PoftnTn« plačana v gotovini toartvonkl Cena 1 Dih Leto IV. (XI.), štev. 18 Maribor, četrtek 23. januarja 1930 » JUTRA« Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejnman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13' Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it.4- Za zdruiitev ameriške, angleške in francoske volne mornarice ZDRUŽENO BRODOVJE NAJ BI NA STOPILO PROTI VSAKOMUR, KDOR BI KRŠIL KELLOGGOVO P OGODBO, OBENEM PA NAJ BI SE TAKO AVTOMATIČNO PREPREČILO NADALJNO OBOROŽEVANJE NA MORJU. Zločin in kazen LONDON 23, januarja. Po otvoritvi londonske pomorske razorožitvene konference z govorom kralja Jurija so stopili člani posameznih delegacij takoj v medsebojne stike in imeli živahna posvetovanja. Toda že ti prvi razgovori so pokazali, da je problem razoroženja na morju silno trd oreh in je zato prvotno optimistično razpoloženje že znatno popustilo. Stališča posameznih, na konferenci zastopanih pomorskih držav sl namreč tako zelo nasprotujejo, da je silno malo upanja, da bi moglo priti do kompromisa. Vsak trenutek se vrh tega pojavljajo novi predlogi in nove zahteve. Nemalo senzacijo je vzbudil snoči francoski zunanji minister Brland z nekim svojim predlogom, o katerem se jc neuradno posvetoval z angleškimi, ameriškimi in italijanskimi delegati. Toda Briand se je mogel prepričati, da niti Zedinjene države niti Anglije ni mogoče pridobiti za njegov predlog, posebno ne v smislu, kakor si zamišlja Brland ureditev vprašanja o Rokavskem prelivu in Sredozemskem morju. Briand jc namreč hotel, da naj se s posebnim brodovnim dogovorom v obeh teh dveh vodovjih natančno določi razmerje mornaric inte-resiranih držav, da se na ta način zagotovi mir na morju. Briand pa je sedaj zavrgel svojo prvotno taktiko, ki je te- ZTH55 'Juaoslauila mir in red, sicer bodo povzročitelji nemirov najs.trožjc kaznovani. V od--> • govor so izdali študenti letake, v ka- BEOGRAD, 23. januarja. Za miss j terih srdito napajo diktaturo, češ da Jugoslavijo jc bila izvoljena včeraj, ovira vsak razvoj. Policiji se še ni Sletna polkovnikova hčerka Ceca posrečilo, da bi izsledila tiskarno in Drobnjak. povzročitelje teh letakov. držala svoj tečaj, četudi -o bile divi-j je, tudi v ostalih panogah jugosloven-dende Izplačane že pred 2 meseci. Tl papirji nosijo danes 7.5 in 8.5%. Tudi Nemiri na španskih uniuerzah MADRID, 23. januarja. V Murcii v Salamanci so stopili vseučiliški dijaki v stavko. Tudi na univerzi v Madridu, posebno na medicinski fakulteti, se opažajo nemiri. Študenti so silno ogorčeni radi zadnjih odredb diktature, ki priznavajo katoliškim slušateljem zopet nove privilegije. Vlada je izdala na dijaštvo poziv, naj ohrani Rretacija znamenitega ruskega zgočouinarja MOSKVA, 23. januarja. Tu je bil aretiran slavni ruski zgodovinar prof. Pla-tanov. Obtožen je, da je bil v zvezi z ruskimi emigranti v Nemčiji in z'aretiranim tajnikom lenjingradske znanstvene akademije Oldenburgom, ki so ga zaprli, ker je skril neke važne zgodovinske dokumente. Razprava proti Plato-novu bo v marcu. meljila na vseevropski premisi in :e prišel z novim predlogom. Po tem Briandovem predlogu na| bi se ameriško, angleško in francosko volno brodovje strnilo v enoto, ki naj bi pod protektoratom navedenih pomorskih držav prevzela jamstvo za vzdrževanje reda in miru na vseh morjih. Briand naslanja to rešitev na Kelloggo-vo pogodbo v tem smislu, da naj bi združeno ameriško-angleško-francosko brodovje nastopilo v vsakem slučaju kršenja Kelloggove pogodbe. S tako rešitvijo bi bilo avtomatično izločeno vsako tekmovalno oboroževanje in doseglo bi se znatno znižanje mornariških proračunov interesiranih držav. V zvezi s tem bi vrh tega končalo tudi tekmovalno oboroževanje drugih manjših držav. Angleži in Amerlkanci so sicer izjavili pripravljenost, da razpravljajo o Briandovem predlogu, Italijani pa so nasprotno izrazili težke pomisleke in niso prav nič skrivali svojega razburjenja. Izrazili so namreč bojazen, da bi mogla biti ta brodovna kombinacija morebiti naperjena proti Italiji, ki bi se v primeru spopada s kako sredozemsko državo nenadoma znašla pred neprodorno pomorsko blokado. Zdi se, da se bo konferenca bavila najprej z varnostnim vprašanjem in prešla šele nato k tehničnim vprašanjem. Angleži in Nemci o naših gospodarskih prilikah Znani angleški strokovni časopis »The Economist« je te dni objavil obširen članek o stanju gospodarstva v Jugoslaviji. Pravi med drugim :■ »Razdelitev kraljevine Jugoslavije v devet upravnih edinic predstavlja vsekakor najvažnejši konstruktivni Čin današnjega režima v cilju reševanja gospodarskih in političnih problemov države. Pokrajine so dobile znatno večje sodelovanje v upravi, široko gospodarsko in fiskalno avtonomijo. Ban ima pravico, da imenuje vse, izvzemši najvišje uradnike. Državne finance, vojska in mornarica ter imenovanje višjih uradnikov ostane v delokrogu centralne vlade. Važnost tega koraka je v tem, ker pomeni decentralizacijo vseh najvažnejših državnih poslov. Sprememba državnega imena je bila sprejeta s splošnim zadovoljstvom. Trgovina se je ojačala po dobri lanski žetvi. Izvoz v avgustu je dosegel najvišjo povojno številko, nad milijardo dinarjev. Izgleda, da je lansko leto — po treh pasivnih letih! — jugo-slovenska zunanja trgovina k^čala s suficitom. (To se je tudi res zgodilo, ker je v letu 1929. znašal naš uvoz 4,529.762 ton v vrednosti 6.444,699.695 Din. naš izvoz pa 5 329.866 v vrednosti 7.921,707.922 Din in je torej naša zunanja trgovina bila za poldrugo milijardo aktivna. Op. ur.) Trgovina se bo še bolj ojačala, ako^ bodo jugoslovenski trgovci prestali na sodelovanje, v smislu madžarskega predloga, z Madžarsko in Pumunijo v cilju organizacije skupnega izvoza izvestnih predmetov iz vseh treh držav. Za enkrat obstoje v JugoslavMi težave radi pomanjkanja elevatorjcv In velikih žitnih skladišč. Sklep trgovinske pogodbe s Španijo bo olajšal jugoslovenski izvoz drv v to državo, ki je šel dozdaj preko Italije. Zelo značilno je dejstvo, da je tuji kapital pričel prihajati v državo v velikem obsegu. Ustanovile so se družbe »Trepča«. »Selection Trust Coni-Panie« in nova podjetja »Novo Brdo«, j »Janjevo« in »Zletovo«, vsako s ka- j Pitalom po 100.000 funtov šterlingov.1 So to v glavnem rudniki svinca in cinka.. Velik izvoz v zvezi s prihajanjem tujega kapitala v državo je povzročil veliko kopičenje denarja. Narodna banka ima danes krog 1400 milijonov dinarjev, kar je po vojni rekord. Pr'-Čakuje se nadaljni dotok denarja s sklepom posojila uprave monopola. Izven tega pa ima tudi Blairova skupina še izvršiti del celokupnega iznosa posojila za izgradnjo jadranske železnice. Že se govori tudi o možnosti znižanja obrestne mere. Prvi korak je storila Hipotekarna banka, ki je znižala obrestno mero od 9 na 8. Državni papirji se drže trdno in so vsi v Porastu. Vojna škoda je skočila tekom 2 mesecev od 406 na 437 Din, •grama in državna posojila pa so ob- I izgleda, da se bo na spomlad pričelo živahno gibanje v gradnjah.« V zvezi s to angleško izjavo bo nedvomno tudi zanimiva izjava z""; ga berlinskega bankirja v. BleichrO-derja, ki se je delj časa mudil v Beogradu in Zagrebu in spoznaval naše gospodarske prilike. On pravi: »V Nemčiji je živi, in praktični interes za Jugoslavijo, ki je bogata na rudah in drugih možnostih ekonomskega razvoja, ki so lahko ekonomski viri prvorazredne sile. Treba pa večje propagande v inozemstvu. Nemški finančni krogi in nemška industrija žele delovati z Jugoslavijo. Nemčija je na čelu držav, ki dobavljajo Jugoslaviji stro- skega uvoza je dobro zastopa:::« 111 zavzema v zunanji trgovini balkanskih držav sploh vodimo mesto. Nemčija pa tudi izvaža iz Jugoslavije v veliki meri in je v prvih vrstah kupcev njenih proizvodov. Potrebne so v Jugoslaviji velike investicije za gradnje železnic in cest, ker se bo tako pocenil promet in izvoz bo še naraščal. Te investicije pa bodo obenem jamstvo za zaposlenje velikega števila domačih delovnih moči.« V pogovorih z merodajnimi osebnostmi Jugoslavije je v. Bleichroder dobil vtise, ki opravičujejo njegove optimistične poglede na bodoči razvoj Jugoslavije. (K današnji predstavi v gledališču) 1. slika: Godi se v Petrogradu. Soba verižnice Jelene Ivanovne. Raskoljnikov; je odločil iz čisto idejnih razlogov (zakaj mora živeti stara verižnica, ko toliko mladih ljudi umira od gladu), da jo; ubije in oropa. Plašno potrka na njena vrata. Starka jih odpre, instinktivno zasluti zlo. Ni se še mogla prav obrniti, ko plane Raskoljnikov nanjo in jo ubije, kot tudi njeno sestro Elizabeto, ki je slučajno v sobi. Raskoljnikov odhaja, ne da bi ga opazili. 2. slika: Raskoljnikova soba. On leži v nezavesti. Njegov prijatelj Razumihin in zdravnik Zosimov se razgovarjata o utisih zločina, ki se je izvršil v mestu, in ki je zanj osumljen čistilec Nikola. Razumihin dokazuje svojo nedolžnost. Raskoljnikov ne more več prenašati teh razgovorov, v živčnem napadu jih nažene iz sobe. Pride hišni nadzornik iit ga pozove na policijo. On se odloči, da odide in prizna. 3. slika: Na policijo pride Raskoljnikov ves razburjen- misleč, da ga kličejo radi umora. A zovejo ga le radi zastanka na stanarini. Razgovori o umoru ga privedejo spet do nezavesti. 4. slika: K bolniku Raskoljnikovu pri-; deta mati in sestra, ki skušata pogoditi vzrok njegove bolezni. Raskoljnikov,] prosi mater odpuščanja, da je izročil ves ] denar, ki mu ga je bila poslala, vdovi na cesti povoženega uradnika Marmelado-« va, katerega hči prostitutka Sonja pride,] da ga zove na očetov pogreb. 5. slika: Pri preiskovalnem sodniku j Porfiriju Petroviču. Pri razgovorih za mizo je pričel Petrovič sumiti Raskoljnikova radi umora starke in pravi, da je, čital njegov članek v nekem listu, o zlo-i činu, ki se iz njega razvidi, da Raskolj-! nikov deli ljudi na navadne in nenavadne, ki jim dovoljuje kršiti zakon vse dol zločina v imenu ideje, koristne za vse človeštvo. 6. slika: Raskoljnikov pri Sonji Mar-' meladovi. O11 je prišel k njej kot človek, ki je — kakor on — prekršil zakon in se žrtvoval- da reši družino gladu in mraza. Zanj je ona opravičilo njegovega postopanja; in on jo kliče s seboj. Oba sta prokleta in morata živeti skupaj. Na Sonjini mizi opazi sveto pismo, poklonjeno > nekoč od Elizabete, ki jo je ubil. Na Raskoljnikova vpliva to gozno in —-prizna svoj zločin. 7. slika: Pri Porfiriju Petroviču, ki Sfi trudi na vso moč, da dovede Raskolj-; nikova do priznanja. Raskoljnikov zah-] teva v živčnem navalu, da ga aretirajo,: če obstojajo proti njemu kaki dokazi. Tu; vpade nepričakovano čistilec Nikola in prizna, — da je on izvršil zločin. Raskoljnikov in Petrovič sta zmešana in Petrovič se oprosti, da je sumil. 8. slika: Raskoljnikov prizna Sonji, da je izvršil zločin. Sonja ga vpraša, kako je mogel on, ki je dal poslednji denar za pogreb njenega očeta, storiti kaj takega. Raskoljnikov objasni idejno podlago in vzroke- ki so ga privedli do zločina. Sonja mu svetuje, da prizna svoj zločin oblastim. 9. slika: Raskoljnikov se poslavlja o4 matere in prosi, da ga ne neha ljubiti, če bi izvedela kaj slabega o njem. Mati instinktivno zasluti zlo. 10. slika: Raskoljnikov prizna, da jf izvršil zločin. ATENE, 23. januarja. Glavno mesto i Krete in velika luka Kannea sta 21. t. m. strahovito trpeli vsled požara. Pol mesta ie uničenega. Škoda je ogromna. Maribor in Drikliuiitev okolice ALI BI MARIBOR RES IZGUBIL S PRIKLJUČITVIJO SVOJ JUGOSLOVANSKI ZNAČAJ? — OBČINA STU DENCI IN NJENO GOSPODARSTVO. Z novim letom so se naše okoliške občine pošteno oddahnile. V »dobro informiranih« krogih so se namreč že nekaj mesecev vzdrževale govorice, ki so trdile z vso gotovostjo, da se z novim letom 1930. izvrši spojitev vseh okoliških občin k mestu Mariboru. Našim okoličanom siter to ni šlo prav k srcu, a kljub temu so se bili že dokaj sprijaznili s to neprijetno mislijo. In če bi se bila resnično izvedla spojitev, bi prav gotovo ne prišlo do nikakega večjega odpora in bi danes življenje v naši okolici prav tako lepo mirno teklo svojo pot, kakor teče sedaj. Le nekaj več godrnjanja bi bilo, nego ga je sicer takrat, kadar človeka primejo za mošnjiček razni davki in pristojbine, katere bi plačevali potem novi meščani. Tako pa je nevarnost — sicer «e odstranjena — pač pa vsaj odložena morda za eno, ali pa še za več let. Končno bo pa le moralo priti do tega, ker to odločno zahteva razvoj mesta in pa tudi razvoj okolice same. Kadar se bo rešilo to vprašanje, bo hkrati rešeno za vso okolico, ker bi bilo nesmiselno, reševati ga deljeno enkrat za -Krčevino, drugič za Studence in potem zopet za ^obrežte in Tezno. Zafo bodo torej morali naši Krčevinci ostati še nekaj časa vaščani ter počakati trenutka, ko bodo postali vsi okoličani radi ali neradi meščani. Nekaterim je neumljivo, da se mesto samo bolj ne zavzame za priključitev. 3mpak stoji več ali manj ob; strani ter ne prevzame nobenih korakov v svrho priključitve, dasi to nujno terjajo ne samo regularne in razvome razmere okolice kot bodočih mestnih delov, ampnk tudi druga gospodarska vprašanja. Sicer pa trdijo nekateri, da gospodarska vpr''”"i>a ne tvorijo točasno neoremost-Ijivo ire, pač pa so druei pomisleki, ki so drugega značaja. Nekaterim se namreč vidi naša okolica še premalo trdna- v narodnem in državnem smislu in bi bil s priključitvijo ogrožen jugoslovanski značaj Maribora. Toda tudi ta trditev je na kaj slabih nogah. Zakaj to bi bilo morda mogoče še v prvi dobi po preobratu, zaradi neori-jentiranosti in zbeganosti ljudskih množic, nikakor pa ne več sedaj. Saj je tekom desetih let tudi v tem oziru naša okolica napravila velik korak naprej in je tak strah popolnoma neupravičen. Če pogledamo le najmočnejšo občino, to so Studenci, vidimo, da je imela 1. 1920 med 3630 prebivalci le 457 Nemcev. In do danes se je to število še izdatno znižalo. Po drugih okoliških občinah je pa razmerje gotovo še ugodnejše. Pač pa bi priključitev vsaj za nekatere vplivala neugodno v politično strankarskem oziru. ako bi namreč še obstojale politične stranke. Toda teh ni več in bo še mnogo, mnogo vode steklo po Dravi, predno jih zopet dobimo. Povsem verjetno pa je, da bodo stale takrat na precej drugačni bazi, kakor so pa stale še pred 6. januarjem 1929. Kar sc pa tiče križev in težav okoliških občin, ki se jih je dotaknil člankar »Večernika« v mesecu decembru, češ, da je »finančno stanje mizerno in naravnost obupno«, to pa menda ne bo povsem odgovarjalo resnici. V sedanjih razmerah je gospodarsko stanje sicer malo kje rožnato, a zato še ni mizerno in obupno. Tudi ne pri občini Studenci, ki jo navaja za vzgled in podpre z nekaterimi številkami. Že dejstvo, da ima občina samo 60% doklade na direktne davke, kaže, da se dajo ti dohodki izdatno zvišati, če bi bila skrajna potreba. Za občinska poslopja je potrebno ukrenjeno- da se bodo sama amortizirala. Za kurjavo šol se je uporabil — ne pa prekoračil — znesek 30.000 Din vsled ostre lanske zime. Toda dve tretjini tega zneska je bilo. v proračunu. Res je, da konsum opojnih pijač ravno v Studencih izdatno pada in te vrste doklade ne prinašajo več toliko dohodkov nego prejšnja leta. Še 1. 1926. se je stočilo v Studencih n. pr. 2279 hi vina, lani pa 1e 1069 hi. A ta iz-padek pri davkih ni krrmlarjem občine tako neprijeten, ker se vidi, da se razmere delavstva kljub nizkim plačam vendar-Ie konsolidirajo ii, so lahko zadovoljni, da so spravili uživanje alkoholnih pijač pod povprečno normalo, ki znaša v naši državi 40 1 na glavo in leto. Ako ni občina prejela vsega proraču-njenega zneska kot doklado na vino. si bo znala pomagati na drugi način. Čim manj konsumira delavstvo pijač, tem več potrebuje druge boljše in zdravejše hrane. To se opaža tudi v Studencih. Zakaj dohodek od zaklanih živali je bil proračunjen za lansko leto z nekaterimi drugimi davščinami vred na 53.000, dal je pa 73.000 Din. Toliko v pojasnilo javnosti, da ne bo mislila, da so naši okoliški občinski gospodarji privedli svoje občine na karit Zakaj v resnici se resno trudijo, da še-kolikortoliko dobro balansirajo kljub težkim razmeram, dasi čestokrat ne morejo zadostiti vsem željam in zahtevam tako, kakor bi radi. Tako se godi pa tudi drugod. Mariborski indneoni drobiš mariborsko qleča!terp REPERTOAR. Četrtek, 23. januarja ob 20. uri »Zločin In kazen«. Gostovanje Hudožestveni-kov. Petek, 24. januarja ob 20. uri »Cvrček za pečjo«. Gostovanje Hudožesvenlkov. Sobota, 25. januarja ob 15. uri »Krog s kredo«. Dijaška predstava. Dijaške cene. Nedelja, 26. januarja ob 15. uri »Orlov*. Kuponi. — Ob 20. uri »Radikalna kura«. Kuponi. Torek, 27. januarja ob 20. uri »Radikalna kura« ab. A. Kuponi. Celjsko gledališče. Sobota, 25. januarja ob 20. uri »Siromaštvo ni sramota«. Gostovanje Hudo-žestvenikov. Spomini Trockega. Pretekli teden sta minuli ravno dve leti, odkar je bil izgnan iz Moskve bivši vsemogočni voditelj nove Rusije, Lev Trockij. V izgnanstvu je začel pisati Trockij svoje bogate spomine, ki so izšli v debeli knjigi lansko jesen. Ob drugi obletnici izgnanstva pa je izdal Trockij že drugo knjigo spominov, v katerih o-pisuje doživljaje preganjane rodbine radi večje^ zanimivosti tudi njegova ženi. Knjigi sta v stotisočih preplavili Evrojo in najuglednejši svetovni listi se obširno pečajo s temi znamenitimi spisi. Čeprav sta knjigi izredno dragi — stali ste skoro po 200 Din — jih je radi velikega povpraševanja in aktualnosti nabavila tuui Ljudska knjižnica. Prvi del spominov ie že iz vezave in se že izposojuie. — Na svetosavski proslavi bodo pele učiteljiščnice. Pri večernem koncertu pa, kot že javljeno, naše ugledno pevsko in glazbeno društvo »Drava«. Po koncertu bo ples in prosta zabava v prijetno dekoriranih kazinskih prostorih. Udeležijo se razne skupine v narodnih nošah, sicer pa se želi promenadna obleka. — Slike Robesona, so se včeraj pojavile v izložbah in so predmet živahnih komentarjev. Ena teh slik predstavlja umetnika v »naravni« obleki njegovega plemena, na drugi zopet ga vidimo v vlogi »King Jones«- ki jo je igral v Londonu, in katera je odkrila v njem tako slavnega umetnika. Na evropski način oblečen pa je Robeson povsem gentleman, krasen tip inteligentnega zamorca. Predprodaja vstopnic je že v polnem teku. Da bo dvorana razprodana, je pokazal že prvi dan predprodaje. V pondeljek bomo torej imeli po dolgem času zopet enkrat velik koncert. Kavarna »Astoria«. Jutri, v petek, poslovilni koncert priljubljenega Cvirnovega jazz-orkestra. 225 t Jakob Vrečko. V slovenjgraški bolnici je umrl 21. trn. v starosti 56 let po kratki bolezni g. Jakob Vrečko, posestnik, trgovec in gostilničar v Šmiklavžu pri Slov. Gradcu. Bi! je svoj čas gostilničar v Slov. Gradcu. Izredna je bila njegova inteligenca in bil je daleč naokoli znan in priljubljen med narodom kot svetovalec in pomočnik. Pred svetovno vojno se je živahno udejstvoval v narodnih bojih v Slovenj-gradcu in okolici. Pokopali so ga danes pop. na mestnem pokopališču v Slov. Gradcu. Bodi mu Časten spomin, njegovim svojcem pa iskreno sožalje! — Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje se pod vodstvom svojega predsednika g. Ivana Kejžarja in ostalih članov odbora zelo živahno udejstvuje v olepševanju tega dela mesta, ki se razvija z velikimi koraki. Zato bi nedvomno zaslužilo več pažnje ne le mestne občine, ampak tudi občinstva, nego se je to videlo sinoči na občnem zboru društva v gostilni Frie-dau. Poročila o delovanju v minolem poslovnem letu so podali predsednik, tajnik in blagajnik. Bilo je 10 rednih in cela vrsta izrednih odborovih sej. Program, ki ga je začrtal lanski občni zbor, je s^oro v celoti realiziran, vkljub velikemu nerazumevanju s strani odločujočih činiteljev in občinstva. Poleg stalnega izpopolnjevanja olepšave magda^en-skega parka je društvo dokončalo ureditev parkove ograje, nasadilo mnogo novih lepih dreves v parku in ob bližnjih ulicah, uredilo Frankonanovo cesto in zlasti tamo.šnje mostiče in pripravilo vse potrebno,. za ureditev promenadne poti ob Dravi. Vsled zavlačevanja zadeve pri oblastih se s temi de'i v minolem letu ni moglo pričeti. Društvo je lani imelo;94.276.11 dohodkov in 93.955.50 Din izdatkov. Izgubilo je sredi leta dva odlična delavna odbornika: tajnika Drago Lednika in pregledovalca računov Ješovnika. ki sta bila premeščena v Beograd. Tajniške posle vodi sedaj gosp. inž. Debevc. Občni zbor je dal odboru absolutorij s pohvalo. Za gospodarja je bil določen g. Dolenc. Društvo bo naročilo za olepšavo magda!enskega predmestja od šumarskega društva 4000 sadik raznih lepotnih dreves v vrednosti 5066 Din, ki se bodo vzgajale v mestnem vrtnarstvu. Z mestnim olepševalnim društvom bo stopilo v tesnejše stike in se bo v kratkem vršila skupna seja obeh društev radi delitve dela. — Mežiški rudnik in »Večernik«. Angleška družba, ki eksploatira mežiški svinčeni rudnik, je vložila proti našemu listu radi svoječasnega članka »Največje podjetje Slovenije prehaja v domače roke« tožbo. Tako mariborsko okrožno kakor tudi ljubljansko višje deželno sodišče je tožbo zavrnilo kot nedopustno. — . Simon Ševeder t. Kakor smo že poročali, je umrl včeraj bivši kolarski mojster g. Simon Ševeder. Pokojnik je bil od ustanovitve občine Tezno do prevrata njen predstojnik ter 30 let načelnik skupne obrtne zadruge za okolico Maribora. L. 1927 je dobi! poškodbo na glavi, nakar je odložil načel-niško mesto. Odbor in članstvo ga ohranita v trajnem spominu. Pogreb se bo vršil jutri v petek, ob 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Nalezljive bolezni v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 15. do 21. t. m. prijavljenih 5 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: 3 slučaji škrlatinke ter po 1 slučaj davice in šena. —• Lovski blagor. Na lovišču v Moškanjcih pri Ptuju je mariborski brivec Ivan Borovič ustrelil v torek 12 in pol kg težkega jazbeca, ki je v januarju zelo redka prikazen. Žival je na vpogled v brivnici Ivana Borovi-ča, Koroška cesta 19. — Požar, na graškem kolodvoru. V noči 22. trn. krog polnoči je izbruhnil požar v blagajniških prostorih kolodvora v Gradcu. Gorelo je skladišče papirja. Gasilci so le s težavo prodrli do prostorov, kjer je nastal ogenj, in ga u dušili. Radi prepovedanega povratka in pote puštva je bil včeraj aretiran 45Ietni Martin Šut, doma iz Slamnjaka pri Ljutomeru. Izkazalo se je> da :a zasleduje tudi orožni-štvo v Ptuju radi tatvine para čevljev nekemu hlapcu v Grajeni. Šut priznava tatvino. Oddali so ga sodišču. Mariborski komunisti pred sodiščem za zaščito države. Včeraj se je pričela v Beogradu pred sodiščem za zaščito države razprava proti 10 komunistom iz Maribora, obtoženim po čl. 1 zakona o zaščiti države radi širjenja komunističnih letakov in brošur. Obtoženci so: Milan Bari, Rudolf Štraus, Lazar Gotfrid, že!, uradnik Albin Breznik in njegova žena Marija, Ivan HaurL Franc Toplak, Jakob Kebrič, Ivan Rošlčlir in Rupert Kučič. Obravnava se danes nadaljuje. Rdeči križ v Studencih pri Maribora. Redna letna skupščina krajevnega odbora društva Rdečega križa v Studencih pri Mariboru bo v nedeljo, dne 26. jan. ob 9.30 uri v prostorih občinskega urada v Studencih. Člani in priiatelji društva so prijazno vabljeni. — Odbor. — j^dve^at ir. Krištof VMImir je otvoril svojo odvetniško pisarno v Slov. KonKcah Guštanj. Dne 19. janua ' i je imel krajevni odbor društva Rdeči križ svoj redni občni j zbor. ki je raztohnačil ogromno izvršeno delo odbora. Društvo ima lastili rešilni pvto in še mnogo drugega inventarja'v skupni vrednosti 100.000 Din. Nadalje ima lastno stavbišče v izmeri 351 nr, kjer namerava v doglednem času sezidati stavbo milosrčna in zdravstvene prosvete, torej Dom rdečega križa. Vsi se bodo še snominiali dobe, ko se je bil v dolini naše Meže boj za biti in nebitl. Zmagalo je prvo. Zato je sedaj dolžnost, da to zemljo, ki je priključena materi Jugoslaviji, tudi negujemo in gremo po poti, katero so nam pokazali Einspielerji; Grafenauerji, Serajniki, Kogelnikl- Kotniki in drugi nešteti koroški rodoljubi. V veliki meri izvršuje to’ delo krajevni odbor društva Rdeči križ v Guštanju pod vodstvom svojetra predsednika dr. Boštjana Erath-? Društvo zasluži podnoro naroda, ki je gotovo ne bode odrekel, ko stopi odbor pred njega s prošnjo za mi-lodar, da se čimpreje uresniči želja odbora, zgradnja Doma rdečega križa. — Gozdovniki! Fantovski sestanki bodo odslej redno vsako soboto ob 3.30 pop.