. Ker želi ostati v domačem okolju, za njo skrbimo otroci. Smo trije bratje, ki se med seboj dogovarjamo in usklajujemo, da ji lahko uredimo vse, kar potrebuje. Poskrbeli smo tudi za varno bivanje v stanovanju z določenimi ukrepi. Prav tako ji uredimo vse njene osebne stvari. Tu in tam se dobita tudi s sosedo in rečeta kakšno besedo. Zora Groznik, Nazarje V projektu Starejši za starejše skrbimo za naše člane, ki so starejši od 69 let. Naši poverjeniki jih obiskujejo in pomagajo urejati osebne stari. V teh dneh je napotilo naše krovne organizacije, da se ti ne obiskujejo, ampak nas lahko pokličejo po telefonu in bomo vse uredili, kar rabijo. Sama živim v večstanovanjski stavbi in lahko rečem, da se odlično razumem s sostanovalci ter si med seboj še kako pomagamo. Marija Krivec, Luče Čut za sočloveka je odvisna od vsakega posameznika. V naši okolici, bi lahko rekla, da še znamo poskrbeti za starostnike. A kljub temu se najdejo primeri, ko so ljudje osamljeni in potrebni vsaj spodbudne besede. Domači namreč ne poskrbijo za njih v taki meri, kot bi morali. Se pa lahko pohvalim, da prostovoljci, ki delujejo v našem društvu upokojencev v projektu Starejši za starejše, zelo dobro organizirajo pomoč preko pristojnih institucij. Posredujejo pri zdravniku, centru za socialno delo, Rdečemu križu in karitas. Lahko rečem, da je v našem okolju dobro poskrbljeno za vse, ki za pomoč zaprosijo. No, sprva je nekaj nezaupanja, potem pa po večkratnih obiskih komunikacija odlično steče. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo 6 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Tema tedna Marjana Veršnik Fale, pomočnica direktorja CSD Savinjsko-Šaleška: »Na Centru za socialno delo Sa-vinjsko-Saleška izvajamo pomoč na domu za vse občine upravne enote Mozirje. Pomoč na domu izvaja šest redno zaposlenih socialnih oskrbo-valk. V pomoč je vključenih preko 80 odstotkov starejših oseb, ostale osebe so invalidi ali hudo bolni odrasli. Socialne oskrbovalke so v preteklem letu opravile v povprečju 675 ur mesečno za 42 uporabnikov. Cena ure po občinah je različna, najnižja je v občini Rečica ob Savinji, in sicer 5,45 evra na uro, najvišja je v občini Ljubno - 6,75 evra na uro, v ostalih občinah znaša 6,04 evra na uro. Večina uporabnikov plačuje polno ceno storitve, uporabniki pa lahko prosijo za znižanje cene ali oprostitev. O tem se odloči na osnovi njihovih dohodkov in dohodkov njihovih zavezancev. Za storitev pomoči na domu nimamo čakalnih vrst, vsem, ki se obrnejo k nam po pomoč, skušamo to storitev zagotoviti. Druga možnost pri skrbi za starejše je uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika. S to pravico se prav tako zagotovi skrb za starejšega na domu. Osnovni pogoj za to pravico je, da ima starejša oseba priznan višji dodatek za pomoč in postrežbo. Družinski pomočnik je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama). Nekdo, ki rabi pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb, je lahko upravičen tudi do dodatka za pomoč in postrežbo v denarni obliki. Le-ta je namenjen temu, da si lahko starejša oseba zagotovi pomoč druge osebe. Ta dodatek se uveljavlja na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. V kolikor je oseba upravičena do pokojnine, se vloga za dodatek naslovi na ta zavod, v kolikor ni prejemnik pokojnine, je pa prejemnik denarne pomoči, se vlogo odda na centru za socialno delo. To so možnosti v okviru centrov.« jet pred koncem projekta, a kaže, da ne bo. Na kakšno pomoč lahko uporabniki storitev, ki jih prejemajo sedaj, upajo po končanem projektu, jim ne ve povedati nihče. Projekt tudi ne predstavlja podlage za zakon o dolgotrajni oskrbi. Ker je poskusno okolje namenjeno testiranju novih orodij, izvajanju novih storitev na terenu in iskanju boljših rešitev, partnerji v projektu upajo, da si bodo pripravljavci zakona pomagali tudi z zbranimi podatki. BREZ ZAKONA REVNI UPOKOJENCI PREPUŠČENI SAMI SEBI Poznavalci problematike oskrbe starejših poudarjajo, da je treba zakon sprejeti čim prej in seveda poskrbeti tudi za njegovo financiranje. Gre za pomemben del zakonodaje, ki predstavlja steber socialnega zavarovanja na solidarnostni osnovi in pomeni velik prispevek k medgeneracijskemu sodelovanju. Nizke pokojnine, ki pri številnih upokojencih mejijo na revščino ali jih celo uvrščajo pod prag revščine, mnogim ne omogočajo bivanje in oskrbo v domovih za starejše. Poleg tega so čakalne dobe za vstop v institucializirano varstvo predolge. Tudi pomoč na domu, po zmernih cenah, ni dostopna vsem slovenskim upokojencem. REŠUJE NAS ŠE VEDNO MOČNO RAZVIT ČUT ZA SOČLOVEKA A vseeno kot družba Slovenci še nismo povsem zatajili. Čut za sočloveka in skrb za ostarele sta med ljudmi še vedno na razmeroma visoki ravni. V Zgornji Savinjski dolini so številni, ki kot prostovoljci pomagajo v svoji lokalni skupnosti. Dejavni pri pomoči starejših sokrajanom so vsi krajevni odbo- ri Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline. V naši dolini deluje tudi več skupin v projektu Starejši za starejše. Mlajši in še aktivni upokojenci obisku- jejo že onemogle ostarele in jim po potrebi tudi pomagajo pri urejanju osebnih stvari. V oporo vsem, ki so potrebni pomoči, je lahko tudi dobra sosedska povezanost. Nacionalni inštitut za javno zdravje je za leto 2015 zbral podatke o omenjeni povezanosti za vse slovenske občine in jih predstavil na spletnem porta- lu Zdravje v občini. V državnem povprečju je bilo sosedske pomoči na enostaven način deležnih 65 odstotkov Slovencev. Vse zgornjesavinjske občine to pov- 7- J: prečje precej presegajo, po zbranih podatkih je do sosedske pomoči v letu 2015 enostavno prišlo kar 75 odstotkov Zgornjesavi-njčanov. Največ v Gornjem Gradu (78,5 odstotka prebivalcev), najmanj, a še vedno veliko pa v Solčavi (73,1 odstotka). OSKRBA NA DOMU POMAGA NA ŠTEVILNIH PODROČJIH ŽIVLJENJA A vendar je država tista, ki bi morala odigrati ključno vlogo pri zagotavljanju pomoči vsem, ki so potrebni dodatne oskrbe. V okviru pilotnega projekta dolgotrajne oskrbe so uporabniki lahko deležni pomoči pri hišnih opravilih, pri prevozih, urejena je dostava hrane na dom, veliko jim pomeni tudi samo druženje in pogovor z nekom, torej tudi duhovna oskrba. Okoli 420 ljudem pomagajo v pilotnem projektu dolgotrajne oskrbe na območju Celja, Posavja in Koroške. Projekt nudi tudi e-oskrbo, kar pomeni takojšnjo elektronsko povezavo z zdravstveno službo. Posebni senzorji na vhodnih vratih, vratih hladilnika ipd. zaznavajo določene anomalije (predolgo odprta vrata), in to javijo v dispečerski center. Ljudje imajo tako občutek, da niso povsem sami. Pilotni projekt na območju Celja se bo iztekel konec letošnjega leta. Bodo pomoči potrebni potem spet prepuščeni sami sebi in dobri volji sorodnikov ter sosedov? Ali pa bo država po 16 letih vendarle sprejela nujno potreben zakon o dolgotrajni oskrbi? Tatiana Golob Vse enote CSD Savinjsko-Šaleška so do nadaljnjega za zaščito vseh uporabnikov in zaposlenih zaprte. Dostopni so samo v nujnih primerih ob predhodnem dogovoru s strokovnim delavcem po telefonu 03 839 14 60 ali po elektronski pošti: gpcsd.mo-zir@gov.si. Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 7 p Aktualno ZAPRTE VSE ENOTE OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Člani knjižnice lahko berejo preko spleta Spremembe javnega življenja v času razglašene epidemije zaradi preprečevanja morebitnega širjenja okužb s koronavirusom ter varovanja zdravja ljudi vplivajo tudi na delovanje knjižnic po vsej Sloveniji. Skladno z navodili ministrstva za kulturo so od petka, 13. marca, do preklica zaprte vse enote Osrednje knjižnice Mozirje (Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Gornji Grad, Luče, Solčava). ZA ČLANE KNJIŽNICE NE BODO NASTALI NOBENI STROŠKI To pomeni, da v tem času izposoja in vračilo gradiva nista mogoča. Onemogočena so tudi naro- čila in rezervacije gradiv ter storitev medknjižnične izposoje. Kot so sporočili iz mozirske knjižnice, bo gradivo, ki so ga člani rezervirali in zanj že prejeli obvestilo, da jih čaka v knjižnici, na njih počakalo, dokler ne bo ta ponovno odprla svoja vrata. V dneh zaprtosti knjižnice se zamudnina ne obračunava. Zaradi zaprtja knjižnice za člane knjižnice ne bodo nastali nobeni stroški. DOSTOP DO BRANJA OMOGOČEN PREKO SPLETNE KNJIGARNE BIBLOS Živimo v digitalni dobi in v dani situaciji lahko prednosti digitalizacije in svetovnega spleta izkoristimo na številnih področjih. Tu- V Knjižnici Mozirje so za vse splošne informacije in morebitne težave z dostopom ali namestitvijo Biblos aplikacije dosegljivi na telefonski številki 03 837 01 80 vsak dan med 7. in 15. uro. V Knjižnici Mozirje na Biblosu di v knjižnici. Čeprav so vse enote Osrednje knjižnice Mozirje zaradi trenutne situacije zaprte, je dostop kakovostnega branja vseeno omogočen, in sicer preko Biblosa, največje spletne knjigarne in knjižnice pri nas. Biblos knjižnica je odprta 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Dosegljiva je s samo nekaj kliki iz varne- trenutno ponujajo 403 knjige. ga zavetja doma. V Knjižnici Mozirje na Biblosu trenutno ponujajo 403 knjige. Za uporabo platforme je potrebno urejeno članstvo v knjižnici ter dostop do svetovnega spleta. Prav tako so na voljo različni elektronski viri (s spletnimi časopisi in bazami podatkov s številnimi vsebinami). TG ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Odkup in prodaja mleka za zdaj tečeta nemoteno Zaradi epidemije koronavirusa in posledično padca potrošnje v Italiji imajo nekateri slovenski odkupo-valci mleka, ki tega tržijo v sosednji državi, težave s prodajo. Med njimi ni štirih večjih odkupovalcev mleka, ki dnevno odkupujejo mleko zgor-njesavinjskih pridelovalcev. VEČINA TUKAJŠNJEGA MLEKA GRE SLOVENSKIM PREDELOVALCEM Zadruga Dreta oddaja mleko združenju zadrug Mlekop, ki ga plasira na slovensko, hrvaško in italijansko tržišče. Na nedavnem občnem zboru so člani Drete od vodstva Mlekopa dobili zagotovilo, da zaenkrat z odkupom in prodajo mleka ne bo težav. Davidov hram mleko odkupuje za Ljubljanske mlekarne, Kmetijska zadruga Šaleška dolina pa oddaja svoje mleko v Mlekarno Ce-leia, katere solastnica je. 13 naših rejcev prodaja mleko Govedorej-sko poslovnemu združenju (GPZ), ki del mleka izvaža tudi v Italijo. Kot so povedali v združenju, zaenkrat mleko v Italijo še lahko prodajo, zlasti mlekarnam, ki ga predelajo v trajnejše izdelke. MANJŠI TURISTIČNI OBISK - NIŽJA POTROŠNJA Slovenski odkupovalci so v Italijo dnevno izvozili okoli 500 tisoč litrov mleka. Tako zaradi zmanj- šanja domače potrošnje kot zaradi drastičnega upada turistov italijanske mlekarne odkupujejo predvsem mleko lastnih pridelovalcev. Mleko, ki ga slovenski izvozniki ne bodo mogli plasirati, bo potrebno v najkrajšem času predelati v trajnejše izdelke, kot so siri in mleko v prahu. Mnogi se bojijo, da bo cena mleku zaradi omenjenih razlogov padla. Marija Lebar VLADA JANEZA JANŠE IZVEDLA MENJAVE Ermenčeva ni več na čelu slovenske vojske Vlada premierja Janeza Janše je na ustanovni seji razrešila načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc. Novi obrambni minister Matej Tonin je prevzel posle od svojega predhodnika Karla Erjavca. Dolžnosti na-čelnice je začasno prevzel njen namestnik Robert Glavaš. Ermenčeva, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, je bila na položaj imenovana v času vlade Marjana Šarca kot prva ženska na čelu vojske v zgodovini samostojne države. IS OBČINA REČICA OB SAVINJI Podpisali pogodbo glede zobozdravstvene pomoči Občina Rečica ob Savinji je s 1. tah, nedeljah in praznikih brezplač- marcem podpisala Pogodbo o izvajanju nujne zobozdravstvene pomoči v Zdravstvenem domu Velenje. Občani, ki imajo stalno bivališče v občini, lahko odslej ob sobo- no koristijo nujne zobozdravstvene storitve v dežurni zobozdravstveni ambulanti ZD Velenje. NN Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 8 Gospodarstvo SEJEM DOM V LJUBLJANI Kljub predčasnemu zaprtju sejem za naše razstavljavce uspešen Namesto v nedeljo so največji sejem graditelj-stva v regiji, sejem Dom, zaprli že dan prej, torej v soboto, 7 marca. Na njem je svoje izdelke ali storitve prikazalo tudi več podjetij z našega območja. Z obiskom razstavnih prostorov in povpraševanjem so zadovoljni, uspeh predstavitve se bo pokazal v bodoče v obliki realiziranih poslov. DRUŽBA GLIN PREDSTAVILA NOVO STENO Na sejmu je bil predstavljen celoten proizvodni program stavbnega pohištva proizvajalca Glin Okna Nazarje, in sicer 12 različnih tipov oken v leseni, les-aluminij in pvc izvedbi. Predstavili so tudi vhodna vrata, drsne stene in senčila. Kot novost so predstavili novo modernejšo izvedbo dvižno drsne stene v kombinaciji les - steklo. Ta je pritegnila pozornost predvsem mladih, ki se odločajo za novogradnjo. Direktorica družbe Darija Vrhovnik je na vprašanje, ali so pri poslovanju že kaj zaznali ohlajanje globalnega gospodarstva, odgovorila: »Težko bi rekla, da se nam to pozna. Naše podjetje je v precejšnji meri vezano na avstrijski trg, kjer še ni zaznati zmanjšanja povpraševanja. V Sloveniji je morda malo manj energetskih sanacij javnih objektov, ni pa zaznati zmanjšanja povpraševanja v privatnem sektorju.« Glede na okoliščine v povezavi z novim koronavirusom so bili z obiskom dokaj zadovoljni. ODLIKA JE PRILAGODLJIVOST KUPCU IN CELOSTNA REŠITEV Tržna niša podjetja Rihter montažne gradnje so celostne rešitve ter popolna individualnost in prilagodljivost, ki jo kupcem omogočajo pri izbiri sanjske hiše. Na sejmu so predstavili svojo celostno storitev, ki strankam zagotavlja enostavno in nemoteno gradnjo od samega načrtovanja, projektiranja do izvedbe hiše na ključ ter kasneje vzdrževanja skozi celoten življenjski cikel. energy, s katerim lahko pokrijemo vse potrebe po energiji, ki jo stanovalci potrebujejo za življenje v hiši in tako omogočimo bivanje brez stroškov. TOKRAT NEKAJ MANJ OBISKOVALCEV Obisk je bil v primerjavi s prejšnjimi leti manjši, kar smo nekako pričakovali že pred začetkom sejma. Razlog je seveda v tem, da je bil sejem ravno v tem času, ko je tudi Slovenijo doletel izbruh koronavirusa. Tako izvedba V podjetju Glin Okna Nazarje so zaznali veliko uspeli ohraniti znano slovensko blagovno V podjetju Rihter montažne gradnje so na sejmu predstavili celostno storitev, ki strankam zagotavlja enostavno in nemoteno gradnjo. (Fotodokumentacija podjetja) POZITIVNI ODZIVI KUPCEV Obiskovalci so bili konkretni z jasnimi željami in terminskimi plani. Dejansko so sejem obiskali ljudje, ki v kratkem času potrebujejo določene izdelke. Odzivi so pozitivni, predvsem v povezavi s kvaliteto izdelkov in novostjo. Veliko je tudi pozitivnih komentarjev, vezanih na dejstvo, da smo uspeli ohraniti znano slovensko blagovno znamko Glin.« VSE NA ENEM MESTU V podjetju Rihter so povedali: »Ponuditi želimo vse rešitve in storitve na enem mestu, kar pomeni velik prihranek časa in odsotnost težav pri gradnji. Želimo, da je gradnja za stranke povsem nemoteča.« Na sejmu so se lahko stranke pozanimale tudi o najboljših načinih ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, ki jih vgrajujejo v njihove hiše. »Ogledale so si lahko tudi bogato ponudbo naših hiš ter nov koncept gradnje Zero pozitivnih komentarjev obiskovalcev, ker so znamko Glin. (Fotodokumentacija podjetja) sejemskega dogodka ravno v tem času, kot tudi predčasno zaprtje sejma za nas pomeni velik strošek. UPADA POVPRAŠEVANJ NE ZAZNAVAJO Glede na povpraševanja, ki jih dobivamo v podjetju, še ne zaznamo kakšnega upadanja. Je pa res, da podatek o izdanih številih gradbenih dovoljenj nakazuje na ohlajanje v gradbeništvu, zato bistvene rasti v prihodnje ne pričakujemo. Vseeno pričakujemo, da bomo z našimi rešitvami in celostnim pristopom h gradnji zadržali trenutno število hiš, ki jih zgradimo v Sloveniji,« pravijo v družbi Rihter. ODLOČITEV O NAKUPU HIŠE NE NASTANE ČEZ NOČ Menijo, da so potencialni kupci na njihovem razstavnem prostoru dobili temeljite odgovore na vsa vprašanja. Tudi sicer v podjetju skrbijo za dobro obveščanje in strokovno svetovanje graditeljem, ki se zanimajo za njihove hiše in ostale rešitve. »Odločitev o nakupu hiše sicer ne nastane čez noč, zato se moramo za kupce potruditi in jim tudi po sejmu nuditi čim boljše svetovanje ter v njih vzbuditi zaupanje, da se odločijo za nakup hiše pri nas.« Marija Lebar Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 9 Iz občin, Direkcija za ceste BOCANI ENOTNO ZA NAKUP STAVBE Občina bi odkupila zadružni dom Na zboru krajanov na začetku marca so krajani Bočne odločali o tem, ali se strinjajo s tem, da Občina Gornji Grad odkupi zadružni dom s parkiriščem ali ne. Z nakupom se je že pred časom strinjal občinski svet. Glede na to, da je ogrožen OBČINA BO LASTNIK OKOLICE Direktorica občinske uprave Jožica Rihter je povedala, da je po občinskem prostorskem načrtu na območju, kjer stoji objekt, možno izvajati poslovno-trgovinsko-storitveno dejavnost. Naj- Krajani Bočne so se v velikem številu zbrali na zboru, saj se je odločalo tudi o usodi Zadružnega doma. vhod v kulturni dom ter parkirišče in prireditveni prostor za zadružnim domom, če bi nepremičnino kupila tuja oseba, so se krajani enotno strinjali, da župan Anton Špeh nadaljuje z dogovori za nakup. OBVESTILI KRAJANE Občina je od novega lastnika zadružnega doma, ki je bil del stečajne mase propadle Zgor-njesavinjske kmetijske zadruge Mozirje, v Bočni dobila ponudbo za odkup. Do junija naj bi počakali na odločitev občine, preden bi nepremičnino začeli prodajati na trgu. Zupan Špeh je udeležencem zbora krajanov omenil, da to ni neka nova novica, saj so bili vsa gospodinjstva v kraju z letaki obveščena, da iščejo soinvestitorja za nakup. Zal je bil odziv zelo slab, pravzaprav ga ni bilo do zadnjega dneva, ko so zbirali ponudbe. Ko pa je interes pokazal eden od krajanov, je postal interesent tudi drugi krajan. LOKALA NA JAVNI DRAŽBI Občina bi odkupila celotno stavbo z zemljiščem okrog nje. Pozneje bi uredili etažno lastnino in prodali gostinski ter trgovinski lokal. S stanovalci, ki stanujejo nad lokalom, so se dogovorili, da ostanejo v najemu. Po zakonu bo morala občina kasneje dati oba lokala, ki se prodajata, skupaj na javno dražbo, kar je sicer nekoliko zmotilo krajane, saj na dražbi lahko odkupi lokale tudi kdo, ki ni domačin, ne želijo pa si kakšnega zbirališča odpadkov ali podobnega v kraju. Župan Anton Špeh je dejal, da je občinski svet že pred meseci potrdil nakup Zadružnega doma v Bočni. pomembnejše je, da se za nakup kasneje odloči kdo od krajanov, tako bodo vsi zadovoljni. Občini je od vsega najpomembnejše, je dejal Špeh, da jim ostane parkirišče za zadružnim domom, saj je tam tudi prireditveni prostor in vhod v kulturni dom z zadnje strani z delom stavbe, ki ni od kulturnikov, zato bi z nakupom rešili tudi to težavo. Pomemben je tudi vhod v kulturni dom, ki je skupni z gostinskim lokalom in ga morajo zadržati. BO KULTURNI DOM OBČINSKI? Po krajši polemiki so se krajani Bočne odloči- z zemljiščem li, da je nakup prava rešitev. Sedaj tako rekoč nimajo nič, potem bo občina vsaj lastnik okolice in stanovanj, kulturni dom pa bo imel rešeno vprašanje obeh vhodov. Beseda je nanesla še na prepis kulturnega doma na občino, sedaj je njegov lastnik kulturno društvo, ki težko vzdržuje stavbo. Krajani so želeli le eno zagotovilo, če dom preide v občinsko last. V primeru, da občine ne bi bilo več (združevanje občin), naj na občini uredijo tako, da bo kulturni dom, ki so ga gradili s svojimi rokami, ostal krajanom. Tekst in foto: Štefka Sem SOLČAVSKO Popolna zapora ceste do Pavličevega sedla Na državni cesti, ki vodi preko Pavličevega sedla, od 10. marca dalje velja popolna zapora prometa. Dovoljenje za zaporo je izdala Direkcija RS za infrastrukturo. Pisno zahtevo je vložilo izvajalsko podjetje VOC Celje, ki bo na odseku ceste saniralo posledice plazu. OMOGOČEN OBVOZ PREKO PANORAMSKE CESTE Dovoljenje za popolno zaporo omenjene državne ceste velja do 23. junija letos. Izvajalec bo zagotovil ustrezno označitev in prometno signalizacijo. V času zapore je omogočen obvoz preko panoramske ceste v Podolševi. Marija Lebar Podjetje VOC Celje bo na odseku ceste do Pavličevega sedla saniralo posledice plazu. (Fotodokumentacija Občine Solčava) 10 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Gospodarstvo, Organizacije LETNA POSLOVNA POROČILA 2019 Rok za oddajo letnih poročil na AJPES bo podaljšan Zakonsko določen rok za oddajo letnih poslovnih poročil na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za namene državne statistike in v nekaterih primerih tudi za namen javne objave je 31. marec. Minister za finance mag. Andrej Šircelj je napovedal, da bodo rok zaradi epidemije koronavirusa podaljšali. V Saša regiji je za predložitev poročil zavezanih 3.648 poslovnih subjektov. 3.648 poslovnih subjektov v Saša regiji je zavezanih za predložitev poročil. POROČANJE VELJA TUDI ZA PROSTOVOLJSKE ORGANIZACIJE Takšnemu poročanju so zavezane gospodarske družbe, samostojni podjetniki, zadruge, društva in politične stranke. Poročanje velja tudi za prostovoljske organizacije, ki morajo priložiti še poročilo o prostovoljstvu za leto 2019. KDO NI ZAVEZAN ODDAJI POROČIL? Poročanju niso zavezani vsi gospodarski subjekti. Tega niso dolžni napraviti tisti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe oziroma nimajo statusa samostojnega podjetnika. To so med drugim notarji, odvetniki, samostojni zdravstveni in kulturni delavci, športniki, novinarji ... BONITETNA OCENA PRIDOBIVA NA VELJAVI V SAŠA regiji je 889 podjetnikov, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci). AJPES lahko samostojnemu podjetniku - nor-mirancu na njegovo željo izdela bonitetno oceno pod pogojem, da le-ta do roka za oddajo letnih poročil (najkasneje do konca meseca marca za preteklo leto) pošlje pristojni izpostavi AJPES pisno vlogo oziroma obvestilo, da posluje kot normiranec in da kljub temu želi oddati letno poročilo za preteklo poslovno leto. Bonite- tne ocene na podlagi podatkov iz letnih poročil za preteklo leto se določijo vsako leto v mesecu maju in se med letom ažurirajo glede na razpoložljive podatke o poslovanju. 889 podjetnikov v Saša regiji je, ki ugotavljajo davčno osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (normiranci). ZAMUDA ZAKONSKEGA ROKA JE PREKRŠEK Iz AJPES-a sporočajo, da je aplikacija za vnos podatkov iz poročil odprta že od sredine januarja. Zoper vse poslovne subjekte, ki letnega poročila za leto 2019 ne bodo predložili do novega roka, bo AJPES na podlagi zakona o plačilnem prometu in materialnih predpisov uvedel prekr-škovni postopek. Marija Lebar SOŽITJE ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU NA REČICI OB SAVINJI Starejši naj bodo čim dlje samostojni, mobilni in varni Policist Peter Neuholt je udeležencem predavanja predstavil pravila vožnje v rečiškem trškem jedru. (Foto: Marija Sukalo) Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu rečiške občine je v sodelovanju z različnimi organizatorji pripravil predavanje Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Sklop predavanj, ki so jih izvedli v Centru za družine Med-gen hiša, je bil namenjen seniorjem in upokojencem. DELEŽ VOZNIC IN VOZNIKOV V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU NARAŠČA V uvodu je vodja projekta Anamarija Hren predstavila namen druženja. »V nasprotju s pogostim prepričanjem, da je potrebno voznikom v Skoraj 220 tisoč imetnikov vozniških dovoljenj v Sloveniji je starejših od 64 let. tretjem življenjskem obdobju zaradi njihove varnosti in varnosti drugih omejevati mobilnost, si moramo prizadevati, da bi bili ti čim dlje samostojni, mobilni ter obenem tudi varni. Po podatkih je v Sloveniji skoraj 220 tisoč imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 64 let, kar predstavlja 16 odstotkov vseh imetnikov vozniških dovoljenj. V prihodnjih letih se bo populacija še starala in na cestah bo čedalje večji delež voznikov in voznic v tretjem življenjskem obdobju,« je med drugim povedala Hrenova. STAROSTNIK JE LAHKO TAKO DOLGO VOZNIK, DOKLER JE VAREN VOZNIK Policist Peter Neuholt jim je osvežil znanje o cestno prometnih predpisih in predstavil lokalno prometno problematiko ter praktične primere policije. O zdravstvenih vidikih vožnje v starejšem življenjskem obdobju je spregovorila dr. Majda Zorec Karlovšek, ki je povedala, da pri posedovanju vozniškega dovoljenja sicer ni starostne omejitve. Vsak starostnik je lahko tako dolgo voznik, dokler je varen voznik. Seveda mora pri tem upoštevati svoje omejitve, kot so normalne spremembe telesa zaradi starosti in različne bolezni. PREDSTAVITEV OŽIVLJANJA Da bi bili upokojenci kar se da pripravljeni na nepredvidene dogodke, kot so prometne nesreče in zastoji srca, so se podučili o oživljanju tako na klasičen način kot z defibrilatorjem. Oba primera je prikazala predstavnica Območnega združenja Rdečega Križa Zgornje Savinjske doline Lidija Časl, sicer medicinska sestra. Marija Šukalo Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 1 1 Tematska priloga Pripravil: Roman Mežnar Letošnja mila zima se poslavlja, začenja pa se sezona gradnje novih in prenov starih stavb. Gradnjo in obnovo javnih stavb v veliki meri že nekaj časa kroji nov standard o energijski učinkovitosti stavb, ki bo konec leta začel veljati tudi za stanovanjske objekte. Vse to je v skladu z evropsko agendo trajnostnega razvoja. SKORAJ NIČENERGIJSKI STANDARD Trajnostni razvoj je politična agenda Evropske unije, ki si je zastavila ambiciozen načrt razogličene Evrope do leta 2050. Z namenom doseganja tega cilja je bila leta 2010 sprejeta evropska direktiva o energijski učinkovitosti stavb. Na osnovi te je leta 2018 v Sloveniji stopil v veljavo skoraj ničenergijski standard pri novogradnjah in prenovi stavb. Od 1. januarja leta 2019 je standard postal obvezen za vse javne stavbe, naslednje leto bo veljal tudi za zasebne stanovanjske hiše. Kar 40 odstotkov toplogrednih izpustov pridelamo s poslovnimi in stanovanjskimi stavbami, cilj standarda pa je zmanjšanje izpustov. Standard predvideva stavbe, ki bodo visoko energijsko učinkovite. Za delovanje svojih sistemov bodo potrebovale zelo malo energije, ki bo pridobljena večinoma iz obnovljivih virov. Na ta način se bo spodbujala gradnja stanovanjskih objektov, ki bodo energetsko učinkovi- ti, v najboljšem primeru samozadostni. 2e sedaj je gradnja take hiše cenovno primerljiva s »klasično« gradnjo. Dodatna vrednost gradnje nizkoenergijske hiše so nizka poraba energije, vgrajeni naravni materiali in solarni sistem. Vse to bo subvencionirano s strani Eko sklada. PREZRTA UPORABNOST SOLARNE ENERGIJE Sončna energija je neizčrpen vir energije, ki je v zadnjem času pri stanovanjski gradnji prezrta. Uporabna je za pridobivanje električne energije, vendar je tovrstna investicija visoka. Dosti cenejši sistem je ogrevanje sanitarne vode s solarno energijo. Izkoristek energije sonca je visok, potrebujemo zalogovnik vode in cevi, ki povezujejo zalogovnik ter solarne vodne sprejemnike energije na strehi. Za tovrstno investicijo so predvidene državne subvencije. OB PRENOVI STAREJŠIH STAVB JE POTREBNO UPOŠTEVATI NOV STANDARD Veliko stanovanjskih stavb v naši državi je starih in energetsko neučinkovitih. Dejstvo je, da je te stavbe zaželeno popolnoma prenoviti vsakih 30-50 let. Običajno so prenove drage, zato se poslužujemo del- nih rešitev, kot so nova fasada ali novo stavbno pohištvo. Za učinkovite energetske sanacije starih stavb je potreben celovit pristop. Pri prenovi ne gre samo za dodatno toplotno zaščito ali zamenjavo oken. Potrebno je načrtovati tudi ogrevalne in hladilne sisteme, raziskati možnost samooskrbe z energijo, preveriti stanje stavbe in se lotiti prenove po načelih dobrega gospodarjenja. S prenovo želimo izboljšati energetsko učinkovitost stavbe in kakovost življenja v našem domovanju. S celovito prenovo stavbe se znižajo stroški bivanja, poveča pa se vrednost nepremičnine. V NIZKO ENERGIJSKIH STAVBAH MORAMO POSKRBETI ZA SVEŽ ZRAK Nove in obnovljene stavbe, ki bodo energijsko varčne skladno z novim skoraj ničenergij-skim standardom, bodo bolje izolirane in zra-kotesne. Dodatno pozornost je potrebno nameniti prezračevanju teh stavb. V zimskem in prehodnem obdobju je zaželen prezračevalni sistem, ki nam omogoča, da v notranjih prostorih zagotovimo dovolj svežega zraka ob minimalnih toplotnih izgubah. Osnovno pravilo pri kakovostnem prezračevanju je, da mora svež zrak prihajati v prostore, nato pa ga je treba v celoti odvesti iz stavbe. 12 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Tematska priloga »Sonce je neomejen vir energije!« Brez dvoma ste ze pomislili, kako dobro bi bilo izkoristiti vso to energijo, ki jo sonce dnevno pošilja na naš planet, dokazano bi z njo lahko pokrili vse energetske potrebe človeštva. Sončna elektrarna je trenutna najboljša rešitev, da del te energijo pretvorimo v elektriko in jo porabimo v gospodinjstvu ali v gospodarstvu. Lastna sončna elektrarna za samooskrbo pa je tista, ki jo lahko postavite na streho, prejmete subvencijo in prihranite pri stroških elektrike. Za več informacij objavljamo pogovor z Gašperjem Ravnakom, vodjo službe razvoja energetskih rešitev pri podjetju ECE. - Komu je namenjena samo-oskrbna sončna elektrarna? Samooskrbna sončna elektrarna je primerna za vse, ki imajo večje potrebe po električni energiji in razpolagajo z zadostno površino strehe za postavitev solarnih pa-nelov. Za tiste, ki želijo biti bolj ekološki, z energijo iz okolju prijaznejšega vira, hkrati pa, seveda, želijo tudi prihraniti. V praksi se večinoma srečujemo s primeri, kjer za ogrevanje in pripravo tople vode v hiši skrbi toplotna črpalka (ali je načrtovana), se napaja električno vozilo ali pa sta poraba in življenjski stil takšna, da zahtevata več električne energije. - ECE je dobavitelj energen-tov, prepoznani ste predvsem po dobavi elektrike. Delujete kot del skupine Elektra Celje in Elek-tra Gorenjske. Kje vidite ključno prednost vaše ponudbe sončnih elektrarn? Verjamemo, da je to t. i. »storitev na ključ«, ki jo spremlja strokovno svetovanje. Projekt postavitve sončne elektrarne je povezan z mnogimi aktivnostmi, ki so za končnega kupca lahko vsebinsko in časovno zelo obremenjujoče. Priprava projektne dokumentacije, pridobivanje soglasij, priprave vloge za subvencijo, vse to za kupca uredimo v ECE. Prav tako pomemben vidik je celostna obravnava energetskih potreb vašega doma; svetujemo, ali je smiselno razmisliti o drugem viru ogrevanja, pripravimo izračun za vgradnjo toplotne črpalke in poskrbimo za nakup in montažo. - Omenili ste subvencijo. Kolikšna je in kdo jo dodeljuje? Subvencijo za postavitev samo-oskrbne sončne elektrarne in tu- di možnost ugodnega kreditiranja zagotavlja EKO sklad Republike Slovenije in trenutno znaša 180 evrov za vsak instaliran kilovat moči elektrarne. - Kaj to v številkah pomeni pri sončni elektrarni za hišo povprečne velikosti? Vzemimo za informativni primer hišo z gospodinjskim odjemom, ki se ogreva s toplotno črpalko in letno porabi okoli 11.500 kWh. Pri postavitvi elektrarne, ki ustreza pokritju omenjenih količin energije in hkrati zadošča pravilom, da je moč omejena na 80 odstotkov priključne moči (14 kW/11,2 kW), bi subvencija znašala približno 2.000 evrov, okvirni končni znesek z vključeno subvencijo pa bi znašal okoli 10.000 evrov. Za takšno elektrarno z najnovejšo tehnologijo bi bilo okvirno potrebnih 60 m2 strešne površine oziroma okoli 5,5 m2 za 1 instaliran kW moči. Pričakovana življenjska doba take elek- trarne je vsaj 30 let, tudi garancija na pravilno delovanje je zelo dolga. Glede na omenjeno preteklo porabo in povprečno ceno električne energije trenutno bi letni prihranek znašal tudi več kot 1.300 evrov. Uredba o samooskrbi omogoča priključitev elektrarn moči do 43 kW. - Kako pa poteka celoten proces? Od povpraševanja do prvih kilovatnih ur z lastne strehe? Celoten proces želimo za kupca narediti kar najmanj obremenjujoč. Za začetek na naši spletni strani ece.si izpolnite kratek obrazec, in to je dovolj, da prejmete brezplačno informativno ponudbo, z okvirnimi informacijami o predvideni moči elektrarne, strošku in višini subvencije. Drugi korak je ogled na lokaciji, ki ga opravimo skupaj z monterjem in nam omogoča pripravo končne ponudbe. Sledijo podpis pogodbe, priprava dokumentacije, montaža, priklop in zagon. V tem času se s kupcem sestanemo vsaj štirikrat, povprečno trije meseci pa so doba od prvega stika do zagona elektrarne. Montaža sama je navadno zaključena že v enem dnevu. Vabim bralce Savinjskih novic, da si na platformi youtube ogledajo video prikaz montaže, ki smo ga posneli ob postavitvi sončne elektrarne na stanovanjski hiši. - Kaj vse vpliva na optimalen izkoristek sončne elektrarne? Veliko dejavnikov je pomembnih. V prvi vrsti usmerjenost strehe, najboljša je južna lega, sledijo naklon strehe, optimalen je okoli 30 stopinj, sprejemljiv pa med 10 in 45 stopinjami. Pri ravnih strehah se namesti ustrezna podkonstruk-cija, ki zagotovi naklon. Tudi morebitne senčne ovire, kot so drevesa ali druge zgradbe vplivajo na izkoristek. - Koliko elektrike pa proizvede v povprečju sončna elektrarna? Izračuni za Slovenijo kažejo, da imamo relativno enakomerno osončenost in da 1 instaliran kilovat sončne elektrarne v povprečju proizvede 1.050 kWh letno, tako 11 kW sončna elektrarna, ki smo jo navedli kot primer, proizvede 11.550 kWh letno. Omeniti je potrebno tudi solarne module, ki jih vgrajujemo. Od prvih in vse do danes je razvoj modulov zelo napredoval, kar pomeni, da so pri enaki velikosti zmožni proizvesti več energije. To pomeni, da je zdaj potrebno manj strešne površine za isto moč elektrarne. - Kaj pa, ko ni sonca? Takrat se objekt napaja iz omrežja. Sistem delovanja samooskrbnih sončnih elektrarn deluje po principu neto meritev v obdobju enega leta. Uporabnik plača razliko med količino, ki jo je v tem času prevzel iz omrežja, in količino proizvedene elektrike, ki jo je oddal v omrežje. Z optimalnim načrtovanjem velikosti sončne elektrarne, glede na potrebe gospodinjstva, se približamo popolni samooskrbnosti, kar pomeni, da je proizvodnja večja ali enaka porabi. - Kje lahko naši bralci najdejo več informacij? Veliko informacij vključno z obrazcem za brezplačno informativno ponudbo smo pripravili na spletni strani www.ece.si. Dosegljivi smo tudi na brezplačno telefonsko številko 080 22 04. Vodja službe razvoja energetskih rešitev pri podjetju ECE Gašper Ravnak Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 13 Tematska priloga 14 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Tematska priloga, Organizacije M MOGRAD Gradimo vaše sanje. 031 317 393 Dfll 6M 2« 3 JtornBE.mavric@iial.nBt Moqrad, gracben&tvod.o.o., Savinjska «sta 3330 Mozirje PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MOZIRJE Z občnega zbora odhiteli na požar Mozirski prostovoljni gasilci so se 29. februarja zbrali na 134. rednem letnem občnem zboru, na katerem so spregovorili o delu društva v preteklem letu in naredili načrte za letošnje. Po končanem zboru so poskrbeli za pogostitev in družabnost, a so že po parih urah na pozivnike prejeli obvestilo o požaru in nemudoma odhiteli na intervencijo, o čemer smo poročali v prejšnjih številkah. ZAMENJALI POVELJNIŠKO VOZILO Poročilo o delu društva v letu 2019 je predstavil predsednik Sandi Rahten. Med pomembnejšimi projekti je izpostavil zamenjavo starega poveljniškega vozila z drugim, sicer rabljenim, a bistveno sodobnejšim in uporabnejšim. Poskrbeli so za njegovo barvanje, montažo luči, čaka jih še nabava in montaža nadgradnje. Skrbeli so tudi za ostala sredstva, ki jih uporabljajo za uspešno in varno delovanje v gasilskem domu, na vajah in intervencijah. Med lanske večje štejejo gašenje požara v mizarstvu Kovač v Ljubiji. Stalno so se izobraževali, vrsta operativcev je opravila tečaje za razne specialnosti in pridobitev činov. USPEŠNO TEKMOVANJE IN TRADICIONALNA VESELICA Julija so izvedli memorial starejših gasilcev v spomin na Viktorja Lukšeta in po njem izpeljano vese- Predsednik Sandi Rahten je izpostavil zamenjavo starega poveljniškega vozila. lico. Se pred tem so morali poskrbeti za ostrešje gasilskega doma, ki ga je poškodovala julijska toča. Dobro delo z mladino se kaže v stalni rasti članstva, na drugi strani se je po dolgih letih zopet zbrala veteranska desetina, ki je nato nastopila na večih tekmovanjih. OPRAVILI SKORAJ 8.500 PROSTOVOLJNIH UR Poveljnik društva Stane Weiss je v svojem poročilu izpostavil ogromno prevoženih litrov vode v času suše in vrsto ostalih intervencij. 303 člani, od tega 58 operativcev, je tako v dobrobit občanov skupaj opravilo skoraj 8.500 prostovoljnih ur. Tekst in foto: Benjamin Kanjir "' fr ^^ projektiranje in gradbeni Ivi III inženiring ASkerčevs ulira ifl, Mo^rje oocssro mm£ss& PssassüBai DO K U M E N ¡TrÄGIU E WS EiV RSiTi ECO Bü E M! NOVOGRADNJE - REKONSTRUKCIJE - LEGALIZACIJE "TV v V ' Pot-pbujete grndbeng 'dovoljenje zu novo stanovanjsko ":Hšo? Želifcp l^golizirsti obstoječ objekt? vv; , 0 Gsm 041/764-315 www. prints- projektiranje. si i Z PROSTOVOLJNO GASILKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Nadaljevali bodo z obnovo gasilskega doma V PGD Šmartno ob Dreti, ki ga vodi predsednica Darja Acman, ugotavljajo, da je v sodobnem času potrebno vse več enotnosti in iznajdljivosti, da bi skrbeli za dobro življenjsko okolje, v katerem ne sme manjkati solidarnosti, humanosti in človekoljubnosti. Zato so v društvu veseli vsakega posameznika, ki se jim pridruži. Seveda jim je s sredstvi v pomoč tudi domača občina. Ker gasilci skrbijo za postavitev mlajev ob prazniku dela, so hvaležni vsem Predsednica Darja Acman je poudarila, da so v društvu veseli vsakega posameznika, ki se jim pridruži. tistim, ki darujejo mlaje. Na občnem zboru so si zadali nov načrt dela. Nadaljevali bodo tudi z obnovo gasilskega doma. PRIŠLI DO NOVE GARAŽE Lani so se udeležili različnih tekmovanj, organizirali orientacijsko tekmovanje Savinjsko-šaleške regije in pripravili veselico. Bili so prisotni na slavnostni akademiji ob jubileju njihove krovne organizacije v Cankarjevem domu, kjer so zapele njihove članice - sestre Lamprečnik. Velik finančni zalogaj je bila gradnja garaže. Za njo so finančna sredstva poleg občine prispevali krajani s prostovoljnimi prispevki, člani društva pa opravili več kot 650 prostovoljnih ur. DOPOLNJEVALI ZNANJE Operativna enota je po besedah poveljnika Marka Gluka zabeležila štiri intervencije. Posredovali so pri odstranjevanju zemeljskega plazu, dveh podrtih dreves in črpanju meteorne vode ter opravili več kot deset prevozov vode. Na svojem območju niso imeli požarov. Urili so se na taktičnih vajah in se udeleževali tekmovanj. Veliko časa in energije so namenili tudi izobraževanju. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 15 Kultura GORAN J. HORVAT PO ČETRT STOLETJA ZNOVA RAZSTAVLJA V NEMČIJI Razstava v Berlinu stekla brez otvoritvene slovesnosti V torek, 10. marca, se je v prostorih CI Space Coworking Cafe v Berlinu začela razstava slik in skulptur Gorana J. Horvata. Sprva je bilo predvideno, da se bo odprtja udeležil tudi avtor del in da bo razstavo odprl slovenski veleposlanik v Berlinu mag. Franc But, toda ukrepi za preprečitev širitve koronavirusa so prisilili organizatorje v odpoved otvoritvene slovesnosti. Pokrovitelj razstave je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Goran J. Horvat: »Ne glede na vse okoliščine sem zelo vesel, da je do razstave prišlo.« (Foto: TG) Pogled na razstavljena dela Gorana J. Horvata v prostorih CI Space Coworking Cafe v Berlinu (foto: Iztok Petek) NAKLONJENOST VELEPOSLANIKA FRANCA BUTA Na vprašanje, kako je prišlo do razstave v Berlinu, je Goran J. Horvat odgovoril: »Leta 2014 se je otvoritve moje pregledne razstave v beograjski Galeriji združenja likovnih umetnikov Srbije udeležil tudi takratni veleposlanik v Beogradu Franc But. Po tem, ko je bil leta 2015 imenovan za veleposlanika v Berlinu, sva si izmenjala nekaj pisem in za izvedbo razstave v Nemčiji je manjkal le še pokrovitelj.« PODPORA PODJETJA BSH HIŠNI APARATI Podjetje BSH Hišni aparati iz Na-zarij je leta 2014 podprlo omenjeno razstavo v Beogradu, leta 2017 pa tudi Horvatovo razstavo v Sežani. Ko se je predlani umetnik iz Nizke srečal z direktorjem BSH Boštjanom Gorjupom, mu je slednji zagotovil potrebno podporo tudi za izvedbo razstave v Berlinu. NA OGLED 14 RISB, ŠEST PLATEN IN DVE SKULPTURI Veleposlaništvo je našlo ustrezen prostor v CI Space Coworking Cafe, kamor so namestili dvajset slik povprečnega formata in dve veliki skulpturi (Toplotno postajo in Glasbilo, ki so ju kritiki izbrali tudi za Horvatovo predstavitev na lanskoletni skupinski predstavitvi savinjskih umetnikov v graščini Novo Celje). Od slik je avtor izbral 14 ak-rilnih risb na papirju, ki tvorijo novi Križev pot, preostalih šest del pa so platna iz opusov Plovila in Nadrealistična figura. DOGODEK S PRISOTNOSTJO AVTORJA MORDA V MAJU Kot že omenjeno, je pripravo in odprtje berlinske razstave zaznamoval epohalni problem s korona-virusom. Slovesna otvoritev je bila odpovedana v zadnjem trenutku, obstaja pa možnost, da bo v sklopu razstave vendarle organiziran dogodek s prisotnostjo avtorja, če se bodo v mesecu maju razmere že normalizirale. »Ne glede na vse okoliščine sem zelo vesel, da je do razstave prišlo in da je v teku, poleg glavnega pokrovitelja pa moram hvaležno omeniti še prevozništvo Pfeifer, saj tudi brez njihove naklonjenosti te razstave ne bi bilo,« je še povedal Goran J. Horvat. Franci Kotnik Dosedanje razstave Gorana J. Horvata v Nemčiji: • 1978: Galerie K, Rudolf Platz, Köln • 1980: Galere Horvath, Göthe Institut, Murnau • 1991: Kulturamt, Singen • 1992: Sparkasse, Mainz • 1994: Palais D'argent, München LITERARNI SPREHOD PO LUCAH Obiskovalci prisluhnili poeziji Franceta Prešerna V mozaik prireditev ob mesecu kulture v naši dolini so svoj kamenček dodali tudi v Lučah. Kulturno društvo Tone Mlačnik je priredilo Literarni sprehod, ki so ga pripravili učenci OS Blaža Arniča Luče in oktet Žetev. Pred TIC-em jih je nagovorila Anika Čopič: »En pesnik je živel, iz Vrbe je bil, je pesmice pisal in fige delil ...« Že iz verza je bilo slutiti, da se bodo akterji posvetili poeziji Franceta Prešerna. »Sprehajalci« so se podali mimo Juvanove hiše po spodnji vasi »Sprehajalci« so prisluhnili pesmim največjega slovenskega pesnika. (Foto: Simona Zadravec) do sotočja Savinje in Lučnice in nadaljevali pot do delavnice Šlanger. Sprehod so zaključili v šoli. Na vseh točkah so obiskovalci lahko prisluhnili pesmim največjega slovenskega pesnika. Manjkal ni niti Povodni mož, ki so ga »postavili« pri sotočju Lučnice in Savinje. Večer so zaključili člani okteta Žetev z različnimi napevi. Obiskovalci so si lahko ogledali kratek film o življenju in delu Prešerna, ki so ga posneli in režirali osnovnošolci pod taktirko Nataše Čopič in Nike Petek. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Kultura V NOVI ŠTIFTI PRIPRAVILI GLASBENI DOGODEK KULTURA SRCA Predstavili melodije in pesmi ter dodali izreke Ljudske pevke Pušeljc in Duo Opala so v sodelovanju z glasbenimi posamezniki in skupinami 21. februarja pripravili v krajevnem domu v Novi Štifti glasbeni dogodek Kultura srca. V polni dvorani so v znamenju meseca kulture, pusta in ljubezni predstavili melodije in pesmi z dodatki kulturnih in izrekov o ljubezni, ki so jih povedali kar nastopajoči. ZAPELI V EVFORIČNEM VZDUŠJU Vse skupaj je v zabaven splet povezala pevka in TV voditeljica Polonca Marzel, ki je bila osrednji lik in duša prireditve. Ob koncu razgibanega in veselega večera so se združeni muzikanti in pevci na odru objeli, igrali in zapeli v evforičnem vzdušju ter zaključili večer kulture srca in prijetnih, veselih ljubezenskih vložkov. ŠTEVILNI NASTOPAJOČI Prireditev so podprli občini Mozirje in Gornji Grad ter mozirska območna enota Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, katere vodstvo se zaveda, kako koristno je krepiti kulturno izročilo na podeželju. Nastopili so Ljudske pevke Pušeljc, Sestrice Vodovnik, Marcel Ugovšek, Sverjanski gadi, Žiga Volavšek, Udarni muzikanti, Lana Vrabič, Suška banda z gosti ter Duo Opala. Tekst in foto: Jože Miklavc Ob koncu razgibanega in veselega večera so se združeni muzikanti in pevci na odru objeli, igrali in zapeli v evforičnem vzdušju. KULTURNO DRUŠTVO SV. MARTINA MARIJA NAZARET S pričevalci nazaj v čase naših babic in dedkov V dvorani nazarskega samostana so se nedavno zbrali ljubitelji ljudske pesmi in besede ter se hvaležno spomnili domačega kraja z okolico iz časov naših starih staršev. Dogodek pod naslovom Življenje nekoč je organiziralo Kulturno društvo Sv. Martina Marija Nazaret. LJUDSKO IZROČILO OHRANITI TUDI ZANAMCEM V želji, da se ljudsko izročilo ohrani tudi za naše vnuke, so program sooblikovali domač Martinov zbor, otroška igralska zasedba, gostje MePZ KD Nazarje, pričevalci življenja nekoč pa so se pridružili na posnetkih in zbranim posredovali utrinke življenja iz njihove mladosti. Z vezno besedo sta tančico preteklosti v Nazarjah odstirali še interpretatorki Zdenka Presečnik Firšt in dr. Nataša Terbovšek Coklin, ki je nastopila tudi v vlogi režiserke prireditve. PRIREDITEV POSVEČENA PRIČEVALKI BETI KARO - PRAŠNIKARJEVI Bogat program prireditve je »zbrane popeljal nazaj v dni, ko je čas tekel počasneje, ljudje so si kljub težkemu delu znali utrgati čas za druženje, ko je na cestah še dišalo po konjskih figah, ob večerih pa je v družinah odmeval rožni venec«. Program so pomembno sooblikovali Predsednica društva Irena Vačovnik se je zahvalila vsem, ki se trudijo pričevanja naših prednikov ohraniti za prihodnje rodove. pričevalci tistih časov, ki so na posnetkih strnili svoje mladostne spomine in tako zapustili dragoceno nesnovno dediščino: Micika Bark - So-datova, Ivan Glasenčnik, Franc Bastl - Potesa-lov, Franc Boršnak - Trenklnov, Mima Felicijan -Kolšekova, Ana Urtelj - Matevževa in Beta Karo - Prašnikarjeva. Slednji je bila prireditev tudi posvečena, saj je v času snovanja dogodka preminila. S svojim skoraj neverjetnim spominom za podrobnosti in mejnike iz njenega življenja, razumnostjo in srčnostjo se je ljudi globoko dotaknila. Tekst in foto: Barbara Rozoničnik Tančico preteklih časov sta s pesmijo odstirala tudi Martinov zbor in MePZ KD Nazarje. Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 17 Šolstvo DOBRODELNI KONCERT NA RECICI OB SAVINJI Z zbranimi sredstvi obogatili šolski sklad »Rad bi bil srečen« so dali naslov dobrodelnemu koncertu na Rečici ob Savinji, ki je potekal v petek, 6. marca, v telovadnici osnovne šole. V skoraj tri ure trajajočem programu so nastopili številni izvajalci. Obiskovalce in nastopajoče sta pozdravila ravnatelj Peter Podgoršek in županja Ana Rebernik. SKLAD DVIGUJE KVALITETO POUKA Ravnatelj je dejal, da je koncert dokaz, da šolski sklad za otroke, starše in kraj naredi veliko. Humanitarna dejavnost, pomoč socialno ogroženim učencem, zagotavljanje enakih možnosti staršev ob različnih nadstandardnih dejavnostih ter dvignili kvaliteto pouka z nakupom kakšnega učila ali učnega pripomočka. In ker je bil dogodek začetek obeleževanja dveh desetletij delovanja rečiške osnovne šole, je ravnatelj orisal tudi zgodovino osnovnega šolstva v kraju. SREDSTVA BODO OBOGATILA ŽIVLJENJA OTROK S SOCIALNEGA ROBA Županja Rebernikova je povedala, da je srečna, ker bodo sredstva, zbrana na koncertu, obogatila življenja mnogih otrok, ki živijo v družinah osnovnošolci tudi naprej srečni v okolju, v katerem živijo, in se bodo, ko si bodo ustvarili svoje poklicno življenje, vračali nazaj, prav tako kot nekateri nastopajoči. Mnogi med njimi so prav v tej ustanovi gulili šolske klopi. ŠTEVILNI NASTOPAJOČI Triurno dogajanje na odru so obogatili Suška banda, Rečiški pobi, Smooth band, Tona Vokala, Neisha in Mala šola rokenrola, Izvirni muzikan-ti, Mojca Bitenc Križaj, Harmonikarski orkester Primoža Zvira, Blaž Vrbič in Hajdi Sevčnikar ter pevski zbori in plesna skupina Osnovne šole Re- Pevski zbori rečiške osnovne šole so prepevali o sreči. za vse in dvig splošne kvalitete pouka so le nekatere dejavnosti, ki ji ta usmerja. Obenem jih ob pomoči številnih donatorjev, društev, občine in krajanov uspešno vpeljuje v življenje ter delo osnovne šole. Z zbranimi sredstvi, teh se je nabralo za dobrih 4.400 evrov, bodo lahko zmanjšali prispevke pod socialnim pragom. »Vsi dobri ljudje, ki so na kakršen koli način prispevali tako s finančnim vložkom kot z nastopom, so dokaz, da še imamo voljo in interes pogledali k sosedu čez mejo in ugotoviti, kdo je potreben pomoči,« je med drugim povedala županja, prepričana, da so lahko vsi ponosni na šolo. Obenem upa, da bodo Kot nekdanja učenka rečiške šole se je povabilu odzvala operna pevka Mojca Bitenc Križaj. čica ob Savinji. Da Hajdi Sevčnikar ni samo dobra pevka, temveč tudi odlična voditeljica, je dokazala ob moderiranju programa s Polono Ko-lenc Ozimic in Ivanom Kramerjem. Tekst in foto: Marija Šukalo i.B". * K? i s1 Osrednja gostja Neisha je navdušila z baladami. Moderatorji koncerta Polona Kolenc Ozimic (levo), Ivan Kramer in Hajdi Sevčnikar so spregovorili tudi o dveh desetletjih delovanja šole. 18 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Šolstvo DOBRODELNI KONCERT OSNOVNE SOLE LJUBNO OB SAVINJI Za dobrobit otrok nastopili glasbeniki s cele Slovenije V četrtek, 5. marca, je v prostorih ljubenske športne dvorane potekal tretji dobrodelni koncert za potrebe osnovnošolcev in otrok v vrtcu. Bogat izbor glasbenih gostov in nastop otrok iz šole in vrtca sta privabila veliko množico ljudi, ki so z nakupom karte izkazali dobrodelnost. Svoje so dodali tudi številni zgornjesavinjski podjetniki, ki so z denarnimi donacijami ali v obliki dobitkov za srečelov primaknili svoj delež. Združeni pevski zbor ljubenskih osnovnošolcev, ki deluje pod vodstvom Mitje Venišnika, je zapel dve pesmi. Moderatorja večera Irena Vrčkovnik in Samo Kramer sta na odru tudi zaplesala in k plesu povabila občinstvo. ZA POMOČ NAJŠIBKEJŠIM IN IZVEDBO DODATNIH NADSTANDARDNIH PROGRAMOV Zbrana sredstva bodo namenjena za šolski sklad v osnovni šoli in vrtcu, ki pomaga socialno najšibkejšim in omogoča izvedbo dodatnih nadstandardnih programov, je povedal ravnatelj mag. Samo Kramer in se med drugim zahvalil vsem obiskovalcem in podjetnikom, ki so prispevali za dobrobit otrok. Po njegovih besedah so lani zbrali preko sedem tisoč evrov. NASTOP DOMAČIH OTROK IN GLASBENIKOV IZ CELOTNE SLOVENIJE Kot prvi so na oder stopili člani mladinskega in otroškega pevskega zbora OŠ Ljubno ob Osnovnošolska folklorna skupina je zaplesala ob zvokih harmonike. Savinji, ki jih vodi Mitja Venišnik. Zaplesali so tudi otroci iz ljubenskega vrtca in mlade plesalke skupine Plesni mojster. Predstavili so se Za konec koncerta je občinstvo zapelo pesem z naslovom Imejmo se radi. harmonikarji Primoža Zvira, zaplesala je tudi šolska folklorna skupina, ki jo vodi Mojca Pikl. Nastopili so še ansambli Slovenski zvoki, Kratek stik in Poljanšek, skupina Horuk ter Klapa Lumin. ZAKLJUČEK PRIREDITVE NAMENJEN PESMI IMEJMO SE RADI Kot je zdaj že običaj, je bila za konec na vrsti pesem Imejmo se radi, ki so jo skupaj s celotno dvorano zapeli Irena Vrčkovnik ter člana ansambla Slovenski zvoki Bojan Lugarič in Tadeja Abram. Vrčkovnikova je bila skupaj z ravnateljem Kramerjem tudi moderatorka prireditve. Med drugim sta poskrbela, da so se obiskovalci med koncertom malce razmigali, Kramer pa je zaigral tudi na harmoniko. Zbrane je tekom večera pozdravil ljubenski župan Franjo Naraločnik. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 19 Ljudje in dogodki ROKODELCI IN MOJSTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Vsestranski Tadej Brgles izdeluje lesene skulpture Tadeju Brglesu iz Savine pri Ljubnem ob Savinji so vile v zibelko podarile kar nekaj darov. Eden od teh so ročne spretnosti, ki se kažejo v lesenih skulpturah, izdelanih z motorno žago, ki stojijo širom parjenju z motorno žago na Flosar-skem balu. Ko je pred sedmimi leti nastalo Društvo kiparjev z motorno žago, se je začel ukvarjati s tem, kar je kmalu postalo več kot hobi. Od nekdaj je rad delal z lesom, sedaj daje prednost kiparjenju skulptur. Že v okolici hiše se vidi, kaj rad počne. Sam je tudi opravil večino del pri izdelavi stanovanja za svojo družino. Tadej Brgles bo užival v domačih dobrotah Brinečevega kmečkega mlina. (Foto: Štefka Sem) po Sloveniji. Tadej se ukvarja tudi z glasbo in strast do nje je prenesel na svoja otroka. TRIKRATNI DRŽAVNI PRVAK Tadej je trikratni državni prvak v kiparjenju z motorno žago, trikrat je bil drugi, bil je tudi pobudnik tekmovanja v hitrostnem ki- Tadeju motivov za velikonočne potice ne zmanjka. (Foto: osebni arhiv) LJUBENSKI FLOSAR Je avtor različnih skulptur, posejanih po vsej Sloveniji. Na Ljubnem stoji skulptura flosarja, v Duple-ku splavar, pred mlinom v Spodnji Rečici mlinar, pred gostinskimi lokali medvedi, prašiči. Petru Prev-cu je izdelal in predal velikega orla, Hiša v Turistični vasi na Pristavi pri Stični je delo Tadejevih rok. (Foto: osebni arhiv) eden krasi tudi ljubensko skakalnico. Ljubenskim gasilcem je podaril skulpturo sv. Florjana, druga je na kmetiji, kjer je pogorel hlev na novem hlevu. Marsikje stojijo njegove klopce. Pravi, da se najbolje obnese hrast, ki se z motorno žago lepo oblikuje, obliko ohrani lepo tudi na prostem, saj izdelke zaščiti z ustreznimi premazi. OD ŽIVALI DO ZABAVNIH IZDELKOV Največkrat oblikuje živali. Ob našem obisku je v delavnici imel orla, ki bo služil kot svetilka. Velikokrat izdela tudi bolj nenavadne izdelke. Med temi so tangice in ženski akti, zelo lepa so tudi razna poročna darila. Sebi je izdelal še kravato, otrokoma pa vsako leto izdela unikatne ljubenske potice. Naredil je že orhidejo, akvarij, gamsa, harmoniko, ki je tudi igrala, citre ... TUDI ŠIKLNE ŠE ZNA IZDELATI Najprej za domače potrebe, potem je tudi za druge izdelal garažo, pasjo hišo, ograjo ... Eden njegovih večjih projektov je bila gradnja hiš iz hlodov v Turistični vasi Pristava pri Stični. Je eden redkih mladih, ki zna izdelati in polagati »šiklne«. Z njimi imajo prekrite vse objekte na svoji visokogorski kmetiji Kogov-nik nad Ljubnim. GLASBENA DRUŽINA Pred meseci se je Tadej odločil, da se bo popolnoma posvetil de- lu na kmetiji in z lesom. Doma sedaj vse dneve ropota motorna žaga, zraven se oglašajo ovce, ki jih imajo na kmetiji. Nekaj časa še vedno ostane, da s sinom Tomažem ali očetom Jože-tom ter bratom Silvom poprimejo za instrumente in katero zaigrajo. . |5J ■ ■■ fec—i-■ -~ - JTijiSH Tudi v Dupleku imajo Brglesovega splavarja. (Foto: osebni arhiv) Tadej igra bas, Tomaž je perspektiven harmonikar, ki je letos prejel srebrno priznanje na Avsenikovem tekmovanju. Da je doma zasedba popolna, hčerka Tjaša igra ci-tre. Otroka gresta po očetovih stopinjah ne le v glasbi, tudi pri delu z lesom sodelujeta tako, da brusita izdelke. Štefka Sem 20 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Šport SMUČARKA TINA ROBNIK KONČANA SEZONA V SMUČARSKIH SKOKIH Najboljši rezultat zabeležila pred domačo publiko Švedsko smučarsko središče Are, ki je lani gostilo svetovno prvenstvo in predlani finale svetovnega pokala, je bilo v letošnji sezoni, po sili razmer, zadnja postaja ženskih tekem svetovnega pokala v alpskem smučanju. V Areju je svojo zadnjo veleslalomsko tekmo čakala tudi Lučanka Tina Robnik, a je svetovna smučarska zveza zaradi širitve novega koronavirusa odpovedala tekmovanja in uradno zaključila sezono. NANIZALA KAR NEKAJ USPEHOV Tina tekmuje le v veleslalomu, najboljši rezultat letošnje sezone je bil 6. mesto pred domačimi gledalci v Kranjski Gori. Poleg tega se je dvakrat uvrstila med 15. najboljših. Tekmovala je tudi v evropskem pokalu, kjer je bila 3. in 5., na veleslalomu FIS v Italiji je osvojila zmago in tretje mesto. Štefka Sem KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Najboljši rezultat sezone Tine Robnik je bil 6. mesto v Kranjski Gori. Odpovedani vsi treningi tekme Članska ekipa Košarkarskega kluba Nazarije je že prejšnji teden ostala brez nastopa na Jesenicah, kjer se bi morala pomeriti s tamkajšnjim Enosom v 3. krogu lige za prvaka v 3. SKL. Do odpovedi je prišlo, ker je Košarkarska zveza Slovenije sprejela odločitev, da se od 12. marca do nadaljnjega zaradi koronavirusa prekinejo vsa ligaška tekmovanja pod okriljem zveze. TRENUTNO ŠESTI NA LESTVICI Odločitev o prekinitvi ligaških tekmovanj ni presenetljiva zaradi razvoja dogodkov v zvezi z novim koronavirusom. Košarkarji Na-zarij so v 1. delu 3. SKL dosegli velik uspeh, saj so se iz skupine vzhod uvrstili v ligo za prvaka 3. lige, kjer nastopa najboljših šest ekip. Mlado moštvo, sestavljeno iz igralcev, ki so se kalili v mladinskih selekci- jah kluba, trenutno zaseda 6. mesto na lestvici, v soboto pa bi moralo gostovati na Jesenicah. Naslednja tekma bi morala biti odigrana jutri zvečer v nazarski športni dvorani, vendar do tega ne bo prišlo. ODPOVEDANI TUDI TRENINGI Do nadaljnjega so prekinjena vsa ligaška tekmovanja. Po zaključku veljavnosti Odredbe o prepovedi zbiranja v zaprtih prostorih se bodo v zvezi nemudoma odzvali in pripravili vse potrebno za nadaljevanje in zaključek tekmovalne sezone 2019/2020. V nazarskem košarkarskem klubu so se odzvali na odločitev Zveze in so sprejeli odločitev, da se v času prekinitve tekmovanj v klubu odpovedo vsi treningi in ostale aktivnosti. Roman Mežnar Timi Zajc štirikrat na stopničkah, skupno 14. Mednarodna smučarska zveza je glede na širitev koronavirusa sprejela odločitev, da sezono smučarskih skokov konča predčasno. Na žalost skakalcev in gledalcev ne bomo mogli uživati v smučarskih poletih v Planici, saj se je se- Timi Zajc je v pravo formo prišel januarja. zona končala na polovici norveške turneje Raw Air. ZAJC ZBRAL 544 TOČK Skupni zmagovalec je tako po 30 posamičnih tekmah s 1.659 točkami postal Avstrijec Stefan Kraft, Peter Prevc, zmagovalec predzadnje letošnje tekme v Lille-hammerju, je bil najboljši od naših na osmem mestu, zbral je 789 točk. Član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC Timi Zajc je letos štirikrat stal na zmagovalnem odru in je zbral 544 točk ter sezono končal na 14. mestu. Z EKIPO TRIKRAT DO MEDALJE Timi, ki bo aprila dopolnil 20 let, je v pravo formo prišel januarja, takrat se je začel uvrščati med deseterico. Štirikrat se je povzpel na stopničke na posameznih tekmah, trikrat z ekipo. Drugo in tretje mesto je osvojil na letalnici v Kulmu. Dvakrat je bil tretji, med drugim tudi na zadnji tekmi v Lillehammerju. Štefka Sem SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH ZA ŽENSKE Ob koncu sezone sedma, Klinčeva osma Mednarodna smučarska zveza je sprejela sklep, da se zaradi širitve novega koronavirusa predčasno konča letošnja sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih za skakalce in skakalce. Tako so tudi slovenske orlice predčasno končale sezono. SLOVENKE V POKALU NARODOV OSVOJILE 5. MESTO Kristalni globus je pripadel Nor-vežanki Maren Lundby, ki je na 17 tekmah osvojila 1.220 točk. Ni-ka Križnar je s 497 točkami pristala na 7. mestu, takoj za njo s točko manj pa Ema Klinec. Špela Rogelj je z 150 točkami zasedla 22. mesto, Katra Komar je z 95 na 27 Poškodovana Urška Bogataj si je priskakala 53 točk in 31. mesto, Jerneja Brecelj 19 točk in 39. Maja Vtič je z dvema točkama končala na 50. mestu. Slovenke so v pokalu narodov osvojile 5. mesto in 1.862 točk, zmagovalke so postale Avstrijke s 4.457 točkami. ODLIČNE NA LJUBNEM OB SAVINJI V skokih naših tekmovalk smo lahko še posebej uživali na tekmah na Ljubnem ob Savinji. Na ekipni tekmi so namreč eksplodirale in prikazale odlične skoke ter zasedle drugo mesto. Le za dve točki so jih prehitele Avstrijke. Na posamični tekmi se je na tretje mesto povzpela Križnarjeva. Dobrih uvrstitev so se na Ljubnem veselile tudi Kli-nčeva na 6. mestu, Komarjeva na 16. in Rogeljeva na 18. Marija Šukalo Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 21 08181817 Šport TEKMOVANJE NA KOPAH Zgornjesavinjski starodobni smučarji sklenili zimsko sezono Čeprav bi naj bilo zadnje srečanje starodob-nih smučarjev Slovenije na velikonočni ponedeljek na Kaninu, je bila po vsej verjetnosti prireditev, ki sta jo organizirala Kulturnica Gaber-ke in sekcija Veseli Savinjčani Gornjesavinjske-ga smučarskega kluba Mozirje v soboto, 7. marca na Kopah, zadnja v letošnji skromni zimi. Temu bo tako zaradi visokih spomladanskih temperatur, še bolj pa zaradi širjenja koronavirusa. TEKMOVALI TUDI PODMENINSKI GADJE Od načrtovanih več kot deset dogodkov po Sloveniji so bili organizirani le trije, eden lepših na smučarskem središču nad Slovenj Gradcem. Poleg ekip organizatorjev so se tekmovanja s starodobno opremo udeležili tudi Podmeninski gadje, ki so kot najštevilnejši v svojih značilnih oblačilih poželi največjo pozornost. Z OPREMA IN OBLAČILI MODNA REVIJA NA SNEGU Se posebej zanimivi so bili smučarke in smučarji v različnih kostumih in oblačilih iz različnih obdobij, prava modna predstava na snegu. Prva smučarka Veselih Savinjčanov Mojca Križ, uradna svetovna prvakinja (Leogang, Avstrija, 2020), je bila že v Avstriji zelo opažena po originalnem smučarskem oblačilu z dolgim krilom, a tudi na Kopah s hitrim smučanjem za zmago in izjemnim stilom. Ponovno so se izkazali mladi fantje na modelih starih smuči, brata Izak in Filip Bevc ter Vid Rezoničnik od Podmeninskih gadov, med ženskami iz tega gnezda pa še Ema Rajgl in Minka Rezoničnik. Moški del iz okolice Bočne je suvereno zastopal veteranski prvak Frenk Med skakalci so bili najbolj zagreti Podmeninski gadje. Mojca Križ je v Sloveniji in Avstriji prepoznavna prvakinja v veleslalomu. Rezoničnik, za petami mu je sledil Drago Tam- še od »taveselih«, zmagovalec v najhitrejši skupini pa je bil Dani Stropnik za GSK Veseli Sa-vinjčani. V smučarskih skokih sta se udarila »gada« Zdenko Purnat in Peter Zavolovšek. Oba je s prvim mestom ugnal Brane Lozinšek od Veselih Savinjčanov. Navsezadnje uvrstitve le niso bile glavna stvar ob prekrasnem vremenu in druženju, ki so ga doživeli za zaključek sezone 2019/20. Tekst in foto: Jože Miklavc IZVEDLI VELESLALOMA IN SKOKE Tekmovanje so opravili na manj zahtevnem smučišču z veleslalomsko vožnjo med vratci -dve samostojni tekmi ter smučarske skoke. Zbralo se je okrog 40 tekmovalcev vseh starosti, tako rekoč medgeneracijsko obujanje tradicije smučanja, ki se je zahvaljujoč delovanju tovrstnih klubov in društev v Sloveniji ohranilo in je celo v porastu. Ob udeležbi še več drugih skupin in posameznikov je potekalo na Kopah eno lepših tekmovanj, na katerih so se ponovno izkazali vsi že znani tekmovalci med 8 do 79 let starosti. Na prireditvi je bilo videti različne stile smučarskih oblačil iz različnih obdobij in pokrajin, zelo različno smučarsko opremo in tehnike vožnje ter smučarskih skokov na mali skakalnici. Med vratci so »drveli« smučarji s klasičnimi smučmi in celo z dogami od soda, pa z lesenim velikim tri-smukom, z vojaško smučarsko opremo ter novaško lok smučko iz okolice Cerknega. Kar trije smučarji so uporabljali tehniko opiranja na eno smučarsko palico. Podmeninski gadje so bili tudi na Kopah v ospredju dogajanja. 22 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Kronika, Zahvale, Oglasi i IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • ZAGOREL DROG ELEKTRO NAPELJAVE Radegunda: 11. marca ob 14.57 je v Radegundi zagorel drog električne napeljave. Posredovali so gasilci PGD Mozirje, ki so zavarovali kraj dogodka do prihoda dežurnega električarja, ki je izklopil električno omrežje. Gasilci so nato lesen drog pogasili in opravili pregled okolice. • RIBOGOJNICA OSTALA BREZ VODE Podvolovljek: 13. marca ob 10.50 je v Podvolovljeku v ribogojnici prišlo do nenadne prekinitve dotoka vode. Posredovali so gasilci PGD Luče, ki so skupaj z člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji s pomočjo elektro agregata in črpalke zagotovili dotok sveže vode do vzpostavitve normalnega pretoka. Zaradi hitrega posredovanja do pogina mladic v objektu ni prišlo. POZIV PLANINCEM, NAJ OSTAJAJO DOMA Na Planinski zvezi Slovenije so se odločili, da zaradi epidemije koronavirusa pozovejo občane, da v tem času ne obiskujejo gora in se odpovejo s tem povezanih aktivnosti. Največ za preprečevanje širjenja virusa bomo naredili s tem, da ostanemo doma. Do nadaljnjega so zaprte tudi planinske koče. Izpostavljanje v gorah lahko botruje nesrečam, s tem pa še dodatni obremenjenosti reševalnega in medicinskega osebja. Tudi Gorska reševalna zveza Slovenije odsvetuje dejavnosti na prostem, pri katerih je večja možnost poškodb. Se posebej naj se ljudje izogibajo visokogorja, saj so razmere v gorah še vedno zelo zahtevne in nevarne. Javnost mora vedeti, da so v sedanji epidemiološki situaciji omejitve tudi pri gorskem reševanju. Ob sumu na okužbo ponesrečenca s COVID-19 bodo piloti prevoz s helikopterjem zelo verjetno odklonili, gorski reševalci pa bodo najprej poskrbeli za lastno varnost in reševanja se lahko precej zapletejo, saj v tej situaciji ni nič samoumevno. Planinska zveza Slovenije vse planince, alpiniste, plezalce, turne smučarje in kolesarje ter druge obiskovalce in ljubitelje gora poziva, naj se glede na trenutne razmere vsem aktivnostim v gorskem svetu odpovejo, razen lažjih sprehodov v bližini doma, brez obiskovanja zahtevnejših in obljudenih ciljev. Prav tako odsvetuje vse skupne dolinske aktivnosti v okviru društev, odsekov ali posamezno organiziranih skupin. Za preprečitev širjenja koronavirusa bomo največ naredili, če ostanemo doma v družinskem krogu. Gore bodo počakale. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. Tvoj dragi dom je prazen, ni več tvojih pridnih rok, ni več tvojega smehljaja. Le spomin nate bo večno v srcu ostal. V SPOMIN Minevajo 3 leta, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi Franc KOMAR iz Spodnje Rečice 19 8. 11. 1939 - 17. 4. 2017 Hvala vsem, ki ga obiščete. Vsi njegovi Dolgo si molčal, molče trpel in upal, se upiral in hrepenel po zdravju, se vase zapiral in boril. Prišla je ura, nisi zmogel več, še zbogom nisi mogel reči, ne od nas se posloviti. Odšel si tja, kjer poješ v zboru angelskem, nas pa deseto leto spremljajo solze spomina in vprašanje, zakaj tebi ta pot bila je edina. V SPOMIN 21.3.2020 bo minilo 10 let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil ljubeči mož, ata in stari ata Franc BEZOVNIK iz Luč Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče, molite zanj in ga nosite v lepem spominu. Posebna hvala pevcem, ki s pesmijo tako radi ohranjate spomin nanj. Ža!uj'oči nj'egovi domači Vabljeni na prenovljeno stran savinjske.com Pogrebna služba - cvetličarna -MORAMA TeL: 03 7000 640 GSM: 041 536 406 GSM: 041 672 115 VMnVjjnoreiH.sl E-mail: irtfo(SimflrarTa.ii Aleksander Steljiuvdik s ^ . Panilje Hu, &rBsrmw Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 23 Za razvedrilo NIČ NAS NE SME PRESENETITI Ko se enkrat prikoplješ do upokojitve, kot se je pred kratkim vzgojiteljica Melita Mikek (v delovni halji) iz Šmartnega ob Dreti, si vajen vsega hudega. V vrtcu jo je ob slovesu pričakalo kar 57 njenih varovancev, nekateri tudi v pleničkah. Ker je iz mladosti vajena rednih vaj NNNP - nič nas ne sme presenetiti, jo tudi tokrat ni. V času Jugoslavije so ob alarmih bežali v gozd, Melita pa je dobila bolj fino delo. Ker se je v vseh letih navadila na razna presenečenja v plenicah, ji tudi odrasli otroci, ki jih je čuvala, niso delali težav. Še manj tisto, kar je bilo v plenicah. #Nutello imamo vsi radi. NOBENIH FUNKCIJ SE NE BRANITA Polona Konec Ozimic, moderatorka programa dobrodelnega koncerta na Rečici ob Savinji: »Dve desetletji, odkar delam v tej šoli, sem bila v. d. ravnateljice in učiteljica slovenščine. Sedaj sem celo občinska svetnica, a še vedno rada posežem po veznem tekstu in vodim program.« Ivan Kramer: »No, odkar je šola na Rečici, sem jaz prišel od svetniškega mesta do stolčka podžupana in ti zelo rad kot sovoditelj pomagam.« 24 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Križanka, Informacije KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Minoli Salgado: Malo prahu na očeh V romanu prebiramo o povojnih travmah prebivalcev otoka Šrilanka, ki jih avtorica Minoli Salgado bralcu razgrinja skozi zgodbo Šrilančanke Savi. Ta zelo mlada ostane brez mame in mladost preživi v angleškem internatu, kjer jo doseže obvestilo tudi o očetovi smrti. Takrat se prvič vrne na svoj rodni otok, naslednjič pride že z britanskim možem, tretjič pa kot ločenka, na bratrančevo poroko. Tu jo pričaka ostanek njene družine, kar sproži razvoj zgodbe. V domači hiši spet sreča ljubo kuharico, ki ji je v otroštvu pripovedovala zgodbe in skupaj stke-ta spomin na pozabljeno otroštvo. Vzporedno se razvija zgodba njene družine, resnice o očetu ter družinskih članov v ubijalskem državljanskem spopadu med Tamilci in Sin-galci. Tretjo vzporedno sled pišejo priprave na poroko in dogajanje po državljanski vojni. Stovjrček: CASALS - Sparil jok^isVtkbiJalBf ¡Patin); C tU TA - i jar'skd t+skliiva; GUSAN - armenski lrjdski pe^K Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); NADPRITlSK. EVAPORATOR. TOM KANE:L.A. KAŠA, KRIK, GARR, DIANA. JOOIE FOSTER. EDO. DAMI. SILAŽA. MIRO, VOS, TRIK. KAR N ISA, DM, RISBA, PEAN, RAGU, IDEAL NEŽ. KLERIK. FAKROGLA SVATBA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 13. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko lim., staro 3 mesece; gsm 041/289-501. Prodam bikca in teličko pasme limuzin stare 10 dni; gsm 041/716210. Prodam bika simentalca, težkega 150 kg; gsm 031/228-217. Prodam bikca, starega 14 dni; gsm 041/783-572. Prodam telico ls, brejo 6 mesecev, pašno, težko 650 kg. V račun vzamem manjšo pašno; gsm 041/324377. VOZILA - PRODAM Prodam dobro ohranjen peugeot 307, srebrne barve, l. 2006, 1,6 bencin, registriran do 4/2020, prevoženih 172.000 km, redno ser- ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. visiran in čiščen, v njem se ni kadilo; gsm 040/548-022. DRUGO - PRODAM Prodam kocke sena in otave; gsm 070/708-155. Prodam silažne bele; gsm 041/783427! Silažne bale in seno v suhih okroglih balah, l. 2019, prodam, cena 22 eur/kos, možna dostava; gsm 041/372-040. Prodam dva bunta smrekovih kraj-nikov in obrezlin, možna dostava, resni; gsm 031/229-154. Prodam nekaj silažnih bal (1. in 3. košnja), možna tudi dostava; gsm 031/229-154. IŠČEM Iščem lep material za nasutje (zemlja). Plačam prevoz ali odpeljem sam; gsm 031/229-154. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. 26 Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Otroci zelo radi bivajo v naravi in spoznavajo njene conitosti za V Društvu tabornikov Rod Sotočje Nazarje so na volilnem občnem zboru mandat starešine in načelni-ce ponovno zaupali Zvonki Zak-rajšek in Alenki Verbuč. Pri pre- nosti so najzaslužnejšim podelili priznanja društva in Zveze tabornikov Slovenije. Leto so zaključili s skupno akcijo mozirskih skavtov -razdelitvijo luči miru iz Betlehema. Načelnica društva Alenka Verbučeva (levo) je dejala, da so vodova srečanja dobro obiskana. (Foto: Marija Sukalo) gledu dela je Zakrajškova poudarila, da se v društvu veča članstvo, kar je dokaz, da otroci zelo radi bivajo v naravi in spoznavajo njene zakonitosti. NAJZASLUŽNEJŠIM PRIZNANJA DRUŠTVA IN ZVEZE Načelnica Verbučeva je povedala, da so vodova srečanja dobro obiskana. V aprilu so pripravili spo-mladovanje, ob dnevu tabornikov različne delavnice in ob prvomajskem prazniku kresovanje s kulturnim programom. Julija so pripravili taborjenje in animacije za otroke zaposlenih v enem od večjih podjetij. Za boljše delo in sodelovanje so se na team buildingu v Posočju družili vodniki. Oktobra so pripravili kostanjev piknik, se preizkusili v lokostrelskem tekmovanju in s slavnostjo obeležili dve desetletji delovanja društva. Ob tej prilož- KO SE JE ŠE LAHKO PRAZNOVALO Izvirna presenečenja za obletnice Pred časom, ko so bila druženja in praznovanja še mogoča in dovoljena, sta se v Gornjem Gradu in Radmirju pojavili dve izvirni obliki ob praznovanju okrogle obletnice. Roman Matek iz Rad-mirja je praznoval abrahama in domači ter prijatelji so pripravili velik plakat z napisom Wengen in švicarsko zastavo. Matek namreč vsak december že nekaj let odhaja na dopust k hčerki Tadeji, ki živi in dela v Švici. Ker do monde- nega smučarskega središča Wengen ni daleč, si tam privošči smučarske užitke. V Gornjem Gradu v središču kraja na drevesu visi padalec s številko 30. Ob okroglem rojstnem dnevu so ga prijatelji obesili Roku Ru-pu, ki je zagnan športnik, predvsem padalec in alpinist. Da čez zimo ne bi pozabil na padalstvo, ga pred hišo opominja njegov dvojnik v belem kombinezonu. ŠS, foto: IS PRENOVLJENA GRAFIČNA PODOBA V društvu so v novo desetletje delovanja zakorakali s prenovljeno grafično podobo organizacije. Osvežili so spletno stran in izdelali svoj grb. Tudi na delovnih akcijah je bila zadovoljiva udeležba. Na njih so poskrbeli za ureditev tabornega prostora. Tako se lahko pohvalijo z novo kritino na objektu, stopnicami med terasami, ograjo ob dovozni cesti, novo notranjo opremo v brunarici. Seveda tega ne bi mogli izvesti brez izdatne pomoči domače občine in številnih donatorjev. Tudi v letošnjem letu jih čaka še veliko dela na tabornem prostoru in nakup novih šotorov. Se naprej se bodo trudili vzgajati mlade v taborniškem duhu in z ljubeznijo do narave. Marija Šukalo Romanu Matku so domači in prijatelji pripravili velik plakat z napisom Wengen in švicarsko zastavo. Da Rok Rup čez zimo ne bi pozabil na padalstvo, ga pred hišo opominja njegov dvojnik v belem kombinezonu. Savinjske novice št. 12, 20. marec 2020 27 EXTRA SPOMLADANSKA AKCIJA! Barvni strešniki POLAK € I v 7 barvah 6,60 i/m* Sivi strešniki 5,50 t/m2 PROIZVODNJA STRESNI KOV Z NAJSODOBNEJŠO ŠVEDSKO TEHNOLOGIJO ZT AKCIJSKE CENE! Betonski izdelki ¿¡daki, betonske cevi. dimniki, skarpnlki, izdelki po naročilu Transportni beton ® o: 58 s 5 065 © ns: Coi? 337 / 04] 11 i j 300 O bejsnski scJelki polaktg aetnet www. po Lak-strešniki.si