Leto Vi., SL 16.
PoStntas platana v gotovHi!.
V llublfani, v sefe©§® 21. lanuarla 1922. Posam. žft. 59 par.
PREJ
Glasile Sotialisti&ie stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: L j u b 1 j a n a, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s® ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Nesramna francoska kupčija z našimi ljudmi!
Vprašanje poslanca sodra g a Div
Zgodila se je nenavadna reč. Mnogo fjudi iz naše dežele je bilo nabranih na goljufiv način in odpeljanih v francoski Maroko v severni Afriki. To sc je godilo v času od leta 1919. do 1921. Nabrani so bili pod pretvezo, da pojdejo v Francijo delat v tistih francoskih krajih, ki so bili opustošenj od vojne. Zvabljeni so bili s tem, da so jim obljubovali visoke plače.
Toda na svoje.veliko iznenadenje so bili U ljudje namesto na delo v Francijo, odvedeni v Maroko, in na goljufiv način in po sili uvrščeni v tujsko legijo, ki ima voditi boje z Marokanci, ki ne trpe tujega gospodstva. 0 vsem tem so pisali tudi nekateri naši časopisi.
V tej sramotni, aferi so sodelovali tudi nekateri srbski in francoski agentu Videti je celo, kakor bi bilo v tej stvari v neki meri zaposleno samo ministrstvo za socialno politiko. In sedaj pišejo ti prevarani ljudje pismo za pismom na vse strani in vsem ljudem, o katerih mislijo, da bi jim mogli pomagati, in kličejo na pomoč. Tudi podpisanemu so prišla nekatera teh pisem, polna obupa in tožbe, v roke.
c a na ministra za zunanje zadeve.
Zato mi je čast, gospod minister, predložiti Vam ob tej priliki sledeča vprašanja s prošnjo za hiter ustmen odgovor v Narodni skupščini v smislu točke 60. poslovnika:	1.	Ali Vam je stvar
sploh znana V 2. Ali ste kaj storili, da sc ti naši državljani, ki so bili na tako nesramen način prevarjeni in odvedeni v sužnost. čim prej osvobode in povrnejo v svoje domove? 3. Ce Vam ta stvar ur bila znana, hočete li takoj storiti potrebne korake za rešitev teh naših državljanov? 4. Mislite li tudi ukreniti, da se najdejo krivci in postavijo pred zakonito odgovornost?
Pričakujem hitrega odgovora.
13 c 1 g r a d . 16. januarja 1922.
Narodni poslanec Nedeljko Divac.
*
O tem neverjetnem škandalu, enem: med tisočimi, ki prihajajo dan za dnem v tei nesrečni deželi pred javnost, naj zadostuje za danes navedena interpelacija. Naši poslanci bodo poskrbeli, da ne bo ostalo ničesar zakritega in da zadeva ne bo zaspala. In tudi mi bomo imeli še priliko, da spregovorimo zadnjo besedo. Ur.
Veliki proces proti rudarjem v Tuzli.
V Tuzli se je pričela 11. t. m. obravnava proti dvajsetim rudarjem in premogovnika Kreka v bližini Tuzle. Obravnava se jc pričela samo proti dvajsetim rudarjem, čeprav je dvignil državni pravdnik obtožbo proti 350 rudarjem in .5 »narodnim gardistom«, ki so nečloveško pretepali rudarje. Velik del obtoženih jc bil v zaporih okrožnega sodišča od velike rudarske stavke, tedaj od decembra 1920., a sedaj je v zaporih samo še 7 obtoženih rudarjev. Ostali so se povrnil i v rudnik na delo. Dvanajst jih je prišlo na razpravo, čeprav so že izpuščeni, edeu pa sploh ni prišel, tako da sedi na zatožni klopi pravzaprav 19 oseb. Do-' sedaj še ne vemo. če bodo sodili tudi 330 ostalih rudarjev. Vse to namreč zavisi od zaključka obravnave proti omenjeni prvf skupini, pa je upati, da ostalih sploh ne bodo sodili.
Ta obravnava v Tuzli je velikega pomena za jugoslovenski proletariat, posebno pa za bosansko-hercegovinski del. Ittzla oziroma Kreka je bila od postanka bosanskega delavskega gibanja gotovo najmočnejša njegova trdnjava. Okolica I nzlc je precej industrijsko razvita, tako da je samo v premogovniku v Kreki delalo okoli 2000 delavcev. Poleg tega pa so velika podjetja v Lukavcu, Šenun-hanu, Živinama in drugod, ki zaposlujejo
Tuzla, 17. jan. 1922.
večje število delavcev. Pa tudi sama Tuzla, ki je sedaj približno mrtvo okrožno mesto, jc bila zelo živa in napredna. K temu so precej pripomogla bližnja industrijska področja, posebno pa Kreka, ki je oddaljena od Tuzle 15 minut.
Rudarji s Kreke so bili prednja straža Savcza rudarskih radnika za Bosno in Hercegovino od leta 1907. pa vse do propada rudarske stavke v decembru 1920. Od tega dogodka dalje, ko je prišla še »Obznana«. ni v Tuzli ne v Kreki delavskih organizacij. Tam, kjer je bil preje »Delavski dom«, se sedaj šopiri Židovski dom. a v prostorih Delavskega doma v Kreki, Sokolsko društvo. Člani rudarske organizacije pa so sedaj — pred sodiščem.
Govoriti o veliki stavki bosanskih rudarjev koncem leta 1920. bi pomenilo ponavljati veliko in zadosti žalostno storijo, ki je bila odločna borba z vlado, a pozicija zapeljanih rudarjev, je bila v .toliko slaba, v kolikor je njihovo vodstvo, ki je dospelo v roke raznih neresnih in neizkušenih »komunističnih« tajnikov, delalo grde taktične pogreške in dovclo delavstvo do takega stanja, da je bla u. pr. stavka proglašena, toda nikdo je ni vodil in tudi nikdo završil. Ti nori »takti-čarji« v delavskem pokretu so javljali v Belgrad, da stavka briljantno uspeva in
to tudi takrat, ko je bila žc popolnoma zadušena. Od takega »vodstva«, ki je zasejalo nezaupanje med delavstvom proti Hudem, ki so vodili rudarske borbe 15 let, so imeli delavci toliko škode in nesreče, da je ne bo mogoče tako kmalu pozabiti. Toda v tem zlu jc nekaj dobrega; škoda, ki so jo doživeli, jih jc naučila gledati vbodočc prav pazim, koran zaupajo.
Dogodki, ki so v zvezi z omenjeno stavko, v kolikor se tičejo izgona stav-kujočih. so\ že davno likvidirani v vseh rudnikih. Ostala je samo obravnava proti1 rudarjem s Kreke. Za to obravnavo je potrebno, da se zainteresira vsa socialistična javnost v Jugoslaviji, pa je zato odposlal Glavni radnički savez v Sarajevu svojega posebnega poročevalca v l uzk), da prisostvuje obravnavi. Žalostno je. da so razmere v delavskem gjha-nju take. da nimajo obtoženi rudarji svojih braniteljev, temveč jih branijo sodnij-ski odvetniki. Ker bo trajala obravnava 5—6 tednov, bi bilo treba dati za zagovornike okoli 30—40.000 K na razpolago, kar pa niso premogle naše organizacije, S »komunistične« strani pa se ni nikdo zavzel za usodo obtoženih radarjev. Kdo b; se pač brigal za take »malenkosti*.
Rtidarji s Kreke mso obtoženi zaradi udeležbe pri stavki, temveč zaradi! dogodka, ki se je odigral v selu Hnstaa-i ma ob tistem času. Obtožnica državnega; pravdnika g. Fr kovica dolži radarja Karla Železnika, Ivana Bračuna, Frača Mariča, Mija Tomiča, Roža Mrkiča, Osmana Gjnlovrea, Džnra Keroševiča in druge:
1. da so sodelovali v selu liasinartur 25.-27. decembra 1920 v oboroženi eoi;, ki jo je zbral, zapovedoval in obor&ževa* Karel Železnik. Četa je hotela z orožjem, zabraniti žandanneriji in policij1 da rv bi odvedla po oblastvenih od;culah v Tuzlo tufih stavkajočih delavcev. k: so bili večinoma Slovenci;
2. da so se 27. decembra 1920 zbrali in skupno udarili na žaudarmerijsko pa-trolo. ki je bila sestavljena iz 6 žandai-jev in 5 policistov, ki so prišli pod vod-, stvora narednika Petra Kosačcviča. da izvrše gonijo naredbo pristojne oblasti. Obtožnica jih dolži, da so pri tej priliki obtoženci, oboroženi s sekirami, koli, noži, kamenjem in puškami, poguali v beg žandarje in policiste, da so bili policista Mija Zckiča s koli in nogami, odvzeli mu orožje, ravno tako policista Rista Paute-liča, Ibrahima Nadžakoviča, potem pa odvzeli še orožje policistu Josipu Štok-lasu in žandarmerijskemu poveljniku Petru Koračeviču, po odvedbi zadnje tri kot jetnike v hišo Jurc Ružiča, kjer' so jih imeli zaprte toliko časa, da je prišlo vojaštvo in jih osvobodilo:
.3- dolži Jura Keroševiča, da je pri tej priliki in tega dne ubil žand. J. Reljiča.
Izaije otSo1?BSt 'državni' praVdnik Ffa-
“tflcuje dclb nase diplomacije. gTe3e Tča
nja Rezača, (ki jc pobegnil že 24. decembra, tri dni pred navedenimi dogodki), Stjepana Sabclja, Marka Jožica i Salka Hasančeviča, da so v Tuzli 23. decembra v Delavskem domu obenem z odborniki in poverjeniki: Ivanom Bračunom, Fra-rijom Maričem in drugimi sklenili, da sc irpro oblastim, če bi se te upale prijeti tnje delavce.	(Konec	prih.)
PolitHne vesli.
Vladina izjava: Kraljevska vlada misli, po svoji zopetni sestavi, da ji dolžnost nalaga, .seznaniti Narodno skupščino z delovnim programom, ki je namenjen sedanji skupščinski sesiji. — Misli, da nastaja po sprejetju ustave neizogibna potreba sprejetja tistih zakonskih načrtov, ki jih predvideva nova ustava, ki stoje v tesni zvezi z njo in ki bodo oživili vse trste ustanove, ki so predvidene v novi ustavi. — Tako misli, da morajo priti razen sprejetja državnega proračuna dohodkov in izdatkov takoj na dnevni red skupščinskega dela še sledeči zakonski predlogi: 1. Zakon o državnem svetu in o upravnih sodiščih. 2. Izpremembe v zakonu o volitvi narodnih poslancev. 3. Zakon o glavnem nadzorstvu. 4. Zakon o osrednji državni upravi. 5. Zakon o ministrski odgovornosti. 6. Zakon o samoupravnih oblastvih v občinah, okrajih in oblastih. 7. Zakon o uradnikih meščanskega reda. 8. Zakon o ljudskih, srednjih in višjih šolah. 9. Zakon o zemljedelskem kreditu. 10. Zakon o zavarovanju setve proti ujmom in elementarnim nezgodam.
11. Zakon o upravni razdelitvi dežele.
12. Zakon o notranji ureditvi ver. 13. Zakon o splošni ureditvi sodišč. 14. Zakon o preureditvi vojnili sodišč. 15. Zakon o likvidaciji agrarnih razmer. 16. Zakon o izenačenju davkov po vsej državi. 17. Zakon o tisku. — Razen teh zakonskih načrtov bo skupščina rešila tudi druga nujna vprašanja, ki pridejo na dnevni red. Če bo skupščina srečna, da reši omenjene projekte, bo mogla pristopiti tudi k reševanju drugih načrtov in vprašanj, ki pridejo na dnevni red. — Komentar k tej deklaraciji je podal zeniljoradnik, torej liuržuj, Lazič. V enem stavku je povedal vse. Poglej med telegrame!
j+' Stiki z Rusijo. Kakor poroča bel-grajska »Slobodna Reč«, je želela skleniti sojetska vlada pretekle jeseni z našo državo diplomatični in gospodarski dogovor. Naša država pa na to ponudbo ni niti odgovorila in jo je tudi v javnosti zamolčala. Imenovanje Spalajkoviča za poslanika v Parizu je dokaz, da namerava iti tudi dalje po tej poti.
Nalnovelie.
BURŽUJ O VLADNI DEKLARACIJI. (01. tndl našo politično!) — SOCIALIST O VLADNEM SISTEMU.
LDU. Belgrad, 18. jan. Na današnji Seji narodne skupščine sc je nadaljevala razprava o deklaraciji vlade. Prvi je govoril posl. Lazič (zemljoradnlk), ki je v početku poudarjal, da sedanja vlada ni nova in da so se v njej izvršile same osebne izpremembe, medtem ko je v svojem sestavu ostala enaka prejšnji. Očita, da je deklaracija vlade pomanjkljiva in da ne vsebuje nobenih pojasnil glede mnogih vprašanj notranje in zunanje politike, ki so važna in o katerih parlament zahteva, da bo poučen. Ob tej priliki kri-
tere pravi, da je imelo samo negativen uspeh. Za njim je govoril posl. dr. Milan Korun o nezadovoljstvu, ki obstoji med ljudstvom ter naglašal, da so temu vzrok mnogi razlogi, med njimi tudi nezdravi razvoj našega političnega položaja. Krivda temu je vladni sistem, ki ni nikak sistem. Zahteval je. naj se čimprej ustvari zakon o samoupravi občin in oblasti. Glede ustave pravi, da ni dobra, toda vsi oni, ki zahtevajo sedaj novo revizijo ustave, vodijo reakcionarno politiko, ker bi revizija pomenila sedaj odložitev uveljavljenja potrebnih zakonov. Glede notranje politike pravi, da danes dejanjsko vlada policija, in sicer slabo, za kar navaja mnogo primerov iz vse države, da dokaže svojo trditev: govoreč o zunanji politiki, je kritikoval vladno delo in zlasti zahteval vzpostavitev zveze z Rusijo. — Po kratkih osebnih pojasnilih, ki so sledila govoru dr. Koruna, se je seja ob 19.40 zaključila.
MI PA ŽE VEMO, KAM PES TACO MOLI!
LDU. Belgrad, 19. jan. Danes predpoldne je imel demokratski klub drugi sestanek, na katerem so razpravljali o uradniškem vprašanju. Demokrati stoje na stališču, da se mora izvesti redukcija uradništva, toda tako, da se sposobni in narodni uradniki pustijo v službi, kvalificirani in nekvalificirani, in da se mora posebno izvesti redukcija slabega uradništva. v prvi vrsti nenarodnega.
MOSKOVSKI SOVJETI ZBORUJEJO.
LDU. Moskva, 19. jan. Dne 16. jan. je bilo otvorjeno zasedanje moskovskh sovjetov. Trockij je govoril o mednarodnem položaju. Izvajal je, da mora biti Rusija pripravljena na to, da bi bila morda konferenca v Genovi zmožna ukreniti mirno pot, kakor tudi ob meji dežele naščuvati zoper Rusijo, na kar mora biti pač Rusija pripravljena. Glede zadržanja Amerike v Vzhodnji Aziji je izjavil Trockij, da se Japonska ni priljubila. To pa je njegovo osebno mnenje, katerega mnenja pa niso njegovi uradni tovariši.
Dnevne vesti.
Hvalevredno je opominjati slabo vzgojene otroke, kadar lažejo.
Klerikalno časopisje smo zastonj opominjali, naj ne laže. Še odgovora nismo dobili.
Poskusimo danes z nar. socialisti. Jugoslavija ima med sotrudniki akade-mično izobražene visoke gospode, morebiti ima kateri še toliko čuta za čast, da bodo razumeli, da je prostaška laž, če kdo namenoma zamenja preteklost s sedanjostjo ali prihodnjostjo.
Naš članek »Diktatura« je namreč priobčila »Jugoslavija« v tej-le obliki:
»Naprej« konstatira, da se Kristanovi oziroma »Naprejevi« socialni demokraciji vse povsod očita neenotnost in nedisciplino. Vsak dela, kar sc mu zljubi. Baranta se za kulisami, dela »politiko«, a skoro vse proti volji celotne stranke. Dela se tajno in javnost očita marsikatero nepravilno dejanje, ne da bi stranka mogla ugotoviti, ali je res ali ne! — Sedaj je pa vzela socialna demokracija metlo v roko in prične pometati, z železno metlo pometati.
Kdor jo naš članek čital, bo vsak priznal, da je tako pisanje — ne maramo reči kakršno, čitatelji naj si sami mislijo!
»SKvenec« ntavf, da imajo skl škofje zeljnate glave. Svoj čas smo govorili o uvedbi pšenične valute; >Slovenec« je tedaj zapisal, da mora imeti zeljnato glavo, kdor se nosi s tako mislijo. Madžarski škofje so sklenili, da bodo svoja zemljišča oddajali le za plačilo v pšenici.
»O du tnein lieber Augustin, jetzt ist aber alles hin«, je zapel potihoma škorec v mariborski »Straži« z dne 18. t m., ki se je spravil nad socialističnega mariborskega župana, o katerem pa ne ve nič stvarnega povedati. Gospodu Tonetu Gmajnarju, ki je presedlal in se sedaj objema s klerikalci priporočamo premišljevati raje o svojem levenju, ker mu bo veliko bolj koristilo, kot pa če bo hladil svojo jezico v »Stražinih« predalčkih.
Poverjeništvo UJU in nepristranost. Že v drugič je zborovalo društvo učiteljev Mežiške doline dne 11. januarja v znamenju protesta proti krivici, storjeni njenemu odličnemu članu učitelju Vinku Modemdorferju. Na drugem zborovanju je zlasti razburjalo dejstvo, da kljub obljubam še danes ni poverjeništvo UJU storilo ničesar, da se ta slučaj odpravi z dnevnega reda in sc člani zopet pomirijo. Izgleda vse tako, kakor bi poverjeništvo UJU držalo roke križem, ko gre za člane socialističnega prepričanja. Mnenja smo pač, da bi take razmere vsaj v stanovski organizaciji ne smele vladati in če vladajo, potem je organizacija za nič. Učiteljstvo Mežiške doline bo skušalo priti preko poverjeništva do zaščite svojih tovarišev. K temu koraku ga mora gnati že spoznanje drugih društev ali članov, ki poznajo UJU bližje. Dodali bi nasvet, naj se učiteljstvo nasloni na SSJ, ki bo storila po svojih poslancih tiste korake, katerih se poverjeništvo UJU brani zgolj radi svoje ozkosrčnosti.
Nekaj ;;a naše dopisnike. Navzlic svojemu zadnjemu opozorilu dobivamo še vedno dopise, ki nam vzamejo mnogo časa pri predelavi. Predvsem si nekateri naši dopisniki nikakor ne morejo zapomniti, da rokopis, pisan s kopirnim svinčnikom, nikakor ni goden za stavnico . in ga moramo v najboljšem slučaju vsega prepisati. Pišite s črnilom, mnogo dela nam s tem prihranite! Dalje so zelo mučni rokopisi, ki so pisani na obeh straneh enega lista. Take dopise moramo po določbah stavcev tudi prepisati, kar bi nikakor ne bilo potrebno, če bi dopisniki uvaževali naša opozorila. Pišite kratko! Dolge dopise moramo z ozirom na prostor, ki nam je na razpolago, itak zelo skrajšati in končno poveste lahko s par stavki veliko več kot s celini morjem brezpomembnih besed! In lepši so kratki stavki kot kilometrske besedne verige! Pišite na široko! Dopis, v katerem se besede in črke stiskajo druge k drugim, kakor pesek v vreči, vzbudi v človeku najlepšo željo, da bi se spravil na oni svet. Tak rokopis se v originalu sploh ne da popravljati. Torej . . .
»Poselska zveza« je sklenila na svoji seji dne 3. t. m.,, da ostane tarifa od oktobra še do aprila v veljavi. Obenem po-zivljemo vse gospodinje, ki še niso oziroma ne plačajo po tarifi, da to storijo, drugače bo organizacija primorana objavljati imena tisith, ki ne privoščijo svoji služkinji toliko, kolikor za silo potrebuje za svoje vzdrževanje. Odbor. — (Poselska zveza je sicer klerikalna organizacija, vendar pa radi priobčujemo gorenji sklep, ker gre za pravice proletariata med proletariatom — služkinj. Eno pa bi še pripomnili: Zal nam je, da so med proletariatom še .vedno taki, ki pričakujejo
*o0resetGa od smešnega klerikalnega kapitalistično - delavskega slogaštva. Učinke takega reševanja občuti vsaka pametna služkinja na svojem hrbtu. Kako je danes z vami? Ali ne vidite, da vas je klerikalno potegovanje za vaše pravice napravilo le proletariat med proletariatom? Zato se bo vsaka uvidevna služkinja, ki ne pričakuje vsega dobrega le od ono-stranskega življenja, priglasila na Strokovni komisiji v Ljubljani, Šelenburgova ulica 641., kjer bo edina prava strokovna organizacija zanjo. Le prava delavska in socialistična organizacija jo bo lahko rešila iz današnjega obupnega položaja! Uredn.).
Delavski riziko. V tovarni za kose v Sv. Lovrencu na Pohorju se je smrtno ponesrečil dne 17. januarja 1922 tovarniški zidar s. Ernest Šinner. Odstranjeval je iz vodnega kolesa led, pri tem mu je spodrsnilo, padel je pod kolo, ki mu je zmečkalo glavo. Pokojni je bil vzoren član kovinske organizacije. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Naj mu bo zemljica lahka!
Uufeljama.
Zdravstveni izkaz izkazuje za teden od 8. do 14. t. m. 25 novorojencev (12 m) ter 33 umrlih oseb (16 m). Umrlo je: za življensko slabostjo 2, za jetiko 7, za Pljučnico 3, za grižo 1, na srčni hibi 5, za rakom 2, za drugimi naravnimi smrtnimi vzrok 12, nasilno pa je umrla 1 oseba, krlatice so prijavili 1 slučaj, griže 1, ošpic tudi 1.
Mestni revež«. Ker je občinski svet ljubljanski s tekočim letom povišal ubož-ne podpore na mesečnih 100 K (za otroke na 50 K), naj se oni mestni reveži, ki ta mesec niso prejeli zvišane podpore, takoj zglase pri ubožnih očetih, da jim razliko naknadno izplačajo.
Tečaj za keramično stikanje. Za razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primanjkuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, se je odločil urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom leta več v keramično stroko spadajočih tečajev, v kratkem priredi specialen tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno slikanje ter ima že prvo izobrazbo v risanju in slikanju. Interesenti naj ustmeno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št. 22.
Akad. soc.-peci krožek priredi v ponedeljek 23. t ni ob 8. zvečer na moškem učiteljišču sestanek, na katerem bo predaval Stane Rapd o »Etični izvenkonfe-sicnalni vzgoji na ljudski šoli«, Koreie-rent je Aleks. Koprivec. Učiteljstvo vljudno vabi odbor.
Čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, 22. t. m. točno ob 10. dopoldne v gostilni ge. Mrak, Rimska cesta 4. Ker se bo sestanek vršil v zadevi mezdnega gibanja pomočnikov, je zelo važen in za vse obvezen! — K. Kordelič, načelnik.
Društvo sluš. fil. fak. priredi na univerzi v zbornici javno predavanje v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 11. Predava gosp. prof. France Veber o »Resnici in spoznavanju«. Tomažev. Platonov in Kantov pojem resnice.
Celje.
Delavska šola. Sodrugom v Celju, ki bi se radi uvedli v govorniško znanost,
bpT^arfamo na našo 'delavsko Šolo. Da sc vzgojite kot tako potrebni govorniki, zglasite se v delavskem tajništvu, Vodnikova ulica 3., vpišite se v učni pregled, pri čemer vas opozarjamo, da mora biti vsak vpisanec naročen na »Naprej«. Učna doba se prične v soboto 21. januarja .1922. Opozarjamo na to, da bomo poskrbeli za najboljše predavatelje. Sodrugi, naše orožje je tudi znanost. Prilika vam je dana — pridite!
Predavanje o vzgoji mladine v šolski dobi. V pondeijek, dne 23. t. m. sc bo vršilo predavanje v Ljudskem vseučilišču, in sicer o vzgoji mladine v šolski dobi. Predava mestni fizik dr. Makso De-reani. Začetek točno ob pol 20. Dostop dovoljen samo odraslim. Delavci, udeležite se tega predavanja polnoštevilno!
is
Opozarjamo vse sodruge na redne diskusijske sestanke ob petkih v mali dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 20.
iz sfmls. gilbe^fa,.
Občni zbor natakarjev in hotelskih nameščencev se je vršil dne 17. januarja v Narodni kavarni v Ljubljani. Predsednik Est je podal poročilo, nato je poročal gospod Rajko Zupan (član del. zbornice). Njegov namen ozir. nalog jc bil, da poda poročilo tajništva in da govori o organizaciji. Referat pa. žal, ni bil nikako poročilo, temveč hvalisanje samega sebe in zabavljanje čez člane. Govor torej ni bil podoben kakšnemu stvarnemu referatu, s čemer je g. Rajko pokazal popolno nesposobnost za društveno delo. Najbolj razburjen je pa bil čez Delavsko zbornico, ker je tam socialistična večina in da imajo natakarji enega peka kot predstavnika, Iti nima pojma o nas. Zagrozil je, da bo on pri prihodnjih volitvah diktiral tako, da bodo imeli natakarji večino v zbornici. Po izčrpanem dnevnem redu pred volitvami odbora je dobil besedo tovariš Leskošek Alojzij iz Celja (predstavnik živilske stroke v Delavski zbornici). Ta je poročal o pomenu in nalogah Delavske zbornice. To na seveda g. Rajku et consortes ni ugaialo, da je povedal, zakaj imajo socialisti večino v zbornici in kdo se je za Delavsko zbornico pri nas in drugod boril. Začeli so delati nemir in skušali odvzeti besedo poročevalcu; hoteli so. da v petih minutah vse pove. So-drug Leskošek je zahteval, da se da na glasovanje. Če se beseda odvzame. Za ga. Rajka izzivanje so glasovali samo trije, nakar je referent nadaljeval. Zanimivo je tudi to, da natakarska organizacija še nima nobenega strokovnega glasila. G. Rajko misli, da bi bila najprimernejša »Jugoslavija«, ker je po njegovem mne-niu nestrankarski časopis. Vsemu zboru je pokazal nar. socialni manever, ki pa natakarjem še zdavnaj ne bo pomagal iz zagate, ker nimajo ljudi, da bi znali vodit? strokovno organizacijo in razredni boi. Za predsednika je izvoljen tovariš Vaclav Mirko.
Kulturni vestnik.
»Prerod«. Prva številka je ravnokar izšla. Vsebina ji je: Prerod — zakaj in kako? Da bomo narod poštenjakov! —■ Staršem! Univ. prof. dr. K. OzwaId. — Vstani, moj rod! Silvin Sardenlco. —• Mladini! Prof. Fr. Jeran. — Svobodni ali hlapci? Franc S. Finžgar. — Alkoholizem in kriminalistika. Univ. prof. dr. M. Do-
lenc. — KvMh srčaT ^a3uČTtelj Al Kržišnik. — Drobiž. — List stane letno samo en liter vina: 10 dinarjev. Vsa poštena slovenska javnost se zgraža nad nenavadno objavljeno alkoholno-statistiko v Sloveniji. Dve milijardi na leto zapijemo: samo veseličnega davka plača Ljubljana 10 milijonov kron. Kričeče številke! Toda kaj pomaga samo zgražati se! Pošteno misleče občinstvo naj pride v nedeljo, 22. t. m. raje v ljubljansko unionsko dvorano k shodu, kjer bodo sklepali, kako zajeziti ta pogubonosni val in povzdigniti nravnost slovenskega ljudstva!
— Papež je nevarno zbolel za bronhialnim katarjem.
®©9lsS.
Brežice. V nedeljo. 15. t. m. se je vršil dobro obskan shod. na katerem je poročal narodni poslanec sodrug Kiso-var. Zal, da ie prišel prepozno vsled zadržanja v neki važni zadevi in je precej ljudi odšlo, ali veliko jih je vztrajalo in čakalo, da je prišel vlak, s katerim se je pripeljal sodrug Kisovar. Razlagal nam jc delo v parlamentu in o izvedbi agrarne reforme. Poslušalci so z zanimanjem Sledili govornikovim izvajanjem in na koncu se je vnela živahna debata. Mi si želimo, da bi nas sodrug Kisovar še večkrat obiskal, ker z njegovim referatom smo bili popolnoma zadovoljni. Bili so na shodu tudi pristaši drugih strank in tudi ti so ga z zanimamem poslušali.
Mežiška dolina. Sekvester premogovnika v Lesah je sedaj glavna oseba nase doline. Kmalu bo on reguliral politične vetrove in narodno življenje. Ne rečemo, da bi ne bil ravno nesposoben, kajti v njegovih rokah leži dobro ali slabo lepega števila prebivalstva. Ali jc pa pri svojem kšeftu nepristranski, pa ne verjamemo. Tako skrbi sicer za milione grofu Henklu, a delavcem še tega nc da, kar „ so imeli popred. Strelcem na lesko žegnanje še do danes ni izplačal 500 K, ki jih je dovolil Osrednji urad. So znabiti to dobili svetniki in fajmoštri? Ne spomni se niti onih starčkov, ki so že pol stoletja v jami ter stradajo. Če da on kateremukoli delavcu novo stanovanje, se trga z njim za revne češplje, čeravno ima 6000 kron na mesec. Kako pravijo takemu početju? Mi pravimo temu »smučanja«, drugi pa »skrb za dušo«.
Prevalje. Naša občina dobi povsem nove občinske može in te brez volitev. Za gerenta postavijo nekega Kovača, člana klerikalne strokovne zveze, ki naj bosi odgovornost za vso zafurano občinsko gospodarstvo. Čudimo se, da sc najde delavec, ki gre za fajmoštra in njegove ljube milionarje po kostanj v žerjavico.
Šport.
Smuški tečaj v Ljubljani. Prvi pouk »Za brezami« v soboto, dne 21. t. m. popoldne od 14.30—17.
I. veliki smučarski izlet na Gradišče (706 m nad Višnjo goro) se bo vršil v nedeljo, dne 22. t. m. Odhod z jutranjim vlakom iz glavnega kolodvora ob 6. 34 min. zjutraj v Višnjo goro. — Po zboru: odhod »Stare garde« na trening proti Kuclju 74S m, na Gradišču pa vežbanje novincev. Proviant za opoldne vsak seboj! Ob 17.30 povratek v Višnjo goro in z vla-kom v Ljubljano (dohod ob 20.20).
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu poltr. odb. SS.1), Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
umjifu nuiiisiscsja Lmm ta |iiemuy
naznanja tužno vest, da nam je naš dobri in priljubljeni g. upravni svetnik
BELA MAX
dne 18. t. m. zvečer prerano umrl.
Ohranimo ga v trajnem, blagem spominu!
V Ljubljani, dne 19. januarja 1922.
V/ ;,....-.	>	:■■	'	.	v,	:	*	a.	.	•*	•
Naš dolgoletni in priljubljeni gospod
komerciieini ravnatelj Trboveljske premogokopnc dnižbe
je včeraj, dne 18. t. m., ob 9. uri zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma preminul.
Izvrstnemu, nepozabnemu tovarišu, oziroma predobremu predstojniku ohranimo blag in trajen spowin!
V Ljubljani, dne 19. januarja 1922.
m
f* ■ ■ >•« i ■ •	,	■	,*r*'r	■	vi	',w»	s-t'1; r>‘* .v .*. --t^K
is>I'V'
m
Upravni svet in ravnateljstvo Prometnega zavoda za premog
d. d. v Ljubljani naznanja tužno vest, da je dne 18. t. m. ob 9, uri zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni nenadoma umrl njegovvele-zaslužni upravni svetnik, gospod ravnatelj
JELA MAX
Truplo blagopokojnika se prepelje dne 20. januarja ob 10, uri dopoldne iz Leonišča na glavni kolodvor in od tam na Dunaj,
Blagopokojnika priporočamo v blag spomin!
V Ljubljani, dne 19. januarja 1922.
V;-.r. o- ;,. ..'V c-v ......i' K* •.	.	»'v' j/y;;: \ ■ .1 ■.,i##?-
 ■■ - ■
Upravni svet io ravnateljstvo Trboveljske pre-mogokopne dražbe javljata tužno vest, da je po dolgi, težki bolezni nenadoma preminul za družbo velezaslužni komereijelni ravnatelj, gospod
dne 18. januarja 1922 ob 9. uri zvečer.
Truplo pokojnika se prepelje dne 20. t. m. ob 10. doj). iz Leonišča na glavni kolodvor in od tod na Dunaj.
Blag mu spomin!
V Ljubljani, dne 19. januarja 1922.
rpws>jj