NASLOV
INA BREZ VEČJIH NALOŽB
INA-Nafta Lendava letos ne predvideva večjih naložb, v sedanjih temeljnih organizacijah bodo skušali delno posodobiti opremo in jih usposobiti za boljše ■ poslovanje. Zal oprema za novo rafinerijo še vedno stoji v skladišču, o njeni usodi pa ■ odločajo številni razgovori, ki pa doslej niso bili uspešni. Oprema, kije v carinskem skladišču, je dobro zavarovana, tako da ne držijo novice, da propada. Pred nedavnim ■ so si jo ogledali tudi tujci in ugotovili, daje z njo vse v najlepšem redu. V INA-Nafti ■ si prizadevajo, je dejal ing. Jože Hajdinjak, da bi čim prej odpravili ta problem, saj . končno oni najbolj čutijo, kakšno breme je to zanje.
Zmanjšana investicijska dejavnost bo seveda vplivala na razvoj delovne organi- _ zacije. toda ta trenutek ni sredstev za večie naložbe.	Jani D. ■
Leto XXXVI
Št. 9
Murska Sobota 8. marec 1984
CENA 13 DIN
OB OSMEM MARCU
ODKUP ZAOSTAJA
Tudi v pomurski živinoreji je v zadnjem času prišlo do nekaterih zatikanj. Težave pa pravzaprav niso v temi da živine ne bi bilo moč odkupiti, pač pa se javljajo težave pri prodaji mesa. Pri izvozu junčjega mesa iz soboške Mesne industrije je namreč prišlo do zastojev in povečujejo se zaloge.
Na zaloge mesa v hladilnicah so tako vezana precejšnja obratna sredstva Mesne industrije, ki pa ob visokih obrestnih merah ni sposobna najemati dragih kratkoročnih kreditov, s tem pa so omejene tudi možnosti za odkup živine. Sicer pa v soboški Mesni industriji pravijo, da je pri njih odkup-govedi do konca februarja enak lanskemu v enakem obdobju. vzroke za težave, ki se pojavljajo na tržišču, pa je potrebno iskati drugje, Med drugim tudi v lem, da se letos v, Pomurju ne pojavljajo kupci iz drugih območij, tako da rejci~v celoti pritiskajo na domačo mesno industrijo.
Ta pritisk pa je nekoliko večji tudi zaradi pomanjkanja krme, kar je posledica lanskoletne suše. Iz znanih razlogov koruze na tržišču ni, problem pa bi bil še večji, če v soboški Mesni industriji o tem ne bi razmišljali že jeseni in se oskrbeli s koruzo.
Zakaj vedno na robu sklepčnosti?
Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava je bila tudi tokrat na robu sklepčnosti, saj se je seje udeležilo le nekaj več kot polovica od 63 delegatov. Po že znanem telefoniranju in opozorilih je seja bila končno sklepčna, vendar pa se zastavlja vprašanje odgovornosti delegacij, ki na seje ne pošiljajo delegatov. Ali to pomeni, da so za stanovanjsko politiko nezainteresirani ali pa so problemi stanovanjske gradnje v občini manj pomembni. Vodstvo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je na tak odnos delegatov opozorilo občinsko konferenco socialistične zveze in občinski svet zveze sindikatov, vendar kot kaže, uspeha ni, čeprav sta obe družbenopolitični organizaciji o tem obvestili vse delegacije.
Skupščina je na seji razpravljala o realizaciji finančnega načrta za lansko leto, predvsem pa o tem, kako so se trošila sredstva solidarnosti. stanovanjskega sklada in koliko sredstev je bilo potrošenih za strokovne službe. Finančni načrt za letošnje leto predvideva nekaj nad 33 milijonov dinarjev za nakup stanovanj, za subvencije stanarin pa 800 tisoč ■ dinarjev.
Poseben problem, ki ga bo potrebno čim prej rešiti je neredno plačevanje stanarin, to pa pomeni tudi manj sredstev za vzdrževanje stanovanj. Že'v lanskem letu je bila objavljena lista dolžnikov, ki so »pozabili« na redno plačevanje, to pa bo potrebno storiti verjetno tudi v letošnjem letu.
Jani D.
Tako so zdaj dali rejcem za organizirano proizvodnjo 6 tisoč ton koruze in tako vsaj do maja premostili težave s krmo, hkrati pa dobivajo rejci 'krmila še po zajamčenih cenah.
Druga težava, ki se v tem času pojavlja v Pomurju, in je prav tako povezana z omenjenimi, pa je pri prodaji telet. Tudi tu je prišlo v zadnjem času do zastojev, vendar število telet, ki čakajo kupce, zdaj več ni kritično.
Rejcem, ki se odločajo za privez lelet. Mesna industrija zagotavlja krmila po zajamčeni ceni in po normativu, ki gaje izdelal živino-rejsko-veterinarski zavod. Kmetijska zadruga Panonka pa je rejcem znižala obrestno mero za nabavo telet in krmil na 14 odstotkov. K vsemu temu pa je treba dodati, da v Pomurju v tem času ni podobnih težav v živinorejski proizvodnji, kjer poteka odkup nemoteno.
L. Kovač
OSMOŠOLCI PRED TEŽKO ODLOČITVIJO
Spet je prišel tisti čas, ko se bodo morali učenci, ki v tem šolskem letu končujejo obvezno osemletno šolanje, odločiti, čez kateri prag naprej. Ali bodo šolanje nadaljevali ali ostali doma na kmetiji ali pa si morebiti že poiskali zaposlitev.
Prejšnji leden je bil v dnevnem časopisju objavljen razpis za vpis v 1 letnike srednjih šol po programih v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1984/85. Ta razpis smo z zanimanjem pričakali tudi v Pomurju sai ie tako konec nekaterih dilem, ki so bile odprte tako rekoč do zadnjega dne. Zdaj pa je jasno, katere programe bodo imele pomurske srednje šole in koliko učencev bodo lahko vpisa-'e Znano je. da v Pomurju deluje 7 sfednjih šol. Vse bodo vpisovale učence tudi v PrlhodnJ™ šolskem letu, in sicer, kmetijska šola v Rakičanu 30 učencev v program X™609(sk?ajšaniprog) za smer kmetovalec-kmetoval kovinske ga-goške in ekonomske	v
Lendava bo vpisala 90 učen i program kovinarstvo in J tvo. 30 v isti toda skrajša m p gram. 20 v (dvojezični) progr poslovno-finančna dejavn . j 16 v dvojezični program u~ J/ srednješolski center tehniško pedagoške usmeritve v Mu Soboti bo lahko vpisal 6U učencev v skrajšani progra obdelava kovin in upravljanj strojev. 210 v srednji program kovinarstvo in strojništvo. 60 v program učitelj. 60 v naravoslov-no-matematični program. 30 v skrajšani program pomočnik tekstilnega konfekcionarja in 150 v program tekstilni konfekcionar;
srednja šola družboslovne usmeritve Fran Miklošič Ljutomer bo sprejela 60 učencev v program družboslovno jezikovna dejavnost;
Krajevna organizacija zveze borcev, društva vojnih invalidov in društva upokojencev, Murska Sobota, so pred dnevom žena organizirali prisrčno srečanje za svoje članice. V restavraciji Zvezde se jih je zbralo več kot 180. Pozdravil jih je predsednik soboškega društva upokojencev Ivan Ferbežar, v kulturnem programu pa so nastopili upokojenski mešani pevski zbor Borec Rudi Rapl ter folklorna skupina. Za dobro voljo je poskrbel humorist DODO, v nadaljevanju pa je vse udeleženke srečanja v prijetnem vzdušju in ob pogostitvi združila slovenska pesem.
(Foto: A. Abraham)
srednja družboslovna in ekonomska šola Murska Sobota bo vpisala 60 učencev v program administrativna dejavnost. 60 za trgovce in prav toliko v program poslovno-finančna dejavnost;
srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci ima na voljo po 60 mest za kuharje in strežnike (natakarje);
srednja zdravstvena šola Murska Sobota pa bo vpisala 60 učencev v program zdravstveno varstvo Skupaj je torej razpisanih 13^6 mest. K tem lahko dodamo še predvidoma en oddelek (po prijavah učencev) skrajšanega programa obdelava kovin m upravljanje strojev, v katerega se bodo lahko vpisali učenci, ki bodo končali osnovno šolo s prilagojenim učnim programom in sicer na srednješolskem centru tehniško pedagoške usmeritve v Murski Soboti.
Če primerjamo razpise oziroma možnosti za nadaljevanje šolanja z lanskim letom, ugotovimo, da so se le-te nekoliko
zmanjšale, saj v prizadevanjih, 'da bi v Pomurju dobili tudi program elektroenergetika (SCTPU) in gradbeno šolo, nismo uspeli. Drugih sprememb pa skorajda ni.
Ker vemo, da bo letos, v Pomurju končalo osnovno šolo 1798 učencev, to torej med drugim pomeni, da za več kot 400 izmed njih ne bo mesta za šolanje v eni ali drugi pomurski srednji šoli. Ali se bodo torej odločili za nadaljevanje izven Pomurja ali pa ... Težko je v tem času naprej predvideti. Del odgo-' vora bomo dobili 9. in 10. marca, ko bodo povsod imeli informa-livne dneve za osmošolce. Takrat naj bi torej le-ti obiskali tiste šole, na katere se nameravajo vpisati, in sicer je razpisni rok do 28. marca.
Prav gotovo se bo težko odločiti. ker ni pomembno končati le šolo, temveč potem dobiti tudi zaposlitev. Dolgoročne kadrovske potrebe pa so premalo znane.
Jože Graj
Osmi marec — mednarodni 1 dan žensk obeležuje in nas ; spominja na začteke boja za pravice žensk. Iz leta v leto, ob raznih prilikah, še posebej pa ob tem dnevu ustavljamo svoje j misli, ocenjujemo dejanja, na-- predek in razvoj družbenega j položaja žensk. Dosežene v - razvoju njihovega položaja kaze j na celotno stopnjo napredka vsake družbe, še posebej pa naše socialistične in samouprav-; ne.
Uspešno reševanje aktualnih ; nalog na področju gospodarstva, razvojne in socialne problematike je neposredno povezano ■ tudi z družbenoekonomskim in I političnim položajem žensk. Do kod smo prišli pri razvoju enako-i pravnosti in emancipacije j žensk? Tega ne more obeležiti j priložnostni sestanek, saj /e i doseženega , dosti preveč za j kratko opisovanje, pa tudi na-I men ni tak.
Dejstvo je, da so ženske prisotne v vseh gospodarskih in drugih dejavnostih, da so aktivne na vseh področjih dela in življe-
V občini imamo v letu 1983 že 46 odstotkov žensk v strukturi vseh zaposlenih (SR Slovenija 45). Ta podatek je visok tudi v primerjavi z večino drugih dežel v svetu in najvišji v Jugoslaviji. Res je, da so se ženske bolj uveljavile v družbenih dejavnostih, v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu, kulturi in manj v političnem življenju. Družbena zavest o enakopravnem položaju žensk pri nas nikoli ni bila sporna, saj so temelje za to ustvarile že s svojim bojem v narodnoosvobodilni borbi in revoluciji. Vedno bolj se še naprej utrjuje spozna-. nje, da brez'množične udeležbe žensk ni in ne more biti uspešne graditve socializma in sociafetič-] nega samoupravljanja. Samoupravni odnosi, ki jih razvijamo, vključu/ejo enakopravnost vseh udeležencev pri delu in odločanju.
V naši družbi se ne zavzemamo, da bi ženske zaradi spola imele privilegiran položaj na račun moških, ampak za celovito emancipacijo obeh. Tudi se ne zavzemamo za to, da je za žensko dovolj delovnih mest na vseh področjih, temveč da jo razbremenimo skrbi in dela, ki ga prinaša gospodinjstvo, materinstvo in tradicionalno gledanje na žensko. Glavni problem ena kopravnosti predstavlja družina. Samo ekonomska neodvisnost, ki jo dosegajo zaposlene žene, še ne pomeni enakopravnosti, oziroma je daleč od tega, če skladno s tem ne bomo znali odpravljati razlik, ki izvirajo iz zgodovine, kulture, tradicionalnih stališč o vlogi žensk in
moških doma in v poklicnem življenju. Zakoreninjenost nekaterih predsodkov v odnosih med spoloma v mnogočem zavira osvobajanje žensk in njihovo enakopravno uveljavljanje. Za prosvetljevanje in izobraževanje mladih zakoncev in staršev bi morali, poleg zakonskih možnosti s črko na papirju, mnogo več storiti v praktičnem in doslednem uresničevanju. Družina še vedno ostaja ena od temeljnih ; celic naše družbe, -vrata" pa se še vedno pretesno odpirajo, da bi življenje v njej organizirano družbeno usmerjali in vodili.
Koliko in do kod hočemo ali moremo priti v svoji enakoprav- j nosti pa je poleg že omenjenih . drugih dejavnikov tudi odvisno • od žensk samih, od lastnih j predsodkov, ki nas bremenijo in j se jih ne znamo, nočemo ali ; nimamo volje otresti. Ker nismo prisotne oziroma smo v manjšini [ v raznih institucijah in samou- j pravnih organih na vseh ravneh, j odločajo o pomembnih zadevah I za položaj žensk brez naših pobud, predlogov in odločilne besede. Z delom so se ženske že zdavnaj dokazale, saj so nepogrešljive soustvarjalke narodnega dohodka, obstoja in prihodnosti naše družbe. Odločneje pa bi morale prodreti na vse ravni odločanja. Razpete med skrbjo za vzgojo otrok, gospodinjska dela in družb, limi dolžnostmi v OZD in krajevni skupnosti ne zmoremo vsega, prevlada prvo in zopet smo na ^stranskem tiru družbenih dogajanj in odločitev.
Kljub težjim razmeram ter gospodarski stabilizaciji moramo zastavljati vse sile, da ne bomo nazadovali v tistih delih družbnega standarda, ki pomeni razbremenitev žensk — ti so: otroško varstvo, celodnevna šola, družbena prehrana, interesne dejavnosti v šoli, društvih itd. Premiki na slabše pri tem bi pomeniti še dodatno obremenitev žensk. Žal pa obeti za obstajanje iste ravni teh dejavnosti niso trdni.
Tudi v težavnejših razmerah našega družbenoekonomskega razvoja ženske nosijo in delijo breme težav in naporov, iskanj poti naprej v družbenem razvoju . skupaj z vsemi delavci in naprednimi silami naše družbe. Niso in ne bodo se umaknile iz že pridobljenih pozicij, pravic in izpolnjevanja dolžnosti. Potrebno pa bo storiti še mnogo v konkretnem uresničevanju vsega, kar je deklarirano v ustavi o družbenem položaju žensk. Zato bodo potrebni napori vseh delavcev, družbenih činiteljev in še posebej žensk samih.
'Anica Karba
Pomurski medobčinski svet SZDL
TELEFON NAJ NE BO
PRIVILEGIJ
PREMOŽNEJŠIH
V razpravah na terenu je bilo v pomurskih občinah veliko vprašanj okrog PTT dejavnosti, še posebej telefonije, zato ta problematika ni dobila odmeva na pomurskem medobčinskem svetu socialistične zveze zgolj naključno. Na seji sveta minulo sredo v Gornji Radgoni so strnili vse dosedanje razprave in sprejeli tudi nekaj pobud, o katerih naj bi se izrekli v ponedeljek delegati območne SIS za PTT dejavnost.
Pri uresničevanju srednjeročnega programa PTT dejavnosti, v soboški PTT organizaciji zaostajajo pri uresničevanju dogovorjenih naložb za nribližno leto in pol. To pa je še vedno bistveno ugodneje kot drugod po Sloveniji saj našega manj razvitega in obmejnega območja naložbene omeiitve niso toliko prizadele. V razvoj dejavnosti so v minulih treh letih vložili okrog 190 milijonov dinarjev, do konca prihodnjega leta pa bo treba izpeljati še vrsto zahtevnih naložb, med njimi je aktiviranje tnaksialnega kabla Murska Sobota-Maribor - s tem bo pridobljenih “270 zvez z republiškim središčem, razširitev vozlišč v občinskih središčih - prva bo na vrsti Lendava, gradnjo omrežij v Apačah, Radencih Bistrici, delu Goričkega, poslovnih prostorov v Crenšovcih, m orgkSija pa se skupaj z združenim delom vključuje tudi v izgradnjo sistema omrežja za prenos podatkov.
Najbolj problematična je telefonija ki med občani povzroča tudi največ hude krvi. Člani pomurskega medobčinskega sveta SZDL so dah pobudo da bi v prihodnje za širitev telefonskega omrežja v ceni impulza . delež prispevali tudi telefonski naročniki. Zdaj je to breme v glavnem na oeiez prispevali nntrehiiie telefon, cena za to pa je glede na kraj tistem, ki želi oziro P so celo do deset tisoč dinarjev in tako so novITriključkidasti' na terenu dostopni samo premožnejšim občanom, novi priKijucKi ziasu 1 ,Aipfnniie ie nujno večje solidarnostno Tudi na področju izgradnje telefom e Ml prelivanje sredstev, del teh pa bi Kazaio zaouL j samoprispevka.	jj,

aktualno doma in po svetu
Odločite' libanonskega predsednika Džemaela, da sporazum z Izraelom ne vel ja več, še vedno odmeva po vsem svetu. Na fotografiji se Džemael pozdravlja z bivšim premierom Karatnemu, v sredini pa je prejšnji libanonski šef države Frange.
Kdo odloča namesto nepismenih?
PO SEDANJIH kriterijih so nepismeni vsi tisti, ki nimajo končanih štirih razredov osnovne šole, oziroma sploh niso obiskovali šole. Po priznanih kriterijih UNESCO je pismen tisti, ki uporablja pismene izvore znanja. V Jugoslaviji se v preteklem letu ni znalo podpisati 9,5 odstotka prebivalcev starejših od deset let ali 1.780.902 osebi, če pa dodamo k temu še podatke o polpismenih, ugotovimo, da več kot sedem milijonov ljudi nima nobene šolske izobrazbe ali pa končane osnovne šoie. V primerjavi z letom 1921, ko je bilo nepismenih 55,5 odstotka prebivalcev, nam je to uspelo zmanjšati ne pa tudi odpraviti. Leta 1931 je bilo 45,2 odstotka nepismenih, leta J 948 35,4 (takrat so upoštevali za pismenega vsakogar, ki je vedel brati ne pa tudi pisati), leta 1961 19,7, leta 1971 15,2 in leta 1981 9,9 odstotka nepismenih. Nepis-
menost se giblje različno po republikah in avtonomnih pokrajinah. Tako je v Črni Gori še 9,4 odstotka nepismenih, v Bosni in Hercegovini 14,5, na Hrvatskem 5,6, v Makedoniji 10,9, v Sloveniji 0,8, ožji Srbiji 11,1, na Kosovu 17,6 in v Vojvodini 5,8 odstotka prebivalcev. Iz podatkov je razvidno, da je stopnja nepismenosti prebivalcev različna po posameznih območjih. Vzrok je v različnih možnostih ekonomskega in zgodovinskega razvoja.
Po številu nepismenih je Jugoslavija v južnoevropskem povprečju, toda resneje zaostaja za skupnim evropskim povprečjem. Po podatkih UNESCO iz leta 1968 je bilo pri nas 15,8 nepismenih, v Evropi pa 5,8 (v južni Evropi 15,7 odstotka). Razmerja so tudi danes več ali manj enaka.
Napovedi, da bomo nepismenost izkoreninili, se torej niso uresničile. Po mnenju
beograjskega strokovnjaka Rabranoviča bi nepismenost odpravili, če bi odvajali samo promilo nacionalnega dohodka za opismenjevanje in došolanje ter tako ne bi bili pri dnu evropske lestvice, ki kaže pismenost prebivalstva, izobraževanje torej ni samo pogoj za hitrejši razvoj naše družbe, ampak tudi prvi pogoj za samoupravno in politično angažiranje delovnega človeka v krajevni skupnosti, delovni organizaciji in občini.
Pri opismenjevanju ima pomembno vlogo JLA, kjer le-to poteka v jezikih narodov in narodnosti. Učitelj je zmeraj iste narodnosti kot vojak. Ker je med nepismenimi veliko žensk, ki nimajo možnosti opismenjevanja v JLA, je potrebno osvežiti akcijo za izkoreninjanje nepismenosti. Več odgovornosti bi morale prevzeti delovne organizacije in družbeno politične organizacije.	(Po prilogi
sedam dana Vjesnik)
PISMO IZ BEOGRADA--------------------------------------
Gledanje navzgor
Svojčas smo že omenili pobude beograjskega mestnega predsednika arhitekta Bogdana Bogdanoviča, da bi Beograjčani iz nič naredili čim več. Gre za popestritev, olepšanje in poživitev glavnega mesta z mnogimi drobnimi deli, ki jih lahko naredijo občani in delovne organizacije ter drugi s tistim, kar imajo pri roki.
Pisali smo že tudi o pobudi mladinske organizacije iz Beograda, naj bi v vsaki krajevni skupnosti odprli po eno tovarno v prostorih, ki so pač na razpolago in s stroji, ki jih velike delovne organizacije že odpisujejo, pa je z njimi še vedno mogoče uspešno delati. Tudi to je — iz nič narediti nekaj. Ali kakor drugače temu rečemo: dobiti tovarne brez investicij in tudi brez tujih ali domačih kreditov.
Menda so, po enem letu govorenja o tem, v neki beograjski krajevni skupnosti že odprli tako tovarno. Zakaj pa ne že več, mnogo več? Beograd ima okrog tristo krajevnih skupnosti in okrog 70.000 nezaposlenih, večinoma mladih.
Vprašanje je ustrezno, odgovor pa daje kronika uresničevanja te ideje o mladinskih tovarnah v krajevnih skupnostih. Idejo pripisujejo novinarju radia Beograd Aleksandru Vlajkoviču, le-ta pa pojasnjuje, daje nastala iz nekega govora predsednice ZIS Milke Planinc, ko je opozorila na velike vrednosti odpisanih strojev, ki bi lahko bili uporabni za zaposlovanje nezaposlenih, saj smo nekoč prav iz majhnih delavnic ustvarili velika podjetja.
Vlajkovič gotovo ni sramežljiv človek, zatoje vprašanje, zakaj je menil, daje potrebno svojo idejo pripisati predsedniciZIS. Zakaj ni šel z njo med mlade in z njimi ustvaril zamisli o tovarni brez investicij? Odgovor je kajpak preprost: idejo je potrebno verificirati, ji najti podporo, najraje na kar najvišjem mestu! Injako se je človek napotil k predsednici ZIS, predsedniku glavnega mesta in še k marsikomu »oa zgoraj«. Podporo za idejo je dobil, kajti nepolitično bi bilo zavrniti dobro idejo, ki jo bodo uresničevali drugi.
Ti drugi pa so organizacije združenega dela, ki odpisujejo stare stroje, ko jih zamenjujejo z novimi, modernejšimi, in krajevne skupnosti, ki razpolagajo s prostori, primernimi za tovarne ali kaj podobnega, in še marsikdo. Organizacije združenega dela so sicer pristale na takšno sodelovanje, vendar ne s posameznimi mladinci in mladinkami, temveč z mladinsko organizacijo na način, ki ga ne bodo predlagali mladi sami, temveč bo racionalen po presoji gospodarske zbornice in drugih dejavnikov ...
Ob vsem tem sem se spomnil nekega gledanja navzgor pred hišo, v kateri stanujem. Stanovalca sta, z rokama v žepih, strmela proti strehi petnadstropne hiše, kjer sta delala žlebarja nov žleb ob starem žlebu, ki seje nekje zamašil, čeprav je bil narejen kako leto dni prej. Ni jima šlo v glavo, zakaj je bolje narediti nov žleb ob starem, kije tudi še povsem nov, ko bi ga bilo koristneje samo odmašiti.
Ko sem soseda vprašal, zakaj stanovalci kar sami ne odmašijo žleba, če je zamašen, sta odgovorila, daje to povsem nemogoče, kajti stanovalci da nimajo za to potrebnega orodja pa tudi denaija ne, pa še nevarno bi bilo, kajti za to so pri sisu za stanovanje servisi, ki delajo vse, kar jim je naročeno, če imajo stanovalci pri sisih za vzdrže vanje stanovanj kaj denaija...
To njuno strmenje navzgor je bilo torej samo simbolično. Nič čudnega, če sta se od tega gledanja navzgor hitro utrudila in šla svojo pot, saj sta kot stanovalca že zdavnaj ugotovila, da je gledanje navzgor, v sise in drugam, od koder naj bi kaj dobili zaman, preveč mučno, kerje pač za človeka nenaravno, saj je naravno samo gledanje naprej.
Ni dvoma, daje tudi mladim gledanje navzgor, od koder naj bi dobili tovarne z investicijami ali brez njih, že prav tako mučno. Od tod pasivnost mladinske organizacije, čeprav je tudi podprla to zanimivo idejo. Od idej pač je nekaj, če so hitro uresničljive. Ce iih lahko uresničujemo kar sami, brez vmešavanja od vsepovsod. Za to pa so potrebna sredstva, pa naj so odpisana ali ne, ker je sicer, z odpisanimi sredstvi tako, da prej pridejo na odpad kot pa v rabo, saj tudi dinar, ki ga ne moreš obračati, izgublja vrednost zaradi inflacije. _____________________________________________Viktor Sirec/
globus
BRUSELJ — Belgijska agencija Kontakt J je organizirala večjo skupino turistov, ki bodo dopust preživeli na terenih 14. zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.
BEOGRAD — Beograjski Energoprojekt je februarja začel graditi 105 metrov visok in kilometer dolg jez za elektrarno na reki Tana v Keniji. Vrednost gradnje je 80 miliionov dolarjev.
BUDIMPEŠTA - V madžarski industriji in gradbeništvu so začeli letos,postopoma uvajati 40-urni delovni teden. Kasneje bodo takšen delovni čas uvedli tudi v administraciji.
LAUSANA — Po poročilu neke švicarske zavarovalnice je v Evropi in v ZDA v letih med 1970 —80 zaradi prometnih nesreč umrlo 1,3 milijona ljudi.
MOSKVA - V SZ so v nedeljo volili nov vrhovni sovjet ZSSR, ki v obeh zborih šteje 1500 poslancev
ALŽIR — Saudska Arabija bo Alžiriji podarila 150 milijonov dolarjev za obnovo mesta El Asnam, ki ga je leta 1980 razdejal ootres.
TEHERAN - V Iranu trdijo, da je blizu tisoč iranskih vojakov dobilo lažje ali težje poškodbe zaradi kemičnega orožja, ki ga iraške sile menda uporabljajo na južnem delu fronte.
BONN — Zahodnonemški kancler Kohl nasprotuje predlogu, da bi delovni teden skraišali na 35 ur.
BRUSELJ - Inflacija v državah EGS je lani znašala: Grčija 20 odst., Italija 13,6, Irska 10, Francija 9,6, Luksemburg 8,3, Belgija 7,9, Danska 6,1, Velika Britanija 4,5, ZR Nemčija 3 in Nizozemska 2,7 odstotka.
V ŽARIŠČU DOGODKOV
TO NI NE STRATEGIJA IN NE POLITIKA
,,Tri leta sem se vzdržal sleherne neposredne kritike predsednika ZDA,” je pred nedavnim v The New York Timesu zapisal Averell Harriman, 92-letni starosta ameriške diplomacije. Petim predsednikom je služil in bil je nenehen sobesednik voditeljev v Kremlju. ,,Zadržan sem bil zato, ker sem bil mnenja, da mora Amerika za svet, posebej pa še za svojega najpomembnejšega nasprotnika Sovjetsko zvezo, ustvarjati vtis enotnosti.”
Vendar pa po Harrimano-vem to ne pomeni, da se je kritike dopustno vzdrževati neomejeno dolgo, ne glede na to, kao napačno pot je ubral predsednik ali kako kritičen postaja svetovni položaj. Predsednik Reagan je dobil svojo možnost. Nič več ne more pričakovati, da bodo Američani podpirali politiko, zaradi katere je odnos s Sovjetsko zvezo postal bolj nabit z nevarnostmi kot kdajkoli v življenju naše generacije. To je žalostna posledica diplomacije, ki jo uresničuje Reaganova vlada: če se bo dosedanji razvoj glede jedrskega oboroževanja in na področju ameriško-sovjetskih odnosov nadaljeval po tej poti tudi v prihodnje, se bomo morali soočiti ne samo s tveganjem, marveč kar s stvarnostjo jedrske vojne. Molčati v takšnih razmerah ni domoljubno, marveč je neodgovorno.
NAPAČEN NAUK Z GRENADE
Omamljena z rezultati javnega mnenja in velikansko zmago, ki jo je doseglo 6000
Američanov nad 600 Kubanci na Grenadi, hoče zdaj Reaganova administracija, kot se zdi, iz tega dogodka potegniti napačen nauk. Pri tem tvega poraze takšnih razsežnosti, ki si jih očitno niti predstavljati ne more.
Na Bližnjem vzhodu je Reaganova vlada iz dneva v dan vse globlje v godlji. Na tehtnico postavlja življenja Američanov in ameriško čast, ne da bi imela jasno politiko, določen načrt ali vsaj prepoznavno skrb v zvezi s tistim dnem, ko se bodo soočili ameriški in sovjetski vojaki.
V nekaj letih bbdo tako Združene države kot tudi Sovjetska zveza namestile medcelinske rakete, v katerih bo nasprotnik videl orodje celovitega prvega udara. V nekaj mesecih bosta obe državi postavili v bližini nasprotnikovega ozemlja rakete kratkega in srednjega dosega, ki bodo lahko kritične poveljniške in nadzorne centre dosegale po tako kratkem poletu, da utegneta postati obzirnost in previdnost prvi žrtvi prihodnje krize.
Kot da bi to ne zadoščalo,
bodo na ameriške podmornic ce v kratkem namestili tisoče z jedrskim orožjem opremljenih manevrirnih raket. Nove tisoče jih bodo namestili na sovjetske ladje ali pa jih bodo v neizmernih količinah nameščali v širjavah Sovjetske zveze. Ti izstrelki bodo postavili preverjanje, ki bi bilo v skladu s sporazumi o nadzoru nad oboroževanjem, pred velikanske težave. Hkrati bodo neizmerno zapletli naše zmožnosti, da dosežemo tisto zmanjšanje zalog jedrskega orožja, za katerega se po lastnih trditvah zavzemajo tako ameriški kot sovjetski voditelji.
Tragična težnja pa je v tem, ker se sedaj oboroževalna tekma prestavlja v vesolje. Protisatelitska orožja bodo predstavljala stalno nevarnost za tiste satelite, ki rabijo zgodnjemu odkrivanju, preverjanju in komuniciranju, za satelite, ki so življenjskega pomena, če hočemo preprečiti izbruh jedrske vojne zaradi spodrsljaja ali napačne presoje.
Obrambni program ,,Star Wars” bo izničil tri slavnostno podpisane sporazume o nadzorstvu oboroževanja: omejeno ustavitev poskusov z jedrskim orožjem, sporazum o demilitarizaciji vesolja in sporazum o protiraketnih raketah. Vsi trije so bili zelo v prid varnosti med Vzhodom in Zahodom. Pa ne samo to.
Program ,,Star Wars” pomeni tudi, da bosta obe strani nakopičili na tisoče novih napadalnih orožij, da bi presegli obrambni pas, ki si ga gradi nasprotnik.
Američani vselej zlahka naložijo Sovjetom vso krivdo za vse. Dejansko noben Američan, pa naj še tako hrepeni po varnem svetu, ne bi smel spregledati dejstva, da ima Sovjetska zveza zvrhano mero odgovornosti za sedanje stanje. Vendar pa je takšno zvračanje krivde, ki se mu je posvetila Reaganova administracija s pravcato obsedenostjo, odkhr je prevzela dolžnost, ni ne strategija ne politika. Takšno ravnanje ne bo' preoblikovalo ruskega naroda.
ZAPRAVLJENA PRILOŽNOST
. Odkar je izbruhnil jedrski vek, ni imel noben predsednik (ameriški) takšne možnosti, da zasuče smer jedrskega oboroževanja, kot jo je imel Reagan; doma se je lahko opiral na jasno soglasje.v prid močni krepitvi obrambe dežele, hkrati pa tudi na soglasje politikov v zadevah, ki bi se nanašale na nadzor nad oboroževanjem. Vendar pa je bila ta možnost zapravljena.
Ko je Reagan začel službovati, so Američani upali, da se bo odrekel svojemu poprej
šnjemu odporu zoper nadzor nad oboroževanjem. Obračun zadnjih treh let je pokazal, da so bila vsa ta upanja prazna. Kljub obljubi, ki jo je bil izrekel v predvolilnem boju („Kot predsednik bom nemudoma začel pogajanja o sklenitvi sporazuma Salt-3”), je Reagan čakal več kot 17 mesecev, preden je s Sovjetsko zvezo sploh načel pogovor o takšnem sporazumu.
Vedenje in predlogi administracije glede medcelinskih raket in raket srednjega dometa so pri mnogih vzbudili dvome glede vprašanja, ali so imeli Reagan in njegovi ljudje sploh kdaj namen skleniti razumen sporazum.
Pogajanja so bila obravnavana kot propagandni oder, kot povod za to, da so Sovjetom izrekali v obraz obtožbe, kot varovalna stena, za katero je bilo mogoče postavljati nova jedrska orožja, kot bojišče, na katerem je šlo za to, da si izsilijo prednost — nikakor pa ne kot pot k zagotovitvi obstoja človeštva. Gre za skrajno kratkoročno politiko, kajti iz tega ne bo na koncu prišlo nič drugega kot še več sovjetskih raket.
Sporazum Salt-2, ki so ga v pogajanjih ustvarili trije ameriški predsedniki, je Reaganova administracija zradirala. Kljub naraščajoči nevarnosti ki jo predstavljata jedrski terorizem in nadaljnje širjenje
jedrskega orožja na vse večje število držav, pa je Reaganova vlada zavrnila z zahtevo v prid neširjenju jedrskega orožja ter tako spodnesla pomembne pobude prejšnjih republikanskih in demokratskih predsednikov. Zradiranje sporazuma Salt-2 pomeni, da skoraj 300 sovjetskih raket in bombnikov, ki bi jih morali v skladu z določili tega sporazuma uničiti, še vedno cilja na ameriška mesta.
Prav nič preprosto pa ne bo vnovič zradirati tri leta jedrske neodgovornosti, priraviti obe državi do tega, da opustita svojo nadutost ali ohranita pod nadzorom razvoj novih orožij, medtem ko si hkrati prizadevamo, da bi podredili svojemu nadzoru obstoječe orožje.
Prepričan sem, da si sovjetski voditelji želijo resnih pogajanj. Takšna pogajanja ne bi bila lahka. Kot se vedno dogaja, ne bodo potekala brez trmoglavega prerivanja ob vprašanju nacionalne varnosti obeh držav. Sicer pa pogajati se nikakor ne pomeni, da damo z naše strani soglasje k vsemu sovjetskemu ravnanju — kot na primer k invaziji v Afganistanu ali k zatiranju Poljske. Pogajalski cilj je kljub nespravljivima ideologijama obeh narodov skupna naloga, ki je zaradi jedrskega orožja postala nuja: preprečitev jedrske vojne.
STRAN 2
VESTNIK, 8. MAREC 1984
od tedna
LENDAVA — Delegacija lendavske knjižnice je pred nedavnim obiskala knjižnico v Zalaegersegu in se s tamkajšnjimi kolegi pogovarjala o bodočem sodelovanju. To se je začelo že skoraj pred desetimi leti in postaja vse bo(j plodno ne samo pri izmenjavi knjig, temveč tudi v prirejanju kulturnih večerov, na katerih sodelujejo literati z Madžarske in Slovenije. V lendavski knjižnici pripravljajo tudi pravljične ure za najmlajše, vse bolj pa se bogati tudi knjižni fond.
GENTEROVCI — Mladina je za žene ob prazniku pripravila kulturni program, v katerem so sodelovali tudi amaterji iz Petišovec. V zadnjem času se člani kulturnih društev vse več srečujejo in pripravljajo skupne nastope, tako bodo člani kulturnega društva iz Genterbvec gostovali v drugih vaseh, posebej v času, ko bodo v občini praznovali madžarski kulturni praznik. Takšno sodelovanje je koristno, saj popestri program, kulturni amaterji pa med seboj lahko izmenjajo izkušnje.
LENDAVA — Informativni dokumentacijski center občine Lendava je v lanskem letu za vsako sejo občinske skupščine izdal Informacije, glasilo, v katerem so objavili gradivo za sejo skupščine, ki je namenjeno delegatom zborov skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti. V glasilu je v zadnjem obdobju tudi več prispevkov o delovanju družbenopolitičnih organizacij. Na nedavni seji delegatov INDOK centra so ocenili lanskoletno aktivnost in sprejeli program za letošnje leto, v katerem je največji poudarek namenjen še boljšemu obveščanju, da bi delegati lahko lažje odločali na sejah.
MURSKA SOBOTA —' Na torkovi seji občinskega izvršnega sveta so največ pozornosti namenili delovanju obrambnega sistema proti toči v severovzhodni Sloveniji. Kljub pomanjkanju raket je ta v lanskem letu opravičil svoj obstoj. Tako so izvedli 43 akcij in izstrelili 2.413 raket, s tem pa preprečili tudi precejšnjo škodo, ki bi jo lahko povzročila toča. Člani izvršnega sveta so ocenili še delo postaje milice v letu 1983 ter poslušali informacijo o preskrbi tržišča v občini ter informacijo o izvajanju sprejetih stališč, izvršnega sveta v zvezi z delovnim časom.
o tedna
Slovin
DO „LJUTOMERČAN"
TOZD Živinoreja — poljedelstvo
Kolodvorska 14
LJUTOMER
Objavlja
javno licitacijo
za prodajo naslednjega kmetijskega stroja:
- kombajn „UNIVERZAL" izklicna cena 600.000 din
Javna licitacija bo 24. marca 1984 ob 8. uri pri mehanični delavnici na Podgradju.
Pred pričetkom na dan javne licitacije med 7. in 8. uro morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino.
Ogled stroja je možen uro pred pričetkom javne licitacije.
Za. izlicitirani stroj pa je potrebno plačati razliko v ceni najpozneje v 8 dneh in jih tudi dvigniti.
POPRAVEK RAZPISA
ABC POMURKA — Mesna industrija TOZD Klavnica, Murska Sobota, objavlja popravek razpisa za dela in naloge VODJE TOZD KLAVNICA. Zahtevani so naslednji pogoji: kandidati morajo imeti visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, gostinske ali biotehnične smeri in štiri leta delovnih izkušenj.
Delavski svet ABC POMURKA - Mesna industrija TOZD Klavnica, Murska Sobota, na osnovi 75. člena Statuta
RAZPISUJE
dela in naloge
VODJE TOZD KLAVNICA
Kandidati morajo poleg z zakonom razpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, gostinske ali biotehnične smeri,
— da imajo .4 leta delovnih izkušenj^ — da so moralno politično neoporečni.
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov ABC Pomurka — Mesna industrija, Murska Sobota, Bjedičeva 11 — splosno kadrovska služba.

KMETIJSKO gospodarstvo RAKIČAN, n. sol. o.
Rakičan
ABC
»d A™«™ k enoil - Za vodenje in organiziranje proizvodnje na ek. enot! Motvarjevci (upravnik) _	določenih z zakonom
Kandidat mora poleg splosmh pogoje , izpolnjevati še naslednje:
1.	višješolska izobrazba — kmetijske smeri
2.	najmanj dve leti delovnih izkušenj.	i„;ovaniii raz-
Pismene prijave s priloženimi dokazih	'
pisnih pogojev naj kandidati posljej Kadrovska služba
ABC POMURKA - KG Rakičan 69000 MURSKA SOBOTA v roku 15 dni od dneva objave tega razpisa.
vrzel pri invalidskem varstvu
Da gre pri ustanovitvi delavnic pod posebnimi pogoji za varstvo invalidnih oseb v soboški občini za veliko moralno odgovornost družbe, ni nobenega dvoma. Vključevanje in varstvo zmerno, težje in težko prizadetih odraslih občanov, katerim je treba zagotoviti ustrezno delovno terapijo, posebno pedagoško, psihološko in socialno obravnavo je ogromnega pomena za ohranjanje njihovih sposobnosti in socialne varnosti. Gre torej za nadvse pomembno humanitarno dejavnost, zato je odveč vsakršen pomislek o družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve delavnic pod [»osebnimi pogoji za varstvo invalidnih oseb. Ker je v soboški občini nastala vrzel pri zagotavljanju posebne družbene skrbi za osebe, ki so končale usposabljanje — dobro pa je poskrbljeno za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — narekujejo družbene potrebe ustanovitev takšnih delavnic.
V tem smislu je posebna delovna skupina, ustanovitelj je občinska skupnost socialnega skrbstva v Murski Soboti, pripravila elaborat o .družbeni in ekonomski upravičenosti ustanovitve delavnic pod posebnimi pogoji za varstvo invalidnih oseb kot enote Doma oskrbovancev Rakičan. Po podatkih centra za socialno delo je v občini okrog 257 zmerno, težje in težko prizadetih invalidnih oseb; od tega zmerno prizadetih 123. težje in težko duševno prizadetih pa 134. V prvi fazi bi naj v omenjene delavnice vključili okrog 30 oseb, ki v času zaposlitve staršev nimajo nobenega varstva, pri čemer pa bi predvideli tudi možnost širitve zmogljivosti delavnice. Prav z organiziranim dnevnim varstvom pa bi zagotovili temeljne socialne in delovne navade takšnih invalidnih oseb. Ob tem velja omeniti tudi kooperantsko sodelovanje z združenim delom, med drugim so dogovorjeni programi s Pomurskim tiskom, in obrtniki, ki so pokazali primeren odnos do družbenih potreb za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji, kar predvidevajo za I, julij letošnjega leta.
Ker še niti v republiškem merilu ni natančno opredeljeno, kje bi naj delavnice pod posebnimi pogoji delovale, je razumljivo, da so bila o tem v soboški občini doslej različna mnenja. To se je pokazalo tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti, kjer so v razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki skupne strokovne službe SIS družbenih dejavnosti, sprva zagovarjali različne predloge. Ponujene so bile kar štiri variante. in sicer dom oskrbovancev Rakičan, invalidske delavnice Solidarnost. Center , za socialno deli in osnovna šola Prekmurske brigade v. Murski Soboti. Zadnji dve možnosti sta kaj hitro odpadli. čeprav je bilo rečeno, da je center za socialno delo najbolj strokovno usposobljen za reševanje teh zadev, ki pa so mu v zadnjem času naprtili že preveč obveznosti. Določeni pomisleki so se pojavili tudi glede rakičan-skega doma oskrbovancev, predvsem glede zagotavljanja terapije in prehrane. Ker so imeli pred očmi zlasti možnost dolgoročnega reševanja teh zadev, so se člani soboškega izvršnega sveta ogreli za ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji za varstvo invalidnih oseb pri invalidskih • delavnicah Solidarnost čeprav bo treba v tem kolektivu čimprej urediti medsebojne odnose. Do ustanovitve teh delavnic pa bi naj zagotovili tudi trajne vire sredstev za njihovo nemoteno delo. Podprli, so prizadevanja delavcev občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki naj pripravijo tudi vlogo za oprostitev prispevkov, naslovljeno izvrš- ■ nemu svetu in samoupravnim interesnim skupnostim, ustanovitelj pa mora poskrbeti tudi za ustrezno prostorsko rešitev de-lavnic pod posebnimi pogoji za varstvo invalidnih oseb.
Milan Jerše
A. GERENČER -družbeni pravobranilec samoupravljanja
Komisije za kadrovska m administrativna vprašanja, volitve in imenovanja skupščin občin Pomurja obravnavajo predlog za. imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja. Kot je znano, je dosedanji družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Kolarič postal sekretar medobčinskega . sveta , zveze komunistov za Pomurje. Na kandidacijskih postopkih v občinskih konferencah SZDL in pomurskem medobčinskem svetu SZDL je bil predlagan Andrej Gerenčer za novega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
Andrej Gerenčer se je rodil 28. novembra leta 1941 v Strehovcih v lendavski občini. Kot izreden študentje leta 1978 diplomiral na visoki ekonomsko-komercialni šoli v Marboru.. Doslej je bil direktor delovne organizacije za PTT promet v Murski Soboti. Ves čas je bil aktiven družbenopolitični delavec. Med drugim je bil predsednik občinskega
■	DANES KOT 1 I	NEGOTOV JUTRI!	I
™	Položaj, v kakršnem se je že pred časom znašla Konstruk- —
torjeva opekarna v Puconcih — spričo zastarele tehnično-
■	tehnološke opremljenosti, neprimerne kadrovske zasedbe in g ■ kroničnih izgub — ne zagotavlja, da bo tudi v prihodnje redno ■ B poslovala; zato jo je najbolje ukiniti. Vendar je do tega potrebno B priti po samoupravni poti, upoštevaje socialno varnost zaposle-
Inih ter. ustrezno izkoriščenost znatnih, skoraj 50 milijonov ■ dinarjev vrednih osnovnih sredstev.
Gre za eno težiščnih spoznanj z nedavne razširjene seje I predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije v _ Murski Soboti, ki je osrednjo pozornost namenilo prav razme-I ram v puconski opekarni. Vsekakor je bila to pravšnja poteza I ■ tega partijskega foruma, da je vnovič dal pod drobnogled — I ■ resda na pobudo občinskega izvršnega sveta — stanje v omenje- ■ nem kolektivu. Tega pa —- kot smp se lahko sami prepričali
I— ni storil operativ.no in še manj strokovno, marveč s politično ■ razčlembo in presojo. Strinjal seje, da temeljna organizacija v I tolikšnem obsegu in s takšnim programom kot doslej ne (z)mo- | re več nemoteno poslovati, zato jo je treba ukiniti. Pri tem je še
« najmanj pomembno, če ukrep imenujemo redna likvidacija ali a Isamo likvidacija, marveč je pomembneje, da je 50 delavcem I zagotovljena socialna varnost in da bodo kar najustrezneje I izkoriščena skoraj 50 milijonov dinarjev vredna osnovna B sredstva: gradbeni objekti, oprema in zemljišče, na katerem — _ stojijo vidno načete poslovne in proizvodne stavbe opekarne v I Puconcih. V ta namen bodo morali odgovorni, strokovni B B delavci Konstruktorjevega tozda Pomurje Gradbeništvo v B ™ Murski Soboti izdelati’ povsem določen program prerazporedi- B _ tve puconskih opekarnarjev tako tistih iz neposredne proizvod- — B nje kot tistih iz režije.
V bistvu je posredi nekakšen kompromis med redno I “ likvidacijo in razrešitvijo po samoupravni poti. Če naj bi ™ obveljala slednja, bi se morali delavci iz Puconec z referendu-Jmom odločati — kot delovna enota — za pripojitev h Kon- S struktorjevemu tozdu v Murski Soboti. Zadnje slabe izkušnje z I referendumi so odgovorne in prizadete odvrnile od prvotno B zamišljenega posega in zdaj so potemtakem pristali v kompro-
Imis. Sicer pa je tako še najbolje, kajti očitno bosta volk sit in ■ koza cela. V mislih imamo dejstvo, da tudi ukinitev redne B proizvodnje v puconski opekarni še zdaleč ne zapira vrat B možnostim iskanja novih, perspektivnih programov in tu se bo
I morala ob vseh že navedenih vključiti še soboška raziskovalna _ skupnost. Na seji smo namreč slišali, da so ravno pri iskanju B novih, perspektivnih programov zatajili tako v Konstruktorjevi I delovni organizaciji v Mariboru (resnici na ljubo že pred leti!) ■ kot njegovem tozdu v Murski Soboti in nenazadnje na sobo-
Iškem izvršnem svetu. Načeli so skratka vprašanje odgovornosti H in žal ostali nedorečeni. Kajti sklep, da morata odgovornost B poiskati osnovni organizaciji sindikata in ZK v puconski B opekarni ter jo »vleči« vse do najodgovornejših ljudi v Kon-
Istruktorju. to je — milo rečeno — pesek v oči. ki ne bo imel ■ nikakršnega haska; še najmanj pa za same puconske opekarnar- B je. Zato je zanje v resnici bolje zanesljiv danes (ukinitev redne B proizvodnje in prerazporeditev v Mursko Soboto) kot pa rnegojpv jutri (životarjenje na robu socialne varnosti in pod težo m izgub opekarne)!!!	Branko Žunec B
Spomladanska setev vprašljiva
Plan setve v občini Ljutomer verjetno tudi letos ne bo realiziran tako, kot so začrtali, saj je že s pšenico posejanih manj polj, še manj pa je sklenjenih pogodb za spomladansko setev sladkorne pese. V družbenem sektorju bodo s peso zasejali vseh 350 hektarjev, v zasebnem pa od začrtanih-300 le 60 odstotkov ali približno 153 hektarjev. Vzroki za to so predvsem v pomanjkanju koruze in neusklajenih cenah med 'pšenico, krompirjem in koruzo. Tako bodo na ljutomerskih poljih — le teh je 4.500 hektarjev — skoraj tri četrtine (3.200 hektarjev) zasejali s koruzo. O tej problematiki so namreč v ponedeljek spregovorili na seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi ter poleg navedenega ugotovili, da,je sicer oskrba z mineralnimi gnojili zadovoljiva. seveda pod pogojem, če bodo ta gnojila dobivali samo domači kooperanti. Zato bo v prvi vrsti potrebno oskrbeti domače kooperante, šele nato vse ostale. Tudi semenske koruze bo dovolj; naročili so je približno 4.500 kilogramov in jo bodo tudi regresirali 70 dinarjev za kilogram. Zaščitnih sredstev, kijih bodo kmetje rabili pri spomladanskih poljskih opravilih, je dovolj, ugotavljajo pa. da bo velik problem pri zagotavljanju rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo. Manjka-
jo predvsem traktorske gume in še nekateri drugi nujno potrebni nadomestni deli.	DL.
ANDREJ GERENČER — Novi družbeni pravobranilec samoupravljanja v Murski Soboti.
komiteja ljudske mladine v Lendavi, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti in član republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. V zvezo komunistov so ga sprejeli leta 1964.	Milan Jerše
OB 35-LETNICI
VESTNIKA
Priznanja zvestim sodelavcem
V okvir prazničnih dogodkov v naši hiši sodi tudi slavnostna podelitev priznanj našim zvestim sodelavcem, ki z nami že najmanj deset let ustvarjajo časnik ali radijske oddaje. Direktor in glavni urednik Štefan Drayec je naslednjim sodelavcem izročil ličen dokument v zahvalo za dosedanje sodelovanje:
— Štefanu Balažiču za njegov prispevek k ustanovitvi Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost in za časnikarsko delo,
— Jožetu Brupcu, Jožici Celec, Evgenu Cugu, in Jožetu Ritoperju za dolgoletno'sodelovanje v humorističnih oddajah radia,
— Mariji Skledar in Milanu Etjavcu za urejanje kmetijskih strani,
— Antonu Horvatu za dolgoletno dopisovanje z beltinskega območja.
— Gezi Kisilaku za dolgoletno dopisovanje z rogašovskega območja,
— Franciju Klemenčiču za dolgoletno dopisovanje z radgonskega območja,
— Janezu Konkoliču za dopisovanje z mačkovskega območja,
— Rudiju Stegmullerju za dopisovanje z ljutomerskega območja,
— Jožetu Kolarju za njegov prispevek k nastajanju Radia MUrska Sobota
— Maksu Rojsu za dolgoletno uspešno vodenje izdajateljsko programskega sveta Vestnika in slovenskega radijskega programa ter skupščine Zavoda.
— Tončeku Giderju za športne dopise.
— Jožetu Koconu za olgoletno uspešno vodenje izdajateljsko-programskega sveta Nepujsagain madžarskega radijskega programa,
— Jožetu Ternarju za urejanje kulturnih obzorij v Vestniku,
— Aleksandru Vlaju za sodelovanje pri nastajanju glasbenega programa
— Jožetu VdroSu za dolgoletno pripravljanje programa v madžarskem jeziku.
— Martinu Vinčecu za urejanje Uradnih objav in Delegatskega _ vestnika in
— Milanu Zrinjskemu za dolgoletno napovedovanje v radiu.
ŽAHVALA VSEM
Ob prazniku smo prejeli kopico brzojavnih in osebnih čestitk, med drugimi tudi od izvršnega sekretarja predsedstva CK ZK Jugoslavije Vlada Janžiča. Žal nam prostor ne dopušča, da bi vse omenili, vendar velja za vse. ki so se nas spomnili — iskrena hvala.
— LENDAVA ------------
Hitrejši razvoj PTT v občin i
. I:vršni	občinske skupščine
Lendava je obravnavah poročilo o razvoju P TT prometa v občini v lanskem lem in razvojnih usmeritvah te pomembne dejavnosti za letošnje in prihodnja leta. Na eno poštno enoto pride v občini okoli 5301) prebivalcev. kar je odraz goste naseljenosti. F občini je 1240 telefonskih priključkov ali 13 -odstotkov pomurskih zmpglju vosti. Izkoriščenost je 64-odstotna. I občini pride 3.53 naročnika na 100 prebivalcev, kar je občutno premalo. Uredili so novo poštno enoto i' F. Polani, in vesticije pa so bile namenjene tudi za telefonske centrale r Turnišču. Crenšovcih in Lendavi. V. občini je postavljenih tudi nekaj javnih telefonskih govorilnic. F letošnjem in prihodnjih letih bodo sredstva vložena v glavnem v razvoj telefonskega prometa. Tako naj bi v Lendavi dobili 1000 novih priključkov, vse pa bo seveda odvisno od tega, kako bodo poštarji združevali sredstva, saj jih sami ne premorejo. I' razvoj telefonije se vse bolj vključujejo tudi krajevne skupnosti. Nekatere so v tp namen sprejele tudi krajevne samopri-■ spevke. nekatere pa se na to pripravljajo. Na seji izvršnega sveta so razpravljali še o zaključnem računu proračuna občine.
Jani 1).
VESTNIK, 8 MAREC 1984
STRAN 3
V RADGONSKI OBČINI „ VODIJO KOLO" ŽENSKE
..Zenski trio” na čelu politike in ..oblasti”
Načrtno ali naključno — težko je soditi. Kakorkoli že tri ključna mesta v radgonski politiki in gospodarstvu zasedajo ženske. Na čelu radgonske fronte — občinske organizacije SZDL, izvršnega sveta in partije (tukaj seveda nekoliko manj, ker gre za neprofesionalno funkcijo) je torej damska triperesna deteljica. No, dame bi se lahko kdo obregnil; pa naj že bo ta izraz potokaz zapisa, ki nima za cilja ocenjevati njihovo (ne)uspešnost pri delu, ki je še vedno kljub jasnim opredelitvam kadrovske politike v glavnem dosegljiva moškim, temveč zgolj poizkus »priti jim malce pod kožo«, jim prisluhniti in v bolj ali manj nevezani besedi dati priložnost za razmišljanje o njihovem delu, morebitnih zagatah pri tem ... Pa seveda tudi o družinskem življenju — žal, ga pač tudi tokrat nismo znali zaobiti, dasiravno je malce krivično (kdo je že slišal, ali prečital kaj o tej plati osebkov moškega spola, ki opravljajo pomembne in izpostavljene družbene funkcije), pa. kaj hočemo, v ženski še vedno vidimo najprej žensko pa naj bo Milka Planinc ali Margaret Thatcher. Pa bodi dovolj — »dame« se predstavijo same.
»Sem proti polovičarstvu ... mož pa se bo že moral privaditi na moje obveznosti«
MARIJA ŠEDIVY vodi občinsko organizacijo socialistične zveze šele par mesecev, prej pa je bila dobro leto predsednica OK ZKS Gornja Radgona, tri leta tajnica občinske izobraževalne skupnosti.
»Pravzaprav pa mi je bilo najtežje,« se spominja svojih začetnih korakov v delu DPO (sicer pa je za njo že tudi 1'5 let pedagoškega poklica in delo v občinski matični knjižnici) Ja-našnja predsednica OK SZDL, »ko so me kot mlado učiteljico .porinili’ na mesto sekretarke 00 ZK v Stogovcih, v organizaciji pa so bili sami Stari in prekaljeni komunisti, udeleženci NOB ... Vendar sem uspešno prebrodila ta ognjeni krst, tudi zato ker ne maram polovičarstva. Seveda je vprašanje, koliko sem pri tem uspevala. Vedno sem čutila, da se moram spopadati, medtem ko se marsikdo že v začetku elegantno izmakne. Spoznala pa sem, da te samo delo usposablja, če si pripravljen delati seveda. Brez konfliktov ne gre. Ko sem še delala na sisih, sva se dajala tudi z možem, v času, ko je bil sekretar občinske partijske organizacije in kasneje »župan«. Saj, to je bilo nenazadnje povsem logično, ostre debate pa so se mnogokrat nadaljevale tudi v družinskem krogu ...«
»Kaj mi pomeni politika? Odnos do tega je pogojen s človekovim bistvom. Zase vem, da sem vedno hotela biti v toku dogajanj in tudi angažirana. Prav na začetku, v tistem -času sem še izredno študirala, mi je to jemalo precej časa. Sedaj je seveda lažje, sin in hčerka sta že prerasla obdobje doraščanja ... mož pa se bo tudi moral privaditi, da bo včasih sam. pa naj si ga ob obiskih privoščijo tako ali drugače.«
»Gotovo pa bi me mirno življenje, življenje, ko bi imela na
razpolago čas za razmišljanje, kaj naj počenjam, utrujalo. Pri tem delu, ki ga opravljam, pa ni časa za počitek, saj je področje tako široko in razvejano. Največ težav. vodim tudi KOO za kadrovska vprašanja, pa nastane, ko iščemo nove kadre. Ne le za vodstvena in vodilna mesta v DO. tudi za delo v društvih. Zaradi pomanjkanja sredstev pa mnogokrat le razpravljamo o težavah na terenu, pri njihovem razreševanju pa smo praktično nemočni... Dela pa je na socialistični zvezi čez glavo.«
Vendar pa to ne pomeni, da si tovarišica Sedivyjeva ne odtrga tudi nekaj časa zase. Takrat pa najraje bere, smuča ali plava. Verjetno se tudi v tem skriva recept njenega pravega mladostnega videza, ki ga zna tako primerno »aranžirati« z garderobo, kar-je v veliki meri rezultat njene ročne spretnosti. Ni kaj.
Marija Šedivy
In prav to mi daje največ misliti. Dobro sodeluiemo z vsemi DO in ostalimi samoupravnimi in krajevnimi skupnostmi, se o vsem samoupravno dogovorimo, kako bomo naredili. Izid pa zna biti tudi drugačen in potem je logično, da se sprašuješ o širši družbeni koristnosti svojega dela.
Sicer pa mislim, da se tudi pri nas ženske še vedno uveljavljajo težje kot moški. Večini je še najpomembnejše tisto že od nekdaj primarno: družina in gospodinjstvo. Zato bi se morala ženska, ki se hoče uveljaviti bodisi na delovnem mestu v združenem delu ali pa tudi širše, poskusiti razbremeniti. Hočem reči, doseči, da bodo tudi obveznosti doma enakomerno porazdeljene. V večini pa je ženskam dom še vedno svetinja in prepričana sem, da bo steklo še precej Mure, dokler bo drugače. Sama sem to uredila tako z možem kot s sinom, ki še študira. Med tednom je zanju manj časa, zato pa to nadoknadimo ob sobotah in nedeljah.«
Gotovo pa drugače ne gre, saj je delavnik predsednice občinskega izvršnega sveta natrpan. Vsak dan od sedme ure zjutraj se vrstijo razgovori, sestanki, obiski in obveznosti do združenega dela in krajevnih skupnosti, Sukičeva pa je še predsednica radgonskega AMD in članica društva računovodskih in finančnih delavcev.
»Ja, energije imam precej, od nekdaj pa že tudi delovne nava-
kot volje do dela, ji tudi šarma’ ne manjka.
»Z več razumevanja doma, bi se ženske lažje uveljavljale«
Pred dvema letoma, ko sojo v vseh okoljih evidentirali za predsednico izvršnega sveta SO, je DANA SUKIČ, pravzaprav bila največjo bitko sama s sabo. »Ne da bi ne želela oziroma upala prevzeti tega odgovornega dela, šlo je kratkomalo zato, ker sem že takrat razmišljala, ali bom lahko storila vse, kar se mi bo zdelo potrebno in koristno. Izkušnje sem seveda imela,« pravi danes »radgonska ministrska predsednica«. »30 let na odgovornih mestih v združenem delu, nekaj malega v Elradu in več kot 24 let v Avtoradgoni gotovo nekaj pomeni. S tem delovnim' kolektivom sem zrastla. bila sopotnica njegovega razvoja, ko se je iz obrtne delavnice s par desetimi zaposlenimi razvil v 1.300-članski samoupravno organizirani delovni kolektiv. Znala sem korakati ubrano s časom in družbenim razvojem, pa vendarle, in mislim, da je to povsem ljudsko, sem se spraševala, kako se bom po vseh teh letih počutila v novem okolju. Po dveh letih z zadovoljstvom ugotavljam, da sem se tudi po zaslugi ostalih članov izvršnega sveta in dobrega sodelovanja že kar udomačila.
Delo pa zahteva seveda izjemno angažiranje in voljo ter odgovornost. Kljub temu pa vedno nismo najbolj učinkoviti, saj je končen rezultat odvisen od številnih subjektov. Tega še nismo presegli tudi v radgonski občini.
Dana Sukič
podpisanega privolila kar po »žici« — gotovo ne bo nič narobe, če strnimo njena razmišljanja v nekoliko krajši obliki. Temu pa zares ni krivo dejstvo, da predseduje radgonski občinski partijski organizaciji neprofesionalno. Sicer vodja kadrovske službe v Radenski razmišlja takole: »Kaj mi ta funkcija pomeni, je težko govoriti. Gotovo pa ob veliki odgovornosti in precej manj prostega časa tudi priznanje za doslednejše delo. Sedaj bodo tudi notranji boji in pritiski češči. Saj veste, več bo pregleda nad dogajanji, s tem pa tudi razmišljanj ob posameznih odločitvah ... O tem, zakaj nas je v občini toliko žensk na izpostavljenih in odgovornih mestih, nisem razmišljala, gotovo pa je ob odrazu kadrovskih potreb to tudi svojevrstna igra naključja. Sicer pa nas je v občini precej žensk angažiranih, tako da po svoje to ni nič presenetljivega. Kar se mene same tiče, pa je ta funkcija verjetno tudi najvišja, saj me profesionalno delo v politiki ne mika in nimam zato dovolj ambicij ... Je pa vse skupaj, dokaz, da tudi ženske zmoremo veliko ... počasi pa tudi izginja prepričanje med posamezniki, da nežni spol v odločilnih trenutkih ravna preveč čustveno in prizadeto: To tudi zame ne drži.
Pri družinskem življenju pa me to ne bo obremenjevalo, saj imam zelo razumevajočega moža, pa tudi hčerko, ki poprime za kuhalnico če je potrebno. Že sedaj se mora mož večkrat zadovoljiti z abonentskim kosilom, saj sva tudi sicer oba z svojim delom močno obremenjena.
O partiji bi se dalo govoriti precej, predvsem pa se zavedati, da smo toliko kadrovsko močni, da bi morala biti sleherna odločitev pretehtana in ne le začasen izhod v sili. To pa se dogaja in. vpliva na našo učinkovitost ... V prostem času pa strastno ljubim hojo in okoliški vrhovi, so me brž, ko se naredi primerno vreme, polni.«
Takšne so in tako razmišljajo ženske, od katerih so politične in
pravočasno
Kaže, da so časi, ko si šel v skladišče in dobil, kar si potreboval, minili. To se je potrdilo že nekajkrat, to pa dobro vedo tudi kmetje, ki morajo večkrat opraviti kakšno pot tudi zastonj. Ob jesenski setvi večjih težav s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala ni bilo, vsaj v takšni meri ne, da ne bi mogli v Pomurju pravočasno opraviti setve. Nekoliko se je sicer zatikalo pri oskrbi z mineralnimi gojili, vendar pa seje večina kmetov z njimi oskrbela že prej, huje pa je bilo z nafto. Te sicer ni zmanjkalo, vendar so jo kmetje dobivali takorekoč »po kapljicah« in zanjo so morali opraviti veliko nepotrebnih poti. In kako so kmetje pripravljeni na spomladansko setev, kako so oskrbljeni s potrebnim materialom? Odgovor na to smo skušali zvedeti v naši anketi.
ŠTEFAN PINTARIČ, Martjanci: Povedati moram, da trenutno nimam skoraj nobenih zalog. Jeseni nisem imel težav z mineralnimi gnojili in tako si tudi čez zimo nisem delal zalog. Pa tudi se jih ne splača delati, saj je obrestna mera visoka in tako še podražuje že itak draga gnojila. Za spomladanska dela bom potreboval okrog 7 ton
mineralnih gnojil. Pšenico smo jeseni zasejali na 3 hektarjih in to bo potrebno dognojevati, spomladi pa bomo zasejali 3 hektarje še s koruzo in 80 arov s sladkorno peso. Sicer pa smo tudi sami krivi, da nismo nabavili gnojil, saj imamo do skladišča TZO le nekaj metrov in gnojila so bila na voljo. Tudi zalog nafte nimamo, pravočasno pa smo se oskrbeli s traktorskimi gumami.
JANEZ FARTELJ, Sebeborci: Izkušnje so me izučile, da ni dobro čakati na zadnji trenutek in tako smo se tokrat pri nas pravočasno oskrbeli z umetnimi gojili, vsaj s tistimi, ki sojih imeli v skladiščih. Spomladi bomo potrebovali okrog 3. in pol tone gnojil, nitrofoskala smo nabavili dovolj, manjka nam le še nekaj kana, saj je ta v skladi-
ščih zmanjkal. Jeseni sicer ni bilo večjih težav in smo pravočasno.zasejali pšenico na 2 in pol hektarjih, ob spomladanski setvi pa bomo 2 hektarja njiv namenili koruzi, kakšnih 35 arpv pa še sladkorni pesi. Nismo se pa še oskrbeli s potrebnimi škropivi, pa tudi nafte je doma Je kakšnih 100 litrov.
de. Ne vem, to je še del »stare šole«, čeprav se moram »potrkati«, da vse napore moje zdravje dobro prenaša. Red pa cenim in prepričana sem, da je tudi to. pogoj za dobro, vestno in odgovorno delo. Vsekakor pa nisem dlakocepska in ne pretiravam ... V prostem času, kolikor ga je, pa najprej prelistam dnevno časopisje, ob prostih dnevih posežem po knjigi, rada pa tudi pletem.
Po poteku mandata pa še bom vrnila'v združeno delo. Žal. le za kratek čas, saj se bom zatem kmalu upokojila. Vendar ne bo dileme: že ko sem odhajala na to delo, sem se odločila, da se vrnem.«
»VELIKA ODGOVORNOST -MANJ PROSTEGA ČASA«
Za občinsko partijsko predsednico še sicer ne »sliši«, da smo jo pustili za konec. Vendarle poznavajoč širokost in razumevanje MELITE BAKRACEVIC - tudi na klepet je zaradi bolezni spodaj
Melita Bakračeyič
gospodarske odločitve v radgonski občini še kako odvisne.Vsega pa vendarle ni potrebno jemati strogo resno, saj takšen ni bil tudi namen našega klepeta'z njimi. Bo pa bržkone pripomogel, da jih bodo bralci ■ in radgonski >bčani spoznali tudi z drugih plati in morebiti jim bodo tudi kakšne njihove odločitve poslej še bolj in lažje razumljive. .
Vlado Paveo
MEDOBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST .
Uspehi so, a še ponekod slabosti
Čeprav se je medobčinska zdravstvena skupnost za Pomurje zaradi številnih problemov pri uveljavljanju zdravstvenega varstva -morala vse preveč ' ukvarjati s finančnimi vprašanji in manj z vsebinskimi, je vseeno opravila pomembno poslanstvo pri uveljavljanju sprejetih sa-moupravnjh sporazumov in usmeritev na področju zdravstva v regiji. Rezultati so vidni, kljub temu pa so finančne težave, zlasti slabšanje družbeno-ekonom-skega položaja 'zdravstvenih organizacij, njihovih delavcev in visoka rast materialnih stroškov, ki vplivajo na zaostajanje osebnih dohodkov, pripomogli k upadanju preventivnega dela pri tako občutljivi populaciji kot so
varstvo otrok, žena m mladine,, kar ima lahko negativne posledice. Zmanjšal se je neupravičen odliv pacientov v druge regije, vendar je ta še vedno prevelik, ker so zdravstveni delavci v nekaterih okoljih preveč tolerantni, čeprav so bili na to večkrat opozorjeni. Se vedno je prevelika poraba zdravil in zdraviliškega zdravljenja, čeprav so v samoupravnem sporazumu jasno napisane indikacije za zdraviliško zdravljenje. Po porabi zdravil pa je Pomurje v.samem vrhu v Sloveniji. Zlasti zaskrbljuje predpisovanje antibiotikov, ki jih 50 odstotkov porabijo otroci stari do 14 let. Ponekod tolerirajo plačevanje participacije in prevoze z rešilnimi avtomobili.
Se vedno prevladujejo drage storitve, na njihov račun pa se zmanjšujejo storitve v osnovnem zdravstvu. Tako je bilo v lanskem letu v soboški občini opravljenih kar za 5.(XX) manj pregledov v osnovnem zdravstvu.
To je nekaj pokazateljev, s katerimi so se seznanili delegati na zadnji seji skupščine medobčinske zdravstvene skupnosti za Pomurje, in ki opozarjajo, da bo v letošnjem lem potrebno še veliko storiti pri . vsebinski preobrazbi.
Naposled so tudi sprejeli kriterije za delitev sredstev medobčinske solidarnosti, ki jih je pripravil koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, razvojne in
druge naloge pri medobčinski zdravstveni skupnosti za .Pomurje. Med kriteriji za delitev sredstev pomurske solidarnosti so bili upoštevani dosežena masa bruto osebnih dohodkov, število he-modializ in stroški zdravljenja v tujini, s tem da so bili stroški zdravljenja v tujini upoštevanj v višini 50 odstotkov, stroški hemodializ pa v višini 70,97 odstotka. Tako bodo posamezne občinske zdravstvene skupnosti Pomurja sprejele solidarnostna sredstva: Murska Sobota 6,597.000 dinarjev, Lendava 4,369.000, Ljutomer 1,659-000 in Gornja Radgona 3,219.000 dinarjev.
fen Maučec
LUDVIK GEČI, Selo: Tudi jaz ob jesenski setvi nisem imel posebnih težav z reprodukcijskim materialom, nekoliko več problemov je bilo le z nafto. Taje bila na voljo le v omejenih količinah in za samo vožnjo po nafto sem zapravil toliko goriva, da bi lahko obdelal eno njivo. Jeseni smo pšenico zasejali le na enem hektarju, saj tokrat več
njiv namenjamo koruzi, ki bo na treh hektarjih. Pred kakšnim tednom sem se oskrbel tudis potrebnimi količinami mineralnih gnojil, pa.tudi s škropivi, saj imam s slednjimi slabe izkušnje iz lanskega leta. Trenutno pa nimam nobenih zalog nafte in tudi z njo se bo potrebno oskrbeti še pred začetkom spomladanskih del.
EMIL NOVAK, Gorica: Mineralnih gnojil za spomladansko setev in dognojevanje imamo dovolj, tako da se nad pomanjkanjem ne morem pritoževati, motijo me le visoke cene le-teh. Vendar brez ustreznega gnojenja ni moč pričakovati višjih pridelkov in kljub visokim cenam pri nas ne bomo manj gnojili. N»hče od družinskih
članov ni zaposlen, zato nam mora kmetija dajati primeren dohodek. Jeseni smo pravočasno zasejali pšenico na enem in pol hektarju, spomladi pa bomo zasejali še dva hektarja s koruzo in okrog 30 arov s sladkorno peso. Preskrbeti Si moramo še nafto, saj imamo te le kakšnih 100 litrov, in tako pri spomladanskih delih ne bo prihajalo do zastojev.-
ŠTEFAN LONČAR, Bodonci: Moram reči, da ob jesenskih opravilih pri nas nismo imeli težav z mineralnimi gnojili, pa tudi nafte nam ni zmanjkalo. Tako smo s pšenico pravočasno zasejali okrog 2 in pol hektarja njiv, na 50 arih pa smo posejali ječmen. Koruzo bomo spomladi zasejali na 2,5 hektarja.
za spomladansko dognojevanje pšenice in gnojenje koruze, kot tudi travnikov, pa imamo na voljo dovolj gnojil. S temi smo se oskrbeli že jeseni i in jih tudi plačali, saj se zaradi visokih obresti.ne splača jemati na kredit. Pa tudi cena iz dneva v dan raste in tako je dobro, če ima človek ■vedno kaj zaloge. Z nafto pa si nismo delali zalog, kljub temu pa upam, da večjih težav ne bomo imeli. Sicer pa je tudi cena nafte že takšna, da človeka sili k varčevanju.
Ludvik Kovač
STRAN 4
VESTNIK, 8. MAREC 1984
kulturna obzorja
KULTURA V ZDRUŽENEM DELU
NEUSAHLJIVA POTREBA DELA VCEV PO KULTURI
Da bi sindikati uresničevali poslanstvo svoje organizacije, utrjevali samoupravni položaj delavcev, učinkoviteje in trajno prispevali k gospodarski stabilizaciji, je potrebno ustvarjati take pogoje, ki bodo sproščali, spodbujali in razvijali vsestransko ustvarjalne sposobnosti delavcev, razvijali kulturno raven in s tem vpliv na kulturno življenje družbe kot celote. Zavedajoč se takšnega poslanstva je treba vložiti več naporov, da bo v naš vsakdanjik vpletena kultura v širšem smislu besede; začenši s humanizacijo odnosov med delavci, skrbjo za prijetno okolje, odnosom do delovnih sredstev in družbene lastnine. Prav s tem namenom je svet za kulturo pri
KULTURNI NAGRAJENCI
MARIJA SIMONIČ
Pravzaprav je težko reči kaj novega o tej izjemno plodoviti in vsestransko se razdajajoči kiparki in slikarki pa tudi vneti kulturni delavki iz Vidma ob Ščavnici. Posebej je to težko reči krajanom in občanom, ki že 25 let spremljajo njeno rast in umetniške dosežke kot tudi organizacijsko zagnanost in sposobnost.
Letošnja Kerenčičeva nagrada radgonske občinske kulturne skupnosti je tako le simbolično priznanje za njeno četrtstoletno delo na področju kulture v krajevni skupnosti ter celotni občini, presegla pa je že večkat tudi občinske meje. In danes bi se tudi sama težko odločila, kaj ji pravzaprav več pomeni. Ali prvi kip ,,žanji-ce”, s katerim 'si je utrla pot med kiparje nekdanje videmske kolonije Od Gubca do Lacka, ali domača pristna pesem, ki jo tolikokrat zapoje in je zanjo v kraju navdušila stare in mlade, ali mogoče njeno pedagoško delo, saj je učiteljica likovnega in glasbenega pouka učencem in učenkam iz Vidma in okolice.
Ob kiparjenju ji je prava strast ohranjanje starega glasbenega izročila. Že pred leti je zbrala in organizirala ljubiteljice starih domačih pesmi, ki so nastopale doma in drugod z veliko uspeha. To ljubezen pa prenaša tudi na mladi rod v OŠ 12 talcev in med mladimi v šolskem krožku je za to ljudsko izročilo veliko zanimanja. Obenem pa že leta nadvse uspešno vodi šolski pevski zbor.
Da je to mogoče le z mnogo odrekanja in žrtvovanja prostega časa, ni potrebno posebej poudarjati. Vendar, kot pravi, ima s tem neizmerno zadovoljstvo in si tako teši notranji nemir. Dobro ve sicer, da v kulturi ne raste „kruh”, vendar se ji ne more in noče odpovedati, tudi ne takrat, ko jo pokličejo na pomoč.
Spomini na začetke in lepe pa tudi težke trenutke so tudi po dolgih letih še živi. Od trenutka, ko je prvič prijela za kiparsko dleto, do dela s pevkami ih folklornim ansamblom in gostovanjem na Kmečki ohceti v Ljubljani pred dvanajstimi teti, do sodelovanja na oddaji beograjske televizije pred ■ leti, ko so bili gostje pobratene občine Mladenovac, do neštetih nastopov, ki jih je pripravila s šolsko mladino ali s starejšimi za domačine še ni pmagala. Se vedno je vselej in povsod, kipari, poje, uči in organizira ... In Kerenčiče-va nagrada je le obliž na vse njeno početje.	(v. P )
občinskem sindikalnem svetu v Murski Soboti organiziral nadvse zanimiv razgovor za okroglo mizo na temo »Spodbujanje kulturne dejavnosti v združenem delu«. V prostorih soboške družbene prehrane se je zbralo kar lepo število organizatorjev kulturnega življenja v organizacijah združenega dela soboške občine, ki so izmenjali izkušnje in se opredelili za skupna izhodišča pri hitrejšem razmahu kulturnega življenja delavcev.
Zares je bilo prijetno prisluhniti vnetim kulturnim animatorjem iz soboške občine, ki so potrdili, da je zainteresiranost delavcev za kulturno udejstvovanje skorajda neusahljiva. Da le
Društveni kinematografi pod eno kapo
Slovenije je bila pobudnik za ustanovitev iniciativnega odbora, ki bi pregledal možnosti za povezavo društvenih kinematografov v združenje. Znano je, da imamo v Sloveniji 18 kinematografov, ki so samostojne organizacije združenega dela (imajo približno 50 dvoran), 180 kinematografov pa je v lasti kulturnih društev. Pri takšnem številu je logično, da prihaja do neorganiziranosti v programskem načrtovanju. Izhajati moramo namreč iz dejstva, da je kino, ki je v lasti kulturnega društva, dejavnost, ki kulturi mora ustvarjati dohodek. Le;ta pa se ustvarja s komercialnim programom, se pravi s filmi, ki umetniško ne dohajajo ravni, ki jo gojijo v društvih. In tako pridemo do absurda, ki smo ga že večkrat omenili: komercialnost (beri erotika, karate ...) financira in vzdržuje kulturo. To je žalostna resnica in neizogibno zlo. Vsaj bilo je do ustanovitve iniciativnega odbora. V programu, ki naj bi ga združenje slovenskih društvenih kinematografov podprlo, je nekaj nalog, ki kažejo rešitev iz tega začaranega kroga. Prvič naj bi združenje združevalo vse kinematografe v okviru kulturnih društev in jim nudilo pomoč.
Če na kratko pogledamo, kako je v Pomurju: imamo dva kinematografa, ki sta samostojni delovni organizaciji: kino Park Murska Sobota in kino Lendava, ki je v okviru zavoda za kulturo. Vsa ostala kina so v lasti društev. In teh kinematografov je v Pomurju čedalje manj, saj se dogaja, da ne zmorejo finančnega bremena, dvorane so zastarele, aparature za predvajanje filmov pa iztrošene. In tuje ta pomoč, ki naj bi jo nudilo združenje. Druga oblika pomoči pa je programsko svetovanje. Zveze kulturnih organizacij po občinah bi morale biti nosilke raznih oblik filmskega izobraževanja (kino-gledali-šče ...), a temu ni tako.
F. Lainšček Feri: »Mladim literatom je potrebno nuditi možnost objavljanja in konkretnega delovanja v Književni mladini Slovenije.«
— S svojimi izdanimi literarnimi deli si že opozoril nase, sedaj pa živiš in delaš kot svobodni umetnik. Kaj meniš kot eden izmed dvanajstih članov iniciativnega odbora o ustanovitvi in pomenu KMS?
»Ustanavljanje KM v Sloveniji je odraz dejanskih potreb, saj je položaj knjige, posebej pa mlajšega avtorja, iz leta v leto težavnejši. Vzrokov za to je več. položaj sam pa izrazito ponazarja dejstvo, da se z vprašanji mlade literature trenutno nihče, razen mladih, ne ukvarja. Nikogar ne zanima problematika uveljavljajočega se literarnega ustvarjanja in možnost publiciranja njegovega teksta. Doslej so mladi le tarnali in iskali različne alternative od samozaložb do javnih nastopov. Zdaj smo končno naredili korak od besed k dejanjem. Pomen tega konkretnega dela je torej večkraten in kar zadeva mlado literaturo, splošen.«
— Mladi pisci načrtujejo, da bo KM delovala tudi po občinah.
znamo organizirati kakšno kulturno prireditev tudi v svojem delovnem okolju in ni bojazni, da ne bi mogli pritegniti večjega števila zaposlenih delavcev. Zgleden primer je prav gotovo osnovna šola v Beltincih, ki je postala žarišče kulturne dejavnosti v kraju, skupno' s KUD pa je tudi tesno sodelovanje z delovno organizacijo Beltinka, zadnje čase še z Graditeljem. Tudi na dvojezičnem' območju v Prosenjakovcih je izredno lepo napredovalo udejstvovanje pionirskega kulturnega društva, s čimer se lahko pohvalijo tudi na puconski osnovni šoli in še marsikje drugje. Da ne govorimo posebej o velikih dosežkih delovne organizacije Mura, kjer so pred kratkim
Društva sama pa se bojijo prevzeti to breme, saj je finančni riziko prevelik: izhajajoč iz dejstva, da so kvalitetni filmi praviloma slabše obiskani kot komercialni. Če bi zveze kulturnih organizacij oziroma odbori za filmsko dejavnost prevzeli to obliko, potem strah vsekakor odpade.
.Zal pa se dogaja še nekaj: prav občinski ZKO se, namesto da bi sami razpravljali o samoupravnem sporazumu o ustanovitvi združenja in pravilih združenja, te dokumente poslali društvenim kinematografom in jih tako ponovno prepustili svoji usodi — naj sami odločajo o svoji bodočnosti.
Pomoč združenja pa naj bi bila še predvsem: tesno sodelovanje s programskimi sveti kinematografov ali filmskim odborom pri občinskih ZKO. Združenje bi
Poroka iz filma Obetaven fant: upajmo, da bo tudi poroka društvenih kinematografov prinesla slovenski kinematografiji še veliko srečnih in uspešnih zakonskih let v združenju.
(ZAKAJ) KMS FRONTNA ORGANIZACIJA?!
Kakšne bodo tam določnejše oblike dela?
. »Fenomen gibanja KM se bo po. sprejeti shemi, ki je nekaj najbolj demokratičnega, kar sem v 'zadnjem času zasledil v javnem življenju, uresničeval tako na ravni občin, kot tudi republike. Zmeraj naj bi šlo za voljo neposrednih ustvarjalcev, zato se bo KM prilagajala željam posameznih skupin, literarnih smeri . .. Na ravni republike bo v ospredju usklajevanje, posvetovanje, usmerjanje in povezovanje mladih med posameznimi občinami. V občinah se bodo kmalu začele javne razprave o pripravljalnem gradivu, v nadaljevanju pa naj bi se začeli ustanavljati iniciativni odbori občinskih književnih mladih, ki bi se nato preimenovali v povezovalne odbore. Jedro le-teh bi bili zgolj. in samo tisti, ki na tem področju v občini zares delajo, ne pa razni kulturniški funkcipnarčki, ki si z ubadanjem s kulturo služijo vsakdanji kruh, sicer pa jim ni mar za problematiko. Zdaj se je (in se še bo) na pobudo mladih literatov iz vse Slovenije, RK ZSMS in Zveze kulturnih organizacij Slovenije
ustanovili kulturno društvo. Razvijanje kulturne dejavnosti pa je našlo plodna tla tudi v rogašov-skem Livu, Soboti, Upravi za notranje zadeve, sodišču itd. Ti in drugi primeri dovolj zgovorno dokazujejo, da ne manjka potreb po kulturnem udejstvovanju delavcev, kar terja od organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela še večjo angažiranost kot doslej.
Nič čudnega, če je pobuda za ustanovitev kluba kulturnih animatorjev pri občinskem svetu zveze sindikatov v Murski Soboti takoj naletela na ugoden odmev.
Opredeljene so že nekatere naloge v prvem polletju letošnjega
spodbujalo vsebinsko, tehnično in poslovno sodelovanje članov, istočasno pa bi spodbujalo ZKO, da bi dajale večjo pomoč društvenim kinematografom.
Še nekaj je pomembno v programu združenja. Gre za, izobraževanje: prvič bi zveza pomagala filmskim odborom pri ZKO po občinah in programskim svetom pri kinematografih izobraževati ustrezne ljudi, ki bi bili šposobni delati takšne filmske programe, kot se spodobi za kinematograf, ki deluje v okviru kulturnega društva. Pomagala bi pri izobraževanju tehničnega kadra, saj je dober kinooperater (predvsem izobražen) porok, da bodo kinooparature racionalno in skrbno izkoriščene.
Komercialnost v kinematografih se da odpraviti — sicer ne v celoti, temveč v veliki meri — kljub temu da je to zelo dolgotra-
INTERVJU
končno premaknilo in glas literatov bo verjetno vse bolj odmeven. Povedali moram, da je iniciativni odbor že pripravil okvirno shemo delovanja KM v občini, ki vsebuje nekakšno aktivistično delo. Konkretno gre za akcije v zvezi z izdajanjem glasil, enkratnih oziroma trajnih akcij za razširjanje bralne kulture, torej od oživljanja
leta. Tako nameravajo v aprilu organizirati ogled Cankaijevega doma v Ljubljani, kjer se bodo udeležili tudi kulturne prireditve. Bolj se bodo angažirali tudi pri pripravi praznovanja 1. m^ja, ko bi naj bil velik piknik na prostem. Junija bo na vrsti družabno srečanje z zabavnim programom pri kroškem brodu, pripravljajo pa še več takšnih srečanj, ki naj omogočijo boljše spoznavanje kulturnih animatoijev iz soboške občine. Mar ne bi takšnih akcij kazalo posnemati še drugje?
Milan Jerše
jen proces. Z vzgojo kinoobisko-valcev bi morali pričeti že zgodaj — v osnovni šoli. In ta vzgoja bi se potem nadaljevala prek srednje šole, kjer naj bi že imeli koliko-*oliko oblikovanega obiskovalca kina. Le-temu pozneje lahko nudimo tudi zahtevnejše filmske predstave. ,
Združenje je torej storilo prvi korak, na potezi pa so sedaj občinske organizacije, ki združujejo kulturna društva. Istočasno pa je javna razprava o samoupravnem sporazumu in pravilih združenja tudi prilika, da filmski odbori pri ZKO po občinah temeljito pretresejo svoje programe in pregledajo, če so opravili tisto, kar bi morali. Časa je še dovolj, kljub temu da naj bi se združenje ustanovilo že meseca marca, seveda, če bo šlo vse po začrtanih planih.
Dušan Lopamik
že obstoječih, a neučinkovitih oblik dela do raznih alternativnih projektov.«
— Kako si zamišljaš finančno poslovanje KMS in občinske KM?
»To je seveda ključni zunajlite-rarni problem, vendar smo mu morali nameniti veliko pozornosti. Naše načelo je (op. p. malce utopistično); Z malo denarja narediti veliko! Projekte KMS bo pretežno finansirala Kulturna skupnost Slovenije. O višini teh sredstev zaenkrat še ne morem govoriti. Mislim, da to zdaj ne sme biti v ospredju, kajti bolj vprašljiva so tista sredstva, ki jih recimo po občinah kulturna skupnost namenja za kulturo, porabijo pa jih za razne konformistične in neučinkovite akcije. Če konkretno recimo vemo, koliko denarja dobi murskosoboška zveza kulturnih organizacij in koliko tamkajšnji klub mladih, in če primerjamo, koliko manj prispeva z več denarja h kulturnemu življenju ZKO in koliko več z manj denarja klub mladih, je jasno, da nekaj ni v redu. Soboško občino navajam kot primer, ker razmere najbolj poznam, je pa res, da so razmere v
Kulturni koledar
LENDAVA - V petek 9. III. bo v Lendavi gostovalo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igrico Josefa Čapka Kako sta se kuža in muca igrala gledališče. Predstave bodo ob 9.00 za vrtce, ob 11.00 za šole in ob 13.00 za izven."
VUČJA GOMILA - Kulturno umetniško društvo Vučja gomila pripravlja proslavo ob dnevu žena, ki bo v Gasilskem domu. Proslava bo 10. marca z pričetkom ob 19.00 uri.
GORNJA RADGONA -ZKO občine Gornja Radgona bo v soboto 10. marca organizirala obisk koncerta mešanega pevskega zbora Ivan Goran Kovačič iz Zagreba v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod avtobusa ob 14.00 uri.
TURNIŠČE — Lutkovna skupina KUD Lendava se bo 11. marca ob 18.00 uri predstavila z lutkovno igrico Rajka Stuparja Zlato Jabolko v režiji uvtorja.
MURSKA SOBOTA - V sredo 14.00 marca bo v Murski Soboti občinsko srečanje Naša beseda 84 v Grajski dvorani. Srečanje se bo pričelo ob 15.00 uri, predstavili pa se bodo: ŠKUD Osnovne šole iz Grada z opero Debela repa v režiji avtorice. Janje Rugel, Osnovna šola Roga-’ ševci s predstavo Igorja Cvetka Butalske razglednice, SKUD Osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Murska Sobota s predstavo Koder plavih las. To delo je zbrala, oblikovala in režirala Karolina Komanič.
Ob 1730 pa bo predstava Mladinskega kulturnega društva SŠDEU Murska Sobota s predstavo Samuela Becketa Čakajič na Godota, v režiji Cvetke Joša.-.
Razstave
LJUTOMER — V galeriji Ante Trstenjak Ljutomer je odprta razstava grafike in akvarelov Ivana Kosa
LJUTOMER — V petek 9. marca bodo v galeriji Ante Trstenjak Ljutomer odprli prvo razstavo turističnih spominkov Prlekije. Pokrovitelj razstave je Radenska. Otvoritev bo ob 18. uri, ob 19.00 uri pa bo v galeriji razgovor o problematiki izdelave turističnih spominkov. Istočasno pa bodo v galeriji razstavili še lončnice in okrasne rastline, kjer poleg ljubiteljev razstavljajo še mladi vrtičkarji iz Osnovnih šol Cvetko Golar in Ivan Cankar.
KNJIŽNE USPEŠNICE
Bojan Križaj, Tone Vogrinec, Jože Dekleva, Egon Kaše: BELE ARENE (Mladinska knjiga),
DVE DESNI, DVE LEVI (Centralni zavod za napredek gospodinjstva)
KUHAJMO PO DOMAČE (Mladinska knjiga)
nekaterih občinah še slabše, v drugih pa boljše.«
— Kakšna se ti zdi kvaliteta sedanje literarne produkcije piscev mlajše pomurske generacije?
»O kvaliteti mlade literature v soboški občini priča že dejstvo, da so bili na literarno kolonijo na Bled vabljeni kar štirje literati iz soboške občine, na »Škofjeloško srečanje« pa le trije. Prekmurje je tako po dolgem času, kar zadeva mlade, znova udeleženo v samem vrhu slovenske literarne produkcije. Mislim, da je že to pogoj, da bo gibanje KM zaživelo tudi v naši regiji, Ovire za gibanje KM na ravni občine pa seveda obstajajo, toda premaga jih lahko zavzetost mladih in vseh, ki se tako ali. drugače ukvarjajo ali zanimajo za pisano besedo. Če sem prej govoril o kvalitetnem vrhu mlade prekmurske literature, to še zdaleč ne pomeni, da je tako tudi z množičnostjo. Naš naslednji korak je torej akcija za animacijo in razširitev števila pišočih. To pa bomo dosegli le tako, da bomo mladim ponudili možnost za objavljanje, kritično presojo, morebitno izobraževanje v estetiki in javne nastope...«
Milan SKLEDAR
VESTNIK, 8. MAREC 1984
STRAN E
DOMAČA PAMET -KJE Sl?
Smisel in „žilica” sta premalo
V nedavnem pogovoru za Tanjug je predsednik predsedstva zveze izumiteljev Jugoslavije dr. Trpe Gruevski med drugim dejal: »Vsako leto namenjamo za nakup tujih licenc več kot trideset milijard deviznih dinarjev, pri tem pa vsebuje približno 98 odstotkov sporazumov restriktivne klavzule. V 47 odstotkih primerov je bila uvožena tehnologija zastarani, 25 odstotkov teh sporazumov pa je obvezovalo naše organizacije združenega dela, da v tujini kupujejo surovine in reprodukcijski material.«
Druga številka priloge Gos-' podarskega vestnika Tehnične in tehnološke informacije nam je 24. februarja med drugim prinesla naslednje: »Novica iz glavnega mesta, kjer vodijo državno statistiko o marsičem, pravi, da že celo desetletje nismo na zveznem patentnem uradu prijavili toliko izumov kot lani. To znanstveno zmagoslavje je nekoliko manj bleščeče, če dodamo, da smo lani skupno prijavili 1455 domačih izumov, kar pa je le 27 več kot predlani. Pravijo, da smo ta rekord postavili zato, ker ni več denaija za uvoz tujih licenc, zato pa je vse bolj cenjeno domače znanje. Še bolj pa je zanimivo, odkod so se ti domači izumi vzeli. Daleč največ so jih prijavili posamezniki (1220), veliko veliko manj gospodarske organizacije (187), zelo zelo malo pa samostojni raziskovalni inštituti (48). Grdo bi bilo, če bi zdaj v en glas zakričali, da so inštituti najbolj poklicani, da nosijo svoje znanje v patentni čebelnjak, a tega niso storili. Najbrž bo resnica ta, da so s svojim znanjem marsikaj odkrili, a svojih inovacij in izumov niso patentirali, temveč so jih prodali naročnikom. V nasprotnem bi lahko rekli, da o novih dosežkih največ tuhtajo le posamezniki doma na zapečku«.
V analizi območne gospodarske zbornice o stanju na področju razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v Pomurju pa lahko beremo, da »doseženi občasni uspehi na področju ustvarjalnosti niso rezultat načrtnega in sistematičnega razvoja raziskav oz. inovacij, ampak so bolj posledica zagnanosti in inovatorske >žilice< posameznikov. Nobena skrivnost ni, da imamo v Pomurju nekaj delovnih organizacij s sodobno tehnologijo, vrhunsko kakovostjo izdelkov ter zato izvozno sila uspešnih (Mura, Radenska), imamo pa tudi več delovnih in temeljnih organizacij, ki životarijo brez razvojnih ambicij in že deset ali več let proizvajajo enake (zastarele) izdelke«. Analiza, ki je nastala na osnovi februarja 1984 izvedene ankete med podpisniki družbenega dogovora o raz-vojno-raziskovalni in množični inventivni dejavnosti v pomurskem združenem delu, razkriva vrsto zanimivih podatkov, kijih je vredno in koristno obelodaniti. Sicer pa jo je mogoče brati različno. Najprej nam »odpre oči« dejstvo, da pride v naši državi- po uradni statistiki na 15.700 prebivalcev po en izumitelj, na Japonskem pa bojda — če zares štejejo vsako najmanjšo izboljšavo — na vsakih 6 (beri: šest!!!) prebivalcev. (V Pomurju nas je po popisu iz leta 1981 nekaj čez 130 tisoč in — če bi verjeli goli računici — naj bi premogli le »slabih« 9 izumiteljev, kar je kakopak čisto podcenjevanje in pretiravanje.) Takoj za tem lahko dodamo spoznanje, zgoščeno v znano ljudsko modrost, da se podaije-nemu konju ne gleda na zobe. Še določneje zapisano: vnemar-no (brezglavo!) nakupovanje tuje tehnologije nas je zaneslo v sramotni pristan, kjer še vedno
---GORNJA RADGONA-
SPET SIDNIKALNE IGRE
Po tirih letin zatišja bodo — kot kaže — ponovno oživel t sindikalne športne igre delavcev radgor. r.ci.a združenega dela. Pobudi delavcev po njihovi oživitvi so prisluhnili na občinskem sindikalnem svetu in na ta račun že odmerili nekaj sredstev, tako da se bodo delavci v ligaških tekmovanjih že aprila
ponovno pomeriti v malem nogometu, roko-metu. odbojki, namiznem tenisu in drugih Športnih panogah. Seveda pa je osnovni namen iger njihova množičnost, podrobno pa se bodo o njihovem poteku dogovorili na odboru za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.	vp
bolj ali manj ždimo in se zanašamo na druge, da mislijo za nas. Da pa ne bomo preveč modrovali, si poglejmo omenjeno analizo!
»POZABLJEN« RAZVOJNI CENTER!?
Ko seštevamo število zaposlenih z višjo oz. visokošolsko izobrazbo oz. znanstvenimi naslovi (magister, doktor), ki so zaposleni v razvojno-razisko-valnih službah (imenujejo se kaj različno!) pomurskih organizacij združenega dela, nam hodi na misel zamrla pobuda o ustanovitvi regijskega razvojnega centra, zlasti za tkim. interdisciplinarna področja, ki jih zdaj nihče sistematično ne obravnava. Najdemo jo v dokumentu Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja Pomuija v letih 1981—1985, ki so ga konec oktobra 1979 v Radencih sprejele medobčinske organizacije ZK, SZDL in sindikata. Velikokrat je bil na tapeti, vendar dlje od besed ni prišlo. Zdaj, ko imamo pred sabo pregledne podatke o umskem potencialu v regiji, je za kaj takega vnovič možnost in priložnost.
V razvojno-raziskovalnih službah — kjer so seve ustanovljene — ima Pomurje, po zelo okvirnih podatkih, zaposlenih 440 ljudi, od tega dva doktorja znanosti, tri magistre, 84 z visoko in 98 z višješolsko izobrazbo. To so, naj poudarimo, številke, ki zadevajo zgolj razvoj in raziskave, kajti v resnici je med nekaj nad 37 tisoč zaposlenimi v regiji čez 1850 delavcev z višjo in skoraj tisoč z visokošolsko izobrazbo, najmanj 40 pa jih je z magisterijem ali doktoratom. Tak potencial je precejšnja osnova za izkoriščanje in razvijanje obstoječih tehnično-tehnoloških zmogljivosti, kakršne ima na razpolago ta skrajni del severovzhodne Slovenije. Koliko da ali bi moral dati tolikšen in takšen kader je poglavje zase, smemo pa domnevati, da mnogokje ni dovolj izkoriščen ali je celo na neustreznih delih in nalogah in išče svoj »prostor pod soncem«, kjer le računa, da bo mogel koristno vnovčiti pamet in veščine. Jasno je, kam to pelje in ne preseneča, če se visoko izobraženi ljudje v zadnjih nekaj letih raje odločajo za lastno, obrtno dejavnost ali »bežijo« iz regije. Brez pretiravanja povedano: zgodovina šestdesetih let se na nek način ponavlja, saj so tudi takrat — in še prej — pomurski razumniki in strokovnjaki množično odhajali drugam, v mestna središča, v druge republike in pokrajine ter na tuje, računajoč, da jim bo tam dana možnost pokazati, kaj vse znajo in zmorejo. Da so uspeli in se uveljavili, je primerov in dokazov več kot dovolj.
Kaj pa dajo od sebe tisti, ki so »zdaj in tu«, o tem se bomo razpisali prihodnjič, ko se kanimo še malce pomuditi pri določenih organizacijskih vprašanjih razvojno-raziskovalne in inventivne dejavnosti v pomurskem združenem delu.
Branko ŽUN EC
Radenska v
Beogradu
Ker sedanji distribucijski center Radenske v Beogradu ne more zadovoljiti potreb, poleg tega pa je stavba predvidena za rušenje, so se v Radenski odločili za izgradnjo novega centra. Čeprav je od začetka priprav na gradnjo preteklo že nekaj časa, saj so bili predračuni pripravljeni že v decembru 1982, pa se je vse skupaj zavleklo zaradi tega, ker bo objekt v neposredni bližini železniških tirov in so bila potrebna številna soglasja železniškega gospodarstva; objekt pa mora biti tudi v skladu vojaškimi predpisi,
Poleg prelaganja gradnje je vse to investicijo tudi podraževalo, saj naj bi le-ta po prvih predračunih veljala 48 milijonov dinarjev, vmes se je predračunska vrednost dvignila na 63 milijonov 850 tisoč dinarjev, po zadnjih podatkih pa bo veljala že nekaj več kot 102 milijona dinarjev. Vendar v Radenski pravijo, da je gradnjo treba čim prej dokončati, saj imajo za to zagotovljena lastna sredstva, z novim distribucijskim centrom v Beogradu pa bi nadomestili izpad, ki je nastal pri prodaji mineralne vode in brezalkoholnih pijač na hrvaškem tržišču. Raziskave beograjskega tržišča so nakazale te možnosti, ker bo novi center v neposredni bližini železniških tirov, se bodo v Radenski lahko tudi v večji meri preusmerili na prevoz z železnico.
L. K.
Kje se lahko gradijo zasebne hiše?
Možnosti za individualno stanovanjsko izgradnjo v soboški občini so zaradi zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembenosti dokaj skrčene. Treba je vedeti, da je po sprejemu kategorizacije kmetijskih zemljišč in prostorskega dela družbenega plana možno v občinah nameniti za gradnjo le tista zemljišča prve in druge kategorije, ki so natančno opredeljena v omenjenem zakonu. To so zemljišča znotraj strnjenih naselij, v vrzelih, ki so najmanj s treh strani obzidane in ne merijo več kot 20 arov. Poleg tega je dovoljeno graditi na tistih območjih, kjer so že sprejeti zazidalni načrti in je izdano lokacijsko dovoljenje za najmanj eno gradnjo.
V soboški občini obstajajo takšne možnosti v Černelavcih, kjer gre za 183 parcel, Beltincih, Martjancih, Moravcih in Krogu. V samem mestu Murska Sobota pa je od 150 parcel v vrzelih, kot je predvideno v družbenem planu, polovica že pozidanih, na ostalem zemljišču pa je možno graditi. Velja povedati, da je po srednjeročnem planu v Beltincih že urejenih 40 parcel na kompleksu Jugovo I, komunalna oprema zemljišč na kompleksu Jugovo II pa je predvidena v naslednjem srednjeročnem obdobju. Prav tako potekajo obsežne priprave na ustanovitev stanovanjske zadruge na kompleksu Černelavci, kjer gre za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo.
Letošnje leto so znova stopili v akcijo, da bi čimprej spravili z dnevnega reda usodo čemelavske-ga kompleksa, kar je jasno zapisano tudi v občinski resoluciji. Zaenkrat je interesentov dovolj, saj je zahteva, da mora biti prijavljenih najmanj 30 članov, izpolnjena. Ker je zanimanje med ljudmi veliko, bodo že letos ustanovili stanovanjsko zadrugo v Černelavcih. Pri tem bo treba najprej zagotoviti ustrezno samoupravno organiziranost in dokumentacijo za pripravo projektov za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo. To pa bo gotovo pospešilo izgradnjo hiš v tem naselju v bližini Murske Sobote.
Milan Jerše
IZGRADNJA KIRURGIJE
DEVET MILIJONOV PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV
V Pomurju v tem času gradimo največji in najzahtevnejši zdravstveni objekt — kirurški blok soboške bolnišnice v Rakičanu, ki je financiran s sredstvi referendumskega programa kot skupna pomurska naložba. Kljub težkim ekonomskim razmeram gradnja poteka v okviru dogovorjenih rokov in brez zastojev.
V lanskem letu so naredili grobe omete, prezidave, dozidave in dela pri inštalacijah. Takoj ko bodo dopušaale vremenske razmere, bodo končali gradbena dela na fasadi, krovno-kleparska dela in montažo oken. Pričeli bodo tudi z vgrajevanjem zaokrožic in notranjimi finimi ometi. Lani so stekla tudi elektroinštalacijska dela, dela pri vodovodu, medicinskih plinih, radioaterskem ogrevanju, hladilni centrali, cevnih razvodih, prezračevanju in klimatiziranju.
Hitrost izgradnje kirurškega bloka je odvisna od sprotnega dotoka sredstev iz regijskega samoprispevka in posebne prispevne stopnje od dohodka organizacij
V MERCATOR SLOGI IZ GORNJE RADGONE POLNI NAČRTOV
TRGOVINA POTREBNA PREDVSEM NA PODEŽELJU
193 delavcev radgonske delovne organizacije Mercator Sloga že leta uspešno opravlja nalogo nosilca razvoja trgovine v občini. To dokazuje tudi lani v rekordnem času izgrajena samopostrežna trgovina z bifejem v Spodnji Ščavnici, redna oskrba občanov z vsemi prehrambenimi izdelki in nenazadnje uspešno poslovno leto. 702 milijona celotnega prihodka, čez 83 milijonov in tristo tisoč dinarjev dohodka in 60 milijonov čistega dohodka (v poslovni sklad so namenili lani čez 7, v rezervni pa nad 3 milijone in 4 sto tisoč dinarjev), povprečni OD pa je bil čez 15 tisoč dinarjev — ti rezultati so gotovo v današnjih razmerah gospodarjenja za ta majhen delovni kolektiv, ki zaokroža 24 poslovnih enot in 6 bifejev, spodbuden dosežek.
,,Rezultati pa bi bili lahko še boljši, če bi vselej ravnali v skladu s sprejeto komercialno politiko in se še bolj disciplinirano obnašali,” razmišlja Budimir Gaševič, direktor DO. ,.Vendar pa smo glede na težave, s katerimi smo se srečevali, lahko zadovoljni. Tudi mi smo imeli precej težav, predvsem mislim na zamrznjene marže, ki so vplivale, da je naša udeležba v dohodku kljub naraščajočim cenam strmo padala, svoje pa so še dodali odnosi, ko je tudi na področju trgovine administracija vse bolj nadomeščala samoupravno odločanje — rezultat pa je manjša akumulacija. Svoje so še dodale naša razdrobljenost in majhne poslovalnice v odročnih krajih, ki so v glavnem na robu rentabilnosti ali pa še to ne. Drug problem, s katerim smo se srečevali, pa je bilo pomanjkanje raznega blaga: bele tehnike, gradbenega in elektro materiala, premog pa smo zagotovili potrošnikom z izjemnim angažiranjem naših vodstvenih delavcev in
Mercator- Univerza! Lendava
čestita ob dnevu žena, 8. marcu!
Priporočamo vam obisk posodobljene samopostrežne trgovine z bifejem v Gornji Bistrici!
ivsercator
združenega dela. V lanskem letu je za izgradnjo kirurgije prispevala namenska nepovratna sredstva skupnost otroškega varstva občine Murska Sobota, in sicer 10,902.000 dinarjev. Poleg tega je Pomurski zdravstveni center kot investitor najel 16 milijonov dinarjev brezobrestnega kredita pri skupnosti otroškega varstva občine Murska Sobota in pri občinski izobraževalni skupnosti Murska Sobota in sicer 24 milijonov dinarjev z vračilom do konca meseca aprila letos. Na ta način je bila pospešena gradnja kirurškega bloka, tako da so plan za lansko leto presegli za 29 odstotkov. Brez teh sredstev bi bil plan uresničen 98,2-odstotno, kar je prav_ tako zelo ugodno. K temu pa je vsekakor pripomogel večji dotok sredstev iz regijskega samoprispevka, za 7,6 odstotka in od prispevne stopnje organizacij združenega dela, za 21 odstotkov. Pomemben vir dohodkov pri izgradnji kirurgije pa so tudi prostovoljni prispevki občanov in organizacij združenega dela
Budimir Gaševič: ,,Sodobne in dobro založene trgovine potrebujejo tudi na podeželju.”
vzpostavljenimi poslovnimi odnosi s premogovniki iz Bosne.”
Občasno pa so se našli v škripcih še pri preskrbi s plinom in osnovnimi življenjskimi prehrambenimi izdelki, vendarle pa police, namenjene slednjim, nikdar niso samevale. Sam razvoj delovne organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1951, pa se je najmočneje razmahnil po vključitvi v sozd Mercator leta 1975. O tem pravi Budimir Gaševič naslednje: ,,Povezava v sozd je izjemno pozitivno vplivala na razvoj trgovine v občini. Uspehi pa bi bili še večji, če bi pravočasno izkoristili pripravljenost sestavljene organizacije v letih, ki so bila naložbam še bolj naklonjena. Vendar smo skupaj naredili precej. Zrastle so sodobne samopostrežne trgovine na Kapeli, Negovi in v Spodnji Ščavnici, uspeli pa smo
ter skupnosti. Doslej se je teh sredstev zbralo blizu 9 milijonov dinarjev, večina, nad 96 odstotkov, pa je bila zbrana v soboški občini.
Dosedanja izgradnja kirurgije soboške bolnišnice v Rakičanu poteka torej hitreje, kot je bilo načrtovano, vendar racionalno, varčno, kvalitetno in funkcionalno. Pri tem odigrava pomembno vlogo služba za investicije pri Pomurskem zdravstvenem centru. Nadaljnji potek izgradnje bo zopet odvisen od dotoka sredstev pomurskih občin in republiške solidarnosti. Sicr pa bo tudi letos potrebno nadaljevati z akcijami zbiranja dodatnih sredstev in angažiranja prostih investicijskih sredstev ostalih samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnosti v Pomurju, če želimo, da bo ta prepotreben zdravstveni objekt čimprej dograjen ter da bo gradnja potekala brez zastojev in podražitev.
Feri Maučec
obnoviti še vrsto manjših objektov. Trudimo se, da bi zadovoljili potrebam najširšega kroga potrošnikov in to povsod, zato jim približujemo kar najširšo ponudbo, in to tudi za ceno skromnejših poslovnih dosežkov. Vendar smo na podeželju vzpostavili široko mrežo trgovine in zagotovili že skoraj v vseh krajevnih centrih sodoben nakup. Izjema je zaenkrat le Videm, ki pa še pride na vrsto.”
Malo in veleprodaja ter gostinstvo, s poudarkom na prvem, to so osnovne dejavnosti delavcev Mercator Sloge. Čeprav gre z naložbami danes težko, pa je skoraj v sklepni fazi že tudi skladišče plina in gradbenega materiala v občinskem središču, njihov program za letos pa s tem ni izčrpan.
,,Ce hočemo slediti osnovnim ciljem, to je kar se da najboljši oskrbi v naši obmejni občini, brez naložb ne bo šlo tudi letos. Načrtujemo izgradnjo bifeja v Stogovcih, kar bo omogočilo normalnejše poslovanje tamkajšnje trgovine, največji zalogaj, ki se ga lotevamo, pa je nova sodobna samopostrežba z mesnico in bifejem v novem stanovanjskem naselju Radenec. Gre za okrog 500 kvadratnih metrov prodajnih in skladiščnih površin, ki jim bomo pričeli graditi proti koncu marca. Sredstva so zagotovljena — skupna vrednost je ocenjena na okrog 45 milijonov dinarjev — tako, da mislim, da bomo lahko podarili ta montažni objekt krajanom Radenec ob letošnjem občinskem prazniku. To načrtujemo za letos, nismo pa še opustili misli na izgradnjo centra osnovne prehrane v Radencih in Gornji Radgoni ter objekta na radgonskem sejmišču. Seveda bo potrebno na to -še počakati in najprej zagotoviti sredstva,” je dejal Budimir Gaševič.
V. Paveo
STRAN 6
VESTNIK, 8. MAREC 1984
kmetijska panorama
PRED 2. FAZO SANACIJE SOBOŠKE KAFILERIJE
Nadomestiti tudi uvoz
PRIPOROČILO ZA IZBOR SORT KORUZE
Ker ideja o gradnji nove kafilerije v Sloveniji ni bila uresničena, so se v SOZD ABC Pomurka odločili za sanacijo obstoječe. Ta je bila zgrajena v letu 1965, vendar njene kapacitete ne zadovoljujejo vseh potreb, prav tako pa je objekt v neposredni bližini stanovanjskega dela mesta in stanovalci so se često pritoževali nad smradom, ki je prihajal iz kafilerije.
S sanacijo kafilerije naj bi zaključili do začetka leta 1985, ko naj bi začeli s proizvodnjo večjih količin kvalitetne mesnokostne moke in tako zmanjšali količine, ki jih sedaj uvažamo. Z ekološko in tehnološko sanacijo pa naj bi TOZD Predelava mesa tudi povečala dohodek in tako zmanjšala ^ub0-	L. Kovač
Ker sorta koruze poleg drugih ukrepov pomembno vpliva na pridelek, je v tem času pomembno, za katero sorto se odločimo. Strokovne službe iz Pomurja so na osnovi rezultatov prejšnjih let izbrale sorte, ki dosežejo zanesljiv in visok pridelek. Seme omenjenih sort so komercialne službe že zagotovile, pridelovalci pa naj se odločijo na osnovi lastnosti posameznih sort.
Med najranejšimi je sorta OSSK 187, katere setev priporočamo ob koncu maja.
Dobro poznana je poltr-dinka BC 28-11, ki v poprečnih tleh doseže poprečne pridelke, toda ne rekordne. Priporočamo jo za setev za krmnimi rastinami v drugi polovici maja.
Podobne lastnosti ima BC 264, razlika je le v tipu zrnja, saj spada med zobanke.
Pretežni del koruznih površin bi morala zavzeti pisana zobanka OSSK 247, ki v tej skupini na različnih tleh doseže najvišje pridelke. Kjer. želimo po tipu zrnja poltrdin-ko z močno obarvanim zrnom, sejemo ZPSK 37 t, ki prav tako doseže visoke pridelke. Na določenih območjih, kot je Apaška dolina, seje iz te skupine dobro obnesla še rumena zobanka BC 384.
Med silažnimi sortami pri
poročamo izredno stabilno čvrsto rumeno zobanko ZPSK 42 ali polzobanko BC 468. Ti dve sorti se lahko vključujeta za pridelc anje zrnja na lažjih tipih tal ali pa za siliranje svežega storža ali zrnja.
Živinorejsko veterinarski zavod
— Kmetijska pospeševalna služba
VEC VRTIN, SEMENSKEGA KROMPIRJA IN GOMOLJNIC
zadnjem času si na pomurske njive vse bolj utirajo pot nekatere kulture, ki jih doslej na tem območju niso gojili v večjem obsegu. To še posebej velja za nekatere vrtnine, ki so jih v glavnem
V
TURNIŠČE: cene pujskov
Pretekli četrtek (1. marca) so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 60 pujskov, starih od 7 do 10 tednov. En teden prej so prodali vse pujske, tokrat pa le okrog 50. Cene so se gibale od 6.500,00 do 8.000,00 dinarjev za par.
ton zelja, kar 500 ton pa ga bodo izvozili.
Če so že pred leti nekateri kmetje v sodelovanju z zadrugo gojili kumare, pa je v zadnjem času zanimanje zanje upadlo, ponovno pa so se pridelovanja lotili spet v lanskem letu. Proizvodnja je bila sicer skromna, saj so pridelali le 40 ton kumar za vlaganje in 12 ton za solate, že letos pa naj bi tudi to proizvodnjo povečali in pridelali okrog 200 ton kumar.
V okviru kmetijske zadruge Panonka pa so lani prvič organizirali proizvodnjo korenčka za Fructal iz Ajdovščine. Zanj so pridelali 120 ton korenčka, izkušnje, ki so sijih pri tem pridobili, pa so dobra osnova za nadaljnjo širitev tovrstne proizvodnje. Za letos planirajo, da bodo pridelali okrog 200 ton korenčka.
Ker se je na nekaterih
zdrav pridelek
KIJPRABLAU
Zi plus
območjih že uveljavila proizvodnja jedilnega in industrijskega krompirja, so v letu 1983 začeli še s poskusno proizvodnjo semenskega krompirja. To so organizirali na 2,5 "hektarja, rezultati, ki sojih dosegli, pa šo spodbudni, saj je 70 odstotkov posevka zadovoljilo zahtevam in letos bodo proizvodnjo razširili že na 7 do 8 hektarjev.
Poleg naštptih kultur pa se v okviru Fanonke vse bolj uveljavlja tudi proizvodnja gomoljnic. Tako v družbeni kot tudi kooperacijski proizvodnji so zabeležili dobre rezultate pri proizvodnji tulipanov, narcis, hiacint, kroku-sov in gladiol, letos pa bodo tovrstno proizvodnjo podvojili.
Vsekakor ima proizvodnja intenzivnih poljščin, ki dajejo na enoto površine velik dohodek, perspektivo, vendar bo potrebno na tem področju še več strokovnega dela. To pa zahteva specializirano pospeševalno službo in seveda več sredstev za njeno delovanje.
L. Kovač
Kmečki turizem naj bo zares kmečki
Ker se v zadnjem času tudi ostalimi pogoji, ki jih pred-
v soboški občini povečuje pisuje odlok, velja omeniti še zanimanje za odpiranje primemo poslopje, ki mora kmečkega turizma, bodo to tako po zunanjosti kot no-uredili s posebnim odlokom.
V občini so doslej dejavnost kmečkega turizma urejali z odlokom o sprejemanju na prenočišča in hrano pri zasebnih gospodinjstvih, z
tranjosti dajati vtis pristne
zaščitno sredstvo—fungicid v prahu
PRI ŠTIHOVIH NAČRTUJEJO
CUPRAFLOW
zaščitno sredstvo-fungicid v tekoči koncentrirani suspenziji
Franc Štih, ki živi z ženo, otrokoma, bratom in mamo v Noršin-cih pri Ljutomeru, ima kar 10 ha obdelovalnih površin, zraven pa še obdeluje zemljo v najemu. V njegovem hlevu je 50 glav govedi. Pa tudi na mehanizacijo je ponosen, saj ima vse linije kompletne. V tem letu pa za svoje gospodarstvo pripravlja nekaj posebnega.
Lansko leto je naš sogovornik prvič prideloval tudi zelje. Z uspehom je zadovoljen in že planira proizvodnjo za to leto.
Zelje je imel kar na 4 ha. V
Naiboli učinkoviti sredstvi za škropljenje proti peronospori na hmelium na vinski trti, proti kodravosti breskev (v času mirovanja), proti krompirjevi olesm in o/esni na paradižniku.
Franc je ponosen na svojega očeta, saj je položil temelje njegovega gospodarstva. Bil je soustanovitelj ter eden izmed prvih kooperantov zadruge. Ponosen pa je tudi na svoje družinske člane, ki mu pri delu rade volje pomagajo. Franc očetovo delo nadaljuje, saj je pred dvanajstimi leti prevzel celotno kmetovanje. Še prej se je tudi strokovno usposobil, saj je obiskoval srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Tu ga je vodila misel, da je lahko kmetijska proizvodnja produktivnejša in uspešna samo, če si oborožen z znanjem. Z delom si Franc iz leta v leto pridobiva nove izkušnje in tako uspešno uskliaiuje teoriio s prakso. Pridobljene izkušnje pa nesebično deli in prenaša tudi na sosede.
Franc Stih pa je tudi največji pridelovalec sladkorne pese za
Tovarno sladkorja Ormož. S samim pridelovanjem je pričel ob začetku obratovanja tovarne, površine pa iz leta v leto povečuje, saj je lansko leto imel sladkorno peso posejano kar na 8 ha. Kot sam pravi, vidi razlog v dobrem dohodku, za peso se odloča tudi zato, ker ni potrebno zmanjšati staleža živine. Franc smatra, da s siliranjem pesnih glav in svežih pesnih rezancev dobimo kvalitetno hrano za govedo.
Franc se rad pohvali, da so mu vse setve do sedaj uspele in da jih ni nikoli ponarejal. Ugotavlja pa, da je spravilo že nekoliko zastarelo. Stroji za spravilo so enoredni, nujno pa bi bilo, da so večredni in to samohodni. Rešitev vidi v proizvodnih skupnostih za sladkorno peso, ki bi naj nabavile to mehanizacijo in bi jo potem kmetje vzajemno koristili.

CELJE
STRAN 7
' VESTNIK, 8. MAREC 1984
naši kraji in ljudje
Čez nekaj mesecev se bo prosenjakovska pošta preselila v zadružni dom (desno na posnetku), kjer je tudi že samopostrežna trgovina. Pravkar urejajo prostore za poslovanje s strankami in za namestitev večje telefonske centrale, ki bo omogočila razširitev telefonije v KS Prosenjakovci, Selo-Fokovci in Ratkovci. (Foto: J. G.)
PROSENJAKOVCI
SPET GRADIJO
Njivske parcele so zaokrožene
Zadnja leta imajo gradbeniki v Prosenjakovcih kar precej dela. Predlani so končali izgradnjo nove centralne dvojezične osnovne šole in stanovanjskega bloka, te dni pa so odprli gradbišče pri tovarni Pletilstvo. Začeli so namreč z deli pri gradnji nove hale, ki bo velika okrog tisoč kvadratnih metrov, v njej pa bo po dogra: ditvi stekla proizvodnja netka-nega tekstila. Pričakujejo, da-bo gradbeno podjetje Pomurje iz Murske Sobote svoje naloge opravilo do julija, v začetku jeseni pa naj bi halo že predali namenu. Investicija (zapremo) bo veljala 65 milijonov dinarjev. Dobršen del proizvodnje bo namenjen izvozu. Tako bodo v tovarni spet lahko zaposlili nekaj novih delavcev.
Živahno pa je tudi v zad-užnem domu, kjer urejajo prostore za prosenjakovsko
pošto. Zdaj se le-ta nahaja v privatni, dokaj dotrajani hiši. Ob preselitvi — predvidoma maja — bodo v novih prostorih montirali tudi večjo telefonsko centralo, ki bo omogočila razširitev telefonije v krajevnih skupnostih Prosenjakovci. Selo-Fokovci in Ratkovci. Tri četrtine sredstev potrebnih -n
Poudarek preventivi
Na občnem zboru gasilskega društva Hotiza so ocenil’ delo v preteklem letu, sprejeli program dela za letos in izvolili novo vodstvo.
Gasilsko društvo je bilo lani dokaj aktivno, saj se je dobro odrezalo na sektorskem ocenjevanju, pridobilo je novo kombinirano gasilsko vozilo, gasilci so izkopali en požarnovarnostni vodnjak in si sploh veliko prizadevali na področju preventive.
V tem letu bodo z aktivnostjo nadaljevali. Dobro se bodo pripravili na ocenjevanje, sodelovali bodo .na republiškem gasilskem kongresu, popravili bodo gasilski dom, izvedli razne oblike izobraževanja gasilcev in imeli predavanje s področja požarne varnosti za občane. Letos bodo v gasilske vrste pritegnili tudi nekaj novih članov, zlasti mladih. Tako naj bi oblikovali še eno desetino pionirjev.
Š. S.
adaptacijo so zagotovili lastnih sredstev (KS), preostali del pa bo finansiralo podjetje za PTT promet iz Murske Sobote.
V Prosenjakovcih pa imajo letos v načrtu tudi izgradnjo dvorane h gasilskim garažam, potrebno pa bi bilo tudi prekriti zadružni dom.
Približno na polovici poti med Selom in Motvarjevci leži prijazna vasica Cikečka vas (madž. Csekefa). Ob pogledu na zapuščen mlin takoj na začetku naselja popotnik utegne dobiti vtis, da tudi v kraju samem življenje počasi usiha. Nekoč je temu res bilo tako, saj se je število prebivalcev od 251 (leta 1910) zmanjšalo skoraj za sto. Vendar zadnja leta mladi ne odhajajo več toliko zdoma in vse več je novih hiš. Na bližnjem pobočju pa so začele rasti celo ,,vikendice” oziroma vinske kleti. Drugačne razmere so predvsem v kmetijstvu. Nič več namreč ni razdrobljenih in raztresenih parcel, saj so uspešno izvedli komasacijo in lahi so kmetovalci že sejali na zaokroženih parcelah. Vsakdo vam bo priznal, da je zdaj obdelovanje zemlje veliko lažje. Naposled vidijo svetlejšo prihodnost za preživljanje na domači zemlji tudi delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Nekateri pa dobijo možnost zaposlitve v tovarni Pletilstvo v Prosenjakovcih ali pa se vozijo v službo v Mursko Soboto.
Največja razvojna želja domačinov je, da bi asfaltirali cesto in ulice v vasi. V ta namen nameravajo letos izvesti referendum za. krajevni samoprispevek. Težko že čakajo tudi na obljubljeno modernizacijo cestnega odseka Selo—Cikečka vas—Motvarjevci, kjer vozi šolski avtobus za centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih.
Najbliže pa je uresničitev izgradnje zbiralnice za mleko. Že jeseni so opravili zemeljska dela, ko bo topleje, bodo na vrsti še zidarska dela, nato pa bo Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota namestila opremo. Potlej bodo lahko mleko oddajali tudi zvečer. Zdaj ga iz Cikečke vasi vsako jutro odpeljejo od 400 do 500 litrov, ko bodo imeli zbiralnico s hladilnikom, pa bodo te količine lahko vsekakor povečali.
Nenazadnje se jim letos obeta tudi razširitev telefonije. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram razvoj torej ne bo zastal.
JOŽE GRAJ
Zdaj pelje skozi Čikečko vas še makadamska cesta, čez leto dve pa jo bodo najbrž asfaltirali. To je trenutno največj a razvojna želja domačinov. (Foto: J. G.)
Kako z židovskim pokopališčem
V mestu Murska Sobota vzbuja med ljudmi precej pozornosti ureditev židovskega pokopališča. Mnenja so namreč, da bi kazalo urediti vsaj manjši kompleks, ki bi ostal kot nekakšen pomnik na to pokopališče. Takšna ureditev, kot pravijo, ne bi terjala večjih denarnih sred* štev. S tem vprašanjem se je ukvarjala tudi komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri skupščini občine. Tako je sklenjeno, da vse nagrobnike ocenijo, odprodajo, na deiu, kjer je židovsko pokopališče, pa bi uredili spominski park z obeležjem. Ob tem bi morebiti tudi vklesali imena Židov, ki so preminili v koncentracijskih taboriščih. S takšnim predlogom sogiasa tudi zveza židovskih občin v Beogradu.
Treba pa je vedeti, da so se zadevenekoiiko zavlekle, ker je pri novelaciji urbanističnega plana za mesto Murska Sobota in njegovo okolico potrebno najprej sprejeti prostorski, šele zatem pa urbanistični plan. Poleg tega so v skladu z zakonom o naravni in kulturni dediščini prejeli od Zavoda za spomeniško varstvo vso dokumentacijo o židovskem pokopališču. To omogoča, da bodo kmalu opravili tudi oceno nagrobnikov. Ti bodo najverjetneje odprodani, s tako zbranim denarjem pa bodo uredili spominski park, ki bo predan v upravljanje. Kot zatrjujejo, bo ta zadeva ugodno rešena še v letošnjem letu.
Milan Jerše
Iskreno čestitamo
vsem
članicam kolektiva „ Radenska"
in vsem Pomurkam OB DNEVU ŽENA!
STRAN 8
VESTNIK, 8. MAREC 1984
#® ljubljanska banka
pomurska banka
r
Vabi na redni zbor varčevalcev in deponentov
Murska Sobota
sejna soba LB — Pomurske banke, I. nadstropje ponedeljek, 12. marec 1984
ob 14. uri
Gornja Radgona
Delavska univerza pri Marketu ponedeljek, 12. marec 1984 ob 10. uri
Lendava
v prostorih Ljubljanske banke — poslovne enote Lendava sreda, 14. marec 1984
ob 13. uri
Ljutomer
Velika sejna soba Skupščina občine Ljutomer ponedeljek, 12. marec 1984 ob 13. uri
Varčevalci in deponenti!
S svojo prisotnostjo in sodelovanjem na zboru, boste izvolili svoje organe soupravljanja v poslovnih enotah in banki. Seznanili vas bomo z dosežki in načrti banke v prihodnje, hkrati pa boste posredovali svoje želje in predloge ter tako pripomogli k nadaljnjemu napredovanju varčevanja in razvoju gospodarstva naše regije.
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
25.	sejo Zbora združenega dela
25.	sejo Zbora krajevnih skupnosti
25.	sejo Družbenopolitičnega zbora
Seje bodo
v petek, dne 23. marca 1984 ob 8. uri
v prostorih Skupnosti za požarno varnost (Gasilski dom) M. Sobota
\ -
Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
DNEVNI RED:
1)	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2)	potrditev zapisa seje zborov občinske skupščine, z dne 9. marca 1984,
3)	informacija o delu skupin delegatov, ter zbora občin in zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije,
4)	volitve predsednikov in podpredsednikov zborov občinske skupščine,
5)	volitve predsednika in podpredsednika Skupščine občine,
6)	Predlog sprememb in dopolnitev Statuta občine M. Sobota,
7)	stališča in usmeritve za nadaljnji razvoj delegatskih odnosov in delo občinske skupščine, njenih organov ter izvršnega sveta,
8)	periodični delovni načrt Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za II. trimesečje 1984,
9)	osnutek odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine M. Sobota za obdobje od I. 1986—1995 oz. za določena področja do I. 2000.
10)	osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v obdobju 1981-1985.
RAŠICA, Ljubljana
TOZD otroške pletenine BELTINKA, n. sol. o., Beltinci, Štefana Kovača 3
11)	osnutek odloka o obvezni deratizaciji in dezinsekciji na področju občine M. Sobota,
12)	razrešitve, volitve in imenovanja,
13)	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
14)	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali 2., 3?, 4., 5., 6., 7., 8., 9., 12., 13. in 14. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda ter volili nadomestne člane Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije.
Gradivo za obravnavo 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije, ter delegatom družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 3, in 13. točki dnevnega reda bo podana na seji.
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJE
2.	Skupno sejo Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora
Seja bo
v petek, dne 23. marca 1984
v prostorih Skupnosti za požarno varnost, po končanih sejah zborov občinske skupščine '
Na skupni seji bodo zbori volili predsednika in člana Predsedstva SR Slovenije.
Predlog za volitve bodo prejeli vodje delegacij in konferenc delegacij, delovne skupnosti, ki vršijo funkcijo delegacij, ter delegati družbenopolitičnega zbora.
ELEMENT, n. sol. o., GORNJA RADGONA Ljutomerska cesta 6
Po sklepu DS DO ponovno objavlja
javno licitacijo
za prodajo stanovanjske hiše s stavbnim zemljiščem v Gornji Radgoni, Prešernova 12.
Izklicna cena je 3,278.660,00 dinarjev.
Licitacija bo v soboto, dne 24. marca 1984, ob 10. uri v prostorih sejne sobe DO ELEMENT, Ljutomerska c. 6.
Ogled stanovanjske hiše bo v petek, dne 23. marca 1984, od 8. do 10. ure.
Interesenti morajo pred dražbo plačati 5 odstotkov varščine od izklicne cene na tekoči račun št.: 51910-001-70718 DO ELEMENT Gornja Radgona oz. pri blagajni DO.
V prodajno ceno niso vračunani stroški prenosa lastništva.
Vsi,, ki na licitaciji ne bodo uspeli, bodo dobili varščino vrnjeno.
Vse informacije v zvezi z licitacijo lahko dobite po telefonu št. (069) 74-232 int. 20
Komisija za delovna razmerja
OGLAŠA
prosta dela in naloge
1.	PLETENJE NA KROŽNIH STROJIH
(15 delavcev)
Pogoji: uspešno zaključena osnovna šola 1-mesečno poskusno delo
2.	OPRAVLJANJE KONFEKCIJSKIH FAZ
(5 delavk)
Pogoji: uspešno zaključena osnovna šola 1-mesečno poskusno delo
3.	VZDRŽEVANJE PLETILNIH STROJEV
(4 delavce)
Pogoji: SSI tekstilne stroke, mehansko-pletilske smeri ali KV strojne stroke, ključavničarske smeri 2-mesečno poskusno delo
Pisne prijave, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa, naj kandidati naslovijo v 8 dneh od dneva objave, na splošno kadrovsko službo TOZD, Beltinci Štefana Kovača 3. Prijave so dolžni ponoviti tudi kandidati, ki so že vložili vloge, sicer jih ne moremo obravnavati kot pravočasne in popolne.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav.
Razpisna komisija
ELMA Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana
TOZD ELEKTROMATERIAL Proizvodnja elektromateriala LENDAVA n. sol. o.
po sklepu delavskega sveta TOZD
RAZPISUJE
dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJA PROIZVODNJE
Pogoji:
— višja izobrazba strojne, elektro ali organizacijske smeri
— štiri leta delovnih izkušenj na področju operativno tehnološke priprave proizvodnje ter organiziranja in vodenja proizvodnih enot serijske proizvodnje
— ustrezen odnos pri utrjevanju in razvijanju sistema socialističnega samoupravljanja
Navedena dela in naloge so razpisana za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov ELMA TOZD ELEKTROMATERIAL Lendava, Kolodvorska 8 — za razpisno komisijo.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
CERTUS Maribor
TOZD AVTOBUSNI PROMET
MURSKA SOBOTA
Odbor za delovna razmerja
objavlja
1. vzdrževalec-upravljalec centralne kurjave
POGOJI: — poklicna šola
— strokovni izpit za opravljanje s centralno kurjavo — poskusno delo tri mesece
2.	avtoklepar
POGOJI: — poklicna šola — dve leti strokovne prakse — poskusno delo tri mesece
Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili v osmih dneh od dneva objave na naslov; CERTUS Maribor, TOZD Avtobusni promet, MURSKA SOBOTA, Bakovska 29.
ll
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA
poroke
Jože HORVAT, miličnik, Veščica 45/b, in Jolanka JAKIŠA, delavka, Veščica 45/b; Ludvik DRVARIČ,
upokojenec, Mačkovci 17/a, in Marija RIJAVEC, upokojenka. Murska Sobota, Ulica Prekmurske brigade 15; Zdenko HAR1, delavec, Murska Sobota, Stefana Kovača 6 in Jožica ŠLEMER. krojači-ca. Murska Sobota, Štefana Kovača 6; Miran PODGORELEC. ekonomski tehnik. Murska Sobota, Zvezna 1, in Lea FLISAR, ekonomska tehnica. Dobrovnik 204/g; Jožef KRAJCAR, kurir, Murska Sobota. Koroška 6, in Sonja HORVAT, trgovska pomočnica. Murska Sobota. Kroška ulica 6; Stanislav PUHAN, offset strojnik, Bo-. gojina 113. in Jožefa ŠU-
MAK. ekonomska tehnica, Bogojina 76; Franc KOVAČ, delavec, Grad 107, in Dragica VAGNER, konfekcionar-
ka. Grad 115; Emil NEMET, šofer. Čikečka vas 21, in Marija CAM PLIN, šivilja, Bukovnica 18; Marjan KERČMAR, prodajalec, Sa-lamenci 75 in Marta FORJA-NIč. šivilja. Predanovci 31; Stanko LEBAR, ekonomist, Dolnja Bistrica 34/a in Darja ŽALIG. administratorka, Dolnja Bistrica 74; Alojz SMODIŠ, orodjar. Bakovci. Poljska 45 in Ana OŠLAJ, delavka. Bakovci, Soboška 22: Miroslav SRAKA, krojač. Lipovci 94 in Marija PUHAR. Murska Sobpta, Stara ulica 6; Janez LUTAR, delavec. Krog. Brodarska 40 in Marija BEJEK. delavka, Krog. _ Mrunova 5; Miran SUKIČ, finomehanik. M. Sobota. Borisa Kraigherja 7 in Simona KUHAR, trgovska pomočnica. M. Sobota. Bakovska 15; Boris FAJS. ekonomski tehnik. Brezovci 23 in Ivanka PANKER, šivilja. Brezovci 9; Marjan KOUS. natakar. Bakovci. Soboška 28 in Smilja KOVAČ, kuharica. Puconci 26; Bojan CIGUT. tiskarski delavec. M. Sobota. Žitna 7 in Cvetka KOLAR, delavka. M. Sobota. Razlagova 17.
Delavski svet Delovne skupnosti skupnih služb
ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1
razpisuje
za nedoločen čas prosta dela in naloge:
referent za žunanje-trgovinsko poslovanje I.
Kandidati, ki se bodo prijavili, morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje;
— diplomirani ekonomist ali diplomirani pravnik ali ekonomist-turistična smer ali ekonomist — ZT smer in 2 leti prakse pri ekonomskih poslih s tujino ter znanje nemškega ali angleškega jezika ali
— višja šolska izobrazba in najmanj 3 leta prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika ali
— srednja šolska izobrazba in najmanj 5 let prakse pri ekonomskih poslih s tujino, strokovni izpit za delo pri ZT poslih ter znanje nemškega ali angleškega jezika.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ZGEP ,,Pomurski tisk", Murska Sobota, Lendavska 1, kadrovski službi v 15 dneh po objavi razpisa.
Prijave, ki ne bodo ustrezno opremljene z dokumentacijo o“ strokovnosti, ne bodo obravnavane.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od sprejema sklepa o izbiri, izbjra med prijavljenimi kandidati pa bo opravljena v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis.
VESTNIK, 8. MAREC1»^
STRAN 9
V Gorenju Elradu je več kot polovica zaposlenih žensk
Pridne za strojem, skrbne doma
Sodoben način življenja, hitra industrializacija in urbanizacija in še kaj je v zadnjih desetletjih našega družbenega razvoja pustilo najgloblje sledove in najbolj spremenilo način življenja med našimi materami, sestrami, hčerkami... Še predvčerajšnjim izključno le najmočnejši steber vsakega gospodinjstva, včeraj največ proizvodne delavke s hitrimi in spretnimi prsti, danes pa vse bolj tudi na'dogovornih in zahtevnih nalogah, dobre in zanesljive delavke, zavestne samoupravljalke — to so ženske osemdesetih let. Ob vsem tem pa še nekaj več, kajti brez njih bi naši domovi ne bili tako topli in domači in otroci brezskrbni. V 1200-članskem radgonskem delovnem kolektivu Gorenje El-rad je žensk več kot polovica in v mnogočem so zaslužne za njegov razvoj in vse uspešnejše uveljavljanje njihovih proizvodov tudi v mednarodni delitvi dela. Najdemo pa jih pravzaprav povsod, za stroji in na odgovornih delih in nalogah, v obeh temeljnih organizacijah in v skupnih službah.
Čeprav so v Elradu storili že velik korak naprej od časa, ko so proizvajali še izključno antene, še vnaprej ostaja pomemben del celotne delovne organizacije tozd Proizvodnja anten in kablov na stari lokaciji in v starih prostorih. Med 529 zaposlenimi v tej temeljni organizaciji je 242 žensk, po delovnih letih, ki jih združuje tukaj, pa je ena naj starejših gotovo ŠTEFKA VAJS iz Gornje Radgone. F tozdu dela že 23
let. prvih 9 je bila pri tekočem' traku, ostala pa pri sestavi »dipola« (sprejemnega dela antene). Je poročena in mati 16-letnega sina in 15-letne hčere. Štefka Vajs je pravzaprav zrastla med delom v Elradu, kot pravi, pa je bilo takrat, ko je še delala za tekočim trakom dosti težje, saj je bila ves čas na nogah.
Sedanje delo pa je neprimerno lažje in ji ne povzroča nobenih preglavic. Osebni dohodek sicer ni visok, vendar pravi, da se s sodelavkami in sodelavci odlično razume. tako da še nikdar ni razmišljala, da bi se zaposlila drugje in bo bržkone ostala tukaj, dokler bo zmogla. Seveda se pojavijo občasno
Štefka Vajs
tudi problemi, ki pa jih vedno zna prebroditi. Zato pa gre, po njenih besedah, tudi zasluga možu. Z njim delata v različnih izmenah, tako da lahko bdita nad otrokoma, mož pa zna poprijeti, če je potrebno, tudi za kuhalnico.
Malce težje je usklajevala delo v tovarni in obveznosti
doma pred leti, ko sta bila sin in hčerka še mlajša in sta z možem delala v eni izmeni. Teh minulih šest let pa sta plačevala varstvo ženski iz soseščine.
Pri sestavi sobnih anten pa so zaposlene skoraj izključno ženske. Ze prvi pogled kaže, da jim sicer na oko precej
Marija Kavčič
zamotana opravila ne povzročajo težav. So vseh let in iz različnih koncev občine. MA RIJ A KA VČIČ iz Kra-Ijevcev je tukaj šele nekaj mesecev od skupnih štirih let, kolikor dela v Elradu. Prej je delala pri sestavi členov.
Skoraj 40 kilometrov dnevno je dolga njena pot na delo in domov. Kot je dejala, mora vstati ob štirih zjutraj in nato vsako jutro še prepešačiti dobre tri kilometre, preden pride do avtobusa. Doma pa je nekoliko prej, približno ob treh popoldne. Sedaj še gre, hudo pa je bilo, ko so zaradi obilice dela delali v dveh izmenah. Pa se je že navadila in kot pravi, se da tudi normo doseči, čeprav je precej nape
ta. Seveda pa se po osmih urah njen delovni dan ne konča. Doma jo čaka 13-mesečni otrok, ki ga v njeni odsotnosti čuva fantova babica. Z osebnim dohodkom je zadovoljna, vendar bi — kot pravi — težko shajala, če bi ne bil zaposlen tudi fant.
Sicer pa je svoje delo že vzljubila, tudi družba ji ugaja in jo nič ne vleče vstran.
MARTA M AZOV EC, tajnica splošnega sektorja, pa je pravzaprav »deklica« za vse. Kot bi njen delovnik ne bil dolg le osem ur in bi ne imela le dvoje rok. Ob tajniških poslih Marta dela še za pravno in samoupravno službo, je ena najzvestejših sodelavk tovarniškega glasila, pravzaprav priskoči na pomoč povsod, kjer je vrzel. In kot so zaupali sodelavci, so imeli zares srečo, da sta se
Marta Mazovec
z možem preselila semkaj iz Domžal zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja. Vse pa zmore, kot nam je
— Sestavljanje anten v Elradu
zaupala, preprosto zato, ker brez dela in pisalnega stroja ne more. Seveda zaradi preobremenjenosti občasno prihaja do problemov, predvsem takrat, ko dela za druge, njeno delo pa se kopiči. In tako se delavnik mnogokrat prevesi v pozno popoldne, posebej ob periodičnih obračunih in drugih konicah. Do tega prihaja, kot meni, zaradi tega, ker delo povsod ni najbolje organizirano, administratorke pa so v glavnem premalo usposobljene. Pa vendar pretirano ne tarna, kajti svoje delo ljubi. Drugi del »službe« pa jo kajpada čaka še doma. Z možem sta si slednjič uredila prijetno ognjišče, zraven pa imata še nekaj malega zemlje, kjer se delovni dan ponavadi še raztegne-na dodatnih osem delovnih ur.
Takšne kot naše sogovornice, bolj ali manj naključno izbrane, pa so tudi vse ostale delavke, matere in žene in to ne le tiste; ki so zaposlene v
radgonskem Gorenje Elradu. Razpete med službo in domom, to je družino, kjer še vedno pomenijo najtrdnejšo oporo zasebnemu življenju. A vendar zaradi tega ne zanemarjajo ne enega ne drugega.
Včasih bi bilo dobro, če bi se moški vprašali, kje sploh črpajo vso to energijo in voljo. In to ne velja le za nekaj čez šeststo delavk tega radgonskega delovnega kolektiva, nešteto jih je, ki so že in še žrtvujejo velik del sebe.
Le kaj bi mi moški brez njih? Je pa vprašanje, kolikokrat razmišljajo o tem, kak'o bi jih vsaj malce razbremenili.
Kdor še ni, naj poskusi; gotovo mu ne bo žal. In to naj ne bo zgolj za 8. marec!
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE
O« TOZD »AGROMEHANIKA«
^nlO	KRANJ, HRASTJE — SLOVENIJA
KMETOVALCI
BLIŽA SE SEZONA POMLADANSKIH DEL, ZATO VAS ŽELIMO OPOZORITI NA ŠIROKO PALETO KMETIJSKIH STROJEV, KI JIH LAHKO NABAVITE V. NAŠIH LASTNIH PRODAJNIH CENTRIH OZIROMA V PRODAJALNAH VSEH VEČJIH TRGOVSKIH ORGANIZACIJ, KI SE UKVARJAJO S PRODAJO KMETIJSKE MEHANIZACIJE.
NUDIMO:
— stroje, priključke in rezervne dele za program tovarne Tomo Vinkovič Bjelovar
—	stroje iz lastnega proizvodnega programa
—	ostalo kmetijsko mehanizacijo raznih proizvajalcev
IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE VAM NUDIMO:
—	škropilnice od 200 do 500 litrov, nošene za vse tipe traktorjev
—	pršilnike od 200 do 500 litrov nošene za vse tipe traktorjev
— vlečne pršilnike 800 litrov v treh izvedbah
a)	standardne izvedbe, zmogljivost 20.000 kub. m/h, črpalka 60 l/min
b)	standardne izvedbe, zmogljivost 35.000 kub. m/h, črpalka 60 l/min
c)	standardne izvedbe, zmogljivost 35.000 kub. m/h, močnejša črpalka
— vlečne pršilnike 1,500 in 2.500 litrov
— sadilnike za sadike, polavtomatske sadilnike za krompir, okopalnike in osipalnike, kultivatorje z ježem in druge priključke
ZLASTI VAS OPOZARJAMO NA NASLEDNJE NOVOSTI:
A.	Traktorske nošene pršilnike v ,,S" izvedbi 340, 400 in 500 I
Izdelani so na podlagi izkušenj pri izdelovanju navadnih pršilnikov. Njihova prednost je v tem, da imajo večjo zmogljivost puhala, 35.000 kub. m/h, in premer 800 mm.
B.	Traktorske vlečne pršilnike 1500 in 2500 I
Izdelani so na podlagi domačega raziskovalnega dela, samo iz domačih materialov. Njihova izvedba je edinstvena, saj poteka vsesavanje zraka z ventilatorjem s prednje strani v smeri vožnje, kar omogoča boljši izkoristek ventilatorja in boljšo drobitev kapljic škropiva v meglo. Potrebna moč traktorja je s tem zmanjšana celo do 30%. Tehnični podatki:' premer puhala 880 mm, kapaciteta puhala 60000 kub. m zraka/h, potrebna moč traktorja nad 40 KW, črpalka z zmogljivostjo 130 l/min pri 540 vrt/min.
Prav tako vam priporočamo, da si pravočasno zagotovite v kooperaciji s ,,Poliksom" Žiri izdelane polavtomatske dvovrstne sadilnike, okopalnike in osipalnike za krompir.
Stroj je vsestransko uporaben tudi na hribovitejših terenih, ne glede na strukturo zemlje. Priključimo jih lahko na traktorje z najmanj 12 KM. Izdelan je robustno iz kakovostnejših
materialov, z možnostjo nastavitve medvrstne razdalje in razdalje med gomolji, montaže žičnih bran.
Omeniti moramo tudi osipalne glave, ki so specialno izdelane in je z njimi možno regulirati širini osipanja.	,
VSE INFORMACIJE DOBITE TELEFONIČNO ALI ČE SE ZGLASITE OSEBNO.
Telefoni: centrala (064) 23-059, 28-273, 28-274, 27-285, 24-372; komerciala (064) 24-778; PSC Hrastje; rezervni deli (064) 23-485. Prodaja kmetijske mehanizacije in rezervnih delov Kranj, Koroška 25, (064) 24-786. Poslovni center Maribor, (064) 38-861, 38-980. Poslovni center Bjelovar, (043) 43-220, 43-141. Poslovni center Križevci, (043) 843-144. Poslovni center Bar, (085) 24-144, 23-144, 21-304.
M MM MM Ml MM Mi MM MM MM MM I
STRAN 10
VESTNIK, 8. MAREC 1984
Pomenkovali smo se kolikor mogoče sproščeno; brez sicer stalno in vztrajno glodajočega črva o majhnosti in nemoči,.sedme sile”; ne da bi bili slabi dve uri kaj dosti obremenjeni s cenzuro, tabu temami, embargom in še kašnim tu in tam nujnim zlom; sploh pa brez predsodkov o nekakšni hierarhični lestvici (!), po kateri so najvišje „rangirani” osrednji mediji (televizija, raJio, dnevniki), nato revije, potlej ,,regionalci” in „lokal-ci” in nekje proti dnu glasila in organizatorji obveščenja (novinarji) v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Takšne in sorodne pomisli, ki bi se sicer utegnile pririniti za okroglo mizo, smo vsaj skušali „odganjati”, čeravno se jih povsem ,.odgnati” ni dalo.
Iz oči v oči smo se znašli: Renata Bakan-Ficko iz Radenske, Štefan Prša iz tumiške Planike, Andrej Coklin iz Gorenje-EIrada, Boris Hegeduš iz sozda ABC Pomurka, Marya Rituper iz Mure in Branko Žunec iz uredništva Vestnika.
RADENSKIM ZADETKI V ČRNO
Turizem, polnjenje mineralne vode in brezalkoholnih pijač in tovarna polnilne opreme — to so tri nosilne dejavnosti Radenske z 2500 zaposlenimi v 9 tozdih in delovni skupnosti in nanje je razumljivo da uglašeno vse informiranje. Določa ga pravilnik o obveščanju iz leta 1981, ki zajema vsebino, obliko in sredstva obveščanja, elemente samoupravne informacije, pretok informacij in temeljno vsebinsko zasnovo glasila Radenski vestnik, ki izhaja običajno mesečno v nakladi 2600 izvodov. Njegov izdajatelj je konferenca osnovnih sindikalnih organizacij, nad samo zasnovo glasila pa bdi odbor za obveščanje, ki ga sestavljajo delegati vseh tozdov in delovne skupnosti, voljeni za dve leti. Operativno telo je 9-člansko z glavnim in odgovornim urednikom. „Ob tem, da izdajamo mesečnik Radenski vestnik, po potrebi damo med delavce še informator, v tozdih Mineralna voda in Tovarna polnilne opreme pa smo si omislili še interne razglasne postaje. To je bil zadetek v črno, kajti oddaje so vsak teden in zagotavljajo ažurno .pokrivanje’ dogajanja v temeljnih organizacijah. Skoda le, da je v ta naan obveščanja zajetih le kakih 900 delavcev, saj sta v drugih tozdih in delovni skupnosti osnovna informatorja Radenski vestnik in informator. ,,Renata Bakan-Ficko je dodala, da se Radenskina informativna služba ukvarja tudi s stiki z javnostjo in da seje pred letom lotila raziskave o informiranju v delovni organizaciji.	v
STRAN IN POL ZA TURNIŠKO PLANIKO
Za dislocirano temeljno organizacijo, kakršna je turniška Planika, so informacije, ki prihajajo s sedeža delovne organizacije — v tem primeru iz Kranja življenskega pomena; ker je podjetna in se lahko postavi z imenitnimi izvoznimi dosežki, je obveščenost tem potrebnejša. Med 8 tozdi in delovno skupnostjo, ki so pod streho kranjske P^nlke’Je v istoimenskem tovarniškem g šilu, ki sicer izhaja v Kranju, stra in pol odmerjena za delavce v Turnišču. „Glasilo ponavadi izide konec meseca, čeravno se prav a-krat zvrstijo dogodki, ki pomembni za odločanje zaP°s1®-nih. Za zbiranje gradiva. in poročanje, ki je uvrščeno v glasilo pod znakom štorklje, sem neprofesionalno zadolžen ?3nJ’	...
straneh je bilo v zadnjih letihi najti skoraj izključno Portske sestavke, zdaj pa v določene probleme upamo zagristi tudi komentatorsko. Kar zadeva organiziranost, je dejal Prša,” imamo odbor za obveščanje v tozdu in ustrezen koordinacijski odbor za vso delovno organizacijo. Uredniški odbor v Kranju profesionalno vodi urednik, P sicer ob tem opravlja še druga de a in naloge. Naj dodam, da sva iz neposredne proizvodnje Planiki le dva, ki se v tolikšnem obsegu ukvarjava s pisanjem.
LANI 29 ŠTEVILK ELRADOVE-GA INFORMATORJA
V radgonskem Gorenje-Elradu z dvema temeljnima organiza J Je. in delovno skupnostjo ter 1200 lavci se že več kot dve deset etj. po našaio z lastnim tovarniškim gia šilom Elrad, čigar začetki izhajanj so bili kaj skromni: ciklostil,.nat tiskani obliki in tudi odkar so včlanjeni v veliko sozdovo družino Gorenja iz Titovega Velenja^nadaljujejo po uhojeni poti. ,,P J izhajali mesečno, zadnji dve izidemo vsaka dva meseca. , se nam še to ni posrečilo i smo le tri številke. Nastale vržei za polnjujemo s Ptsme?11?!’ £eie ranimi informacijami, ki izhajati predlani. Samo lam smo z dali kar 29 številk informator) ,
nizacij, zaposlenih je prek 12 tisoč delavcev,, z nami pa sodeluje še okoli 12 tisoč združenih kmetov. Glasilo izhaja na ravni sozda, večje delovne organizacije in nekatere kmetijske zadruge pa imajo tudi svoja glasila. ,,Kot je naglasil Boris Hegeduš ima njihov časopis integracijski (združevalni) pomen, obvešča pa o vseh važnejših odločitvah, naložbah, poslovnih usmeritvah in podobnem. Normativno plat obveščanja imajo v sestavljeni organizaciji urejeno približno tako kot v Radenski in Gorenje-Elradu, vendar je naš stanovski kolega potožil, da levji delež informiranja obleži na plečih urednika, saj se s pisanjem, fotografiranjem in urejanjem ukvarja profesionalno in skoroda sam. Pred časom sta glasilo urejala dva urednika — v Murski Soboti in Ljubljani — vendar so ljubljansko uredništvo po združitvi ABC iz Ljubljane in KIK Pomurke iz Murske Sobote preprosto ukinili in poslej je vse prepuščeno soboškemu uredništvu. ,,Obseg dela je glede na dislociranost obratov, tovarn in zadrug po vsej Sloveniji in zunaj nje preobsežen, da bi bilo mogoče uspešno .pokrivati’ vse dogajanje v sozdu. Skušali smo sicer razviti dopisniško mrežo, posebej s kolegi iz delovnih kolektivov, vendar je to sodelovanje še daleč od pričakovanega. V zadnjem času je prišlo do malone polovičnega padca naklade: s 16.500 pod 10.000. Razlog tiči v ukinjenih dotacijah za glasilo, saj v zadrugah zatrjujejo, da so finančne obremenitve zanje prevelike in tako smo bili prisiljeni zmanjšati naklado predvsem za združene kmete. Ti pa se — kot sem obveščen — s tem ne strinjajo.”
NA MURINEM VALU
Po tem, ko je Marija Rituper postregla z Murino ,,osebno izkazni-c0” _ šest tozdov in delovna skupnost s prek 5000 delavci — je omizje dokaj obširno seznanila z organiziranostjo Murine informativne službe. ,,Ta obsega več medijev: glasilo Naše delo, interne radijske oddaje Srečanje na Murinem valu, oglasne deske, vsakovrstne pismene informacije (o zaključnih računih, letnih načrtih) in še bi se našlo. Glasilo Naše delo ureja 9-članski uredniški odbor z glavnim in odgovornim- urednikom ter prav tako 9-članski izdajateljski svet. Resda še nimamo pravilnika o obveščanju, imamo pa zato nadrobno izdelan delovni program in finančni načrt za vse leto. Do leta 1983 je Naše delo izhajalo mesečno na 16 do 24 straneh, a smo lanski zadnji dve številki iz stabilizacijskih razlogov izdali na vsega 12 straneh. Drobnejši tisk, smotrnejša izraba prostora in redkejše izdaje (po potrebi, ob večjih praznikih oz. jubilejih) nas je primoralo, da tedensko ali mesečno pripravljamo radijske odaje, sicer pa objavljamo na oglasnih deskah, posredujemo razmnožena gradiva in še kaj, samo da bi prišle med delavce in delavke
Z novinarji pomurskih kolektivov '
BREZ UPORNE VZTRAJNOSTI NE GRE
vendar je to najmanj pomembno. Pomembneje je, da posredujemo delavcem dovolj sveže informacije.” Andrej Coklin je nato pojasnil, da so družbeni organi obveščanja v Gorenje-Elradu organizirani podobno kot v Radenski, da pa se z zbiranjem in pripravljanjem gradiv ubada večji del sam, polprofesionalno, ima pa še druge obveznosti: avtobusni prevozi in kulturna dejavnost. Kako gre vse to skupaj z obveščanjem, ni jasno, vendar kar je, je.
ZDRUŽEVALNA VLOGA ABC POMURKE
,,Sestavljena organizacija ABC Pomurka združuje okrog 40 delovnih in čez sto temeljnih orga-
pravočasne in pestre Hiiorniacije. Ukvarjati se z vsem tem je prav garaško delo, saj moram velikokrat tričetrt gradiva pripraviti kar sama. Naklado glasila v višini 3850 izvodov bomo verjetno povečali, kajti opažamo, da je zanimanje zanj med zaposlenimi čedalje večje.”
RAZISKANO MNENJE 250 DELAVCEV
,,Pred letom dni sem se lotila raziskave o informiranju v Radenski z osnovno poanto, kakšno je obveščanje v organizaciji in ali Radenski vestnik, informator in razglasne postaje izpolnjujejo svoje poslanstvo. Anketa je bila opravljena po vseh tozdih in delovni skupnosti, zajela je 250 ljudi.
— Sestali smo se v uredništvu Vestnika, da brez jeze ali pretirane gorečnosti rečemo to in ono o organizaciji in zlasti organizatorjih obveščanja v nekaterih večjih pomurskih delovnih kolektivih. (Foto: Abraham Albert)
izbranih po kvalifikacijskem sestavu, vprašalnik pa je štel 9 vprašanj. Prišla šem do nekaj zanimivih ugotovitev. Najprej, da anketiranci kot vir tistih informa
— SEDMA SILA, SEDMA (NE)MOČ — Njen rapir bi prav lahko bil uperjen zoper sila določne ,,mline na veter”: prekinitev dela v radgonskih Mesoizdelkih in tozdu Kmetijstvo v Črncih, predvidena ukinitev proizvodnje v puconski opekarni, zavozlane razmere v lendavskem tozdu Varis .. . (Avtor: Gbnter Endre)
cij, s katerimi so zadovoljni, navajajo Radenski vestnik, prilogo in' informator, sledijo sodelavci in nato delovna skupina ter delegati. Na vprašanje ali lahko delavci izražajo svoje mnenje, je 74 odstotkov anketiranih odvrnilo, da ga lahko, zlasti še na zborih delavcev in v delovnih skupinah. Glede poročanja delegatov je bilo 38 odstotkov anketiranih mnenja, da jih delegati obveščajo redno in v zadostni meri, 42 odstotkov pa, da le občasno. Kakih 30 odstotkov je odgovorilo, da dobivajo redne informacije o izvajanju odločitev, 25 jih ne dobi, 44 odstotkov pa le občasno. Na vprašanje ali Radenski vestnik, priloga in informator v zadostni meri poročajo o problemih v temeljnih organizacijah,'je le polovica anketiranih odvrnila pritrdilno. Na podlagi vsega tega se ponuja sklep, da so komunikacijski kanali med posameznimi tozdi prekinjeni, kar se v delovni organizaciji, ki združuje več temeljnih organizacij, ne bi smelo zgoditi. Zanimivo je tudi, da so delavci bolj seznanjeni s samim poslovanjem kot pa na primer z odločitvami samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Zbori delavcev kot oblika izražanja mner.j so še vedno najbolj uporabljani, čeravno je komunikacija spričo množičnosti otežkočena. Anketirani so v veliki meri opozarjali, daje pri odločitah njihovo mnenje premalo upoštevano in da so odločitve pogosto sprejete tudi vnaprej. Na osnovi ankete smo sestavljali vsebinsko zasnovo Radenskega vestnika, da bo še bolj kot doslej združevalno (integracijsko) glasilo. Prihodnje leto bo slavil 25-letnico in je potemtakem eno najstarejših tovarniških glasil v Sloveniji,” je o
nevsakdanjem primeru — nevsakdanjem kajpak za naše, pomurske razmere! — pripovedovala Renata Bakan-Ficko.
Koliko vas jemljejo resno?
Koliko ste pri opravljanju poslanstva samostojni?
Kako je s pisanjem po naročilu?
Gre v bistvu za en sam problem, a večstransko osvetljen. Stefan Prša je zagotavljal: ,,Delavci me jemljejo resno, to najbolje občutim, ko se karkoli primeri. Žal je Planikino glasilo preveč poročevalsko in premalo komentatorsko. Sicer pa delavci najbolj cenijo tisto kritiko, ki leti na poslovodne organe. Ko pa naj bi zadela nje same — tudi oni namreč .grešijo’ — pa se znajdem med kladivom in nakovalom, sam sredi vseh problemov. Informacij ni težko dobiti, težje jih je objaviti.” Andrej Coklin je dokaj zadržano pripomnil: ,,Pri pisanju sem 99 odstotkov samostojen. Odstotek pa zadeva primere, ko se denimo direktor, sekretar ali tajnik samoupravnih organov domisli, kako bi bilo dobro kaj objaviti. Pisanja po naročilu ne poznamo.” Temu se je pridružila Renata Bakan-Ficko rekoč: ,.Zgodi se, da me pokliče direktor m seznani s predvidenim sestankom. Sicer pa sem članica kolegija, torej stalno navzoča na sejah tega organa, in povsem moja odločitev je, če bom o tem kaj napisala. Prispevkov, preden gredo v tiskanje, ne vidi nihče, razen kolega in člani uredništva. Cenzure ni! ,,Boris Hegeduš je bil nekoliko drugačnega mnenja: ,,Najbolj me moti, da večkrat in večina poslovodnih sestavov meni, da bi bilo določene zadeve preuranjeno objavljati. Ce sem jih, je prišlo do nasprotovanja — tudi v okviru uredniškega odbora — vendar ne v smislu pranja glave. Ob tem se stalno postavlja vprašanje, ali smo tudi
mi v združenem delu novinarji ali pa informatorji oz. organizatorji informacij za združeno delo. V mislih imam težave, ki nastopijo, ko naj bi določene informacije po-sredovali sredstvom javnega obveščanja. Takrat mi je rečeno, da so primerne le za naše, interno glasilo, niso pa za javnost. No, ravno tu je prihajalo do kratkega stika med mano in določenimi poslovodnimi sestavi. Šolski primer za to je informacija o tem, naj bi prišla tovarna sladkorja v Ormožu pod okrilje sozda ABC Pomurka, ki smo jo morali zadrževati dva ali tri mesece in je prišla nazadnje na dan iz Ljubljane. Tja so jo seveda posredovali predstavniki iz Murske Sobote.
Glede udeležbe na sestankih kolegijskega organa naj povem, da v. 8 letih, odkar sem pri ABC Pomurki, še nisem bil prisoten na nob vem od teh sestankov. Zakaj se jim ni zdelo potrebno, da bi me povabili, o tem prepuščam mnenje drugim. „Tudi Marije Rituper v Muri še niso vabili na sejo kolegija. „Ne bi se pa rada vsiljevala,” je dodala: ,,lmam občutek, da me tako vodilni delavci kot delavci iz neposredne proizvodnje jemljejo 'resno in cenijo delo, ki ga opravljam. Tako je tudi prav, kajti zgodi se, da sem včasih po ves dan v Muri.”
JE MORDA POSREDI ZAPIRANJE INFORMACIJ?
Nekaj tega nesporno je. Presoja je kajpak zelo osebna, in zato s predznakom skrajnosti. Izkušnja Stefana Prše, ki je zaposlen v neposredni proizvodnji in vezan na normo,i je, da išče podatke in informacije čestokrat med malico. Arhiv ima kar doma, kjer tudi piše. Razkril nam je, da informacij o
tem, kaj se dogaja v drugih Plani-kinih tozdih, praktično ni mogoče dobiti, še manj o tem, kaj se dogaja v skupnih službah v Kranju. Iz tega, da bi lahko bil vključen v celotno dogajanje v delovni organizaciji, potemtakem ni nič, zato ne preseneča, če še sam ni povprašal, čemu ga ne bi vsako toliko časa povabili na katero od sej kolegija v Kranju. Boris Hegeduš se mora do podatkov dokopati, kakor nanese in je .potlej kdaj pa kdaj postavljen pred zagovora, kako je do njih prišel. V Radenski so po besedah Renate Bakan Ficko dosti bolj okreti in prilagodljivejši: ,,Stiki z javnostjo so za sleherno organizacijo izpredno pomembni in v Radenski jih nenehno razvijamo. Vsak, navidez še tako nezanimiv dogodek za širšo javnost, gre' iz delovne organizacije. Najmanj štirikrat letno imamo tiskovne konference — lani zaradi akcije Stil še več — in redno sodelujemo z okrog 80 novinarji po vsej Jugoslaviji. Tudi pri nas se včasih zgodi, da novinar ,od zunaj’ dobi kakšno in
OB ROB UGODNI OCENI
Utrte poti do pomurskega zavarovalništva
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram je Pomurska območna skupnost zavarovalne skupnosti Triglav lansko poslovno leto sklenila uspešno. 103 zaposleni delavci, od tega 49 terenskih zastopnikov, je namreč ob racionalnem trošenju finančnih sredstev doseglo ustrezen dohodek, kane omogočalo nemoteno opravljanje zavarovalnih storitev, združevanje zavarovalnih premij in poravnavanje zavarovalnih obveznosti v okviru petih temeljnih rizičnih skupnosti. Spodbudno je, da je plan prihodkov zavarovalne premije v letu 1983 presežen za 4,6 odstotka, kar velja še posebej za temeljne rizične skupnosti na področju kmetijstva, prometa in oseb. Presežek teh sredstev je namreč omogočil pokritje manjšega izpada na področju industrije ter komunalnih in družbenih dejavnosti. Tako znaša dvig plačane zavarovalne premije v primerjavi z letom poprej v družbenem sektorju za 39,5 odstotka, v zasebnem pa 22,8 odstotka.
Pri premoženjskih zavarovanjih so zlasti ugodni rezultati v skupini civilnih zavarovanj, saj so na novo sklenili 956 zavarovanj, število zavarovanih stanovanjskih premičnin pa je naraslo čez 18.000. V družbenem sektorju izstopajo zavarovanja živali in posevkov, kar dokazuje, da smo v Pomurju spoznali nujnost takšnega načina zavarovanja. Ob premijskem stavku 2,8 odstotka od zavarovane vrednosti, ki je daleč najnižji v Sloveniji, je v regiji zavarovanih že blizu 18.000 kosov plemenskih živali, k čemur so nedvomno prispevali dobri živinorejci in veterinarska služba. S 13.959 hektarov zavarovanih površin s posevki — skoraj v celoti je zavarovan družbeni sektor in velik del zasebnega — pa je Pomurje na prvem mestu v naši republiki. Vse bolj stopa v ospredje tudi požarno zavarovanje, zavarovanje stanovanjskih in gospodarskih poslopij, premičnin in podobnega. Tudi po zavarovanju oseb so v območni zavarovalni skupnosti v Murski Soboti med najuspešnejšimi v Sloveniji. Kvalitetna dolgoročna naložba je prav gotovo življenjsko zavarovanje ljudi, pri čemer velja omeniti, da je na ta račun naloženih v Ljubljanski banki čez 5320 milijonov dinarjev rezervnih sredstev. Sicer pa beležijo v preteklem letu že več kot 175 tisoč zavarovanj, zavarovalna premija pa se je povzpela nad 550 milijonov dinarjev, kar Pomursko območno zavarovalno skupnost uvršča v zgornji del Zavarovalne skupnosti Triglav. Tako so v letu 1983 uspeli povečati zavarovalno premijo za 31 odstotkov, ki se vse bolj nagiba v korist zavarovancev, ki v večji meri spoznavejo prednosti zavarovalništva. Napredek je dosežen tudi v povečanju tehnične premije. Nekoliko pa zaostajajo za predvidevanji zlasti pri transportnih in dodatnih avtomobilskih zavarovanjih, zato se pomurska zavarovalnica mora v prihodnje še bolj povezati z vsemi zainteresiranimi delovnimi organizacijami. Tudi pri vključitvi vseh kmetijskih kooperantskih organizacij v regiji, zlasti še glede dokončnega zavarovanja pšenice in sladkorne pese kot strateških kultur, bo potrebna širša družbena akcija.
Sicer pa v Pomurski območni zavarovalni skupnosti računajo, da bodo v letošnjem letu znesek bruto premij povečali za okrog 30 odstotkov, kar pomeni 710 milijonov dinarjev; od tega bi naj v družbenem sektorju zbrali 410 milijonov dinarjev. Samo za tehnično premijo pa bodo namenili 580 milijonov dinarjev ali 81,5 odstotka celotnega zneska. Veliko skrb pa bodo namenili tudi preventivi in kreditiranju prednostnih nalog, tudi za povečanje pridobivanja hrane.	Milan JERSE
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
AJTORRDWNR
GOR NJ A RADG ONA
Članicam kolektiva in ostalim občankam Pomurja čestitamo ob dnevu žena!
formacijo iz Radenske pred mano, vendar zelo redko. Moraš pač biti uporno vztrajen in tudi siten pri tistih, ki odločajo. ,,Podobne primere imajo tudi v Gorenje-Elradu v Gornji Radgoni) kjer je sicer izmenjava informacij in podatkov s sedežem sozda Gorenje v Titovem Velenju še v povojih. V Muri so izkušnje spet drugačne, kajti Marija Rituper je takorekoč ,.deklica za vse”. Povsod jo je najti: pri obveščanju v najširšem smislu, v kulturi in celo za pisanje fiogrebnih govorov jo porabijo .. .
ŠE ZAPIK!
Žal se je sproščenost, na katero smo skraja malone prisegali, zlagoma porazgubila in za omizjem Vestnikove okrogle mize smo z nekaterimi novinarji iz pomurskih kolektivov zajadrali v dokaj nemirne vode. Da jih ne skalimo, le še dva, tri dodatka: pričujoč pomenek hoče biti nekakšen prispevek k že tradicionalnem srečanju novinarjev iz organizacij združenega dela 2. in 3. marca v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ce naj dobimo bitko za stabilizacijo, je z vnemarnim ,,striženjem” vsebine, obsega in naklade tovarniških glasil še dolgo ne bomo dobili. Saj obveščenosti v združenem delu očitno ni nikdar preveč, kvečjemu premalo. BRANKO ŽUNEC
VESTNIK, 8. MAREC ----------------------------------------—. ■------.------------
STRAN 11
MM—^MW—
ne zgodi se vsak dan
SB
Zahodnonemška tiskovna agencija poroča, da je neka siromašna žena v sicer bogatem Kuvajtu našla v neki školjki tako velik biser, da so mu strokovnjaki brez pomislekov prisodili vrednost najmanj 600 tisoč mark. Ogrlice na naši sliki so povsem nekaj drugega; s tistimi biseri nimajo nobene zveze.
NESPORAZUM
— Oče je ob koncu pouka pred šolo čakal hčerko, pa ga učiteljica vpraša:
— Pričakujete otroka?
— Ne, že od rojstva sem tako debel ..
UREDNIK S KAPRICAMI
— V prvi službi sem imel kot novinarski pripravnik izredno kapricastega urednika. Zgodilo se je celo to, da sem napisal prispevek v dvajsetih vrsticah, on pa jih je prečrtal petindvajset.
— To je nemogoče.
— Veš, prečrtal je tudi tisto, kar je med popravljanjem teksta sam napisal.
^Perujski ribiči brez rib
Strokovnjaki za ribištvo se vse pogosteje vračajo k tako imenovanemu perujskemu primeru, da bi iz njega potegnili čimveč podukov. Primer je namreč zelo poučen, saj nazorno kaže, da mora človek v svojem gospodarskem računu upoštevati tudi naravo.
Leta 1972 se je namreč do tedaj .močno perujsko ribištvo sesulo. Velikih jat sardel, ki so jih nadvse uspešno in v ogromnih količinah nalovili leto za letom, na lepem ni bilo več. Po rije je bilo treba oditi daleč od obale na odprto morje, kar je pomenilo, da so ta morska bogastva postala dostopna le tistim gospodarstvom, ki so dovolj bogata za nakup dragih ribiških ladij za lov na odprtem morju. Na cedilu so ostale množice ribičev, ki so dotlej lovili ob obalah. Močna veja narodnega gospodarstva se je tako posušila.
Usoda perujskih ribičev pravzaprav ni nič novega. Od dobrega ali slabega ulova rib, kot so lososi, slaniki in sardele, so bile odvisne usode narodov, mest in držav in tudi celih ozemelj. Dober ulov je prinašal blaginjo, slab pa pomanjkanje in hkrati okrnjeno politično moč. Nič nenavadnega ni, če so ljudje že pred stoletji želeli najti odgovor na vprašanje, zakaj je včasih rib obilo, včasih pa kar izginejo.
Izkazalo se je, da je obilnost ribjih jat povezana s temperaturo morja, vetrovi, morskimi tokovi in človekovo dejavnostjo. Poleg teh se v odločujočo verigo vzrokov za obilje ali pomanjkanje ribjega zaroda povezuje še več drugih stvari, ki lahko posežejo v naravni ciklus. Od toplote morja je odvisno gibanje mrskih tokov, od teh rast alg in planktona ter
množina majhnih ribic, ki so hrana večjih, zadnjih v tej naravni verigi. Ce vse poteka ugodno, potem je zagotovljen dober ulov.
Evropske severne države so temeljito raziskale Severno morje in Baltik, zato je mogoče dokaj zanesljivo ugotoviti, kdaj so naravne razmere ugodne in kdaj ne. Prav to poznavanje pa je zelo pomembno za odrejanje ulova. V slabih letih namreč že tako slab ulov še dodatno omejijo.
K temu ravnanju je strokovnjake navedel med drugim
IZNAJDLJIVOST
— Kupil bom živčnega psa. Trdno sem se odločil.
— In kaj boš imel od tega?
— Bliža se pomlad in prepričan sem, da me bo žena kar rotila, naj nadležnega štirinožca vodim na sprehode. SREČA
— Natakar, prosim, odkrito mi povejte, sem sinoči pri vas zapravil tisoč dinarjev?
— Na žalost.
— Kakšna žalost Sreča. Sem že mislil, da sem denar kje izgubil...
Izbirčni ženin
,,Iščem lepo, pridno dekle, staro od 18 do 35 let”. To je vsebina malega oglasa, ki ga je objavil neki časopis v ameriškem Oaklandu. Nič posebnega bi rekli, če se ne bi izkazalo, da je naročnik oglasa 124-letni Arthur Reed, ki ga smatrajo za najstarejšega živečega Američana. Ko so Arthurja novinarji povprašali čemu mu bo mlada žena, jim je zabrusil: ,,Sam sem dovolj star, zato pa naj bo vsaj žena mlada!”
Pred tremi leti si je zlomil kolk in stregla mu je pastorka Sally. Reed se je prvič poročil šele pri petdesetih letih, tretjič pa je rekel ,,da” v 93. letu starosti. Še pred petimi leti, torej pri 99. letih je bil v neki tovarni zaposlen kot čuvaj.
,,Imam železno življenje,” pravi Arthur, ,,in mladi ženi ob meni ne bi bil dolg čas!”
Reed nikoli ni pil in kadil. Delal je najprej kot obiralec bombaža, potem pri železnici. Ko si je prislužil nekaj denarja je odprl trgovinico. V letih gospodarske krize mu jo je vzelo in potem je postal tesar in zidar.
Nič se ne ve, ali se je kakšna ohrabrila in se oglasila na njegov oglas.
Ta svet so že nekajkrat. . .
Najrazličnejši ..preroki” so ta svet že nekajkrat,,odpisali”. Tako je v začetku leta 992 neki Bernard iz nemške kneževine Turingije napovedal, da bo na veliki petek konec sveta. Ljudi je prevzela panika, toda veliki petek 992 so vendarle preživeli.
Tudi leto 1000 so ljudje pričakovali z velikim strahom (podobno kot leto 1900). Ljudje so prenehali delati in s strahom so dočakali prvi dan v letu 1000.
Astronom in astrolog Ivan iz Toleda je ,,izračunal”, da bo leta 1186 doletela svet velika katastrofa. Naša Zemlja naj bi se združila z ostalimi planeti. V Nemčiji so ljudje kopali nekakšna zaklonišča, prav tako v Mezopotamiji, bizantinski cesar pa je dal svojo palačo obložiti s posebnimi podporniki.
Junija 1523 so se v Londonu sestali številni astrologi in rekli, da bo konec sveta 1. februarja 1524. Ne samo londonska Temza, vsa morja naj bi prestopila bregove. London, ki je imel takrat okoli 100 tisoč prebivalcev, je zajela prava panika. Ljudje so se selili v gorata območja Otoka. Menihi iz samostana svetega Bartolomeja so na neki gori sezidali samostan, ki je bil podoben velikanski trdnjavi, vanj pa so spravili živeža za nekaj let. Ker se 1. junija 1524 nič ni zgodilo, so se astrologi ponovno sestali in pregledali svoje prejšnje ,,sklepe”. Ugotovili so, da so se zmotili pri računanju: pravi datum katastrofe naj bi bil 1. februar 1624, torej sto let kasneje! Londonski astrologi pa so imeli hudega tekmeca in sicer v osebi nemškega astrologa in matematika Stofflerja, ki je bil učitelj na ttibingenški univerzi ter astrolog mnogih evropskih vladarskih hiš. Ta — Stdffler — je izračunal, da bo konec sveta 20. februarja 1524. Že od jeseni 1523 so Nemci gradili večje in manjše čolne, pač tak
tudi perujski primer. Tamkajšnji ribiči so v letih, ko je bilo v siceršnjem obilju sardel manj teh rib, povečali število ur lova, da so po količini ulova vsaj približno ujeli bogate letine. S tem pa so grobo posegli v naravni ciklus in si tako rekoč odžagali vejo, na kateri so sedeli.
Tesna povezanost med naravo in človekovo dejavnostjo se kaže tudi na drugih področjih, žal predvsem v temnih barvah.- Človek pač mora resneje upoštevati naravo in njene cikluse.
šne, kakršne je premogel njihov žep. Neki grof Iggleheim si je dal zgraditi podobno barko kot je bila tista svetopisemska, Noetova, s tremi palubami. Dvajsetega februarja 1524 je pričelo močno deževati, kar naj bi bila prva potrditev katastrofe. Meščani Frankfurta, kjer je na suhem stala Iggleheimova barka, so pobesneli. Navalili so na ladjo. Lastnik jih je poskušal pomiriti, toda pobesnela množica ga je do smrti pohodila.
Znameniti baptistični vodja in ,,prerok” Melhior Hofmann (1495—1543), ustanovitelj baptistične protestantske sekte, je svojim vernikom trdil, da se bo
Megla, dež in veter, ki je pihal s hitrostjo 80 kilometrov na uro ... Na mednarodno letališče ,,Kennedy” v New Yorku je priletelo potniško letalo DC-10, last skandinavske letalske družbe, ki je v svojem trebuhu nosilo 163 potnikov in 14 članov posadke. Letalo je zdrselo z mokre pristajalne piste in se zaustavilo v vodi bližnjega zaliva. Sreča: samo osem ljudi lažje ranjenih.
drugje smo prebrali
V Lancastru (ZDA) izhaja neka revija, ki širi trditev, da Zemlja ni okrogla, temveč velika ploskev. Tisti, ki ne verjamejo, naj se pozanimajo na naslov: poštni predal 2533, Lancaster, California 93539 USA. Celoletna naročnina je 10 dolarjev.
XXX
Neka Nebis Ramos iz Chicaga je štirikrat rodila dvojčke.
XXX
X državici Bahrein je po 319 dnevih suše pričelo deževali.
XXX
V pržnokorejskem Seulu, kjer bodo leta 1988 poletne olimpijske ipre. napovedujejo, da bodo pred pričetkom iger re-Mavracijam prepovedali pripravljanje jedi iz pasjega mesa.
■ pri minus osem ■
IV sovjetskem glavnem mestu se pozimi ljudje kopajo v ■ reki Moskvi dokaj pogosto. Za obletnico armade se tovrst- I nega kopanja, ne glede na temperaturo, že po tradiciji ude-
Ileži več sto ljudi. Tudi letos je prišlo na breg Moskve pri _ Krimskem mostu kakih 500 kopalcev. Živo srebro se je ta- ■ krat spustilo na minus osem stopinj Celzija, hkrati pa je | pihal leden veter.
I Njihova starost je bila zelo različna — najmlajša je bila » petletka Katja Dubinova, najstarejši pa so imeli za seboj že I sedemdeseti rojstni dan. Ledolomilci so na reki naredili do- | volj prostora, potem pa seje začel,,program”: 500 moških,
I žensk in otrok se je znašlo v vodi, več tisoč toplo oblečenih » in do vratu zavitih Moskovčanov pa je opazovalo nenava- ■ den prizor, ki je trajal skoraj celo uro.
Med kopalci ni bilo nobenih ,,statistov”, saj so skoraj Ivsi ostali v vodi od 30 do 50 minut. Priredili so tudi štafeto — 4 x 25 metrov ekshibicije plavalnih stilov, nekateri pa so se I na površini obdržali s težavo. Pri tem je šlo pretežno za pet | do osem let stare otroke, ki so se pogumno borili z rečnim ■ tokom in kosi ledu ter plavali pod nadzorstvom staršev. * Družbo zimskih kopalcev, ki se v šali imenujejo ledolomilci, ■ sestavljajo v glavnem družine.
I Največ pozornosti so pritegnili otroci, ki so se tudi naj- I pogosteje znašli v objektivih fotoreporterjev in televizijskih ■ snemalcev. Izjave so dajali kar med plavanjem. Tudi najsta- " rejši kopalci so zbudili pozornost novinarjev, najbolj 72-let-Ina medicinska sestra Evgenija Ionova in njen vrstnik Os- I man Kunkov, ki se je potopil v Moskvo, da bi z dna prinesel H steklenico šampanjca.
Mnogi od teh pogosto zahajajo tudi v odprto zimsko I kopališče v glavnem mestu ZSSR, ki se imenuje Moskva. ■ Vodo v odprtem bazenu ogrevajo do 22 stopinj Celzija. Pre- ■ hlade si v njem zdravijo tudi drugi Moskovčani, saj so tam-■ kajšnje ,.plaže” zastekljene in dobro ogrevane. Na prostem ■ I je samo bazen.
V GOSTILNI
— Že tretjič vas vprašam, kje je natakarica Katica!
— Ste prišli v lokal pit ali iskat natakarico?
— Sosedovega Janeza.
leta 1533 na Zemljo vrnil Jezus. Toda ta povratek bodo spremljali veliki požari. Zgorela bodo vsa mesta le Strassbourg bo ostal (tam je bilo največ baptistov). Še tisti, ki to doslej niso bili, so svoja imetja razprodali ali razdelili.
Nemški menih in matematik Mihael Stifel je izračunal, da bo konec sveta 18. novembra 1533. Ko so prebivalci kraja Lochau, v bližini katerega je v nekem samostanu deloval omenjeni menih, preživeli ta datum, so Stifla privlekli na mestni trg, mu ogolili rit in ga s šibami namazali po njej. Ne ve se ali je potem še imel kaj volje do prerokovanja.
Samo-ogrevalna hiša
Naravni zakoni so neizprosni in jasno pričajo, da iz nič ni nič. pa vendar se strokovnjaki poskušajo približati vsaj tistemu, da bi iz nečesa pridobili čim-več. Te težnje so še posebno žive v energetiki. Zato gre res pozdraviti dosežek strokovnjakov iz Bostona, ki so postavili prvo zgradbo na svetu, ki se bo ogrevala tako rekoč sama ixl sebe. Z veliko iznajdljivostjo so skonstruirali ogrevalni sistem, ki zbira odhodno toploto najrazličnejših naprav, od računalnikov do avtomatov za kuhanje kave, pa tudi toplote, ki jo oddaja okoli 2.000 uslužbencev, ne zanemarja.
To skorajda sanjsko poslovno zgradbo so odprli v Bostonu. Osemnadstropno zgradbo so postavili tako, da bo po svojih izolacijskih lastnostih ustre-. zno v arovala samoogreval-ni sistem, ki d.eluje na osnovi toplotne črpalke. V temeljih zgradbe so vgrajeni veliki bazeni za vodo, v katerih se shranjuje toplota in seveda tudi črpa, kadar je potrebno. Skozi vse prostore je razpeljan odjemalni sistem. ki odvaja odvečno toploto strojev in ljudi in jo ali shranjuje y podzemnih bazenih ali pa jo porabi za Ogrevanje prostorov.. Sistem je zgrajen tako, da deluje skozi vse dni. tudi ko delo miruje.
Omeniti je treba, da na-' črtovalci niso spregledali možnost uporabe sončne energije. Zgradba je opremljena tudi s sončnimi koleklorji. ki dajejo energijo za ogrevanje sanitarne vode. Poleti pa deluje ohlajevalni sistem, ki je v bistvu le »obrnjen« ogrevalni sistem, se pravi, da presežka toplote ne vodijo v podzemne bazene, marveč ga odvajajo na prosto.
Načrtovalca tega fantastičnega sistema (ki najbrž deluje tako, kot sta si zamislila) sta Henry Eg- . gert in Howard McKew. Zamisel sta večkrat preskusila z računalnikom in elektronski možgani so pokazali, da je sistem učinkovit.
< )greva lno-ohlajeva.ini sistem je cenejši, kot bi bila postavitev običajnega ogrevanja in hladilnih naprav. ku je prihranek vreden kar cel milijon dolarjev/ :
Predor pod Bosporjem
Turčjja se je odločila, da bo pod Bosporjem zgradila devet kilometrov dolg predor, ki bo povezoval Evropo in Azijo. V predoru bo cesta in železnica, gradnja pa bo stala okoli milijon dolarjev. Pri načrtih bodo pomagali ameriški strokovnjaki, pa tudi denar bodo dali Američani, seveda kot posojilo. Preko Bosporja, morske ožine med Evropo in Azijo pri Carigradu, je sedaj zgrajen most, ki so ga zgradili leta 1973.
Podobno zamisel so že vse od Napoleonovih časov nameravali uresničiti tudi v Rokav-škem prelivu, med Francijo in Anglijo.
Kdaj bodo pričeli z gradnjo predora pod Bosporjem pa še ni znano.
STRAN 12
VESTNIK, 8. MAREC 1984
za vsakogar nekaj	I
alkohol in promet . . .
KADAR VOZIŠ, NE PIJ
Ko govorimo o alkoholu, mislimo pri tem izključno na tako imenovani etilni alkohol oz. etanol, ki je glavna učinkovina v alkoholnih pijačah in ki deluje v našem telesu. Alkohol prihaja v naš krvni obtok že prek ustne sluznice, nato prek sluznice prebavil (želodec, črevo). Prav tako ga hitro vsrkamo prek pljuč, če je v obliki hlapov. Prehajanje alkohola iz prebavil traja od ene do več ur. Na trajanje vplivajo naslednji dejavniki: čim večja je količina alkohola, tem daljše je vsrkavanje; čim bolj je prazen želodec, tem hitrejše je vsrkavanja; čim bolj koncentrirana je alkoholna pijača, tem počasnejše je vsrkavanje; na vsrkavanje vplivajo tudi motnje v prebavi, čustvena nape-
tost in še marsikaj drugega. . .
Značilnost delovanja alkohola je v tem, da po eni strani pomirja in zavira delovanje našega telesa, ne glede na zaužito količino. Po drugi strani pa spodbuja ter nam daje občutek moči in sposobnosti (euforija). Obenem pa kaj hitro pride do popuščanja moralnih zavor in samoobvlada-nja.
Alkohol deluje v glavnem na višje duševne dejavnosti neugodno, saj zmanjšuje sposobnost presoje, proučevanja in ocenjevanja razmer, pa tudi učenja. Poleg tega še zmanjšuje grobo mišično moč, spretnost ter usklajenost duha in telesa. Izvajanje gibov, ki smo se jih samodejno naučili izvajati,
se ne poslabša. Ker je v glavnem prizadeta moč presoje, je voznik pod vplivom manjše količine alkohola še kos običajnim voznim pogojem, težave pa nastanejo brž, ko pride do nenadnega in bolj zahtevnega položaja.
,,Promili” in varnost v cestnem prometu.
0,2 promila: sposobnost zaznavanja luči premikajočih vozil (kolesa, motoma vozila) se poslabša;
0,2—0.4 promile: nastopijo notnje v presoji oddaljenosti in hitrosti; težnja k zmanjšanju varnostne razdalje; težnja k družnemu prehitevanju;
0,5—0,8 promil: verjetnost za nastanek prometne nezgode se povečuje, ko se koncentracija krvi približuje vrednosti 0,5
| Stojalo za sušenje | I perila .
Perilo, ki plapola, je sicer kar vesela podoba. Kljub I temu postavimo stojalo za sušenje perila v kak bolj skrit ■ prostor.
IZa prenosno sušilno stojalo uporabimo montažne ele- I mente iz jeklenih cevi, ki imajo zgoraj pritrditev za vrv. j Kupimo jih v specializirani trgovini. Cevi naj bodo po- ■ cinkane in šele potem polakirane, drugače bo njihova ži-
Ivljenjska doba kratka.
Za zasidranje v tla kupimo še pocinkane tulke iz jekle- I ne pločevine. Navadno ni dovolj, da jih na pri primernem I kraju enostavno vkopljemo ali zabijemo v tla. Moramo jih I vbetonirati. Da bodo cevi stale natančno navpično, jih pri ■ vstavljanju sidrnih vložkov vtaknemo v le-te, z libelo po- I ravnamo in s podpornimi deskami ali letvami čvrsto drži- I mo v pravilnem položaju, dokler se beton ne strdi. Beton I (1 del cementa, 6 delov gramoza in peska) ne smemo obre-
I meniti, preden ne mine teden dni.
Stojalo za sušenje perila, ki naj bi bilo postavljeno za I stalno, bi bilo lahko narejeno iz dveh vratom podobnih ■ okvirov iz jeklenih cevi s kavlji za vrvi na prečnem nosilcu.
I Vrata vbetoniramo v tla pet do šest metrov vsaksebi. Po- ■ pleskamo jih z barvo zoper rjavenje in potem še s primer- I nim zunanjim lakom. Med prečna nosilca napnemo potem — ■ vrvi za perilo. Tako lahko na manjšem prostoru, pa ven- ■ dar še dovolj zračno, obesimo perilo dveh pralnih strojev.
zdravnik za vas
Protin, putika
Bolezen nastopa v obliki napadov, ki se ponavljajo. Napad običajno nastopi nenadoma z močnimi bolečinami in prej opisanimi znaki v sklepu. Prvi napad navadno zajame sklep palca ali drugi sklep stopala, medtem ko drugi in naslednji napadi lahko zajamejo tudi druge sklepe. Ponavljajoči se napadi ščasoma popolnoma deformirajo sklep.
Kaj naj stori bolnik, če se pri njem prvič pojavi podoben napad, kot smo ga opisali?
Najboljše je, da se vleže, položi hladen obkladek na boleč sklep in pokliče zdravnika. Napačno je jemati proti bolečinam razna zdravila, ki so pri roki in čakati par dni, ker se slika bolezni zabriše in je pozneje težko postaviti pravo diagnozo. Zdravnik bo na podlagi točne anamneze, vključno družinske, in pregleda krvi ugotovil, če gre za protin ali ne. Zdravnik se bo na podlagi celostne bolezenske slike, prisotnosti drugih dejavnikov tveganja in časa (kako dolgo bolezen že bolnika spremlja) odločil, kakšno obliko zdravljenja bo uporabil v konkretnem primeru.
V akutnem napadu vedno pomaga kolhicin. Za poznejše vzdrževanje normalnih vrednosti sečne kisline v krvi, ki je ob napadu povišana, največkrat zadostuje dieta revna s purini, hujšanje in vzdržnost pri alkoholu.
Danes imamo uspešna zdravila, ki zmanjšujejo nastanek sečne kisline v krvi in takšna, ki pospešujejo njeno izločanje. Ni vseeno, katero zdravilo kdo jemlje. Zdravnik bo določil, katero zdravilo pride v konkretnem. primeru v poštev. Nikoli ne jemljite teh zdravil na lastno pest, ker si lahko hudo škoduje-
V zvezi z dejavniki tveganja, ki pospešujejo arteriosklerozo, smo večkrat omenjali povišane vrednosti sečne kisline. Poleg tega, da pospešuje arteriosklerozo, sečna kislina povzroča neprijetno oholjenje sklepov, ki ga poznamo pod raznimi imeni. Pri nas so udomačeni izrazi: protin, putika, podagra, giht.
To je bolezen presnove, podobno kot sladkorna bolezen, s katero je pogosto združena. Gre za komplicirano presnovno motnjo, ki ima za posledico hiper- ■ produkcijo sečne kisline. Običajno je prirojena, lahko pa je tudi posledica napačne prehrane ali stranski učinek nekaterih zdravil. Delno je vezana na spol. Dvajsetkrat je namreč pogostenjša pri moških kot pri ženskah, običajno so to priletni ljudje, zelo redko mladi. Spremlja ljudi s prekomerno telesno težo ali zlorabo alkohola. Je spremljevalka ljudi z visokim standardom, zato jo nekateri imenujejo tudi bolezen civilizacije.
Kako spoznamo to bolezen? Ob prvem napadu je najznačilnejši simptom: pordel, vroč, zelo bolet in tečen temeljni sklep Palca na nogi, ni pa nujno. Prizadene lahko katerikoli sklep, zato je vsako netipično oboljenje sklepov sumljivo in je potrebno razčistiti, če za tem ne tiči protin. Najhujše pa je to, da se sečna kislina lahko nalaga v ledvicah, jih počasi uničuje ali pa povzroči ledvične kamne. Bolezen se lahko pritajeno razvija več let, ne da bi bolnik vedel zanjo. Hudo je, & jo odkrijemo posredno, zaradi odpovedovanja ledvic. Zato je zelo važno, da si človek, ki ugotovi, da ima kdo v ožjem sorodstvu podobne težave ali pa že ugotovljen protin, da pregledati sečno kislino v krvi.
promila; zmanjšuje se sposobnost zaznave rdeče barve, torej semaforjev in drugih opozorilnih znakov na cesti; sposobnost zaznave pri bleščanju slabi; ko alkohol v krvi preseže 0,_5 promila se naglo povečuje število prometnih nezgod; 6,8 promila predstavlja zgornjo mejo tako imenovanega ,.običajnega pitja”; večje količine se pojavijo pri tistih, ki so že zasvojeni z alkoholom; mišična moč slabi: pri 0,5 promila je na primer mišična moč zmanjšana za 15 odstotkov; pri voznikih, ki imajo v krvi več kot 0,8 promila, je verjetnost, da bodo povzročili nezgodo, šest do sedemkrat večja;
1,5 promila: pri prekoračitvi 1.5 promila je verjetnost nastanka nezgode 25 do 40-krat večja.
f/vo	%	v 0,2			
					
	38	2 0.&	□□□□□	nuuuuD	uuuuuuuu
VIMO	lo	te		S3	(d ud
,£E<T'	lo	0/1	n?	m	mn'
S slike je razvidno, koliko kozarcev je ,.potrebno” popiti, da ima človek v krvi 0,8 promil.
bralci vprašujejo
Na bolniško zaradi alkohola
Vprašanje: Ali sme zdravnik stalež za ves teden? Ali je de-delavcu, ki je vinjen, odobriti lovna organizacija dolžna plačati nadomestilo takemu X delavcu in ga tako nagrajevati?
Odgovor povzemamo iz Delegatskega obveščevalca • .• •	Zdravstvene skupnosti Slove-
te, pospešite nastanek ledvičnih kamnov ali pa si še bolj okvarite ledvice. Sečna kislina se izloča iz telesa prek ledvic in črevesa.
Spločna preventiva je pri bolnikih, ki se nagibajo k povečani količini sečne kisline v krvi, ali pa imajo to bolezen v družini, da skrbijo za idealno telesno težo, se čim več gibljejo, vzdržijo zlorabe alkohola in čimbolj zmanjšajo količino purinov v prehrani. Največ purinov je v beljakovinah, ki sestavljajo jedra celic živalskega porekla, na kratko — v mesu, posebno drobovini.
Bolniki naj pijejo čim več takih tekočin, ki alkalizirajo urin, ker se v alkalnem urinu sečna kislina topi. Taka tekočina je n. pr. radenska,	ki alkalizira urin,
pospešuje njegovo izločanje, redči urin, s čimer izplavlja sečno kislino in izpira ledvična pota, je prijetna za uživanje in jo z lahkoto popijemo do dva in več litrov.
Prognoza bolezni je odvisna od tega, koliko so zajete in okvarjene ledvice, ne pa od deformiranih in protinastih sklepov.
Velike statistike zavarovalnic ugotavljajo, da protin, če ni zajel ledvic, ne skrajšuje dolžine človekove življenja. Ker pa nikoli ne'vemo, kako se bo protin obnašal, kam se bo usmeril, koliko let je bil neodkrit, koliko škode je že napravil, priporočamo temeljit preventivni pregled.
Raziskave kažejo, da v urejenih skupinah, kjer ljudje zdravo živijo, skrbe za lastno telo, se veliko gibljejo, zmerno uživajo alkohol, povsod opažamo upadanje te presnovne bolezni, ki je poleg sladkorne najbolj razširjena.
Dr. Lojze Števanec internist
nije:
V skladu s samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ima delavec pravico do odsotnosti z dela in do nadomestila osebnega dohodka v tem času zavoljo medicinskih preiskav, bolezni in poškodbe, transplantacije kože, živega tkiva ali organov v prid osebe dajanja krvi, nege obolelega ožjega družinskega člana in izolacije oziroma spremstva, ki ju odredi zdravnik. Iz tega torej lahko sklenemo: za vinjenost zdravnik ne more odobriti bolniškega staleža. Zdravnik lahko oceni, če delavec svojega dela ne more opravljati zavoljo vinjenosti ali njenih posledic.
Če pa zdravnik odobri odsotnost z dela in organizacija združenega dela podvomi v pravilnost njegove odločbe, lahko vloži ugovor na konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti. To možnost ji daje samoupravni sporazum o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Ur. list SRS št. 6/81).
V dneh, ko je delavec odstoten z dela zaradi vinjenosti ali njenih posledic, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka in je neopravičeno odsoten z dela. Če gre za odsotnost, k. traja dalj časa ali če se take odsotnosti večkrat ponavljajo, lahko OZD proti takemu delavcu začne disciplinski postopek v skladu s svojimi splošnimi akti.
Vsak petek od 16.00 do 16.30 na Radiu Murska Sobota Lestvica tega tedna:
1.	Say, say, say, — Michael Jackson in Paul McCartney
2.	Shadow on the wall — Mike Oldfield
3.	Stop that train — General Saint in Clint Eastwood
4	Karma Chameleon — Culture Club
5.	All night long — Lionel Richie
Nagrado — vstopnico za disco Nr. 1 v hotelu Diana prejmeta: Milena Farič — Ivana Regenta 4 69000 Murska Sobota Margareta Ftičar Hotiza 153 69220 Lendava
Naša nova predloga:
L High Societi girl — Laid Back
2.	Island in the stream — Kenny Rogers and Dally Parton
Vaše glasove — dopisnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: za najpopularnejših pet.
NOČNI PROGRAM
— Imate v restavraciji televizor?
— Žal ne, imamo pa pogosto odličen program.
— Kakšen pa?
— Pretepe med gosti...
ZMERNEŽ
— Imate v vaši lekarni kakšno sredstvo za rast las?
— Seveda. Hočete manjšo ali večjo steklenico?
— Manjšo, prosim. Nisem pristaš dolgolascev.
DROBNI NASVETI
Pipe v kuhinji in tudi v drugih prostorih bodo vedno sijoče, če jih bomo po pranju zdrgnili s papirjem, v kakršnega cvetličarji zavijajo šopke.
Rečne in tudi morske ribe lahko dalj časa obdržite sveže, če jih prej nasolite, nato pa jih zavijete v čisto krpo, prepojeno s kisom. Čez dva dni morate tako ,,balzamirano” ribo obvezno pripraviti.
Kava bo dolgo obdržala aromo in vonj, če v posodo, v kateri jo shranjujete, vsujete žličko sladkorja.
S krožnikov boste najhitreje odstranili vonj po jajcih, če boste krožnike takoj po uporabi splahnili v hladni vodi.
Če želite pripraviti jajca na oko, je vprašanje, kako preprečiti, da se rumenjak ne bo razlil. V ponev, v kateri je olje ali maslo, dajte ščepec soli, še preden ubijete jajce.
Če že skuhani kavi v džezvi dodate žličko grenkega kakaoa, bo imela nov, boljši okus.
Če imate težave s stepanjem sladke smetane, ji dodajte košček masla.
Zrnca riža se ne bodo sprijela, če v vodo, v kateri kuhate riž, kanete nekaj kapljic limoninega soka.
Testo za pizzo bo mnogo boljše in se bo hrustavo zapeklo, če boste zmesi dodali malo kisa.
Če v pralnem stroju peremo oblačila z zadrgo, moramo to zapreti, sicer nam bo pri centrifugiranju raztrgala drugo perilo.
Ovratniki iz bombažnih čipk ščasoma porumene, zato jih za nekaj ur namočite v vodo z belilom.
Če krilo nima trakcev za obešanje na obešalnik, ga nanj pripnite z dvema ščipalkama za perilo.
sestavil Marko Napast	oficirski čin	ulanska suknja	kositer	rimski pesnik	tanzanijski državnik	velik indonezijski otok	država, I ki je ■ v vojni I z Irakom |
kraj pri Murski Soboti							
angleški cineast (Sir Laurence							
tuje žensko ime							
Paul Newman			drevesce s trdim lesom arhaik				
največji desni pritok Volge				Emily Bronte pevec Oarian			sekretarka I
vojaška bolnica							
kalij		uka v hnem m. tropska ovijalka			*		
filmski komik Oliver Hardy					ostanek dima v dimniku	jug del gledališča	
vpitje				iritok langesa rimska sedmica			
natrij			izsušena struga v puščavi doktor				
pripadnik azijskega naroda							
hitra uveljavitev v službi							
RIŠI TJ V PRE.iSX.if, KRIZAXKE — Vodoravno: stražar, realist, Bohotov, or. Jan, kita, as, rja. Ant, O AS. Aca. A, teran, Ti, Ge, D, igla, za. sladkor, Tukidid.
VESTNIK, 8. MARECJ^.4
STRAN 13
Pustne maske
Na sredi vasi se zberimo, . starko zimo odpodimo, vsi v maske se odenimo in zaplešimo.
Kmalu pusta bomo proslavili, se v šemah poigrali
in v raj z njim zaplesali. Šeme bomo vsi — jaz in tudi ti.
Mnogo bo kraljičev in še več cesaric, vitezi na konjih, čarovnice iz Ozza, mnogo mnogo nas bo.
A naša Metka miška bo pdstala, z mucko Jožico se poigrala. Vsi se bomo smejali iz neokretnega Stana in Olija. Marko vitez mlad bo nevesto k poroki peljal, joj, to bo veselo!
Sladkali se bomo s krofi in še z marsičem, ljudem pa katero pustno zaplesali, zapeli in zaigrali.
Vsi srečni bomo in veseli, si novega pusta, polnega vragolij spet zaželeli.
Martina Ker ec, 7. b OS Cankova
Moja mamica
IŽe dolgo je bila bolna na srcu. Letos januarja je šla na ■ operacijo v Ljubljano. Bil sem zelo v skrbeh zanjo. Po | operaciji se boljše počuti. Imam jo zelo rad, zato ji ne
Pri dedku
Moj dedek stanuje na Dolnji Bistrici. Večkrat se odpeljemo tja. Takrat sem zelo vesela, saj ima dedek psička in dve muci. Ko se z avtom pripeljemo na dvorišče, nam vedno pritečejo nasproti. Od veselja skačejo okrog nas. Jaz pa jim vedno kaj prinesem. S psičkom se loviva po dvorišču in sadovnjaku, dokler se ne utrudiva. Takrat pa se igram z muco. Muca me večkrat tudi opraska. Ko se naveliča igrati, zadremlje na svojem ležišču. Kadar se vračamo domov, sem vedno žalostna.
Tanja Kodba, 2. a OŠ K. D. — Kajuh Murska Sobota
Spomini na počitnice
Polja, travnike, hribe in griče prekriva beli sneg, drobcene snežinke padajo z neba kot padalci, v ptičji krmilnici se hranijo lačne ptice in z dvorišča se ti smehlja debelušast sneženi mož.
Ali prepoznaš teto Zimo?
,,Seveda, kako da ne, saj smo tudi na zimskih počitnicah,” bi v en glas odgovorili kar vsi šolarji.
Da, polletne počitnice so in de-
Poklic moje mame
Moja mama je šivilja v Muri. Dela v (5zdu Oblačila.
V začetku sem mislila, da sije izbrala lahko delo. Sedi za šivalnim strojem in samo šiva. Ampak to sploh ni res! Delo moje mame je zelo naporno. Biti mora zelo pazljiva in tudi spretna. Dela v dveh izmenah. En teden mora zelo zgodaj vstati, drugi' teden pa se pozno vrne. Poleg službe ima še več skrbi. Lahko bi pripisala, da ima dva poklica. Gospodinja je in še šivilja. Poleg tega pa skrbi še za naju s sestro. Vsak dan si nekaj izmisliva in jo nadlegujeva. Večkrat pride zelo utrujena domov, a jaz tega ne razumem in jo kljub temu jezim. Vem tudi, daje takrat mami težko, a tudi meni ni najbolj prav.čeje bolna alijezna, celo name.
Ponosna sem na svojo mamo, saj me ima rada, poleg tegapa zame lepo skrbi in tudi dosti trpi.	Suzana Lopert, 7. d
COŠ Beltinci
dek Mraz nas je velikodušno obdaroval z obilno snežno odejo. ’ Na sankališčih in smučiščih je pravi direndaj. Sanke kar letijo po hribu navzdol, s smučmi pa gre malo počasneje. ,,Saj nisem kot Križaj!” bi se opravičeval vsak mlad smučar. Pa mu je treba verjeti. Snežene kepe pa frčijo sem in tja, kot spomladi lastovke z juga.
Sem mar omenila pomlad?
Jutka Kiraly, 7. e OŠ Drago Lugarič Lendava
Pomoč starki pomagali smo babici, ki je stara 80 let. Starka si je zlomila nogo in hodi s palico. Naročila .je tovornjak drv. Mi, pionirji, smo ji pomagali pospraviti dn a v drvarnico. Starka je hibi zelo vesela.
Rada pomagam starejšim, ker je to dolžnost vsakega pionirja. Darja Kozar. 2. a ČOŠ Gornja Radgona
Tinka bo ciganka, srečo bo nosila in krofe prosila. Marko bo kavboj, na belem konju jahal bo, za pasom revolver za okras imel bo.
Tine bo princ, da levom kraljeval bo. A ostali bodimo . . . No, nekaj si že izmislimo, samo da starko zimo odpodimo.
Pred središčem zaplešimo in srečo po hišah raznosimo, da repa debela bi bila in kruha bilo bi dovolj.
Marjetka Bagola, 7. B OS Cankova
Moja mama
Mi ptiček na okno prileti in goviri: Oh, ti ljuba deklica, prisluhni mi!
Hvala ti, ker ljubiš vse ljudi, a najbolj sonce, ki ti žari.
Mami tvoja je žareče sonce, a le pazi, da ga ne izgubiš. Marsikateri otrok ga več nima, a srčno si ga nazaj želi.
Suzana Lopert COŠ Beltinci
Moj prvi kuharski poizkus
Moj prvi kuharski poizkus sem naredila, ko smo bili še v Nemčiji. Bila sem stara tri leta.
Nekegadnesem bilasamadoma. Bila sem zelo lačna. Ker sem rada jedla pečenojajce, sem vzela svojo plastično skodelico za čaj, si strla vanjo jajce in jo dala na štedilnik. Potem sem se šla igrat. Na jajce sem pozabila in skodelica se mi je na štedilniku raztopila. Na srečo sta potem prišla oče in mama domov in ostanek skodelice hitro očistila s štedilnika. Oče seje temu smejal, mama pa mi je spekla drugojajce.
Tist dan mi je mama povedala, kako se peče jajce. Torej, nikoli ne v plastični skodelici.
Marta Krauthaker, 5. raz.
OŠ Jože Hedžet
Ša farsko
Moj oce vozi avtobus Moj oče hodi v službo. Vozi avtobus skozi vasi in mesta. Avtobus je velik, zato je v njem tudi dosti ljudi. Včasih mi kaj prinese. Ko se z njim peljem, me sprašuje, kako je kaj v šoli. Povem mn, da je dobro.
Mislim, da ima težko in odgovorno službo.
Branko Ferenčak, 3. raz. OŠ Odranci
JURETOVO
SREBRO
Z upanjem v srcu po progi je zdrvel in že na cilj je prispel
Vsi mu stiskajo roko, pri srcu mint je toplo
Srebro v lep spomin mu bo in vsem Jugoslovanom prav tako.
Simonu VITEZ. 5. b OS Turnišče
Mami in atku pomagam pri delu. Nastiljam živini in čistim. Z mamo morava vsak dan privezati prašiče. Ko bom velik, bom delal na kmetiji. Vozil bom traktor namesto očka.
Janko Filipič, 2. b OŠ Ivan Cankar
Ljutomer
STANE CERVIC-BOJAN
tMMHS
Našo aktivnost smo širili tudi v ostale ravninske vasi. Tako so bili v času od januarja do marca 1944. že po-
Martin Sreš
Kot sem že predhodno omenjal, so v Odrancih v Prekmurju že pred mojim prihodom imeli precej močno organizacijo OF s 5-članskim odborom. Organizirali so ga po navodilih, ki so jih prejeli že jeseni 1943, ko so se nekateri aktivisti iz Odranec srečali s Slavkom Ivanšičem-Borisom in Danielom Hoj-, som-Ljubbm v Globoki. Tako smo po mojem prihodu ta odbor še okrepili in poživili delo. V februarju 1944. leta je odbor imel naslednje člane: Jože Hajdinjak je bil sekre: tar. člani pa so bili Miha Ferenčak. Jože Raduha. Miha Cipot in Aleksander Hajdinjak. Sodeloval pa je tudi brat Mirko Hajdinjak.
Naša skupina se je torej že v januarju leta 1944 pojavljala prek. Mure v ravninskem delu Prekmurja. Največ sodelavcev smo uspeli zbrati okrog sebe v Crenšovcih in tam smo se tudi največ zadrževali. če nismo bili kot skupina ali kot posamezniki na političnem delu v Medži-murju. V Crenšovcih smo že februarja leta 1944 povezali v
Skledar, Ivan Hozjan, Jože Markoja. Martin Kohek in jaz Martin Legen, ki sem bil izvoljen za sekretarja tega odbora. Odbor je bil ustanovljen pri Martinu Kohku v Crenšovcih.«
AX,
vezani z NOG v Gornji in Srednji Bistrici Avgust Doma, Martin Krapec, Martin Kustec, Jožko Kustec, Angela Doma, Ivan Ciglar, Matija Cigan, Ivan Horvat, Jože Klejderman, Stefan Vučko, Hermina Lebar, Ivan Ifko in Mariča Kustec. Martin Kustec je dezertiral iz madžarske vojske in je proti koncu leta 1944 zelo aktivno deloval z Radovanom Žuničem. Tako je že v februarju 1944 bil formiran odbor OF za Srednjo in Gornjo Bistrico, ki so ga sestavljali: Avgust Doma kot sekretar in člani Martin
Krapec, Angela Doma, Jožko Kustec in Ivan Horvat.
Mreža narodnoosvobodilnega gibanja se je hitro širila še v sosednje vasi, kjer smo organizirali poverjenike OF in to v vasi Lipa, kjer je bil
Spomini na partizansko leto —— 1944 v Prekmurju
poverjenik Miha Matjašec, ki je pritegnil v trojko še Stefana Bohneca in Marrtina Sre-ša, učitelja iz Gomilic. V Trnju smo imeli postojanko pri Antonu in Rozliji Vukovima ter pri Jožefu Zveru. V Odrancih so delovali še poverjeniki Jožef Maruša, Ivan Kolenko in Štefan Kociper, Jože Hajdinjak pa je pritegnil k sodelovanju še Jožefa Klepca, trgovca iz Dolnje Lendave, ter ga postavil za poverjenika OF v Dolnji Lendavi. V Bratoncih sta bila povezana z nami Stefan Sreš in sestra Lojzka.
Mirko Krajšek-Miško
Prvi aktivist moje skupine, ki je bil ujet, je bil Mirko Krajšek-Miško. Prijet je bil na prehodu Čez mejo, ko se je iz Medžimurja vračal na ljutomersko območje. Zaprt je bil v Čakovcu v gradu in
po mučenju pred vojaškim, sodiščem obsojen na štiri leta težke ječe, in to zaradi delov-nja v NOG. V Čakovcu je bil zaprt do sredine avgusta 1944, nato je bil premeščen v vojni zapor v Komorom, pozneje pa so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po osvoboditvi se je vrnil v domovino.
Alojz Hajdinjak
V MURSKI SOBOTI IN PUCONCIH
Osvobodilno gibanje se je hitro širilo proti Murski Soboti. Prvo postojanko smo postavili pri Izidorju Hajdinjaku in pri Jožku Bru-tpnu, trgovcu v Murski Soboti, že v marcu 1944. V kratkem času smo pritegnili še sodelavce Franca Sijanca, Jožefa Poredoša, Stefana Poredoša, Stefana Antoliča, Alijo Zečritoviča, Slavka J^ndla, Danila Gomiščka, Mirka Domanjka, Marjeto Domanjko, Jožeta Velnarja,
arhitekta Franca Novaka in Ludvika Romana. Že sredi marca 1944 je bil sestavljen odbor OF za Mursko Soboto, v katerega so bili vključeni: Ludvik Rogan kot sekretar, Izidor Hajdinjak (pri
Izidor Hajdinjak
njem je bil Jormiran ta odbor), Danilo Gomišček, Jože Velnar in Jože Poredoš. V gibanje so se še vključili kot poverjeniki ali zaupniki OF in zaupniki AFŽ in mladine; Terezija Hajdinjak starejša, Terezija Hajdinjak mlajša, Katica Hajdinjak, Feri Sija-nec, Terezija Brumen, Danica Brumen, Stanka Brumen, Ivana Peterka, Vida Gomišček, Marija Kolarič, Marjeta Domanjko, Hedvika Šija-nec, Katica Sijanec, Marija Hajdinjak, Alojz Hajdinjak ter šofer Alojz MOrec. Nekateri odbori so imeli poleg političnih tudi vojaške naloge. Tako je na primer pri družini
Jožka Brumna v M. Soboti po mojem prihodu pa do usodnega 17. oktobra 1944 bila ena pomembnejših postojank imenovana TV-8. Podobna postojanka je bila tudi pri Izidorju Hajdinjaku, ker so bili sestanki in posvetovanja organizatorjev upora. Takih postojank je bilo v Prekmurju več, predvsem v vaseh, kjer so obstojali odbori OF. Tam so se oglašali tudi kurirji in prinašali propagandno literaturo.
Prvega srečanja s partizani oziroma organizatorji OF se Jožko Brumen iz Murse Sobote takole spominja:,, Zadnje dni marca ali prve dni aprila 1944 je prišel z dvoriščne strani v mojo trgovino dijak Danilo Gomišček in prosil, naj sprejmem za nekaj dni na stanovanje očeta njegovega znanca partizana, ki je bil tudi partizan, da se malo odpočije in si opomore. Pristal sem. Kmalu zeatem je pripeljal Gomišček mladega človeka v civilni obleki, ki se mi je predstavil za Bojana. Bil je to Stanko Cervič iz Ra-domerja pri Ljutomeru. Na kratko mi je opisal, zakaj je potrebno, da sprejmem njegovega očeta. Tako sem prišel prvič v stik s partizani. Naslednji dan je Bojan res privedel svojega očeta, ki sem se ga iz mladosti še nekoliko spominjal. Oče Bojana Cerviča je imel v Prekmurju precej znancev, zaradi tega je lažje navezoval stike z ljudmi in jih pripravljal k sodelovanju za NOG. Bil pa je tudi že star 52 let in ni bil tako, sumljiv. Bojanov oče je ostal še nekai dni, nakar ga je sin odpeljal v Crenšovce, od koder ga je hotel spraviti v Nagy Kanižo, kjer bi delal kot zidar, da bi ga na ta način prikril zasledovalcem.
(Dalje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK, 8. MAREC 1984
sport
Delavsko športno društvo Mura Murska Sobota
Razvejana dejavnost privablja zaposlene
Čeprav še niso povsem zadovoljni z vključevanjem zaposlenih v delavsko športno društvo Mura iz Murske Sobote, so v preteklem obdobju dosegli pomembne uspehe. V okviru društva deluje trinajst sekcij, svojo dejavnost na športno-rekreativnem področju pa predvsem razvijajo na petih področjih. To so delavske športne igre občine Murska Sobota, športne igre Mure, občinska ligaška rekreacijska tekmovanja, športna srečanja in trim akcije ter aktivnosti, v času letnih dopustov v Rovinju.
V delavskih športnih igrah občine Murska Sobota so nastopali kar s 23 ekipami v 12 športnih panogah in kot najboljši delovni kolektiv ponovno prejeli prehodni pokal. V športne igre Mure je bilo vključenih 450 delavcev iz vseh TOZD. V ligaških tekmovanjih daleč najboljše rezultate dosegajo strelci, ki so se uvrstili celo na državno prvenstvo. Solidni pa so tudi košarkarji in kegljači, ki so v pomurju na tretjem oz. četrtem mestu. Že nekaj let imajo tradicionalna srečanja z Visom iz Varaždina, Pomurskim tiskom in Konstruktorjem. Med trimskimi akcijami so uveljavili: „Vsi na kolo za zdravo telo,” šolo plavanja za odrasle, ,,Za vitko postavo je plavanje pravo” in trim piknike. V šport-no-rekreativnih dejavnostih je skupaj sodelovalo 1.238 zaposlenih. Lani so že drugič organizirali v času letnih dopustov v Monseni pri Rovinju rekreativne aktivnosti. Na letni skupščini pa so sprejeli pester in zanimiv program dela za letošnje leto in se dogovorili, da si bodo prizadevali k športno-rekreativnim aktivnostim pritegniti še več zaposlenih.
Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota
USPEŠNO ŠTIRILETNO DELO
V štiriletnem delovanju je Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota doseglo pomembne uspehe pri vključevanju invalidov v športno-rekreativne aktivnosti in razvijanju pestrih dejavnosti. To so ugotovili na volilno-programski konferenci, ko so ocenjevali dosedanje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Od začetnih 32 članov se je število povečalo na 132. V okviru društva gojijo devet panog: strelstvo, kegljanje, sedečo odbojko, namizni tenis, balinanje, ribolov, atlenko, plavanje in šah. Samo v lanskem letu so se člani društva udeležili 82 srečanj in tekmovanj, kjer so tudi dosegli vidne rezultate. Tako v republiškem kot mednarodnem merilu so osvojili več prvih mest, kar jim daje nove spodbude za nadaljnje delo. Društvo tesno sodeluje s sorodnimi društvi v soboški občini in zunaj nje. Pomembno sodelovanje so razvili z invalidi iz pobratene občine Paračin in Voždovca iz Beograda ter madžarskim društvom Vasakarat. Skupaj s humanitarnimi in drugimi organizacijami so uspešno izvedli I. teden invalidov občine Murska Sobota z bogato razstavo ročnih del, kulturnim programom in športnimi srečanji v štirih panogah. V štiriletnem delovanju društva so soboški invalidi dobili 88 diplom, 20 pokalov in tri plakete. Med pomembnejšimi priznanji so vsekakor ,.Povelje” zveze za šport in rekreacijo invalidov Jugoslavije društvu in data plaketa predsedniku Ladislavu Kuharju za izredne zasluge pri razvoju invalidskega športa, plakete TKS Murska Sobota itd. Na konferenci so se dogovorili, da bodo z dosedanjim delom nadaljevali ter izvolili novo vodstvo. Za predsednika društva so ponovno izbrali Ladislava Kuharja.
JUDO
Reprezentančne priprave v Murski Soboti
V Murski Soboti so se od 1. do 6. marca mlajši mladinci iz Slovenije pripravljali na državno prvenstvo, ki bo 10. in 11. marca v Beogradu Na -pripravah je bilo 14 mladih judoistov, med njimi tudi Pomurci: Darij Semen Darjo Vrdjuka, Tomi Mihalič in Meničanin iz Murske Sobote ter Tomo Kraiačič iz Lendave. Državnega prvenstva pa se bodo udeležili Semen v at To 86 kg, Mihalič v kat. do 60 kg in Krajačič v kat do 71kg. Semen je lani v tej kategoriji osvojil naslov državnega prvaka, Mihalič pa je bllV soboto bo v Murski Soboti prvi pozivni turnir mladincev in članov Pomurja in Medžimurja.
O. S.
-----ROKOBORBA ----------
DOBER MLADI NARAŠČAJ
Slovenije v rokoborbi, n	uspelo, hkrati pa so pokazali, da
klubov in	rokoborcev. Srečanja so vodih: Kosi in
raste nov rod mladih m talentMurske Sobote.
Podgoršek iz Maribora m DavidovsKi
„ i • a? kv Suman (Lenart), do 38 kg: Herbaj (Puconci), Zmagovalci - do 32 kg. S l Himerlajh (Radenci), do 45 kg: do 38 kg: Vukan (Pik° (Mb) do 52 kg: Lazar (Bakovci), do 55 kg: ŠS (Sovci) do 64 kg' Senvemr (Mb)in do 77 kg: Vezjak (Mb).
-----II. SKL — MOŠKI
POMURJE V KVALIFIKACIJAH
. v uruci slovenski moški košarkarski ligi
V zadnjem kolu tckfx°v,^	Elektro z rezultatom 95:89.
— vzhod je Pomurje v	jč 26 Merklin 18, Juteršnik 14, Rajbar
Koše za Pomurje so dosegli, »a*	petric 2 Pomurje je premočno
14, Marinič 10, Sedonja 6, «o pravico sodelovanja v kvalifikacijah osvojilo naslov prvaka m s'pr! ljfikacijah bodo sodelovale ekipe: Roga-za vstop v slovensko ligo. Na k	j dve ekjpi Se bosta uvrstili v
ška, Gostol, Lokainvest in Pomurje.
slovensko ligo.	' x
Največ uspeha ŠŠD Cven
*	rvenstvu v namiznem tenisu Ljutomera je
Na občinskem pionirskem P tekmovaik. Daleč najboljši so bili sodelovalo 51 tekmovalcev	pionirji: 1. D. Škerget, 2. D. Smodiš,
predstavniki Cvena. Rezultat 1	p A Makoter, 2. M. Sever, 3. V.
3 J Ivančič (vsi Cven); ml. P’	jonir ji: 1. D. Bežan (Buč), 2. B. Smodiš
Svatina (vse Cven); st. Pio"'r;!,ionirke: L N. Kupljen, 2. A. Makoter, 3. J. (Cv), 3. C. Tivadar (Lj); st- ”
Svatina (vse Cven).	s žunič
ROKOMETNI KLUB POLANA
Največji uspehi ob desetletnici
Prav ob praznovanju 10-letnice delovanja je rokometni klub Polana iz Velike Polane dp'segel največje uspehe. V prejšnji tekmovalni sezoni je ženska ekipa v slovenski ligi osvojila solidno peto mesto, po jesenskem delu tekmovanja v vzhodni skupini slovenske, lige pa je osvojila naslov prvaka s tremi točkami prednosti. Ce k temu še dodamo, da so mlajše pionirke Polane kar dvakrat sodelovale v republiškem finalu, druga selekcija pa se je dvakrat uvrstila med štiri najboljše ekipe v Sloveniji, potem so to zares lepi uspehi, kar je vsekakor rezultat načrtnega in dobrega dela v klubu. To tembolj, ker se pri svojem delu srečujejo s težavami, zlasti pomanjkanjem finančnih sredstev. Pri tem jim pomagajo nekatere delovne organizacije in obrtniki, medtem ko krajevna skupnost Polana nima pravega posluha za njihovo uspešno delo. To so bile temeljne ugotovitve na letnem občnem zboru kluba, ki jih je podal predsednik Jože Vogrinec, ki ima vsekakor veliko zaslug za razvoj rokometa v Polani. Dogovorili so se, da bodo s takim delom nadaljevali in upajo, da tudi v prihodnje uspehi ne bodo izostali. Izvolili so še novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran Jože Trplan.
I	II. Bedičev memorial
PREHODNI POKAL LJUTOMERU
Občinska strelska zveza Murska Sobota je pripravila tekmovanje v streljanju z zračno puško za III. Bedičev memorial. Nastopile so reprezentance pomurskih in ormoške občine ali 25 strelcev. V ekipni konkurenci je zmagala ekipa Ljutomera z 2.701 krogom pred Mursko Soboto (2.694), Gornjo Radgono (2.585), Lendavo (2.502) in Ormožem (2.491 krogov).
Med posamezniki je bil najboljši Ljubo Špindler (Ljutomer) s 555 krogi pred Janezom Horvatom (MS) s 554, Stankom Kapunom (Ljutomer) s 545, Štefanom Balaškom (MS) s 542 in Dušanom Špindlerjem (Lj) s 540 krogi. Ekpa Ljutomera je tako že drugič osvojila prehodni pokal SZS.
TIŠINA IN LJUTOMER
V Murski Soboti je bilo pomursko tekmovanje šolskih športnih društev v streljanju z zračno puško. Udeležilo se ga je 36 pionirjev in pionirk. V pionirski konkurenci so imeli največ uspeha tekmovalci s Tišine, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci, med pionirkami pa so oba naslova osvojile strelke iz Ljutomera.
Med pionirji je zmagala Tišina I s 508 krogi pred Tišino II s 504, Ljutomerom s 493 krogi itd. Posamično: 1. Gider (179), 2. Števanec (176), 3. Pertoci (169), 4. Behek (166), vsi Tišina, 5. Stanič (Ormož) s 166 krogi. ’
Med pionirkami je zmagala ekipa Ljutomera s 497 krogi pred Šalovci s 425 krogi. Posamezno: L Rudolfova (176), 2. Sovičeva (165), obe Ljutomer, 3. Iskra (Cankova) (163) krogov itd.
ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA
Razvejana dejavnost
V lendavski občini deluje enajst šolskih športnih društev, ki so razvili pestro dejavnost. Tako gojijo nogomet, rokomet, košarko, -judo, atletiko, badminton, namizni tenis, orodno telovadbo, strelstvo., ritmično gimnastiko, taborništvo in šah, v zadnjem času pa je veliko zanimanja tudi za aerobiko. Pomembne uspehe so doslej dosegli v badmintonu, kar posebej velja za člane ŠŠD Mladost na osnovni šoli Draga Lugariča v Lendavi, saj so Emil Pal, Breda Koren in Miran Dominko postali republiški prvaki. Izkazali so se tudi na mednarodnem mladinskem turnirju na Dunaju v Avstriji, kjer so se Dominko, Vogrinec, Koren in Šlibar uyrstili od prvega do četrtega mesta. Na republiških A turnirjih so uspešno nastopali Bojan Sekereš, Miran Dominko, Breda Koren, Tanja Šlibar in Goran Dominko. Na B turnirjih pa so dosegli solidne uvrstitve Marjan Vogrinec, Rudi AVOgrinec, Aleš Skušek, Aleksander Kustec, Goran Bajz, Dunja Matičič in Tamara Todorovič, Lepe uspehe dosegajo tudi judoisti iz Lendave, ki so osvojili več medalij na pokalu Zagreba in pokalu Lendave, na turnirju Pohorskega bataljona, Nagaoke v Ljubljani, in v sosednji Madžarski, kjer so prav tako osvojili več prvih mest. V republiškem merilu dosegajo lepe uspehe tudi v rokometu, kar posebej velja za šolsko športno društvo iz Velike Polane, v namiznem tenisu in nogometu. Zadovoljive rezultate tudi dosegajo v ostalih športnih panogah, ki jih gojijo.
PRIJATELJSKI NOGOMET
DVE ZMAGI IN DVA PORAZA
Nogometaši Mure so v okviru priprav za spomladanski del tekmovanja v slovenski ligi-doslej odigrali’štiri tekme. Rezultati: Kovinar—Mura 4:0, Aluminij—Mura 1:0, Radkersburg—Mura 3:4 in Mura— Svoboda (Varaždin) 4:1.
ODBOJKA — II. SLOV. LIGA
Radenska-Ljutomer 2:3
V tekmovanju drug? slovenske odbojkarske lige za moške sta se v Murski Soboti v pomurskem derbiju pomerili ekipi Radenske in Ljutomera. Po razburljivi igri je zmagal Ljutomer in se tako oddolžil za poraz v prvem delu tekmovanja.
V ženski konkurenci pa je Šempeter v Beltincih premaga] ekipo Pomurja z rezultatom 3:1.
PROIZVODNI PROGRAM
SKL — ŽENSKE
Pomurje- ' Jesenice 68:62
v prvenstveni tekmi slovenske ženske, košarkarske lige so si Sobo-čanke zmago priborile šele v drugem polčasu. Koše za Pomurje so dosegle: Žitekova 15, Siškova 12, Kardoševa 11, Benkova 10, Borčeva 10, Korenova 7 in Merklinova
bl^
-vhodna vrata - notranja vrata - obloge
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED V MURSKI SOBOTI Cvetkova 1 <069) 22-941. 22-942 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM
a, telefon:
Iskrene čestitke ob 8. marcu!
■	ATLETIKA — DRŽAVNO PRVENSTVO V KROSU
■	POMURJE DRUGO
“ V DRŽAVI
K V Čačku je bilo državno prvenstvo v krosu, katerega so se ■ udeležili tudi štirje atleti AK Pomurja iz Murske Sobote in se H odlično odrezali. To še posebej velja za mlajše mladinke: Manuelo
Pergar, Edito Banfi in Jožico Kovačič, ki so v ekipni konkurenci I osvojile drugo mesto, kar je vsekakor velik usjteh za te mlade.
športnice, ki so prvič tekmovale na državnem prvenstvu.
Najuspešnejša med njimi je bila pionirka Pergarjeva, ki je na 1000 metrov med 51 tekmovalkami zasedla enajsto mesto. Banfijeva je Lbila 15, Kovačičeva pa 16. V konkurenci mlajših mladincev je Jože
Rantaša med 57 tekmovalci zasedel 22. mesto.
LENDAVA
Republiške športne igre mladih
Letošnje športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom Slovenije bodo v Lendavi,Na to športno manifestacijo mladih se v Lendavi že zavzeto pripravljajo in čakajo na trenutek z odprtimi srci. Organizacijski odbor iger je deležen vsestranske podpore, zato je pričakovati, da bodo igre mladih dosegle svoj namen. V Lendavi se bodo torej srečali učenci osnovnih šol s prilagojenim programom iz raznih krajev Slovenije, različnih narodov in narodnosti. Igre pa nimajo le športnega pomena, temveč veliko več. To je priložnost, da se mladi spoznavajo in po svoje doživljajo raznolikost čustvovanja, potrebo po aktivnosti, prijateljstvu. Republiške športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim poukom imajo torej velik pomen in uresničujejo znan Montaignov rek: ,,Ne vzgajamo ne telesa ne duha, temveč človeka!”.
ŽK
NAMIZNI TENIS
MOČAN DRUGI
Tretji republiški selekcijski turnir članov, ki je bil v Hrastniku, je razen peterice igralcev, ki so igrali na zveznem pozivnem turnirju v Novem Sadu, zbral vse ostale najboljše slovenske igralce, ki so hoteli zbrati čim več točk za republiške jakostne lestvice. Na njem je sodelovalo tudi pet Sobočanov kar je dokaz, da se mladi Sobočani začnejo uveljavljati tudi v članski konkurenci.
V prvi skupini je bil spet odličen Miran Močan, ki je z rezultatom 7:4 osvojil drugo mesto podobno kot na prejšnjem turnirju za Šarlahom iz Olimpije. Boi ut Benko, ki je prvič zaigral v prvi skupini, je dosegel rezultat 4:7 m osvojil deveto mesto, pri tem pa izpustil priložnost, da bi z malo več zavzetosti osvojil še kakšno mesto višje. Matjaž Šercer je z istim rezultatom osvojil deseto mesto. V drugi skupini je Robi Benkovič, ki je prvič zaigral na članskem turnirju, osvojil zelo dobro sedmo mesto z rezultatom 5-6 pionir Ivan Kuzma pa je bil tokrat nekoliko slabši kot na prejšniem .turnirju m je z rezultatom 3:8 osvojil 11. mesto.
Na podobnem turnirju članic v Ljubljani je presenetila Tanja Sinic, ki je prvič zaigrala na takšnem tekmovanju ter v drugi skupini z rezultatom 6:1 osvojila prvo mesto, kar je nedvomno lep uspeh.
M. U.
Pomurci najuspešnejši
Prvenstvo SV regije za pionirje in pionirke posamezno ter dvojice, ki je bilo v Lendavi, je zbralo 80 igralcev in igralk klubov te regije, saj je bilo kvalifikacija za udeležbo na republiškem prvenstvu. Kljub temu, da pri pionirjih niso nastopili trije najboljši Sobočani — Kuzma, Mekicar, Unger — ki imajo pravico neposrednega nastopa na republiškem prvenstvu, so imeli tudi brez njih največ uspeha Sobočani. Zmagal je vedno boljši Matjaž Žitek, ki je v finalu premagal Žurana iz Ptuja z 2:1, A. mesto je osvojil Tinev, med osmerico sta se uvrstila Fridrih in Gerendaj ter Sobočan ih Sabo iz Lendave. Pri dvojicah je prvo mesto osvojila dvojica Fridrih—Gerendaj pred
dvojico Žitek—Tinev in med osmerico so se uvrstile še dvojice Gonza—Gonza, Sabo—Sobočan ter Rihtarič—Šmid (Radgona).
Pri pionirkah je bila oproščena nastopa najboljša pomurska igralka Tanja Sinic in v njeni odsotnosti je Nina Drozdek iz Radgone osvojila 2. mesto, Darja Trček (So) 3. mesto in Zrinka Mikolčič (Ra) 4. mesto. V dvojicah je drugo .mesto osvojila dvojica Drozdek—Mikolčič in tretje dvojica Trček—Baumgartner. Z ozirom na rezultate, ki so jih dosegli pomurski pionirji in pionirke na tem prvenstvu je pričakovati, da jih bo, regijski kapetan precej uvrstil na republiško prvenstvo.
M. U.
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661
telegram, lip bled
telex: 34 525 yu lipex
- garažna vrata
- opažne plošče
- notranje pohištvo
VESTNIK, 8. MAR«#
STRAN 15

Nogometaši SK Mura so tudi v nadaljevanju spomladanskega dela tekmovanja leta 1937 uspešno nastopali v drugem razredu LNP — okrožje Maribor, čeprav so jih hoteli nekateri klubi izigrati in jim onemogočiti tekmovanje v višjem razredu. Ker sta se za prvo mesto v glavnem borila Gradjan-ski iz Čakovca in Mura, sta moštvi Lendave in Ptuja predali tekmi Gradjanske-mu s 3:0 brez boja, da bi tako Čakovčarji zaradi boljše razlike v golih Osvojili prvo mesto. Zanimivo je bilo, daje Lendava namesto prvenstvene tekme odigrala z Gradjanskim prijateljsko in jo tudi dobila, medtem ko Ptuj ni nastopil z izgovorom, da je večina igralcev bolnih. Zato je vodstvo Mure zahtevalo razveljavitev prvenstva. Upravni odbor LNP je upošteval pripri tožbo Mure in določil dve kvalifikacijski tekmi med Gradjanskim in Muro za naslov prvaka. Prva tekma 6. 6. 1937 v Čakovcu se je končala neodločeno 1:1, druga v Murski Soboti 13. 6. 1937 pa se je končala z zmago Mure s 3:1. Kot prvak drugega razreda LNP — okrožje Maribor pa so morali nogometaši Mure za vstop v prvi razred odigrati še dve kvalifikacijski tekmi z Radečami. Obe tekmi sta se končali z visokima zmaga-
MURA V PRVEM RAZREDU LNP
ma Mure, v Radečah z 10:0, v Murski Soboti pa s 7:0. Uvrstitev Mure v prvi razred je bil največji uspeh Sobočanov, odkar je klub obstojal. Zanimivo pa je bilo, da so nogometni forumi omogočili tudi Gradjan-skemu iz Čakovca nastopanje v prvem razredu LNP — okrožje Maribor, čeprav pravila tega niso dovoljevala. Zaradi predaje tekme
Nogometaši Lendave leta 1937
Lendave Gradjanskemu brez boja je Mura prekinila športne odnose z Lendavo, kar je bilo opaziti na tekmah med kluboma še precej časa. Poleg uspehov Mure v prvenstvu pa so nogometaši iz Murske Sobote dosegli
lep uspeh v prijateljski tekmi, ko so premagali Slavijo iz Varaždina s 3:1. V moštvu Slavije so takrat nastopili nekateri odlični nogometaši, med katerimi velja omeniti Gušiča in Cimermančiča.
Prvenstvo v prvem razredu LNP — okrožje Maribor se je leta 1937 odvijalo tako, da sta oba dela bila odigrana jeseni. V ligi pa so nastopala moštva: CŠK Čakovec.
Železničar Maribor, ISSK Maribor. Mura. Murska Sobota. Rapih in Gradjanski iz Čakovca. Prva tri moštva so si v letu 1938 pridobila pravico tekmovanja za naslov prvaka Slovenije s prvimi tremi klubi iz celjske in
ljubljanske skupine. Prvak mariborske skupine je bil ČŠK Čakovec, medtem ko je Mura kot novinec zasedla četrto mesto z 11 točkami in eno točko zaostala za tre-tjeuvrščenim moštvom ISSK Maribor. Tako se Mura ni uvrstila v sklepni del tekmovanja za naslov prvaka Slovenije. Treba pa je povedati, da se prvenstvo tudi v prvem razredu ni odvijalo na športni ravni, ker so si nekateri mariborski klubi prepuščali točke in tako izigrali Muro in ji onemogočili sodelovanje v sklepnem delu tekmovanja. V nenormalnih razmerah pa je bila tudi odigrana tekma v Čakovcu med Muro in ČŠK Čakovcem, kjer je prišlo do splošnega pretepa na igrišču. Na tekmi pa za Muro ni igral eden najboljših nogometašev Bosina, ker so pred tekmo grozili, da ga bodo napadli, če pride v Čakovec. Moštvo Gradjan-škega iz Čakovca je brez zmage zasedlo zadnje mesto na lestvici, kar pomeni, da tudi po kvaliteti ni sodilo v prvi razred. V naslednjih treh letih 1938, 1939 in 1940 je Mura tekmovala v prvem, Lendava pa v drugem razredu LNP — okrožja Maribor. vendar brez vidnejših uspehov.
(nadaljevanje)
POČITNIŠKA ZVEZA POMURJA
Skrb za ceneni mladinski turizem
Počitniška zveza Pomurja, ki je bila ustanovljena lani, se zavzeto loteva reševanja nekaterih problemov, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Tako so na predsedstvu pred dnevi obravnavali problematiko mladinskega turizma in organiziranost. Dogovorili so se, da bodo skrbeli za cenejša potovanja, letovanja in zimovanja svojih članov. V ta namen bodo organizirali razgovore z ustreznimi organizacijami, pri tem pa pričakujejo tudi pomoč mladinske organizacije, v okviru katere delujejo nekatere občinske počitniške zveze.
Predsednik Počitniške zveze Slovenije Marjan Pavlin je poudaril, da je izredno zadovoljen z dosedanjim razvojem počitniške dejavnosti v Pomurju. Poleg Počitniške zveze Pomurja delujejo tudi občinska počitniška zveza v Ljutomeru, ki ima registrirane štiri počitniške družine, ter počitniška zveza pri občinski konferenci ZSMS v Murski Soboti, ki ima prav tako na svojem območju več počitniških družin. V fazi ustanavljanja pa so počitniške zveze v Gornji Radgoni, Lendavi in Ormožu, ki bodo sprva delovale v okviru občinskih mladinskih organizacij, po potrebi pa se bodo osamosvojile. Vlogo dosedanje komisije za organizacijo izletov bo prevzela mladinska turistična poslovalnica, ki bo skrbela za organizacijo raznih izletov, ne glede na to. odkod bodo nrišla naročila. V okviru Počitniške zveze Pomurja bo tudi stekla široka akcija podpisa samoupravnega sporazuma o razvoju in krepitvi mladinskega turizma. Udeleženci podpisa samoupravnega sporazuma bodo namreč imeli precejšnje ugodnosti pri organizaciji izletov. Dogovorjeno je bilo, da bi naj še v prvi polovici tega leta sklicali razgovor s podpisniki samoupravnega sporazuma, kakor tudi drugimi, ki bodo želeli podpisati sporazum.	p m.
Delavci se še izobražujejo
Tudi za to izobraževalno sezono je delavska univerza v Lendavi pripravila bogat izobraževalni program. Na prvem mestu je vsekakor družbenopolitično izobraževanje. Nekaj oblik: sindikalna šola za nove predsednike osnovnih organizacij zveze sindikatov, občinska partijska politična šola, seminar za no-vosprejete člane ZK, usposabljanje delegatov za interesne skupnosti oziroma zbore občinske skupšči
Poln radio klub
Radio klub v Lendavi šteje 28 članov in sodi med najbolj aktivna društva v občini. Na nedavnem občnem zboru so razpravljali o delovanju in izvolili novo vodstvo. V zadnjih letih jim je uspelo v svoje vrste vključiti nekaj mladih, zanje pripravljajo tudi vsako leto začetniške tečaje. Delovanje radio kluba je pomembno tudi v sistemu splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V fg namen tesno sodelujejo tudi z občinskimi organi, ki jim nudijo pomoč. Člani lendavskega radiokluba imajo tudi svoje prostore, ki so nenehno zasedeni, saj člani od tu vzpostavljajo zveze s celim svetom.
ne .. . Nadalje so, oziroma še bodo, organizirali tečaj iz varstva pri delu, seminar iz higienskega minimuma, ki je namenjen delavcem v živilski stroki, strojepisni tečaj, tečaj o krojenju in šivanju, šolo za voznike motornih vozil (sodelovanje z AMD Lendava). In ne nazadnje: jezikovni tečaji: madžarščine, angleščine, nemščine. Iz nemščine so pripravili celo poseben tečaj za delavce Primata. S. S.
TOZD Perilo, Murska Sobota TOZD Oblačila, Murska Sobota TOZD Ženska oblačila. Murska Sobota TOZD Ženski plašči, Murska Sobota TOZD Oblačila, Ljutomer TOZD Moda konfekcija, Gornja Radgona
Čestitamo ob dnevu žena
STRAN 16
VESTNIK. 8. MAREC 1984
VECTIIIV uradne KJ HIIK OBJAVE
Leto XIX	Murska Sobota, dne 8. marca 1984	Št.: 7
URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota
39.	Program zdravstvenega varstva živali v občini Murska Sobota v obdobju 1983—1990
40.	Sklep o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981—1985
i 41. Sklep o soglasju k določitvi komunalnega prispevka v naselju Turnišče
42.	Sklep o soglasju k določitvi komunalnega prispevka v mestu Lendava
43.	Odredba o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah v občini Gornja Radgona
44.	Popravek odloka občine Ljutomer
39.
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 17. februarja 1984 sprejela
PROGRAM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI V OBČINI MURSKA SOBOTA V OBDOBJU 1983—1990
Ta program določa aktivnosti in ukrepe na področju splošnih preventivnih ukrepov za varstvo pred kužnimi in drugimi boleznimi, kijih izvajajo družbenopolitična skupnost in njihovi organi ter organizacije združenega dela, da se:
—	zagotovi usnešna preventiva živali pred boleznimi;
—	zagotovipravočasno in uspešno Zdravljenje in zatiranje bolezpi:
—	zagotovi nemoteno reprodukcijo živali;
—	zagotovi preventiva prebivalstva pred boleznimi (zoonoze);
—	zagotovijo prebivalstvu neoporečna živila živalskega izvora;
—	zagotovi čista tehnologija pri reji živali, obdelavi in predelavi živalskih surovin, proizvodov in odpadkov;
—	prispeva k realizaciji programiranih ukrepov in ciljev za razvoj živinoreje in planiranega dviga produktivnosti v živinoreji;.
—	prispeva k izboljšanju življenjske ravni občanov in s tem obrambne sposobnosti družbe.
A.	Zdravstveno varstvo živali
1.	Bolezni, ki ogrožajo hkrati več vrst živali in ljudi
Ukrepi zoper te bolezni so predpisani z zakonom o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in Uradni list SR3, št. 18/77 in 2/78). Z vsakoletnim programom družbenopolitična skupnost določa ukrepe za njihovo preprečevanje in zaviranje. V obdobju 1983— 1990 je potrebno posebno skrbno izvajati naslednje ukrepe:
Bruceloza:
—	enkrat letno opraviti kontrolo molznic (MPP);
—	enkrat letno opraviti kontrolo bikov na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov;
—	kontrolirati vse bikovske matere ter teleta ob sprejemu v vzrejališče bikov;
—	voditi evidenco, krav, osemenjenih z uvoženim semenom;
—	seme bikov za osemenjevanje bikovskih mater uvažati le od bikov, ki se uporabljajo v deželah izvoznicah;
—	enkrat letno izvršiti kontrolo plemenske prašičje črede pri organizacijah združenega dela.
Slinavka in parkljevka:
—	zgotoviti ustrezne rezerve vakcin;
—	nadaljevati z ukrepi za preveniranje pojavov bolezni v državi.
Steklina:
—	strogo kontrolirati odiranje lisic na okuženih in ogroženih območjih;
—	vsako leto izvajati vakcinacijo psov in uvajati vakcinacijo mačk;
—	odstranjevati potepuške pse in mačke.
Tuberkuloza:
—	nadaljevati z rednimi splošnimi tuberkulonizacijami vseh goved;
—	uvesti vsakoletno tuberkulonizacijo molznic, katerih mleko se uporablja za javno potrošnjo mimo organizirane prodaje; ,
—	voditi evidenco o vseh gospodarstvih, ki redijo plemensko živino in oddajajo mleko za javno potrošnjo, da bodo živali brez TBC;
—	izdelati, sprejeti in izvajati je treba program ugotavljanja aviarno
TBC in zatiralne ukrepe;
—	letno izvršiti tuberkulonizacijo črede na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov;
—	enkrat letno tuberkulonizirati 5 % plemenskih prašičev v družbenih obratih.
Leptospiroza:
—	enkrat letno kontrolirati čredo bikov na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov;
—	enkrat letno pri 10 % plemenskih prašičev kontrolirati čredo na farmah.
Trihofitija:
—	Izvršiti zaščitno cepljenje bikcev v vzrejališču bikov pred vhlevlje-njem;
—	izvršiti zaščitno cepljenje pitancev v ogroženih čredah.
Garjavost:
. — sistematsko zatirati garjavost.
2.	Zdravstveno varstvo govedi
Intenzifikacija govedorejske proizvodnje bo temeljila predvsem na izboljšanju pridobivanja krme, izboljšanju tehnologije reje.
Za doseganje omenjenih ciljev je pomembno vključevanje kompleksnega in kontinuiranega zdravstvenega varstva v vse faze govedorejske proizvodnje.
Enzootska goveja levkoza:
—	načrtno ugotavljati bolezen v družbeni in v večjih zasebnih rejah;
—	izvajati sanacijske ukrepe ob ugotovitvi bolezni;
—	v saniranih čredah vsako leto testirati (ID test) vsa nad 6 mesecev stara goveda;
—	letno kontrolirati čredo bikov na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov.
Metiljavost:
—	uvesti redne parazitološke preiskave iztrebkov molznic in plemenskih živali;
—	izdelati in uvesti program načrtnega zdravljenja metiljanih živali.
Virusne respiratorne bolezni mladih govedi:
—	letno kontrolirati čredo bikov na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov;
—	kontrolirati bikovske matere ter bikce ob prihodu v vzrejališče:
—	preventivno cepiti ogrožene živali proti parainfluenci in bovinem rinotraheitisu v pitališčih in voditi stalno kontrolo zoohigienskih in prehrambenih razmer.
Mehurčasti izpuščaji:
—	letno kontrolirati čredo bikov na osemenjevalnem centru in vzrejališču bikov;
—	izvršiti kontrolo bikovskih mater ter bikcev, ki prihajajo v vzrejališče;
—	opraviti letno kontrolo bikov v prirodnem pripustu;
—	izvršiti mikrobiološke preiskave semena iz uvoza.
Kolibaciloza telet:
—	izvajati preventivne ukrepe (ustrezna prehrana brejih krav, pravilno napajanje in sesanje telet in zoohigienski ukrepi);
—	zaščititi z antibiotiki teleta v ogroženih čredah;
Virusna diareja (mukozna bolezen):
—	zasledovati epizootiološko situacijo in po potrebi uvesti vakcinacijo.
Bolezni parkljev:
—	uvesti redno službo za porezovanje parkljev pri Veterinarski . postaji.
Salmonel oza:
—	sistematično ugotavljati subklinične znake bolezni;
—	.delovati preventivno, kar temelji na ustrezni prehrani zlasti v pozni brejosti in na pravilni tehnologiji prehrane in reje telet.
Mastitis:
—	Ker je postal mastitis, posebno kronični, najresnejši problem pri reji in zdravstvenem varstvu molznic, je potrebno:
—	uvesti kontrolo na antibiotike v mleku;
—	formirati center za mastitis pri Veterinarski postaji;
—	- enkrat letno pregledati vse molznice, ki dajejo tržno mleko (skupni vzorci — hlevski — pri povečani količini celic — 500.000 v ccm je nujen individualen pregled);
—	izboljšati opremo bakteriološkega laboratorija pri Veterinarski postaji;
—	namestiti potrebno število strokovnih delavcev za reševanje ' problematike mastitisa;
—	uvesti obvezno kontrolo krav molznic, ki so prebolele akutni mastitis;
—	zagotoviti izobraževanje govedorejcev o higienskem pridobivanju mleka in o mastitisu.
3.	Zdravstveno varstvo prašičev
Prašičereja bo do leta 1990 še vedno v vzponu, vendar bo proizvodnja prašičev rastla predvsem v večjih aglomeracijah družbene in družbenoorganizirane proizvodnje. Tem razmeram bo potrebno prilagoditi zaščito živali. Od epizootij bo najpomembnejša naloga zaščite pred:
Klasična svinjska kuga:
—	preiti na nov sistem ukrepov proti klasični prašičji kugi;
—	v času prehoda s čimbolj smotrno vakcinacijo prevenirati nastajanje kuge.
Druga skupina kužnih bolezni, katerih osnovna karakteristika je, da se v večjih populacijah trajno ohranjajo enzootični obliki:
Bruceloza:
—	enkrat letno kontrola plemenske črede na farmah in kooperaciji.
Prašičja dizenterija:
—	izpopolniti sistem preventive in zatiranja.
TGE (transmisijski gastroenteritis):
—	enkrat letno kontrolirati 5 % plemenske črede na farmah.
Leptospiroza:
—	enkrat letno kontrolirati 10 % plemenske črede na farmah;
—	uvesti ustrezno vakcinacijo v organizirani reji.
Aujeszkyeva bolezen:
—	enkrat letno kontrola 5 % plemenske črede na farmah.
Tuberkuloza:
—	uvesti občasno patomorfološko kontrolo;
—	tuberkulinizirati 5 % plemenske črede na družbenih obratih.
Tretja skupina kužnih bolezni (multifaktorne bolezni) je stalno prisotna v konvencionalni prašičereji. To so bolezni, ki jih povzročajo ubikvitarni mikkrobi, ki se v neugodnih okoliščinah pojavljajo v hujših in tako povzročajo večje škode:
Rdečica:
—	še naprej vakcinirati prašiče;
Salmoneloza:
—	razvijati laboratorijsko diagnostiko.
Enzootična pnevmonija, atrofičnirinitis, hemofiloza in enterična koliba-ciloza:
—	izpolniti preventive in zatiranja.
Poleg mikrobiologije bo nujno povečati okoliščine zaradi katerih se naslednje bolezni kažejo v hudih oblikah:
,,SMEDI” sindrom:
—	so plodnostne motnje zaradi infekcij s paravirusom, en-terovirusom in herpes virusom suis 2, zato bo potrebno:
—	proučiti okoliščine zaradi katerih nastaja SMED sindrom in izdelati ukrepe proti infekcijam.
Parazitarne bolezni:
—	uvesti stalne preglede živalskih iztrebkov;
—	obvezno zdravljenje;
—	uvesti metode koprološke evidence teh bolezni;
—	Trihineloza, cisticerkoza, Ehinokokoza:
—	dosledno izvajati trihinoskopijo ob klanju;
—	uvesti obvezno dehelminitizacijo psov in to s parantoralno metodo;
—	prepovedati klanje pri privatnih gostiščih in kmečkem turizmu, kjer niso urejeni prostori za klanje.
4.	Zdravstveno varstvo perutnine
Tržna proizvodnja perutninskega mesa in jajc bo do leta 1990 zadržala farmsko obliko reje, ki v pogledu zdravstvene zaščite zahteva posebno obravnavo. Enako obravnavo zahtevajo tudi manjše jati (gospodinjstva), ki so v neposredni bližini farm.
Puloroza (kokošji tif);
—	vse dosedanje preventivne in imunoprofikaktične ukrepe opravljati naprej;
—	oskrba z enodnevnimi piščanci sme biti samo iz strogo kontrolirane proizvodnje;
—	postoriti kontrolo v valilnicah.
Salmonoza (paratifus):
—	poostriti zdravstveno kontrolo pri kurah.
TBC perutnine:
—	sprejeti program sistematične borbe proti aviarni TBC.
Atipična kokošja kuga:
—	v privatni reji uvesti program imunoprofilakse v zaselkih kjer je kooperacijska reja;
Bolezen Gumboro:
—	obvezna vakcinacija plem. materiala.
Marekova bolezen:
—	obvezna vakcinacija piščancev.
Epidemični tremor:
—	obvezna vakcinacija.
5.	Zdravstveno varstvo rib
Ribištvo bo do leta 1990 pridobivalo na pomenu, predvsem zaradi nastajanja določenih akumulacij vode v zadrževalnikih in gramoznih jamah.	«
Za izboljšanje zdravstvenega stanja v ribogojnicah bo potrebno nadaljevati z veterinarskimi ukrepi, predvsem pa povečati skrb pri:
—	izbiri lokacij za ribiške objekte;
—	kontroli objektov in naprav;
—	zagotavljanju možnosti za izvajanje preventivnih ukrepov;
—	sprotnem ugotavljanju vzrokov poginov in bolezenskih stanj v ribogojnicah;
—	kontroli prevzemu mladic.
6.	Zdravstveno varstvo čebel
Zdravstveno varstvo bo dobilo mesto v čebelarstvu, ki mu glede na pomembnost pripada. Še predvsem bo pomembna preventivna dejavnost, ki naj bi preprečevala nastajanje gospodarskih škod. Za uspešno preveniranje čebeljih bolezni bo potrebno:
—	dosledno izvajati predpise o preventiranju zatiranja bolezni: huda gniloba čebelje zalege, varooza, nosemavost in prsičavost;
—	kontrolirati gradnjo objektov;
—	opravljati reden nadzor nad čebelarskimi objekti in prometu s čebelami, čebeljimi pridelki in čebelarskimi potrebščinami;
—	poostriti kontrolo pri prometu čebel drugih čebelarjev na našem območju;
—	zagotoviti večje sodelovanje s čebelarskimi organizacijami;
—	več pozornosti bo treba posvečati hitrejšemu ugotavljanju vzrokov bolezenskih stanj in same bolezni;
—	uvesti laboratorijsko diagnostiko pri bakteriološkem laboratoriju na Veterinarski postaji.
7.	Zdravstveno varstvo divjadi
Zaradi pomembnosti panoge in glede na obmejni položaj občine ter dveh gojitvenih lovišč bo potrebno:
—	dosledno izvajati predpis in navodila
V	fazanerijah in objektih za umetno gojitev male divjadi:
—	umetne gojitve divjadi (fazanerije) morajo biti pod stalno veterinarsko kontrolo;
—	v času valjenja preiskovati neizvaljena jajca na vzrok neizvaljeno-sti
—	pregledovati jato na tif;
—	ugotavljati vzroke poginov in zakrnelosti kebčkov;
—	enkrat letno izvršiti koprološki pregled vzorcev odraslih živali (na singamozo, kokcidiozo in salmonelozo);
—	opravljati tekoče dezinfekcije;
—	opravljati preiskavo glede higienske neoporečnosti krmil in vode.
Poginjena divjad v naravi:
—	vsak primer poginjene divjadi v naravi bodo lovske družine dolžne dostaviti Veterinarski postaji;
8.	Zdravstveno varstvo mesojedov
Veterinarske organizacije bodo dolžne, skupaj z drugimi družbenimi dejavniki, skrbeti pri:
—	preprečevanju in zatiranju kužnih in zajedalskih bolezni (zoonoze);
—	uvesti obvezno vsakoletno dehelmi.iitizacijo psov v parenteralno metodo
9.	Zdravstveno varstvo kopitarjev
Za uspešno preveniranje bolezni kopitarjev bo potrebno:
—	uvesti vsakoletne diagnostične preiskave na kužno malokrvnost konj in proučiti možnost takojšnje likvidacije okuženih živali;
STRAN 18 VESTNIK, 8. MAREC 1984
—	poostriti nadzor nad kopitarji v prometu;
—	zagotoviti tekočo diagnostiko parazitarnih bolezni kopitarjev in sistematično dehelmintizacijo;
—	poskrbeti za izobraževanje podkovskih kovačev.
Za uspešno selekcijo in povečanje črede se vključuje ŽVZ:
—	povečati osnovno čredo kobil hladnokrvne pasme;
—	povečati število žrebcev.
—	pričeti akcijo zatiranja neplodnosti in povečati število kobil v reprodukciji;
—	izvajati selekcijsko službo in matično knjigovodstvo;
B.	Reprodukcija domačih živali	J
Zaradi zmanjšanja motenj v reprodukciji in za povečanje prireje v ži-novinoreji bo potrebno:
—	osemenievanie onravliati v skladu s selekcijskim programom, katerega izdela republiška komisija za lisasto govedo pri ŽPS:
—	osemenjevanje plemenic do leta 1990 organizirati tako, da bo tudi na domovih rejcev vsepovsod tam, kjer so za to dane možnosti;
—	imeti plemenjake v prirodnem pripustu pod stalno vet. zdravstveno kontrolo;
—	do leta 1985 pričeti transplatacijo govejih zarodkov bikovskih mater;
—	povezati se z Biotehniško fakulteto oddelka za Veterino pri poskusnih konserviranja zarodkov v tekočem dušiku;
—	modernizirati in opremiti oddelek za reprodukcijo;
—	kadrovsko izpolniti oddelek za reprodukcijo do leta 1990 s potrebnim številom strokovnjakov.
2. Prašičereja
ŽVZ skupno s farmo Nemščak organizira do leta 1985 osemenjevanje plemenic v organiziranih rejah za proizvodnjo odstavljencev
Zdravstveno varstvo prebivalstva
Veterinarska postaja bo izvajala ukrepe za učinkovito primarno preventivo v zdravstvu in sicer:
—	zdravstveno varstvo pred zoonozami;
—	zagotovljala zdravstveno neoporečnost živil živalskega izvora.
1.	Zdravstveno varstvo pred zoonozami
Da se prepreči širjenje bolezni na ljudi, bo potrebno izvajati s tem programom določene ukrepe za varstvo prebivalstva pred zoonozami, ki jih določa zakon o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SFRJ 58/78 in Uradni list SRS 7/77).
Salmoneloza
—	poostriti veterinarsko kontrolo nad domačimi in uvoženimi krmili in njihovimi sestavinami;
—	vpeljati redno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo obratov za proizvodnjo živil in krmil.
Ehinokokoza:
—	poostriti kontrolo prašičev pred klanjem in mesa ter izdelkov v privatnih gostiščih in kmečkem turizmu.
Tihineloza:
—	vpeljati sistematične preiskave prašičev z izoencimskim preisku-som.
2.	Zagotavljanje zdravstvene neoporečnosti živil živalskega izvora
Pri uresničevanju načrtovane proizvodnje, prometa, izvoza in zagotavljanja zdravstveno neoporečnih živilskih rezerv, bo veterinarska služba posvetila posebno pozornost naslednjim nalogam:
.— higieni dela v vseh fazah proizvodnje in preprečevanju vseh negativnih vplivov, ki lahko privedejo do kontaminacije surovin in živil ter zastrupljanja s hrano;
—	higienski vzgoji delavcev;
—	izvajanju veterinarsko-sanitarnih ukrepov v kmečkem turizmu;
—	vzdrževanju neprekinjene hladne verige od obdelave surovin do potrošnika;
—	tehničnemu vzdrževanju delovnih prostorov, opreme in pribora, vozil in embalaže, sanitaciji in mikrobiološki kontroli obratov;
—	zagotavljanju veterinarsko-sanitarnega pregleda, tehnologije in organizacije dela v izvoznih organizacijah združenega dela, kot jo zahtevajo države uvoznice.
Pri veterinarsko-sanitarnem pregledu v klavnicah bo potrebno razširiti obseg kontrole. V tem cilju bo potrebno:
—	izvajati veterinarsko sanitarni pregled klavnih živali iz framske reje in velikih aglomeracij pred transportom že v vzrejališčih. Poseben poudarek bo dan epizootiološkemu poizvedovanju ter higiensko-tehni-čni ureditvi staj.
—	dosedanji veterinarsko-sanitarni pregled bo potrebno dopolniti z organizacijo sistematične kontrole surovin in živil glede na razna rezidua (pesticide, poliklorirane bifenile, težke kovine, mikotoksine, hormone) na kemijsko čistočo dovoljenih aditivov in bakteriološko neoporečnost živil in -L opredelitvijo kompleksnih ukrepov v primeru povečanja stopnje kontaminacije živil.
Veterinarska organizacija bo skupaj z organizatorji odkupa mleka in mlekarskimi organizacijami; v obdobju 1983—1990:
—	nadaljevala s sistematičnimi pregledi mleka na vsebnost celic in klic;
—	z organizacijo centra za preprečevanje in zatiranje bolezni vimena,
izvajala ukrepe za zmanjšanje škod, ki jih povzročajo te bolezni;
—	nadaljevala z izobraževanjem proizvajalcev mleka;
—	z rednimi kontrolnimi pregledi vzorcev mleka ugotavljala dejansko stanje v posameznih hlevih in v zbiralnicah ter sproti izvajala ukrepe za izboljšanje higiene pridobivanja mleka.
Splošni ukrepi za zdravstveno varstvo živali, ljudi in varstvo okolja
1.	Zoohigiena
Vprašanja, ki se obravnavajo v tem poglavju, se nanašajo v prvi vrsti na obvezne preventivne ukrepe navedene v členu 9. Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi. Reševanje teh vprašanj bo pomembno zaradi preprečevanja širjenja in za zatiranje živalskih kužnih bolezni, za živalsko proizvodnjo in tudi za higieno človeka in njegovega bivališča, ter končno za okolje v najširšem pomenu besede. Zato bo potrebno:
—	zagotoviti in vzdrževati primerne zoohigienske razmerev objektih. To bo potrebno zagotoviti že pri projektiranju objektov za živali;
—	Veterinarska služba in služba za socialno medicino in higieno bosta ustanovili službo za dezinfekcijo, dezinsekcijo, deratizacijo in dezo-doracijo;
—	poostrili, kontrolo nad transportom živali, živalskih surovih in proizvodov;
—	varovati človekovo zdravje in okolje pred onesnaževanjem z odpadki in emisijami iz procesa animalne proizvodnje. Zato bo treba pred pričetkom obratovanja živinorejskih objektov zagotoviti ustrezne površine za odstranjevanje odpadkov;
—	zagotoviti zdravstveno neoporečnost pitne vode za živali.
2.	Skrb za zdravstveno neoporečnost krmil
V srednjeročnem obdobju 1984—1990 bo potrebno poleg redne kontrole surovin za krmila in krmnih mešanic na zdravstveno neoporečnost v proizvodnji v DO KG Rakičan, in v prometu v prodajalnah KZ Panonka ter krmil v proizvodnji, vršiti tudi nadzor kakovosti teh krmil glede kakovosti mineralnih dodatkov, antibiotikov, stimulansov, antioksidantov, emulgatorjev, barvil, aromatičnih sredstev, encimov, mikostatikov in zdravil, ki se dodajajo krmilom.
Posebno pozornost bo treba nameniti ugotavljanju prisotnosti vsebnosti pesticidov, nekaterih toksičnih elementov (prisotnost svinca in drg.) preveliki prisotnosti neproteinskih dušičnih spojin, zlasti uree v prehrani prežvekovalcev.
Dosledno bo treba izvajati nadzor nad neoporečnostjo v proizvodnji krmnih surovin v kafileriji, kot tudi nad kontaminacijo teh proizvodov glede prisotnosti salmonel, drugih saprofitskih bakterij, ki kažejo na higiensko kakovost krmil, in pa tudi glede prisotnosti bakterij klasičnih kužnih bolezni, ki bi v danih pogojih mogle ogrožati živinorejsko proizvodnjo.
Vsa problematika je obravnavana v zakonodaji in odredbi o veterinarsko-sanitarnem redu Mesne industrije. Kontrolo izvajanja predpisanih določil odredbe bo opravljala veterinarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb.
3.	Neškodljivo odstranjevanje odpadkov ter ugotavljanje vzrokov pogina
V procesu kmetijske proizvodnje in predelave kmetijskih proizvodov, imajo poseben pomen živalska trupla, klavniški odpadki in drugi odpadki animalnega izvora, ki jih je potrebno obravnavati z vidika higienske, epizootiološko-epidemiološke in ekonomske strani.
Naloge s tega delovnega področja bo opravljala regionalna veterinarsko higienska služba na temelju odlokov občinskih skupščin. Razen tega bo na tem področju še potrebno:
—	sanirati obrat za predelavo živalskih trupel in klavniških odpadkov (kafilerija)
—	v obratu kafilerija bo potrebno zagotoviti delovne in pomožne prostore za ugotavljanje vzroka pogina;
—	urediti in redno vzdrževati prostore za začasno shranjevanje živalskih trupel in konfiskalov pri farmah in klavnicah, ter mlekarnah;
—	izboljšati tehnično opremljenost veterinarsko-higienske službe;
—	izvajati veterinarsko-sanitarni red v obratu Kafilerija;
—	redno kontrolirati zdravstveno neoporečnost mesnokostne moke;
—	organizirati pobijanje potepuških psov in mačk, ter tistih psov in mačk, ki so bile v neposrednem stiku z okuženimi živalmi ali pa so ugriznile človeka na okuženem in neposredno ogroženem območju;
—	nabaviti puško za pobijanje potepuških psov in mačk.
4.	Radiološka zaščita
Na področju radiološke zaščite je potrebno v obdobju 1983—1990 ob vseh potencialno možnih virih sevanja in kontaminacije okolja predvideti veterinarsko-sanitarno kontrolo radioaktivnosti proizvodov in surovin animalnega izvora. V izrednih razmerah bo potrebno, na podlagi ocene ogroženosti, predvideti:
—	območja, na katerih se sistematično planira potrebne ukrepe;
—	območja ogroženosti prehrambene verige;
—	akcijske nivoje sevanja in kontaminacije;
—	ukrepe ob posameznih stopnjah ogroženosti;
—	ukrepe za usposobitev ali uničenje kontaminiranih proizvodov živalskega izvora;
—	sodelovanje s štabi in enotami civilne zaščite, ter s službami in inštitucijami, odgovornimi za ugotavljanje, javljanje in ukrepanje v primeru nevarnosti;
—	dekontaminacijo v sklopu službe za DDDD dejavnost.
5.	Veterinarsko prosvetljevanje prebivalstva
i	v. J obvezne oziroma preventivne ukrepe za varstvo pred'kužnimi boleznimi je v 9. točki prvega odstavka 9. člena zakona o varstvu živ'; pred kužnimi boleznimi navedeno tudi veterinarsko prosvetljevanje prebivalstva. Za izvedbo tega zakonskega določila bo potrebno:
—	zagotoviti sistematično izobraževanje posestnikov živali o splošnih ukrepih za zdravstveno varstvo živali, o samozaščiti in prvi pomoči živalim;
—	organizirati tečaje in predavanja o higieni proizvodnje in prometa z živili in krmili;
—	usposabljati prebivalstvo za delovanje v izrednih in vojnih razmerah;
—	v primeru pojava posebno nevarnih kužnih bolezni izvajati posebno izobraževanje in obveščanje prebivalstva o nevarnosti teh bolezni in o ukrepih proti njim;
—	program izobraževanja dopolniti s potrebami programa ŽVZ o tehnologiji reje in prehrane, kakor tudi s programom Zavoda za socialno medicino in higieno PZC o minimalni higieni prebivalstva. *
Številka: 322-133/83-5
. V M. Soboti, dne 17. februarja 1984
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Martin HORVATI, r.
40.
Skupščina Občine. Lendava je po 7. členu Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. list SRS, št. 44/82) ter 276. člena statuta občine Lendava (Ur. objave pomurskih občin št. 37/81) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne <23. 12. 1983 sprejela
SKLEP o spremembah in dopolnitvah družbenega plana Občine Lendava za obdobje 1981—1985
L
Sprejmejo se spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana občine Lendava za obdobje 1981 —1985, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. 620/83.
II.
Skupščina občine Lendava ugotavlja, da je s sprejetjem tega sklepa družbeni plan občine Lendava za obdobje 1981—1985 vključno s prostorskim delom usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS Slovenije za obdobje 1981 do 1985 in z določili Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti.
III.
Spremembe in dopolnitve prostorskega dela družbenega plana Občine Lendava za obdobje 1981—1985 so stalno na vpogled pri oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Skupščine Občine Lendava.
IV.
Ta sklep začne veljati 8. dan po objavah v uradnih objavah pomurskih občin.
Lendava, 23. 2. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK, 1. r. _
komunalni skupnosti Občine Lendava za leto 1984 v naselju Turnišče 120.000,00 din.
2.
Ta sklep velja osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja.
Lendava, dne 1. 2. 1984
Predsednik
Skupščine občine Lendava
HAJDINJAK Mirko 1. r.
42.
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE LENDAVA
Na podlagi 276. člena statuta občine Lendava in 3. odstavka 9. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem Občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 24/79) je skupščina Občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. februraja 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k določitvi komunalnega prispevka v mestu Lendava
1.
Skupščina Občine soglaša, da znaša sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga je investitor dolžan plačati komunalni skupnosti Občine Landava za leto 1984 v mestu Lendava 200.000,00 din.
2
Ta sklep velja osmi dan po objavi v uradnih objavah občin Pomurja. Lendava, dne 1. 2. 1984
Predsednik
Skupščine Občine Lendava
HAJDINJAK Mirko 1. r.
43.
Na podlagi 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 270. člena statuta občine G. Radgona (Uradne objave, št. 41/81) in izvršni svet SO G. Radgona na seji, dne 23/2-1984, sprejel
ODREDBO o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah
1.	člen
Prepoveduje se prodaja zaklane perutnine in perutninskega mesa na tržnicah in drugih prodajnih mestih, če perutnina ni bila zaklana v registriranih klavnicah, ki so pod stalnim veterinarsko-sanitarnim nadzorom.
2.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 320-5/84-IS
G. Radgona, dne 23/2-1984
PREDSEDNICA izvršnega sveta Dana SUKlC
41.
Na podlagi 276. člena statuta občine Lendava in 3. odstavka 9. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem Občine Lendava (Ur. objave občin Pomurja št. 24/79) je skupščina Občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. februarja 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k določitvi komunalnega prispevka v naselju Turnišče
L
Skupščina občine soglaša, da znaša sorazmerni del stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga je investitor dolžan plačati
44.
POPRAVEK
V odloku o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov, organizacij s področja prometa in zvez, zdravstva ter drugih zdrtižbemh dejavnosti na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih Skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota štev 1/84) se prvi odstavek 12. člena pravilno glasi-
„Za kršitev določb 5., 6., 7., 8., 9., 10.', in 11. člena se kaznujejo z denarno kaznijo.”
SEKRETAR
Skupščine občine Ljutomer Franjo ŠTEBIH
STRAN 17 VESTNIK, 8. MAREC 1984
E2
dopisniki so zabeležili
Interesne dejavnosti
Interesne dejavnosti učencev srednjih šol so izredno pomembne pri oblikovanju mlade osebnosti. Torej ni čudno, da so le-te organizirane tudi po vseh šolah v Pomurju, kljub temu, da jim zanje marsikje primanjkuje sredstev, ali pa jih sploh ni, pa tudi mentorjev.
Najbolje je tam, kjer večina učencev srednje šole dela v kateri izmed organiziranih interesnih dejavnosti. Tam potekata vzgoja in izobraževanje v resnici med seboj tesno povezani in rezultati takšnega dela so na zavidljivi ravni. Učenci preživijo svoj prosti čas v šolskem športnem društvu, v klubih OZN, v marksističnem krožku in podobno. Tam razvijajo tiste svoje sposobnosti, ki jih ob samih šolskih predmetih ne bi mogli razviti v tolikšni meri kot si to sami želijo.
Ob takem delu tudi ni bojazni, da bi se mladi v prostem času zatekali v lokale, kjer po možnosti točijo tudi alkoholne pijače, in tam brezciljno in nezdravo preživljali svoj prosti čas.
Današnji čas je zelo zahteven. In na mladih sloni svet. Ob tem je prijetno vedeti, da so mladi pripravljeni sodelovati pri vseh pozitivnih prizadevanjih naše širše družbene skupnosti. Nudimo jim torej možnost, da bodo lahko v celoti razvili svojo mlado osebnost, ob tem pa seveda dosegli tudi poklic, s katerim si bodo služili kruh.
M. P.
dejavnost vedno bolj privlači. Predsednica društva Milica Kolenc je poročala o uspehih in tudi o težavah, ki so bili prisotni v minulem letu. Ugotovili so, da je bilo delo pestro, saj so zaživele vse sekcije. Dramska sekcija pripravlja dve enodejanki v slovenskem in madžarskem jeziku ter tridejanko. Folklorna skupina neumorno vadi plese. Posrečilo se jim je, da so dobili koreografa iz sosednje Madžarske. Tudi recitacijska skupina je bila zelo aktivna, lutkarji so naštudirali dve igrici, svoi program je izpolnil Lttdi literarni krožek. Delo v knjižnici je postalo zanimivo, saj prihaja vanjo vedno več mladih in starejših. Delo pevskega zt ora je otežkočeno, saj so pevovodje zelo obremenjeni in jih je malo.
Kulturni dom je prinesel v krajevno skupnost življenje. Delo je postalo pestro. Na žalost zgradba še ni dograjena, primanjkuje jim še sredstev za redno vzdrževanje. Zato se dejavnosti odvijajo tudi v osnovni šoli.
Etelka Milinkovič
Darovali 43 litrov krvi
V soboški delovni organizaciji Panonija je med zaposlenimi že 175 krvodajalcev, ki so dobro organizirani. Pohvalo za to so dobili tm': na
občnem zboru aktiva. Lani so darovali kar 43 litrov krvi. Mitozi tudi več kot sedemkrat.
- fk—
GORENJE-ELRAD
Rekreacija tudi pozimi
V delovni organizaciji Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni, ki zaposluje 1.200 delavcev, je poskrbljeno za rekreacijo tudi pozimi. Tako imajo vsak torek v popoldanskih urah na razpolago telovadnico v osnovni šoli ,,Jože Kerenčič”. Lahko telovadijo na orodjih in igrajo razne igre z žogo.
Veliko delavcev je vključenih tudi v smučarski klub Radgona, ki v zimskem času skrbi za rekreacijo
na snegu. Mnogi delavci Elrada se ob koncu tedna udeležujejo enodnevnih izletov v slovenska smučarska središča, ki jih organizira smučarski klub. Tudi letos so poskrbeli za rekreacijsko plavanje v zimskem bazenu v Radencih. V ta namen so zagotovili 1.500 vstopnic, za katere morajo delavci prispevati le po 40 dinarjev.
Ludvik Kramberger
Srečanje lutkarjev
STREHOVCI
Gasilci so aktivni
Letos je bil Ormož organizator in gostitelj območne prireditve slovenskih lutkarjev, ki je bila v februarju. V dveh dneh se je zvrstilo šestnajst lutkovnih predstav za otroke iz Ormoža in okolice: Miklavž, Ivanjkovci, Kog, Središče, Hum, Velika Nedelja. Soboška občina je bila najboljše zastopana, saj so za to srečanje bile izbrane kar štiri lutkovne skupine in med njimi smo bili seveda mi, člani lutkovne skupine iz Dokležovja. Z našo Sovico Oko smo razveselili vrstnike in jim pokazali, kaj vse zmore lutka. Upamo, da smo jih navdušili za to
dejavnost, saj še vse premalo posegajo po lutkah. Organizator ZKO Ormož nas je lepo sprejel in pogostil. Vsak lutkar je ob prihodu dobil znak-obesek, skupina je prejela knjigo Ormož skozi stoletja, priznanje in šopek. Po končanih predstavah smo imeli skupno kosilo v moderni novi šoli. Naši mentorji so imeli še razgovor o predstavah, mi pa smo si medtem ogledali Ormož in zavili v slaščičarno. Utrujeni, vendar zadovoljni, da smo opravili pomembno kulturno poslanstvo, smo se z avtobusom odpeljali proti domu.	Sonja Zver
Gasilsko društvo Strehovci je bilo na novo ustanovljeno leta 1976. Imajo tudi pionirsko in mladinsko desetino. Uredili so garaže, prostore za opremo in kupili novo brizgalno, ki je veljala 80 tisoč dinarjev. Sredstva za njo so zagotovili iz krajevnega samoprispevka, nekaj pa je
OGZ Lendava. Lani so zgradi-
li požarne vodnjake, aktivni pa so tudi na različnih tekmovanjih.
Tako so se udeležili sektorskega tekmovanja v domačem kraju, vsako leto pa pridejo tudi na občinsko tekmovanje. Avtomobila zaenkrat še nimajo.
K. Ščavničar
Kuharski tečaj
V Poltmi je bil kuharski tečaj za ž.ene in dekleta. Tečaj je trajal od 20. februarja pa do 4. marca; vsak dan od 17. do 21 tire. Ob zaključku tega tečaja so pripravili zanimivo razstavo, na kateri so razstavili jedi, ki so se jih učile.
D. C.
Pestra kulturna dejavnost
V drugi polovici minulega meseca so se sestali člani kulturnega društva ,,PetOfi Sandor” iz Dobrovnika. Članom so se pridružili številni krajani in predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki jih kulturna
MAČKOVCI
Krvodajalska akcija
Zimske krvodajalske akcije v KS Mačkovci se je udeležilo 57 občanov, kar je precejšen napredek v
TO JE ODPRTINA,
primerjavi z zadnjimi nekaj leti, ko je število prostovoljnih darovalcev krvi upadalo. Posebno razveseljuje podatek, da se v vrste krvodajalcev vključuje vedno več mladih, še vedno pa bi v nekaterih vaseh lahko več storili, da bi povečali število. Tokrat je prišlo največ krvodajalcev iz Moščanec in Kuštanovec, kar pomeni, da so v teh krajih aktivisti RK dobro opravili svoje naloge.
J. K.
KANČEVCI — RATKOVCI
Veseli večer
Po uspešno izvedenem veselem večeru mladinci nadaljujejo svoje delo z enakim zanosom kot doslej.
S programom so bili obiskovalci veselega večera, kljub nekaterim manjšim napakam, zelo zadovoljni.
V bodoče bodo mladi posvetili več pozornosti usposabljanju in informiranju vseh članov OO ZSMS, odpraviti pa bodo poskušali tudi nezainteresiranost nekaterih posameznikov.
V tem času pa se mladi pospešeno pripravljajo na izvedbo kulturnega programa ob 8. marcu, ki ga bodo izvedli skupaj z aktivom žena.
Darinka Kumin
Bilten srednješolcev.
Skupina učencev-informatorjev, sicer članov novinarskega krožka pri koordinacijskem svetu ZSMS na srednješolskem centru tehniško pedagoške usmeritve v Murski Soboti, tudi .v začetku drugega šolskega polletja ne miruje. Pred kratkim so izdali izredno privlačen bilten z naslovom ,,Teldsno-kuIturni dan”. Čeprav ima bilten, ki je izšel v 250 izvodih, le deset strani, ga lahko štejemo za lep dosežek pomurskih srednješolcev, ki se zadnje čase vse bolj uveljavljajo tudi na novinarskem področju.	M. J.
NEMČAVCI
Tečaj za gasilce
Do prvega maja hočejo v Nemčavcih formirati pio-nirsko-mladinsko gasilsko desetino. Že na začetku naj bi bila kar se da usposobljena. zato žp več kot mesec dni ob sobotah trinajst mladih obiskuje tečaj, ki ga vodi Mladen Jakovljevič.	—is—
STRAN 19
VESTNIK, 8
. MAREC 1984
kroniko.
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI
NESREČA Z ŽVEPLENO KISLINO
Razveseljiva je novica, da v preteklem tednu na območju Pomurja ni bilo veliko prometnih nesreč. Vsaj tako je moč sklepati iz poročil miličnikov s posameznih postaj oziroma oddelkov. Se pa včasih zgodi, da prometne nesreče nihče ne prijavi in jo odkrijejo pozneje, na- primer, kadar oškodovanec uveljavlja odškodnino pri zavarovalni skupnosti. Primer za to trditev je iz Martjanec. Že 19. oktobra lani je Ludvik Sep padel z vozila, ki ga je speljal Jože Sep, in se hudo poškodoval. Nezgode ni nihče prijavil, pač pa so miličniki zanjo zvedeli na zavarovalnici.
28.	februarja ob 1.20 uri se je zgodila huda prometna nesreča v Dobrovniku. Na 26-letnega kolesarja Alberta Varga, ki je vinjen ležal na cesti v bližini bencinske črpalke, je naletel osebni avto, ki ga je vozil 51-letni Emil Ferencek iz Kobilja. Zaradi neprimerne hitrosti ga namreč ni pravočasno opazil. Avtomobilist je nezgodo sicer prijavil, nato pa odpeljal domov. Pozneje so občani poskrbeli za prevoz poškodovanca v bolnico.
29.	februarja ob 17.15 uri seje zgodila prometna nesreča na cesti zunaj Sela. 22-letni Jože Hack iz Sela se je peljal z osebnim avtom iz Andrejec proti Prosenjakovcem.
Zaradi neprimerne hitrosti ni uspel izpeljati ovinka; po zanašanju je zapeljal na levo bankino in po nasipu navzdol, nakar se je avto prevrnil na streho. Voznik se je lažje poškodoval, gmotna škoda pa znaša 100 tisoč dinarjev.
Na našem območju so pogosto, delovne nesreče. Tokrat omenjamo tri.
Center za socialno delo Gornja Radgona, v ustanavljanju, Razpisna komisija na podlagi sklepa zbora delavcev centra s 1. razširjene seje z dne 28/2-1984
razpisuje
za štiri (4) leta imenovanje
direktorja centra in strokovnega delavca
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da je državljan SFRJ in da izpolnjuje vse splošne pogoje določene z zakoni, ' samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ter da ima še naslednje posebne pogoje:
— da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo (strokovno) naslednjih smeri: socialne, pravne, upravne, psihološke, pedagoške in sociološke;
— imeti mora najmanj tri do pet let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih;
— da ima opravljen strokovni izpit iz svoje stroke;
— da ima opravljen preiskus znanja iz zakona o upravnem postopku in samoupravnih postopnikov s področja socialnega skrbstva, če nima strokovne izobrazbe: socialne, pravne ali upravne smeri; .
— da predloži pismeni koncept razvoja centra;
— da je moralno in politično neoporečen in ima ustrezno politično razgledanost, organizacijske sposobnosti in da ima pravilen odnos do samoupravljanja;
— da je z dosedanjim delom dokazal svoje sposobnosti, predanost samoupravljanju in socializmu.
Center stanovanja nima na razpolago.
Osebni dohodki so določeni po samoupravnem sporazumu.
Prijavo na razpis imenovanja naj kandidat pošlje skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave
tega razpisa na naslov: Center Radgona, v ustanavljanju, Gornja z oznako: Razpisni komisiji.
O izbiri bodo kandidati obveščeni pisnega roka.
RAZPISNA KOMISIJA
Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. c. Boračeva, k. o. Črešnjevci, k. o. Mele, k. o. Orehovci, k. o. Sra'tovci, in k. o. Zbigovci
OBVESTILO
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Boračeva, Črešnjevci, Mele,_ Orehovci, Sratovci in Zbigovci obvešča, da je na sedežu Krajevne skupnosti Radenci in Krajevne skupnosti Črešnjevci ter Krajevne skupnosti Gor. Radgona razgrnjen predlog razdelitve zemljišč v komasacijskem območju k. o. Boračeva, Črešnjevci, Mele, Orehovci, Šratovci in Zbigovci.
Predlog razdelitve zemljišč v komasacijskem območju bo razgrnjen od 5. marca do b. aprila 1984.
Komisija poziva komasacijske udeležence in druge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge na predlog razdelitve zemljišč.
Pripombe m predloge sprejema komisija za izvedbo komasacije, najkasneje do 6. aprila 1984.
23. februarja je 42-letni Jože Kolar iz Bratonec nameraval po lestvi na senik. Ko-je prišel skoraj na vrh, mu je spodrsnilo in je padel z višine 3 metrov na tla. Žal ni šel takoj k zdravniku, ampak šele 27. februarja. Naslednji dan, 28. februarja, pa je doma umrl.
Ta nasreča, kot mnoge druge, opozarja, da z obiskom pri zdravniku ne smemo odlašati, čeprav ,,nas nič ne boli”, saj pri nezgodah lahko nastanejo tudi notranje poškodbe, ki so lahko usodne.
Pravimo, da nesreča nikoli ne počiva in nas večkrat obišče, ko*
LAHKA POT DO DENARJA
Lahka pot do denarja? Marsikdo je postal pozoren na ta naslov. Vsi vemo, da do denarja vodi naporna pot — vsakodnevno težko fizično ali psihično delo — zdaj pa naenkrat taka nenavadna ponudba. Moram vas razočarati, saj ne bom dal recepta, kako brez dela do gmotnih dobrin, pač pa želim opozoriti na nekaj drugega. Če prav si vsi po svoje prizadevamo na delovnem mestu v -tovarni, kot zasebniki na njivah ali v obrti, delavci v družbenih dejavnostih itd., pa se vendar zdi, da temu, za kar . se tako trudimo, ne posvetimo dovolj skrbi. Torej denarju!. Marsikdo hrani doma večje vsote ,,penez”, ki ' pa čez čas komu ,,zadišijo” in potem se zgodi, da z . denarjem popiha. Kraje denarja iz nezaklenjenih stanovanj so na območju Pomurja takorekoč vsakdanji pojav. Torej opozarjamo na večje-samozaščitno vedenje; obrniti ključ v vratih in ga vzeti s seboj
za socialno delo Gornja Radgona, Partizanska c. 9
v 30 dneh po preteku raz--
niti slutimo ne. 27. februarja se je hudo poškodoval 57-letni Rudolf Maček iz Beznovec. Tega dne je pomagal sosedu nalagati prašiče.
Nekaj časa je. delo potekalo normalno, naenkrat pa je Mačku na lesenem ,,mostu” spodrsnilo in je udaril ob kovinski zapah stranice tovornega avta. Dobil je hujše poškodbe in so ga odpeljali v bolnico.
27.	februarja ob 7.35 je prišlo do delovne nezgode v Panoniji v Murski Soboti. V tem času so delavci razkladali 5O-litrske posode z žvepleno kislino. Med razklada-
ni težko. Je veliko lažje, kot pa se pozneje, ko smo okradeni, spet pehati, da bi to ,,noter prinesli”.
Tudi hramba ključev od vhodnih vrat nad -“vratnim okvirjem oziroma podbojem, potem pod predpražnikom, pod cvetličnim lončkom in na drugih ,,skrivnih mestih” je takorekoč podobna na stežaj odprtim vratom. Zdaj, ko je kupna moč prebivalstva padla, bi še posebej morali storiti vse, da na lepem ne bomo ostali „suhi”. Vedeti tudi moramo, da se število takih, ki stikajo za denarjem, ne zmanjšuje; prej bi lahko trdili narobe. O tem pričajo tudi podatki, ki so jih objavili delavci UNZ Lani so imeli veliko dela z odkrivanjem tatičev.
Nepovabljenec pa lahko vzame tudi kaj drugega, Če pač ni denarja. Mikavni so tehnični predmeti: transistorji magnetofoni, mali televizorji, fotoaparati, ,,primejo” se ga pa tudi prstan, verižica, kak dokument . . . Vzrok več, da kljub svoji gostoljubnosti ne smemo prezreti tudi možnosti, da to kdo
V Radgoni n športnem duhu '
Že četrto leto zapored se bodo zensKe ekipe iz delovnih organizacij in drugih samoupravnih skupnosti srečale na priložnostnem tekmovanju, ki bo tudi tokrat v telovadnici radgonske osnovne šole. 15. marca popoldne bodo vnovič dokazale, da so polne vedrega duha in zdravega telesa, med sabo pa se bodo pomerile v metu žogice v tarčo, v metu na koš, v za to priložnost prirejeni štafeti in v metanju pikada. Organizator srečanja je občinski sindikalni svet, sodeč po izkušnjah iz preteklih let pa bo telovadnica komaj lahko dovolj velika za vse, ki bodo tekmovale in se zabavale to popoldne.
vp
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma v 43. letu starosti umrl naš sodelavec
Jože Kolar
skladiščni delavec iz Bratonec
Prizadevnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu
ABC Pomurka Tovarna mlečnega prahu Murska Sobota
njem se je na sodu zlomil plastičen ročaj, zato je sod padel na tla in ž”eplena kislina je poškropila tri delavce: dva po obrazu, enega pa po rokah. Sodelavci so takoj priskočili na pomoč in kislino izprali z vodo, kljub temu pa so poškodovance napotili v bolnico v Mursko Soboto, od koder so enega prepeljali na zdravljenje v Maribor.
Š. S.
izkoristi. Zlasti so spretne nekatere ženske iz romskih naselij. Torej se lahko marsikaj ,,izgubi” tudi tedaj, ko nam nepoznana oseba pride v stanovanje iz takšnega ali drugačnega vzroka. Nikakor je ne pustimo same v sobi ali kuhinji.
Kako obvarovati denar, druge gmotne premičnine? Denar sodi v banko, na pošto ... ne pa pod zglavnik, v nezaklenjeno ,,nočno” omarico ali pa na kaka druga mesta, odkoder lahko vsak čas izgine.
Zelo'pafnetno je, če se odločimo za brezgotovinsko poslovanje, torej imamo v banki tekoči račun, doma pa čeke, ki jih izpolnimo ob plačilu v trgovini ali, na primer, kakemu inkasantu. Če pa že ne moremo biti brez denarja, potem imejmo doma oziroma pri sebi le manjše zneske. Pri hiši pa ne bi škodila kaka manjša blagajna, kjer bi lahko shranjevali tudi-pomembnejše dokumente (npr. kake pogodbe in podobno).
Š. Sobočan
Kuharjeva z La t o~ poročenca
V Murski Soboti sta po 50 letih zakonskega življenja ponovno stopila pred matičarja Jože KUHAR (75) ter Marija roj. FAR-TELJ (75), ki sta prvo zakonsko zvezo sklenila 11. februarja 1934 v Murski Soboti. Zakonca imata dvoje otrok, ob zlati poroki sta dobila ziatopurucno listino obemske skupščine ter praktično darilo krajevne skupnosti iz Kroga, kjer imata tudi stalno prebivališče.
tg
Krepitev varnostne kulture
V našem široko zasnovanem sistemu družbene samozaščite v SFRJ uresničujemo besede tovariša Josipa Broza-Tita, ki jih je izrekel ob neki priložnosti: ,,Našim delovnim ljudem in občanom ne bi mogel nihče, četudi bi to hotel, vzeti pravico do sodelovanja pri obrambi in zaščiti, pri ohranitvi varnosti Jugoslavije. S takim zaupanjem govorim p prihodnosti naše države zato, ker vem, da je vsaka država najvarnejša takrat, kadar jo varuje ljudstvo samo.”
Ta Titova misel je za nas vodilo že vsa leta po zmagi nad fašizmom in jo uresničujemo pri graditvi in razvijanju obrambnih in zaščitnih ukrepov, pri razvijanju varnostne kulture med občani, med delavci v delovnih organizacijah, med kmeti na poljih, med učenci, dijaki in študenti v šolah, med občani v stanovanjskih hišah in blokih.
Varnostna kultura je ..zdravilo” proti nesrečam, osebnim in tehničnim, proti tatvinam pa tudi proti sabotažam in diverzijam. Ko varnostna kultura ni dovolj razvita pri posamezniku ali pri skupini ljudi, često odpove budnost in nesreča je tu — na delovnem mestu, v podjetju, na njivi, pri stroju ali doma v hiši. Ko odpove budnost, je nevarnost za sabotažne in diverzantsko-teroristične akcije.
Kljub številni in v velikem delu Jugoslavije sovražni emigraciji, ki se je zarekla uničevati Jugoslavijo z besedo, kleveto in dinamitom, beležimo zadnja leta pri nas zelo malo uspelih terorističnih akcij — predvsem zato, ker je naša varnostna kultura na visoki ravni.
V širnem svetu, po vseh državah, še posebno v državah 'kapitalističnega sveta, so diverzantsko-teroristične akcije na dnevnem redu. Prednjačijo pa vsekakor akcije, ki jih izvajajo s pomočjo diverzantsko-terorističnih naprav, katere nastavljajo oz. postavljajo v izbrane objekte. Objekt, v katerem poskušajo izvesti diverzijo, ni vedno med posebno pomembnimi (vojaški objekti, objekti delovnih organizacij posebnega pomeni), ker so ti najčešče tudi posebno zavarovani. Zato so žrtev diverzije često manj važni objekti, pa vendar izbrani tako, da ima diverzija močan negativen psihološki učinek, ki naj bi pri prebivalstvu vzbudil občutek nezanesljivosti in povzročil paniko. Zato teroristi danes za svoje akcije izbirajo najčešče: garderobe, kino dvorane, železniške in avtobusne postaje, prometne kraje, prevozna sredstva, stanovanjska naselja in podobno.
Praksa je pokazala, da teroristi največkrat uporabljajo minskb-eksplozivna sredstva tuje izdelave, ki so jih ilegalno -prinesli ali so jih za njihove potrebe pretihotapili drugi prek državne meje. Najčešče uporabljajo improvizirane diverzantske naprave, ki jih izdelajo iz materiala, kupljenega v prosti prodaji, le eksploziv kupijo ilegalno, najčešče v tujini.
Gomilice
Med številnimi proslavami, ki so jih v teh dneh pripravili v različnih krajih Pomurja v počastitev dneva žena, je tudi prireditev v Gomilicah. Že res, da so pogostitve za žene in dekleta pripravljali tudi v prejšnjih letih, tokrat pa so pripravili tudi obsežen kulturni program. Na proslavi, ki je bila v vaškem domu, so nastopili mladinci z lepim kulturnim programom, pridružil pa se jim je tudi oktet iz Planike Turnišče. Vse udeleženke proslave so poleg čestitk prejele nageljček. Tiste, ki pa pa prireditev niso mogle priti, pa so mladinci obiskali na domu in jim izkazali enako pozornost. Marsikje je kanila solza sreče.	§. P.
/X— ALPETOUR
TOZD HOTELI SIMONOV ZALIV IZOLA
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Alpetour TOZD Hoteli Simonov zaliv Izola
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
— VODJA STREŽBE — i ueiavec za nedoločen čas Pogoji: srednjd šola gostinske smeri ali VKV natakar znanje nemškega in italijanskega jezika
3 leta delovnih izkušenj
3 mesece poskusne dobe možnost družinske nastanitve
— NATAKAR — več delavcev za določen čas
Pogoji: končana ustrezna šola
znanje nemškega in italijanskega jezika možnost nastanitve in kasnejše zaposlitve za nedoločen čas
— TOČILEC PIJAČ — več delavcev za določen čas
Pogoji: PK gostinski delavec
pasivno znanje nemškega in italijanskega jezika možnost nastanitve in kasnejše zaposlitve za nedoločen čas
— POMOŽNA DELA . V GOSTINSTVU — več delavcev za določen čas
(sobarice, snažilke, pomivalke)
Pogoji: končana osnovna šola
možnost nastanitve in kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja 10 dni po objavi.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
NIČ NAS NE SME PRESENETITI
Če upoštevamo odprtost naših državnih meja na vzhod in zahod in gostoto maloobmejnega prometa, potem nam je lahko jasno, da je mogoče kljub še tako dobro organizirani kontroli na meji marsikaj ilegalno prenesti v državo. Take primere smo že imeli, za mnoge pa smo žal prepozno izvedeli. Ugotovili pa smo, da so diverzantsko-teroristične akcije z uporabo eksploziva uspele le, če je odpovedala varnostna kultura pri-nas.
Tudi prenašanje neresnic in polresnic je ena izmed diverzij, ki ima enak namen, in sicer da povzroči poleg sovraštva med ljudmi še negativen psihološki učinek. Taka se prenaša he samo prek meje od sovražne emigracije ali tuje sile, ampak tudi med ljudmi, če ji pri posameznih odpovedala varnostna kultura. Da bi se učinkovito zoperstavili diverzantsko-terorističnim akcijam, je nujno, da poznamo oblike takega delovanja teroristov ali tujih sil (obveščevalnih služb) v miru pa tudi v vojni.
Zato že danes v mirnem času samozaščitno ukrepamo, da zavarujemo ljudi, ozemlje in objekte, sprejemamo normativne akte za vsesplošno zaščito ljudi, premoženja in družbenopolitičnega in ekonomskega sistema, organiziramo posebno usposobljene sile, ki so sposobne takoj, ob vsakem času, izvesti odločno akcijo proti diverzantsko-terorističnemu delovanju.
V okvirih preventivnega ukrepanja pa je seveda najvažnejša varnostna kultura vsakega posameznega občana — mladega in starega, ki je tako ali drugače vključen v naš sistem družbene samozaščite. Zato je nujno še in še, zopet in zopet opozarjati in vzgajati ljudi, graditi varnostno kulturo še posebno med otroki — za kar si poleg .družbenih organizmov še posebej morajo prizadevati starši. Prav starši so pri privzgoji varnostne kulture pri otrocih nenadomestljiv činitelj, ki lahko pravočasno odvrne pa tudi prepreči med otroki, pa tudi nasploh, hude posledice, ki jih diverzantsko-teroristične akcije povzročijo.	F. Sonaja
STRAN 20
VESTNIK, 8. MAREC 1984
Radijski in televezijski spored od 9. do 15. marca
..  V   .     ...............L—:—  :—: 
PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK
RADIO
RADIO	, _____
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 - Pet najboljših ta teden...16.30 — Aktualno v petek, 9. marca (Mladinski kotiček, Kam konec tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Glasbena paleta po vašem izboru, 16.30 — Aktualno v soboto, 10. marca (sobotna reportaža, Naš nasvet), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednje-
TV LJUBLJANA
ga slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00
16.00 (Telefon: 21-232}
do
8.50 TV v šoli: tv koledar, Kako delajo stroji, Francoščina, odmor, TV gledališče, Poročila 10.35 TV v šoli: Katedrale, Risanka, Iz naših krajev, Elektronski računarji, Risanka, Velikani svetovne književnosti: Goethe, V pravem trenutku na pravem mestu (do 12.35) 17.20 Poročila 17.25 Čez tri gore: Briški oktet 17.55 Modro poletje, španska mladinska nanizanka 18.25 Obzornik ljubljanskega območja 18.40 Turizem—možnost in priložnost: V turizmu ni krize, so pa težave 19.10 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik I 19.55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Naselbinska kultura na slovenskem, dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Ne prezrite 20.55 TV kviz 22.05 TV dnevnik II 22.20 Nočni kino: Blaznost, angleški film
TV LJUBLJANA
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popolne (Kmetijska oddaja, humoristično-sa-tirična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
16.00
Po domače.
16.30 — Aktualno v ponedeljek, 12. marca, (Šport, Najbolj iskane plošče preteklega tedna), 18.00 — Najlepse želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 13. marca, (gospodarska tema, Iz naših krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 14. marca, (gost v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
16.D0 — Glasba skozi stoletja, 16.30 — Aktualno v četrtek, 15. marca (kultura, prispevek s področja SLO IN DS), 18.00 - Najlepše že^es čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV ZAGREB
8.00 Poročila 8.05 Slovenske ljudske pravljice: O burji 8.20 Ciciban, dober dan: Cvetlični trg 8.35 Pisani svet: Fadil 9.05 Meseček, otroška serija TV Beograd 9.35 Glasba za kitaro 10.05 Pred izbiro poklica: Poklici v po-liedeljstvu in živinoreji 10.35 Človek in zemlja: Tajga Kraguj, španska dokumentarna serija 11.00 Poročila (do 11.05) 16.00 Poročila 16.10 Ribiči iz Moorhovda, zahodnonemška nadaljevanka 17.00 Pj v košarki v odmoru Propagandna oddaja 18.30 Skrivnostni svet Arthurja Clarkea: Velikani za bogove, angleška dokumentarna serija 19.00 Risanka 19.20 Cik Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19,55 Vreme 19.57 Propagandna oddaja 20.00 Kraljevska igra, angleški film 21.40 Propagandna oddaja 21.45 Zrcalo tedna 21.50 Sen zimske .noči — del nastopa pevke Clio Laine
TV LJUBLJANA
9.10 Poročila, 9.15 Živžav, otroška matineja, 10.05 Modro poletje, 10.35 Pesem, nadaljevanka TV Beograd, 11.25 625, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), Poročila, Visok pritisk, zab. glasbena oddaja, Porabski Slovenci, I. del, Športna poročila, Kino, to sem jaz, venezuelski film, 19.10Risanka, 19.15Cikcak, 19.23 TV in radio nocoj, 19.25 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.00 V taborišču, I. del drame TV Zagreb, 21.35 Športni pregled, 22.05 Slo venci v zamejstvu, 22.35 Poročila.
TV ZAGREB
TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
8.50 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Pisani svet. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika reških občin. 18.45 Obramba in zaščita. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Marlowe. 21.05 Zabavnoglasbena oddaja. 21.50 Dnevnik. 22.05 Kultura srca.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranja poročila, 9,05 TV v šoli. 10.30 Vrnitev tujca(film). 12.00 Morski pes (film), 12.15 Nemirni nema, 13.0d Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Risanka, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki 19.30 Čas v sliki, 20.15 Stari. 21.20 To so bili čast, 22.10 Šport. 22.20 Nočni studio.
8.50 TV v šoli. 14.25 Sedem TV dni. 14.55 Nogomet: Čelik—Hajduk. 16.45 Poročila. 16.50 Košarka. 18.30 Kulturna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Zadnji ameriški heroj. 21.45 Dnevnik. 22.00 V soboto zvečer.
10.20 Poročila. 10.30 Nedeljsko dopoldne. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Vzgojna oddaja. 14.00 Narodna glasba. 14.30 Modro poletje. 15.30 Sestanek brez dnevnega reda. 17.25 Večno tvoj (film). 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 V taborišču (drama). 21.35 Športni pregled. 22.05 Potopis. 22.35 Dnevnik.
8.50 TV v šoli: TV koleda, Zgodba, Makedonščina, Povej mi povej, Galerija sodobne umetnosti v Zagrebu, Poročila, 10.35 TV v šoli: Razvoj stare književnosti, Risanka, Angleščina, Mali program, Risanka, Velikani športa in Olimpijske igre (do 12.30), 17.25 Poročila, 17.30 Meseček, otroška serija TV BG, 18.00 Spoznavanje naše naravne dediščine: Dvoreznost ssodobnega poljedel-jštva, dok. serija, 18.25 Podravski obzornik, 18.40 Pet minut za rekreacijo, 18.45 Podium, mladinska oddaja,' 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 S. Ivanovski—A. Rusi: Stric Klimente, drama TV Skopje, 20.55 Glasbeni magazin, 21.55 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV dnevnik, 17.45 Prehodna postaja, otroška oddaja, 18.00 Ilustrirane zgodbe, otroška oddaja, 18.15 Zagreb, izobraževalna oddaja, 18.45 Glasbeni album, 19.00 Športna oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Poti spoznanj, 20.50 Zagrebška panorama, 21.10 Borgijci, angleška nadaljevanka, 22.00 Dober večer, zabavno gl. oddaja (do 22.50)
8.50 TV v šoli: TV koleda, Plovnost naših rek, Za učitelje. Otroci ustvarjajo, Sedmi kontinent, Glamoč, Poročila, 10.35 TV v šoli: Rastlinski laboratorij. Risanka, Botanik, Mali program, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.30) 16.35 Šolska TV: Kemijski laboratorij, Dobro videti in biti dobro viden, Kresnička, Vulkani, 17.35 Poročila, 17.40 Slovenske ljudske pravljice: Konj, od katerega so padala zlata jabolka, 17.55 MPF Celje: Mednarodno tekmovanje I. del, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Koledniki, poljski kratki film, 18.55 Knjiga, 19,10Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik 1, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Ch. Dickens: D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebyja, angleška nadaljevanka, 20.50 Aktualno, 21.35 TV dnevnik II, 21.55 Sofijski solisti, II. del
<8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik, Nihče ne skrbi zanje, Odmor, Desant na Drvar, Mozaik, Poročila, 10.35 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka kockica, Mali program, Risanka, V
zdravem telesu
zdrav duh,
Zadnje minute (do 12.30),
18.00 Poročila.
18.05 Cici-
ban, dober dan: Nenavadna trgovina, 18.25 Pomurski obzornik, 18.40 Mozaik kratkega filma: Nabrušeni robovi, Padec, 19.10 Risanka, 19.20Cikcak,19.24TVin radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 35 mm — Filmska delavnica (ob španskem filmu Viridiana), 22.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje, 22.20 TV dnevnik II
8.50 TV v šoli: TV koledar, Terarij, Luna skriva, drugo stran, Otorici gstvaijajo, Kje so doma, Izliv Save, Poročila, 10.35 TV v šoli: Kemija, .Risanka, Lesene stavbe, Risanka, Uganka, Zadnje minute (do 12.20), 16.50 Poročila, 17.55 S. Pregl: Odprava zelenega zmaja: REŠITEV, 18.25 Posavski obzornik, 18.40 Čas, ki živi; Deseti brat, 19.10Risanka, 19.20Cikcak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik I, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Tednik, 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 J. Prebble—K. Taylor: Borgij-ci, angleška nadaljevanka, 21.55 TV dnevnik II, 22.10 Retrospektiva domače TV drame — Cikel s Staneta Severja; S. Vuga: Balada o temi
TV AVSTRIJA
TVZAGREB
/Q ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
, TV ZAGREB
[TV AVSTRIJA
TV ZAGREB
8.50 TV v šoli. 16.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Mi in TV. .18.15 TV koledar. 18.25 Kronika osijeških občin. 18.45 Nazaj k swingu. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Poti stabilizacije. 20.55 Svobodna žena (film). 22.50 Dnevnik.
8.50 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Beli kamen. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika karlovških občin. 18.45 Narodna glasba. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Obarvana svetloba: Jules in Jim (film). 22.45 Dnevnik.
8.50 TV v šoli. 16.55 TV v šoli. 17.40 Poročila. 17.45 Smogovci. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika splitskih občin. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.00 Spekter. 21.05 Berači in sinovi. 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
\ 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v, šoli, 10.35 Družinski spored. 13.00 Opoldanska redakcija, 14.30 Premetena Mariana (film). 16.00 Iz parlamenta, 17.00 Gradbišče, 17.30 Peppino, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.25 V soboto zvečer. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Burka. 21.55 Šport. 22.45 Recite mi kar Lili.
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Vzgojna oddaja, 15.00 In potem pravim: ne (film), 16.20 Risanka, 16.30 Zrcalne slike, 16.45 risanke, 17.10 O baletu. 17.40 Celadek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Družinski' magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 M arco Polo. 21.45 Šport
Drugi program
14.00 Don Juan (opera), 17.00 Potovanje po svetu. 17.45 Rockline 18.30 Okay. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Avstrija II.. 21.45 Dinastija denverskega klana. 22.30 Glasba.
8.50 TV v šoli. 16.40 TV v šoli. 17,40 Poročila. 17.45 Lutke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika siških občin. 18.45 Podij. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.0Q Hčer (drama). .21.05 Izbrani trenutek. 21.10 Svet danes. 21.40 En avtor, en film. 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA ’
TV AVSTRIJA
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
8 10 in 14.30 Šolska TV. 9.30 Dokumentarni filmi: Velika vidra; Divji Colorado. 16.20 Poper, nanizanka. 17.25 Panonska kronika, ■spored studia Pecs. 18.00 Okno, reportaže. 19.30 TV dnevnik. 20.00 To še ni nič. kabaret odra Telepodium. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 Dr. Faustus; 6. del nanizanke. 22.15 Še pol ni res. kviz. 22.45 TV dnevnik.
TV MADŽARSKA
TV KOPER
8 05 Naš ekran. 8.05 Za otroke. 10.15 Ponovitve. 11.25 Kviz za otroke. 15.10 Popotnica. 16.00 Kviz iz zgodovine. 17.40 Naši simboli: Zastava. 18.10 Športni •muzej. 18.35 Gagarin, dokumentarni film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: L Breki in drugi. 2. Randevu zVezd. 3. Riba brez ' kosti. 2. del. 4. Barva krvi, kriminalka. 23.20 TV dnevnik.
8.20 Spored za otroke. 10.45 Dunajski filharmoniki. 11.35 Rokoborba. 14.05 Napoved sporeda. 14.35 Želeli ste. 16.20 Možgansko, prvenstvo. J. Egri. 17.00 In-terpretatorji narodnih..18.15 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden;, aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila, šport. 20.10 Moliere: Skopuh. posnetek gledališke predstave. 22.20 Poročila.
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Premetena Mariana (film), 12.00 Iz' parlamenta. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci peci, pec. 17.25 Spoznaj nevarnost. 17.30 Pasje zgodbice. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 O živalih. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija.v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15. Šport v ponedeljek. 21.10 Uspešen poklic (nadaljevanka). 22.20 Večerni šport
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Avstrija II. 12.00 Risanka, 12.10 Šport v ponedeljek, 13.00 Opodanska redakcija, 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Letnik 39, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas vsliki, 20.15 Argumenti, 21.50 Zrcalne slike.
Drugi program
17.45 Šolska TV, 18.00 Usmeritev. 18.30.Priseljenci, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Uganite moj poklic. 21.05 Dallas. 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub2
9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dok. film, 11.20 O rožah, 11.25 Argumenti. 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zgodbe iz pisarn, 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki, 20.15 Marco Polo. 21.50 Filmi akademije za film Drugi program
18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Priseljenci, 19.30 Časv sliki. 20.15 Kavarna Central. 21.50 10 pred 10, 22.20-Umetnine.
9.(X) Jutranja pročila. 9.05 TV v šoli, 10.30 Šampion (film), 12.05 Risanka, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Mandara, 17.55. Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Hotel Polan in gostje. 22.10 Ljudje iz Mi-chelsberga, 22.55 Večerni šport
TV MADŽARSKA
TV KOPER
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA f
12. marca — ponedeljek: Ni sporeda
8.05 in 14.50 Šolska TV. ■9.55 Fatamorgana, romunski film. 16.30 Srečanje s tretjim tisočletjem. 3. del. 17.05 Ne le za žene! 17.20 Gremo se gledališče. 1. del. 18.20 Verjeli smo'v svoj prav. 2. del. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družina Laurent. 3. del nemškega TV filma. 20.55 Studio ’84. kulturni tednik. 21.55 Še enkrat: CIA. 22.45 TV dnevnik.
TV KOPER
TV KOPER
I’ TV MADŽARSKA
8,05 in 14.55 Šolska TV. 9.35 Ponovitve: Delta; Veliki ameriški prometni zastoj. 16.30 Dva milijona; upokojeni prosvetni delavci. 17.05 Poljske eeste, 11., del poljske nanizanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Avtoportet; Zoltan Kodaly. — portret komponista na podlagi njegovih govorov, zapisov in glasbe. 22.00 Raziskovanje možgan. 2. del. 22.45 TV dnevnik.
8.05 in 16.00 Šolska TV. ,9.05 Plavolasi Indijanec, jmladinski film. 11.35 M. kot Madžar, film ljudske obrambe. 17.10 Perpetuum mobile; Daljnogledi. 17.50 TV borza. 18.05 Telešport. 18.30 Melodije, literarni spored. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sinovi kamenosrčnega človeka, madž. nanizanka. 21.25 Šestinšestdeset, razgovor v studiu. 22.25 TV dnevnik.
TV KOPER
j TV KOPER
14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks 17.00 'TVD novice 17.05 TV šola 18.00 Rumpole — serijski film 18.50 Risanke 19.30 TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 aktualna tema 20.30 Film: Kri in luči. Igrajo: Daniel Gelin. Zsa Zsa Gabor. Režija: Georges Rouquier 22.10 Turistični atlas 22.30 TVD nocoj 22.40 Visoki pritisk — glasbena oddaja — vodi: Lina
TV KOPER i
15 00 Nogomet. Zenica: Čelik—Hajduk, 16.55 TVD novice. 17.00 Košarka. Beograd:	Partizan—Cibona,
|8.30 Človek in zemlja — dokumentarna oddaja, 19 00 Risanke. 19.30 TVD vse danes. 19.50 V kuhinji z nami, 20.00 Glasbena oddaja 20.30 Lucy in njeni — serijski film. 21.00 Dolgo iskanje — dokumenta! na oddaja. 22.00 TVD nocoj. 22.10 Nočni film
I4.00 Smučanje. Kopao-— moški slalom. Evropski pokal. 16.50 Dolgo iskanje — dokumentarna oddaja. 17.40 Film: Kri in luči. Igrajo: Daniel Gelin, Zsa Zsa Gabor, režija: Georges Rouquier, 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 19.45 Visoki pritisk — glasbena oddaja — vodi: Lina,. 20.30 Film: Rachel in tujec. Igrajo: Loretta Young. Robert Mitchum, William Holden. Režija: Norman Foster. 22.00 Dokumentarna oddaja. 22.30 Jugoslovanski pevci: Tomislav Ivčič
14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videotelex. 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku — videotelex. 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Rachel in tujec ’ — film, igrajo: Loretta Young, Robert Mitchum. Režija: Norman Foster. 19.00 Športni pregled, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, '’0.00 Človek in zemlja — dokumentarna oddaja, 20.30 Nonroesi, serijski film. 21.20 TVD nocoj, 21.30 Slovenski pop — Gastarbajtersi, 22.00 Nočni film
14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 16.30. Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku, videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 K im & Co — serijski film, 18.00 Monroe-si, serijski film, 18.50 Risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Obzorja, 20.30 Maščevanje. celovečerni film, igrajo: Boris Karloff. Jack Nicholson, režija: Roger Corman, 21.50 TVD nocoj. 22.00 Maček pod čelado. TV nadaljevanka, II. del
14.00 Odprta meja, oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 16.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem 'jeziku, Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Maščevanje, film, igrajo: Boris Karloff, Jack Nicholson, režija: Roger Corman, 19.15 Risanke, 19.30 TVD vse danes, 19.50 Deset minut glasbe, 20.00 Kulturna panorama, 20.30 Ryan, serijski film, 21.20 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.30 TVD nocoj. 21.40 Glasbena oddaja, 22.10 Dokumentarna oddaja
j 14.00 Odprta meja, odda-| ja v slovenskem jeziku, I Videoteleks, 16.30 Odprta I meja, oddaja v slovenskem jeziku, Videoteleks, 17.00 TVD novice, 17.05 TV šola, 17.30 Slovenski narodni plesi, 18.00 Ryan, serijski film, 18.50 Risanke, 19.50 TVD vse danes, '9.50 Deset minut glasbe, 20.00 Z nami pred kamero, 20.30 Rumpo-le, serijski film, 21.20 Turistični vodič, v sodelovanju s Kompasom Jugoslavija, 21.30 TVD nocoj, 21.40 Video mix, glasbena oddaja v živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami, (verjetno bomo vključili v program Košarka: Pariz: Crve-na Zvezda—Orthez — finale pokal Korač — neznani termin)
STRAN 21
VESTNIK, 8. MAREC 1984
tedenski koledar
PETEK, 10. februar—Silvan
SOBOTA, 11. februar — Zvezdana
NEDELJA, 12. februar — Damjan
PONEDELJEK, 13. februar — Katarina
TOREK, 14. februar — Valentin
SREDA, 15. februar — Jovita
ČETRTEK 16. februar — Julijana KUHARJEVA ZLATOPORO-ČENCA
prodam
NESNICE, MLADE JARKICE, PASME HISEW, stare tri mesece, rjave, navajene že na vso domačo hrano, iz vrst najboljših pasem nesnic, prodajam. Dobite j i hvsak dan, tudi v sobodo in nedeljo. Jože Soršak, Podlože 1, 62323 Ptujska gora. In-154
ZASTAVO 101, letnik 1974, tudi po delih, prodam. Jože Granfola, Kokoriči 14, p. Križevci pri Ljutomeru. In-153
VSEM ŽENAM OB NJIHOVEM PRAZNIKU DNEVU ŽENA
ISKRENO ČESTITA
OPTIKAR BRANKO ROŠKAR LJUTOMER
B er de nova 2
STAREJŠO H1SO Z VRTOM, potrebna manjšega popravila, ob glavni cesti, prodam. Naslov v upravi lista. In-155
KOBILO, staro osem let, z zdravniškimi potrdili, prodam. Tone Ciglarič, Godemarci 7, p. Bučkovci. In-157
KRAVO, brejo z drugim teletom in fiat 1300 ter mlatilnico HOF-HER prodam. Roman Klemenčič, Lešane 1, p. Apače. M-890
HLADILNIK, 170 1, dobro ohranjeni, ugodno prodam. Vrtna 6, stanovanje 41, telefon 21-628. M-891
■JELICO, brejo pet mesecev, prodam. Gornji Slaveči 19. M-893 ZASTAVA 101 SC, letnik 1980, naprodaj. Murska Sobota, Kroška 57.. M-895
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Emil Balek, Šalovci 166/A. M-896
ALT SAKSAFON AMATI KLASIK PRODAM. Zvonko Lovren-čec, Renkovci 53/A. M-897 OSEBNI AVTO ZASTAVA 101, letnik 1977, registrirani do 16. 2. 1985, prodam. Ogled po 16. uri. Milan Časar, Gornji Petrovci 96. M-899
SVINJO ZA ZAKOL (150 kg), krmljena z domačo krmo, prodam. Koltaj, Kančevci 11, p. Križeve. v Prekmurju. M-504 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Dolgovaških goricah 54, ter s 34,05 arov pripadajočim površin zemljiščem, ob asfaltni cesti, prodam. Informacije: Dolgovaške gorice 107. Le-93 TRAKTOR STEYR, 18 KS, s koso, prodam. Edvard Celec, Gerliri-ci 100. M-900
TELICO, kontrola A, brejo devet mesecev, prodam. Jože Novak, Mačkovci 25. M-901
AVTO VW 1300 UGODNO PRODAM. Alojz Mencigar, Pertoča 118. M-902
ŠKROPILNICO METALNA, 420 1, malo rabljeno, prodam. Janez Bertalanič, Ropoča 67. M-903 PLUGE SLAVONAC PRODAM. Zenkovci 45. M-904
KRAVO, visoko brejo, prodam. Veščica 61. M-905
SVINJO ZA ZAKOL, težko 130 kg, prodam. Tišina 71. M-906
avtokleparstvo-avtoličarstvo ravnalna miza-komora zaščita vozil-vlečna služba
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota. Gornja Radgona. Lendava m Ljutomer — Izdaja Zavod začasopisrip in radijsko dejavnost Murska Sobota. Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor m glavni urednik). J uš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika).
Jože Šabjan (odgovorni urednik). Brigita Bavčar. Jani Dominko. Jože Graj. Milan Jerše. Ludvik Kovač. Dušan Loparnik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo. Štefan Sobočan. Janko Stolnik (dopisništvo). Branko Zunec. Gonter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232. 21-064 m 21-383: direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel.-74-597. dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81317—Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470.00 din. polletna 235.00 din. letna naročnina za inozemstvo 1.100.00 din. celoletna naročnina za delovne organizacije 630.00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 5O1OO5620-000112-25730-30-4-0I176 — Cena posamezne številke 13.00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov:
SVINJO, brejo tri mesece, prodam. Turnišče, Štefana Kovača 81. M-907
OSEBNI AVTO FIAT 125 PZ PRODAM. Satahovci 4. M-908 KRAVO in telici, breje, prodam. Ivan Štajer, Črnci 44. M-910 KOMPLETNO SMUČARSKO OPREMO PRODAM. Informacije med 16. in 18. uro: Janko Menci-ger. Murska Sobota, M. Kuzmiča 36. M-912
TELICO ZA NADALJNJO REJO PRODAM. Kološa, Moravci 100, p. Martjanci. M-914
NOVI MOLZNI STROJ WE-STFALIJA IN GOSTE PRSTNE NOŽE ZA KOSILNICO BCS-LAVERDA PRODAM. Ivanovci 28. M-913
ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do januarja 1985, prodam. Dankovci 26. M-917 KRAVO, kontrola A, po izbiri, staro 4 do 5 let, 4-5 mesecev brejo in novi pisalni stroj znamke ALPINA prodam. Viktor Sreš, Kukeč 26, p. Križevci pri Ljutomeru. M-918
»HLADILNIK, 80 1, prodam. Breznik,’Lendavska 17/B. M-921 OPEL KADET, starejši letnik, ugodno prodam. Kramarovci 19, p. Rogašovci. M-922 TELEVIZOR ČRNO-BpLI PRODAM. Murska Sobota, Zvezna 7. M-923
FIAT 850 ŠPORT CUPPE in ZASTAVO 101 prodam. Ogled: avtomehanik Topolovec, Čer-nelavci 4. M-924
TRAKTOR STEYR 18 in kosilnico ALPINA ter gumi voz prodam. Aleksander Hari, Križevci 61 v Prekmurju.M-925
MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Srečko, Rakičan, Panonska 71. M-926
SVINJO ZA ZAKOL (180, kg) krmljeno z domačo hrano, v okolici Ivanjševec, prodam. Naslov v upravi lista. M-928
VERIŽNE STABILIZATORJE ZA TRAKTORJE IZDELUJEM IN POPRAVLJAM.
Valter Polajnko
Mota 30, 69240 Ljutomer telefon 81-016 POPOLDNE
POSESTVO S STANOVANJSKO HIŠO IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM prodam ali dam v najem samo zemljišče. Ogled posest-' va 11. marca. Žrnova 3 (Kapela-Radenci). M-929
BARVNI TELEVIZOR, skoraj’ nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-931
KAVČ PRODAM. Prosič, Staneta Rozmana 4, Murska Sobota. M-932
KRAVO ali telico, brejo šest mesecev, prodam. Jože Horvat, Žižki 114. M-933
MEŠANI GOZD NA GORIČKEM, 30 arov, prodam.
Naslov v upravi lista. M-934 ZASTAVO 750 (po delih) letne gume in ojačevalec GITACORD, 100 W, prodam. Lipa 64. M-935 MALE PUŠKE PRODAM. Murski Črnci 54. M-938
SILAŽNI KOMBAJN SIP ŠENPETER SK-80, dobro ohranjeni, prodam. Turnišče, Štefana Raja 15. M-924
LADO 1600, letnik 1980, 21.000 km, odlično ohranjeno, registrirano, modra barva, prodam ali zamenjam za traktor, novi, težji, razliko doplačam. Cena 350.000 din. Lovrenčič, Križevci, telefon od 18. do 20. ure: 82-518. M-OP HLADILNIK IN OTROŠKO POSTELJO Z JOGIJEM, leseno, v rjavi bari, prodam. Vrtna 2, stanovanje 13, telefon 22-181. M-943
MALE PUJSKE PRODAM.
Satahovci 42. M-944
MOTORNO ŽAGO UGODNO PRODAM. Marjan Šukar, Bodonci 143. M-945
POZOR!
STANOVANJSKO HIŠO (12,5 x 9,5 kv. metra), na 700 kv. metra parceli blizu glavne ceste, trgovine in zdravilišča, na lepem kraju pri
Delovni človek se mora okrepčati, razvedriti...
Gostilna na Hotizi posluje že 15 let.
Murski Soboti, prodam resnemu kupcu. Vse informacije dobite pri Horvatu, Moravci 7, pri Martjan-cih, vsak dan, v večernih urah. Pogovor z lastnikom je mogoč 17. marca 1984 od 12. do 14. ure v Moravcih št. 10. M-OP AVTOMATSKI MENJALNIK ZA OPEL KADETT, letnik 1970, prodam. Branko Petovar, Stara Nova vas 34, p. Križevci pri Ljutomeru. In-163
NOVO MOTORNO ŽAGO HUSQARNA PRODAM. Božič, Šalinci 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. In-164
AVTO WARTBURG, letnik 1984, z rezervnimi deli in strešno opeko (1200 kom.), prodam. Slavica Ristič, Krkštanci 2, p. Križevci pri Ljutomeru. In-161
DVE GUMI ZA FIAT ZASTAVO 750 PRODAM. Naslov v upravi lista M-DR
DVA SODA ZA VINO (180-280 1), skoraj nova, prodam. Robert Novak, Bakovci, Cvetna 5, telefon 76-048. M-946
VINOGRAD V KOPRIVI PRI RAZKRIŽJU, 15 arov, prodam.
Naslov v upravi lista. M-948 STANOVANJE PO UGODNI CENI ERODAM. Telefon 21-688 — po 19. uri. M-949
TRAKTOR URSUS 355 s kabino, prevoženih 1500 ur, prodam. Janez Kisilak, Kruplivnik 56, p. Grad. M-950
OBIŠČITE NA NOVO ODPRTO GOSTILNO NA PETANJCIH. - DOMAČA KUHINJA - ODLIČNA KAPLJICA
ZA OBISK SE PRIPOROČA ALOJZ KOLMAN, gostilna, PE TANJCI.
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 30. M-952
PLINSKO NAPRAVO BEDINI za osebni avto prodam. Marjan Šuk-lar, Bodonci 143. M-953
MOTOR ZA TRAKTOR FERGUSON, 35 KS, prodam.
Velika Polana 11. M-954
FIAT 1300, letnik 1975, v voznem stanju, registrirano do septembra 1984,. prodam. Cena 60.000 din. Telefon 23-368. M-866
ZASTAVO 750 UGODNO PRODAM. Martjanci 44. M-955 ZASTAVO 101, registrirano, prodam. Dvoosno prikolico prodam ali zamenjam za enoosno, kiper. Ostalo po dogovoru. Rakičan, Tomšičeva 16. M-957
RUSKO AJDO, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-959
AVTO LADA 1200, delno obnovljen, naprodaj. Bakovci, Mladinska 44. M-960
MERCEDES 200 D in kombajn diesel, prodam. Beznovci 46. M-961
KRAVO, staro sedem let, kontrola A, prodam. Nedelica 98/A, p. Turnišče. M-962
WARTBURG KARAVAN, dobro ohranjen, nujno prodam. Cena 100.000 din. Karl Žekš, Zg. Žerjavci 28, p. Lenart. M-965 OSEBNI AVTO KATRCA, letnik 1977, naprodaj. Farkaš, Hotiza 193. M-966
KRAVO, kontrola A, dobra mlekarica, prodam. Rankovci 14, p. Tišina. M-968
SLAMNATE KOŠARICE PRODAM. Jože VOrdš, Središče 42, p. Prosenjakovci. M-970
KRAVO, kontrola A, s teletom,, prodam. Forjan, Lipovci 13, p.
Beltinci. M-974
ZAHVALA
22. februarja nas je po krajši bolezni zapustila draga mama, babica in prababica
Ema Kanus
roj. Šarkan iz Nuskove
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS Rogašovci za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franc z ženo, hčerka Ema z možem, vnuk Milan z ženo, vnuki Milena, Franc, Stanko in Slavko, pravnukinja Manuela ter ostalo sorodstvo
Dragemu sinu DRAGU SOBOČANU iz Žiberc, ki je 4. marca praznoval 15. rojstni dan iskreno čestitajo, želijo vse najboljše, posebno pa zdravja z željo, da bi ostal še naprej tako dober mama, ata, brata Naci in Bojan, pridružuje pa se tudi stara mama.
AVTO RENAULT 4, letnik 1977, registrirano do februarja 1985, in NSU, v voznem stanju, prodam. Drago Bertalanič, Nuskova 49, p. Rogašovci. M-972
MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 42. M-973
TRAKTOR DEUTZ, 45 KM, star dve leti, s kabino, prodam. Vinko Stranic, Dragotinci 35, p. Videm. M-977
DIANO 6, letnik 1979, vzelo dobrem stanju in zastavo 101, (po delih), prodam. Janez Škafar, Bratonci 145/B, Beltinci. M-978 KRAVO ZA VPREGO in dve svinji ža zakol prodam. Ana Škafar, Bratonci 94. M-978 a
PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Kozic Koloman, Ivanjševci 11. M-979
kupim
STREŠNO OPEKO FOLČ KUPIM.. Janez Gibičar, Vučja gomila^ 74/A, p. Fokovci. M-882
MOTOR ZA RENAULT 4 KUPIM. Kovač, Murska Sobota, Tišinska 29. M-927
TRAKTOR STEYR, 18 KS (86, z reduktorjem), letnik 1970, kupim. Ivan Petrovič, Cerkvenjak 27. M-939
Jožefa Baša
iz Melinec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago pokojnico pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali za maše in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornici Gizeli Maje za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat —iskrena hvala!
Melinci, 22. februarja 1984
Neutolažljivi: mož Alojz, hčerke Slavica, Anica, Vera, Katica in Marija z družinami, sestra Ana z družino, brat Ivan z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Prerano in nepričakovano nas je 19. februarja v 46. letnstarosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, sestra in hčerka
Anica Berden
iz Lendave
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala č. g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Gorenje-Varstroj Lendava TOZD TVO in CERTUS-TOZD AMP Maribor.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Lendava, 24. februarja 1984
Žalujoči: mož Ivan, hčerka Nadica, mama in sestra z družino
Dragi hčerki MARIJI SNURER iz M. Sobote, za uspešno opravljeni strokovni izpit na Pedagoški akademiji v Mariboru, iskreno čestitajo — oče, mama, brat Zdravko in sestra Milena. .
NASELJENE AŽ PANJE ali čebele na satju kupim. Ponudbe po telefonu (069) 22-382. M-940
zaposlitve
cvetličarko (cvetličar-JA) ali delavko zaposlim. Vrtnar-stvo-cvetličarstvo GyOrfi, M. Sobota. M-848
MLAJŠO ŽENSKO ZAPOSLIM TAKOJ V PLASTIČNI STROKI. Plača po dogovoru. Informacije po telefonu (069) 77-012.
NATAKARJA (NATAKARICO) ZAPOSLI GOSTILNA POTOČNIK (ČAČINOVIČ), Rakičan. Plača po dogovoru. M-940 DELAVCA (DELAVKO) PRI DELU S PLASTIKO ZAPOSLIM. Naslov v upravi lista ali telefon 23-520. M-941
DELAVKO s prakso v šivanju sprejmem. Delovni čas samo dopoldne. Nada Antolin, Lendavska 58. M-920
DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA SPREJMEM TAKOJ. Plača 20.000, soba zagotovljena. Dimnikarstvo, Vipava 292, 65271 Vipava. M-OP
sobe
ZAPOSLEN FANT s kmetijsko šolo, nujno potrebuje opremljeno
ZAHVALA
. V 73. letu nasje po težki bolezni zapustila naša zlata mama, žena, stara mama in prababica
a®®«
sobo v Ljutomeru, Radencih ali bližnji okolici. V popoldanskem času pomaga pri delu. Srečko Lukovnjak, Radenci, p. p. 24. M-909
SOBO s souporabo kopalnice iščem. Naslov v upravi lista. M-894
razno
HIŠO NA GORIČKEM, lahko tudi starejša, vzamem v najem. Naslov v upravi lista, telefon 23-520. M-877
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala za 8. razred OŠ Šalovci. Srečko Abraham, Hodoš 44/A. M-916
OPTIKA-OPTIKA V LJUTOMERU, Berdenova 2, se priporoča s hitro in kvalitetno izdelavo očal. Nudimo veliko izbiro domačih in uvoženih okvirjev za očala. Na željo stranke lahko uvozimo vse vrste stekel iz programa ZEISS.
Optika v Ljutomeru posluje vsak dan od 8.—15. ure, ob sobotah pa od 8.30—11.30 ure. Za vse stranke iz oddaljenih krajev opravimo expres izdelavo očal ali pošljemo po pošti. Za vas dela in vam svetuje KV OPTIK BRANKO ROŠKAR. In-152
Kje si naša draga mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
STRAN 22
VESTNIK, 8. MAREC 1984
Kje si /juhi sin. bral in stric, kic tvoj mili je obrit:, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je :a nas?
V SPOMIN
11. marca mineva eno leto, polno bolečine, odkar nas je zapustil, star komaj 27Tet. naš preljubi sin. brat in stric
Viktor Horvat
iz Serdice 42
Tiho in skromno, kot si živel, si odšel tja, kjer ni več trpljenja in ne bridkih ur. Nazaj te ne prikličejo ne naše solze, ne klic naših src. Utihnil je tvoj glas, ostala sta bolečina in spoznanje, da le nikoli večne bo med nami, ter sledovi tvojih pridnih rok in spomin na tebe, ki ne bo nikoli ugasnil.
Žalujoči: MAMA IN BRAT Z DRUŽINO
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož. oče in dedek
Štefan Ciček
upokojenec iz Renkovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi poslednji poti ter mu darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala predstavnikom družbenopolitičnih organizacij iz Lendave, Turnišča in Dobrovnika, predstavniku vaške skupnosti Renkovci, kolektivu skupščine, občine Lendava, kolektivu TOZD Beltinka Beltinci, kolektivu OS Beltinci, članom LD Bogojina in predstavnikom Blagovnice Ravenka—Beltinci.
Prisrčna zahvala osebju ZD Beltinci, internega oddelka v Rakičanu in kirurškega oddelka v M.'Soboti ter vsem, ki so sodelovali pri pogrebni svečanosti.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je v 68. letu nepričakovano in brez slovesa zapustil naš dragi oče. stari oče. bral in stric
Mihael Horvat
iz Pečarovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in sovaščanom. ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Zahvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govornici KS tov Marti Horvat in govorniku GD lov. Jožetu Krpiču za poslovilne besede ob odprtem grobu ter gasilcem iz Pečarovec in Moščanec.
Posebna zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli, pomagali.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Karel, Jože in Stanko z družinami, brata in sestre ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite
ZA H LA
Boleča je resnica, ko se zavedamo, da seje po težki bolezni, komaj v68. letu starosti, končala življenjska poldragega moža, očeta in starega očeta
Rudolfa Carnija
iz Kukeča
v naših srcih bolečina. Težkoje spoznanje, da te ni večin nadvse boleča je
Med nami je praznin^ - Na5e misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca resnica, da te nikoli vec ne ■	jnj.
. i<kren0 zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, dobrim Ob tej boleči izgubi se _	močv najtežjih trenutkih, ki so nas tolažili, našega dragega očeta
sosedom in sovascanon x ■ i	mu pOk ionj|j vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje,
pospremili na njegovi zauim r
.. oarebni obred, pevcem za odpete žalostinke. godbi, predstavniku Prisrčnahvalag. duhovniku P o ^^obodprtemgrobu,cerk. odborniku Kolomanu Kovaču KS Elemerju Hariju zapos^ ^^^^tivoma Agroservis in Potrošnik.
, 1U Osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebej dr. Posebna zahvala zdravstvu i <egove ležfe bolezni. Hvala tudi dr. Marjanu Kiršnerju iz Arpadu Norčiču za vso Pon ..strain za večkratne obiske na domu in lajšanje bolečin.
Petrovče ter patronažnim svsua
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Kukec. M. Sobota. 25. februarja 1984
tiniika sinova Rudi in Milan ter hčerka Dragica z družinami Globoko žalujoči: zena H»'	-
Pomlad ho na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.'
(S. Gregorčič)
v S P o M I N
8. marca mineva žalostno leto, odkar je v 54. letu starosti prenehalo biti srce dragega moža, očeta in dedka Franca Lutarja
iz Turnišča
Ni ure. ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob.
Žalujoči: Vsi, ki smo te imeli radi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sovaščanom, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter z nami sočustvovali.
Prisrčna hvala dr. Arpadu Norčiču ter ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju, g. župniku za pogrebni obred, pevcem, govornikoma: predstavniku društva upokojencev tov. Kolblu in tov. Klemenčiču.
Žalujoči: žena Terezija ter hčerki Marija in Angela z družinama
ZAHVALA
Za nesebično pomoč in toplino ob boleči izgubi naše „ drage mame, stare mame in tašče
Helene Flegar
iz Murske Sobote
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, sožalje.
znancem in prijateljem, ki ste jo v tako darovali vence in cvetje, nam pa izrekli
Hvala zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Murski Soboti, kolektivu glasbene šole, govornikom ža poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi na pihala.
Žalujoči: VSI NJENI
Ni ure in ne dneva, da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da te ni in boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Praznina za teboj je boleča, a spomin nate ne bo nikoli ugasnil.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite
Z A H V A l.-A
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepričakovano in brez slovesa v 75. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož. oče. dedek, brat in stric
Štefan Šarkanj
upokojenec iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom iz Čopove in Poljske ulice ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje.
Prisrčna hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevkam za'od pete žalostinke. kolektivom: TMP M Sobota. 1 otrosmk TO Merkur. Kurivo in OZD Mura prikrojevalnica 2 ter govorniku Vezjaku
Žalujoči: žena Alojzija, hčerka Ana z možem Jožetom, sin Štefan z ženo Elizabeto, vnuki Draeo Alenka, Daniela in Anita, brat Alojz in ostalo sorodstvo	B '
VESTNIK, 8. MAREC 193*
STRAN 23
i besedi in sliki po pomurju
in padel je še četrti bor
Čast vasi, ker se v predpustnem času ni poročil noben par, so morali na zadnjo, pustno nedeljo rešiti tudi mladi iz Radovec. Sicer
pa je delilo ,,borovo sodišče”. In tako je bilo vse do osrednjega dogodka, ko naj bi padel bor. Nadenj so se spravili s pravo ,,cug” žago, pa tudi borov pop se na prizorišče ni pripeljal s traktor-
Tudi slabo vreme minulo nedeljsko jutro ni zadržalo obiskovalcev, da si ne bi ogledali borovega gostiivanja v Radencih. Pa, imeli so tudi kaj videti, saj je na prireditvi sodelovalo čez 130 domačinov v najrazličnejših maskah.
Obiskovalcem so bili s svojimi uslugami na voljo številni rokodelci, pa tudi ciganic se ni dalo zlepa otresti
vaščani, ki so v organizaciji domačega gasilskega društva pripravili borovo gostovanje. Čez 130 domačinov, starih in mladih, si je nadelo pustne maske in v pisanem sprevodu krenilo iz središča vasi proti gozdu, osrednjemu prizorišču nedeljske prireditve.
Čeprav je v začetku kazalo, da vreme organizatorjem ne bo naklonjeno, je pustni direndaj kmalu pregnal ples snežink, na prizorišču borovega gostovanja pa se je nabiralo vse več radovednežev. Tem so bili na voljo številni ,,rokodelci” s svojimi uslugami, ni pa manjkalo tudi ciganic, dobrih vil, medveda in drugih živali, pa vragov in celo smrt je grozila s svojo koso. Za varnost nastopajočih in obiskovalcev so skrbeli ,,žandarji”, pravico
jem. Tako so v Radovcih skušali ohraniti pristnost tega starega ljudskega običaja, ki so ga v tej vasi pripravili nazadnje pred 23 leti. Mladi, ki so morali za kazen sami odpeljati bor proti domu, pa so tako rešili čast svoje vasi, prihodnje leto pa bodo gotovo poskrbeli, da ne bo ostalo brez prave poroke.
Prijetno razpoloženje se je nato, kot se za gostiivanje pač spodobi, nadaljevalo še pozno v noč, sredstva, ki so jih radovski gasilci zbrali s prireditvijo, pa bodo namenili za gradnjo dvorane, v kateri bodo lahko organizirali družabne in druge kulturne prireditve.
ZIMA JE ČAS ZA ŽGANJEKUHO
IZ KOTLOV SE MNOGO PRISTNE „ŽGANJICE
Povsod sicer letos ne teče, tako kot je ob boljših letinah, vendar pa so tudi to zimo ,,žgajare” oživele — od lendavskih joric in Goričkega do Prlekije. Kako tudi ne bi, saj naš pravi pomurski človek že raje nazdravi s pristnim domačim žganjem kot umetno narejenimi ,,ognjenimi” napitki, še takšen čaj bolj prija, nenazadnje pa je na kmečkih domačijah žganje tudi potreba ne le.za ljudi, saj tudi pri živini pomaga zaceliti rane.
Za zimo se je pogosto kadilo tudi pri Flegarjevih v Grabonoš-kem vrhu. Janko Kreft, kmet iz soseščine, je ravno napolnjeval svoj osmi, poslednji sod: ,,Toča je naredila svoje in bolj slabo teče, vendar pa je žganje sladko. No, vseeno pa ga bo kakih osem litrov pri roki v hiši.”
Alojz Bezjak pa je dodal: ,,Zato pa so dale precej žganja češnje. Iz približno 50 kilogramov sem naredil skoraj 6 litrov dobrega češnjevega žganja.”
LENDAVA
,Za žganje je treba tudi potrpljenja.” Tega našima sogovornikoma ne
manjka.
Oba pa sta v isti sapi pristavila, da je priteklo v dobrih letih iz enega soda tudi od dva do dva in pol litra ,,žganjice”. Seveda pa je potrebno biti pri tem opravilu sila previden in jasne glave, izbrati pa tudi prava drva. ,,Ne presuha — ta naredijo preveliko ,,silo” — pa tudi ne premokra so tista ta prava. Hrast ponavadi da primerno toploto pa bukev tudi.
Dolgo pa tako ne bo več časa za žganjekuho, saj bo treba najprej obrezati vinsko trto, potem pa tako dela ne bo zmanjkalo do prihodnje zime.”
Žal pa jima je bilo le, da ob takšnih opravilih ni več tako veselo kot nekdaj, ko so se kartali in marsikatero ušpičili. Je že tako, glavno, da se še sploh žge.
V. Paveo
Slovesnosti ob dnevu
zena
Letošnji dan žena so v krajevnih skupnostih, vsaj v večini, že proslavili. Kulturna društva so ženam pripravila programe, ponekod pa so jih tudi pogostili. Prav lepo, je bilo v Dolnjem Lakošu, kjer so ženam pripravili pester kulturni program, v katerem so sodelovali amaterji iz več društev. Tradicionalno prireditev so pripravili tudi v Dolini, žene pa so pogostili tudi, v Kobilju, Dobrovniku in drugih krajevnih skupnostih. Proslave ob dnevu žena v organizacijah združenega dela pa so bile letos bolj skromne, glede na težave, v katerih se delovne organizacije nahajajo. Najbolj so ob vsem tem zaslužili cvetličarji, saj so letos njihove' cene že skorajda astronomske. Velikokrat smo že zapisali, da bi bilo najbolj primerno darilo, če bi bolj poskrbeli za varstvo otrok, za boljše delovne in življenjske razmere žena, za njihovo zaposlitev. Tako pa je tudi letos ostalo le pri tem, da smo jim
Jani D.
podarili šopek cvetja.
KA J TAKEGA SE NI BILO
V Nemčavcih so v nedeljo že pred deseto odprli glasovalno skrinjo in z zadovoljstvom ugotovili, da je referendum o spremembi namembnosti krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo od začetka leta 1979, uspel. Od 190 vpisanih je prišlo na glasovanje 181, za spremembo namembnosti pa jih je glasovalo kar 171.
L. Kovač
»Dobro se mi vidi, dobri so goslarje I .. Jakše muzike tu še ni bilo. Vsi smo veseli . . .« Teh nekaj misli smo izluščili iz pogovora z vodjo restavracije^ tovarne kos v Monoštru Štefanom Šbme-nekom. Tam so namreč minulo, soboto pripravili zdaj že tretji Slovenski bal za porabske Slovence.
Žbralo se jih je okrog 300. Prišli so iz vseh porabskih vasi, iz Monoštra in tudi nekaterih drugih okoliških
višja referentka pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem Irena Pavlič in predstavniki mestnega sveta Monošter. Vse prisotne je najprej pozdravil
Pridružili smo se nekaterim in jih povprašali, kako se počutijo.
»Lepo je. lepo igrajo, samo da muzikantje ne bi toliko počivali. Pa če bi
Učitelja Marta Filip in Sandor Bedič sta o vsaki porahski vasi povedala nekaj hudomušnih. Potem pa sta zaželela vsem dobro počutje in urne pete.
(Foto: .J. G.)
KULTURNI CENTER DE KINO ,,PARK" MURSKA SOBOTA
prihaja na spored ameriški barvni vele —. film posnet po
I. del predajamo od 14. do 18'. marca, II. del od 21. do 25. marca 1984.
Predstave tudi ob SOBOTAH, 17. in 24. marca.
Nudimo vam enkratno priložnost, da si lahko ogledate ta zares veliki film.
OBISK KULTURNIH PRIREDITEV
Radgončani v Cankarjev dom in SNG Maribor
.<> Ljubiteljem kulture v radgonski občini pripravljajo na občinski zvezi kulturnih organizacij ponovno kulturno poslastico. Tokrat pa za spremembo 'ne bodo v obmejnem mestu gostili vrhunskih kulturnih izvajalcev, temveč jih bodoobiskali sami. .Tako se v marcu odpravljajo na koncert mešanega pevskega zbora Ivan Kovačič iz Zagreba v
ljubljanskem Cankarjevem domu. I8. t. m. pa v mariborsko gledališče na operno predstavo Gaetana Donizettija Lucija Lammermoorska. Gre za vrhunski predstavi, zato bo nedvomno povpraševanje večje od možnosti in se zalo velja podvizati. Cene so zmerne.
vp
STRAN 24
VESTNIK, 8. MAREC 1984