Poštnina plačana v gotovini.
PRILOGA NARODNEMU GOSPODAR3U ŠTEV. 4., 1939
Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bočni, r. z. z n. iz., bo 23. aprila 1939 ob 8 dopoldne v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Bohinjski Beli, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev rač. zaključka za leto 1938. 3. Sprememba pravil. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Revizijsko poročilo. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Braslovčah, r. z. z n. z., bo v nedeljo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v poso-jilnionih prostorih v Braslovčah. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1938.
4.	Nadomestna volitev načelstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge na Brniku, r. z. z o. z., bo 14. maja 1939 ob 9 dopoldne v prostorih mlekarne. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
XXXII. redni občni zbor Ljudske posojilnice v Celju, r. z. z n. z., bo 28. aprila 1939 ob 3 popoldne v posojilniški posvetovalnici. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Nadomestna volitev načelstva. 6. Nadomestna volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijske zadruge v Cerkljah pri Kranju, r. z. z o. z., bo 30. aprila t. 1. ob 3 popoldne v hiši Janeza Narobe v Cerkljah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev treh članov načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerkljah ob Krki, r. z. z n. z., bo 7. maja 1939 ob 3 popoldne v hranilničnih uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrditev računskega zaključka za leto 1938.
3.	Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Cerknici, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 oh 1 popoldne v hranilnični pisarni. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu.
5.	Volitev načelstva in nadzorstvu. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Gospodarske zadruge na Češnjici, r. z. z o. z., bo 30. aprila 1939 ob pol 9 dopoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Volitev nadzorstva. 6. Določitev pristopnine. 7. Sklepanje o poslovalnicah. 8. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Dobre-poljah, r. z. z o. z., bo 7. maja 1939 ob 3 popoldne. Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika o zadnjem rednem in izrednem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitve načelstva in nadzorstva ter njih namestnikov. 5. Slučajnosti.
X. redni občni zbor Prekmurske gospodarske posojilnice v Dobrovniku, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 ob 11 dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zakl jučka za leto 1938. 5. Prilagoditev pravil po novem zadružnem zakonu.
6.	Volitve upravnega in nadzornega odbora in njihovih namestnikov. 7. Slučajnosti.
Redni občili zbor Hranilnice in posojilnice v Dramljah, r. z. z n. z., bo 14. maja 1939 ob pol 8 dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka zn leto 1938.
4.	Slučajnosti.
Občni zbor Vodovodne zadruge v Goričah, r. z. z o. j., bo v nedeljo 7. maja 1939 po sveti maši (ob 9. uri) v stari šoli. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Izvolitev in menjava članov upravnega in nadzornega odbora. 5. Sklepanje o prispevkih za vodovod. 6. Samostojni predlogi in slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 ob 8. uri v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Sprememba pravil.
5.	Slučajnosti.
NARODNI GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
Vabi Io
n a
redno glavno skupščino
Zadružne zveze v Ljubljani
registrovane zadruge z omejeno zavezo
ki bo v ponedeljek dne 8. maja 1939 ob 10 dopoldne v Frančiškanski dvorani v Ljubljani
Dnevni red:
1.	Odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1958.
5.	Sprememba pravil po določbah novega zadružnega zakona.
6.	Slučajnosti.
Dr. A. Korošec
predsednik.
I. S IV. Zvezinih pravil: Z v e z i n a skupščina.
Zvezi na skupščina je občni zbor zadruge in sestoja iz odposlancev Zvezinih članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino zadrugo pooblaščenec, ki se izkaže s pravilnim pooblastilom Zvczine članice. Ena oseba sme zastopati kvečjemu deset zadrug.
II.	Pooblastil a.
Zadruge, ki ne bi poslale na skupščino svojega zastopnika, prosimo, da pošljejo pravilno podpisano pooblastilo Zvezi, ki bo poskrbela za zastopstvo.
III.	Vožnja po železni c i.
Polovična vožnja po železnici je zaprošena. V primeru, da bo dovoljena, obvestimo zadruge po časopisju.
|^Narodnigospodar^ljehid^4U^^Številka4^^SUani49—64^^Ljubljamul5^apr^^^3^
Poročilo in računski zaključek Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1938
Članstvo:	f* asi v a :
Število članic (konec 1. 1937 je znašalo 707 v teiku 1. 1938. jih je pristopilo .	.	3(>
•	skupaj		.	.	.	743
odpadlo jih je . . .		.	.	.	17
in znaša število članic konec Deleži:		1. 1938. 726
Konec 1. 1937. je zna-		
šalo stanje deležev	din	1,714.800 —
v 1. 1938. je pri rasti o		3.900 —
Skupaj . . .	din	1,718.700 —
odpadlo			6.300,—
tako, da je stanje deležev konec 1. 1938.		
znašalo ....	din	1.712.400.—
Bilanca z dne 31. decembra 1938 Aktiva:		
1. Gotovina . .	.	din	385.028.23
2. Blagajniški zapi-		
si min. financ		30,000.000.—
3, Poštna hranilnica		360.582.76
4. Terjatve .	.	.	,,	45,959.901.15
3. Naložbe	. . .		69.721.008.57
6. Efekti . . . .		29,068.916.30
7. Tuji deleži .	.	,,	58.626.—
8. Menice .	. . .	„	992.483,—
9. Terjatve v 3 % lombardnem kr e-		
ditu PII . . .	,,	78,622.1 17.—
K). Nepremičnine	„	3,736.200.— din 259,104.863.03	
1.	Deleži . . . . 'tl in 1,712.400.—
2.	Rezerve:
u) po čl. 14 pravilnika in čl.
15 uredbe. . 1,714.589-37
b)	spl. rezerva .	127.871-34
c)	sklad za te-	^
čajne razlike 602.121 "05	2,444.1 .71)
3.	Vloge v tekočem
računu stare . .	..	113,631.169.06
4.	Nove vloge v te-
kočem računu .	„	62,677.055.58
3. Lombar dni 5 %	
kredit pri PH	78,622.1 17,—
6. Čisti dobiček .	.	17.559.63
din	259,104.863.03
Račun zgube in dobička	za leto 1938.
Zg n b a:	
1. 11 pravni stroški . din	1,226.467.61
2. Zadružna šola	183.285.25
5. Tiskovine		105.332.45
4. Nar. Gospodar .	51.548.25
5. Obresti			6,487.013.56
6. Odpisi		142.179.—
7. Stroški ne premic.	238.624.1 1
8. Čisti dobiček .	.	17.559.65
d i n	8,452.009.86
D o b i č e k :	
1. Upravni dohodki, din	204.363.59
2. Podpore 		56.000.
5. Zadružna šola	100.661.85
4. Tiskovine ...	127.049.35
3. Nar. Gospodar .	„	23.793.75
6. Obresti ....	7,675.010.57
7. Dohodki ne prem.	265.128.75
d in	8.452.009.86
— temelj za pospeševanje kmetijstva (Duije.)
Dr. Basa j Joža:
Kreditne zadruge
Videli smo, da Ima kmetijstvo še široke meje In torej velike možnosti napredka. Zato bi bilo za napredek treba tudi veliko, veliko kapitala. Glede znanosti ali strokovne Izobrazbe mislimo vsaj, da sremo uspešno naprej. Kmetijska strokovna Izobrazba se širi In Izpopolnjuje. Toda dejstvo je, da kapitala na kmetih manjka, da ga skoro ni. Kapital je velik špekulant In dober računar. Zato točno ve, kje se največ In najlaže zasluži. AN torej kapitalu sploh kaže, da gre v kmetijstvo, ko vendar drugod laže In več zasluži? Ali ni tu naj-večja nevarnost, da zaradi pomanjkanja kapitala kmetijstvo ne bo moglo napredovati ?
Prav imate. Pri napredku kmetijstva sv pojavlja velika, mogoče največja ovira ravno v tem, da primanjkuje kapitala. Pomanjkanje kapitala za napredek kmetijstva se je pojavljalo v skoro vseh evropskih državah. V skoro vseh evropskih državah so sc zato pečali z vprašanjem poljedelskega kredita. Moramo pa priznati, da ga v nobeni državi niso mogli zadovoljivo rešiti.
Vprašanje poljedelskega kredita naleti namreč na velike težave. Zakaj kapital ne želi iti v kmetijstvo?
a)	Kapital ne želi v kmetijstvo, ker v kmetijstvu preslabo zasluži. Kmetijstvo namreč med vsemi gospodarskimi panogami najslabše nese, zato more tudi kapitalu za njegovo sodelovanje dati le najnižjo nagrado, t. j. najnižje obresti. O tem bomo še pozneje več govorili.
b)	Kapital ne želi v kmetijstvo, ker ga kmetijstvo preveč veže, mu jemlje njegovo gibčnost, svobodo in možnost selitev. Kmetijstvo namreč potrebuje v glavnem srednjeročne in dolgoročne kredite. Kratkoročni kredit, ki igra v trgovini in v industriji največjo vlogo, v kmetijstvu skoro ni potreben. Zato
kapitalu ne diši v kmetijstvo, da ne bi izgubil svoje svobode in mobilnosti.
e) Kapital ne želi v kmetijstvo^, ker je kmetijstvo preveč izpostavljeno nezgodam. ujmam, ker so v kmetijstvu kiize najbolj pogoste. Ujme in krize pa spravljajo kapital v nevarnost. Kapital pa nevarnosti ne ljubi, ker potem ne le nič ne zasluži, ampak mnogokrat celo propade. Saj smo ravno zadnja leta doživeli zaščito kmetov in potem razdol-žitev kmetov, kjer so kapital, ki je bil v kmetijstvu, pošteno' pristrigli in prirezali. In to se ni zgodilo samo v naši državi; to se je zgodilo skoro v vseh poljedelskih državah, da so zaradi dolgotrajne in težke kmetijske krize morali kmetu bremena dolgov v večji ali v manjši meri olajšati in to največ na račun kapitala.
Zaradi teh težav so torej vprašanje kmečkega kredita reševale države, a ne s posebnim uspehom. Tudi pri nas smo že leta 1925. dobili zakon o poljedelskem kreditu, kjer naj bi se od zgoraj z velikimi državnimi sredstvi začele ustanavljati zadruge za poljedelski kredit. Ta stvar je stala nekaj sto milijonov javnega denarja, uspeha pa ni prinesla, skoro bi mogli reči. da je kom prom itir-rala zadružništvo. L. 1931. so pri nas opustili prejšnji načrt in osnovali v Belgradu veliko banko s 700 milijoni din delniške glavnice, znano Agrarno banko. Pa tudi ta drugi poskus ni prinesel uspeha. O neuspehu poleg drugega tudi priča tečaj delnic te banke, ki predstavlja komaj polovico prvotne (nominalne) vrednosti. In kakor pri nas,
tako tudi v drugih državah reševanje vprašanja kmečkega kredita od zgoraj ni imelo tega uspeha, da bi mogli najširši sloji kmeta postati deležni tega kredita po znosnih pogojih.
Še najuspešneje je vprašanje kmečkega kredita reševal kmet sam v svojih kmetijskih organizacijah, v svojih kreditnih zadrugah. Gaz je tu delal Nemec Raiffeisen, ki ni bil kdo ve kaj učen, ki je pa vendar ravno v vprašanju kmečkega kredita napravil naravnost odkritje s tako zvano rajfajzensko kreditno zadrugo ali rajfajzensko posojilnico. Zaradi tega je postal znan, slaven in njegovo ime pozna vsakdp, ki se peča z vprašanjem kmetijskega kredita in kmetijskega zadružništva. Rajfajzenska posojilnica, njegovo odkritje, predstavlja najpriprostejši način, kako more kmet priti do cenenega in vsaj srednjeročnega kredita.
Če je rajfajzenska posojilnica tako pomembna za kmetijski kredit, razložite nam kratko, kaj je bistveno pri taki zadrugi. Saj tako pogosto slišimo in beremo o kreditnih zadrugah ali posojilnicah Raiffelsenovega sistema.
Raiffeisen je živel v času, ko je nemški kmet bil v silni stiski iz dveh razlogov: Iz Amerike je po morju pošiljalo fairmerstvo svoje cenene kmetijske pridelke in silno pritiskalo navzdol cene. Poleg tega pa se je nemški kmet nahajal v največji stisk i zaradi odeni št v a pri posojilih. Raiffeisen, ki je kot. vaški načelnik dobro poznal težke razmere nemškega kmeta, je zato iskal poti in načina, da kmetu pomaga pred oderu-štvom. Začel je z dobrodelnimi društvi. Toda kmalu je uvidel, da s samo dobrodelnostjo ne gre. Zato je prešel od dobrodelnih društev k organizaciji, ki jo je postavil na načelo samopomoči. Leta
18G4. je v ITeddesdoirln osnoval prvo posojilnico, ki naj bi služila sledečim ciljem:
aj v denarno pomoč članom;
b)	zn vzgojo in prosveto mladine;
c)	za nabavo in vzdrževanje knjižnice.
Ta prva posojilnica ni bila torej samo gospodarska ustanova, temveč je imela tudi kulturne in nravne cilje. Nudila je torej tudi to, kar danes pri nas nudijo prosvetna društva, mladinska društva in k meti j s k o-st roko v na o rga-n i zac i ja.
Raiffeisen je vedel, da mora nuditi kapitalu popolno varnost, če hoče cenen kredit po obrestih, ki so za kmeta znosne. Zato je osnoval zadrugo na neomejenem jamstvu vseh članov, dal vsi člani zastavijo za, denar, zaupan posojilnici, svojo zemljo, svojo domačijo, svoj inventar. Člani posojilnice pai postanejo vsi, ki potrebujejo posojilo. Kar zadruga torej dobi hranilnih vlog ali kar si zadruga od koga izposodi, da more dovoljevati posojila, za ves ta denar jamčijo neomejeno vsi člani. To je tisto odkritje, ki je napravilo Raiiffeisena in njegovo posojilnico tako slavno in talko posnemanja vredno. Neomejena zaveza vseh članov za obveznosti posojilnice je temelj zaupanja vlagateljev v posojilnico.
Raiffeisen je prerokoval, da bodo prišli časi. ko bodo varčevalci rajši vlagali svoje prihranke v kmečke posojilnice kot pa v mestne denarne zavode. Trdno jamstvo, ki ga nudijo zemljišča in domačije večjega števila kmečkih posestnikov, je namreč v časih gospodarskih kriz še največ vredno in najbolj stalno. Kdor na to jamstvo zaupa denar, ga ne bo in ga ne more izgubiti, ker grunti ne morejo propasti, niti izgubiti
vrednosti. Zato pa ima vlagatelj dovol j razlogov, da pri taki posojilnici rajši naloži svoj denar, pa eciudi po nižji obrestni meri kot pri mestnih denarnih zavodih. In od tod ima potem taka kmečka posojilnica tildi možnost, da daje posojila svojim članom po nizki obrestni meri.
Kakor so se v Nemčiji raj 1'ajzenske posojilnice hitro razširile, tako so po nemškem zgledu začeli lake posojilnice ustanavljati tudi v drugih državah srednje Evrope. To je kmetijsko kreditno zadružništvo, ki je šlo zmagovito pot po vseh državah, četudi ne povsod pod istim imenom Raiffeisena, temveč prilagođeno na Češkem n. pr. pod imenom Kampe lika. na Poljskem pod imenom Stcf-czika, v Italiji pod imenom Luzattk pri nas pod imenom dr. Kreka, v Srbiji pod imenom M. Avramoviča.
Kakšne so pa kreditne zadruge pri nas? Kakšne so naše posojilnice po deželi, ki imajo dovoljevati kmečka posojila?
Naše posojilnice so po ogromni večini raj 1'ajzenskc posojilnice. To pomeni, da člani kmeti pri taki posojilnici neomejeno z vsem svojim premoženjem jamčijo za vse obveznosti posojilnice. Namenjene so posebej, da pomagajo kmetu s cenenimi posojili, da tako omogočijo napredek kmetijstva. Začel jih je sicer ustanavljati pri nas po 1.1890. dr. Krek, toda imel je pri tem pred očmi posojilnice Raiffeisena, ustanavljal je torej po tem vzorcu. In kakor je Raiffeisen na Nemškem, tako je dr. Krek pri nas postavil cilj: posojilnico v vsako faro, v vsako občino. Ustanavljal je dr. Krek posojilnice po vsem slovenskem jugu, ne samo v tedanjih slovenskih deželah Avstrije: na Štajerskem. Koroškem. Kranjskem, Primorskem in Istri.
enako tudiiv Dalmaciji, na Hrvaškem in celo s srbskim zadružnim pionirjem M. Avramovičem je stopil v stik.
Tako imamo danes gosto mrežo posojilnic posebno v Sloveniji, kjer jih je preko o5(). Res, da nima še vsaka fara, vsaka občina svoje posojilnice, toda je mnogo občin, ki imajo po dve posojilnici.
V čem so posebnosti ali prednosti posojila, ki ga dobi kmet pri posojilnici napram posojilu, ki ga dobi drugod?
Posebnosti ali prednosti posojila, ki ga dobi kmet pri kmečki posojilnici, so na kratko te-le:
a)	Posojila pri teh posojilnicah se dovoljujejo le za produktivne svrhe, to je le za izboljšanje gospodarstva. Kousu m ni kredit, t. j. kredit za potrošnjo je pri teh posojilnicah izključen. Če hoče posojilnica posestniku res pomagati, mora sama paziti na to, da je posojilo, posestniku v rešitev, ne pa v pogubo. Posojilnica ima napram. svojim članom celo dolžnost, da jih gospodarsko vzgaja. Zato ima ne le v začetku paziti, da se posojilo dovoli le za izboljšan j e; gospodarstva, temveč tudi kasneje nadzirali, da se posojilo za ta namen res uporabi. Ravno tako pa mora paziti, da kmet-dolžnik redno plačuje obresti in odplačuje kapital.
b)	Kmet dobi pri posojilnici posojilo na osebno poroštvo, na zaupanje v dolžnika samega, ker ga uprava posojilnice osebno pozna in na poroke, ki še zraven jamčijo'. Kredit pri posojilnici je torej osebni kredit, ki je združen z najmanjšimi stroški, z najmanjšimi pisarijami. Nasproti temu je n. pr. tako zvani realni kredit, t. j. posojilo na vknjižbo, ki je združeno z velikimi stroški.
c) Posojilo pri posojilnici je za kmeta po nizki obrestni meri. Mi smo poudarili, da posojilnice vlagateljem plačujejo nižje obresti zaradi tega. ker jim na drugi strani z neomejenim jamstvom vseh članov nudijo popolno varnost za vloženi denar. Nižje obresti za vloge pa omogočajo posojilnicam tudi nižje obresti za posojila. V Avstriji je za raj-fajizenslke posojil niče predpisoval zakon, da pri taki posojilnici razlika med obrestno mero za vloge in obrestno mero za posojila ne sme biti večja od I '/•> %,. Statistika je dognala, da je povprečno pri teh posojilnicah bila obrestna mera za posojila za 3% nižja, kakor pa obrestna mera pri drugih denarnih zavodih. Če računamo, da je imel slovenski kmet v teh posojilnicah 600 milijonov izposojil, kar se je sedaj s predajo kmečkih kreditov na Agrarno banko ugotovilo, tedaj je znašal prihranek na obrestih za kmete-dolžnike posojilnic letno 18 milijonov din. 18 milijonov din bi bil moral slovenski kmet plačati na leto več obresti, če ne bi bil imel lastne organizacije za kmečki kredit. Tu je treba namreč posebno poudarili dejstvo, da kmetijsko gospodarstvo posojil z visokimi obrestmi ne prenese. Do n ost n ost kmetijstva, ki komaj preživlja družino, je premajhna, da bi zmagovala visoke letne obresti in poleg obresti .še odplačevala kapital.
čj Menice za posojila pri teli posojilnicah so bile izkl jučene v Avstriji celo z zakonom. Tudi danes te posojilnice menice odklanjajo. Zakaj je to važno? Menični kredit je kratkoročen in menični kredit nalaga strogo obveznost plačila ob dnevu zapadlosti. Poudarili smo pa že zgoraj, da s kratkoročnim kreditom kmetu ni pomagano. Menica s svojo
strogostjo glede točnega plačila ob dnevu zapadlosti, s stroški notarskega protesta in z dragim sodnim postopkom pa je prenevaren instrument za kmečki kredit. Zato je že Raiffeisen pri svojih posojilnicah menice odklanjal.
Ali delajo kreditne zadruge za napredek kmetijstva samo s posojili ali še kako drugače ?
Prvotno so bile rajfaizenske posojiI-niee univerzalne ustanove, ki naj kmetu pomagajo vsestransko. Njihova naloga je bila ne le cenena, posojila za kmeta, ampak tudi ta, da preskrbujejo oziroma skupno nabavljajo za svoje člane vse kmetijske potrebščine, kot so stroji, orodje, umetna gnojila, seme, krmila, plemenska živina itd. Bile so torej obenem zadruge za skupno nabavo. Istočasno je bila njihova naloga tudi ta, da čim ugodneje vnovčujejo pridelke svojih članov, torej zadruge za vnovčeva-nje. Njihova naloga je bila tudi ta, da vzdržujejo skupne naprave za pospeševanje kmetijstva kot so poljedelski stroji za skupno uporabo, sušilnice za sadje, moštarne, stiskalnice za grozdje itd.
Pri nas je dr. Krek sicer začel ustanavljati te zadruge kot kreditne zadruge, kot posojilnice. Vendar pa so se v početku, ko drugih zadrug še ni bilo, tudi pri nas posojilnice bavile ne le s kreditom, ampak tudi z nabavo kmetijskih potrebščin, z vnovčevanjem kmetijskih pridelkov.
V južnih pokrajinah imajo še danes univerzalni tip raj fa j zenske zadruge, ki jo imenujejo »Seljačka zadruga« na Hrvaškem ali »Zemljoradnička zadruga- v Srbiji.
Naposled delajo posojilnice za nu-

predek kmetijstva tudi na druge načine. Predvsem skrbijo za strokovno izobrazbo s predavanji, s tečaji. Kdliko kmetijskih predavanj se vrši leto za letom, zlasti v zimi, po zaslugi naših posojilnic! Koliko so pomagale za izobrazbo ljudstva posojilnice s prirejanjem ali podpiranjem gospodinjskih tečajev, s prirejanjem ali podpiranjem živinorejskih tečajev, s podporami za knjige, časopise, za prosvetne organizacije! Zopet drugod so posojilnice začele z drevesnicami za podporo in izboljšanje sadjarstva, s trt ničtimi za pospeševanje vinogradništva. Slovenija se ponaša z velikim številom prosvetnih domov, k! jih je ljudstvo samo gradilo. Toda skoro pri
Dr. Andrej Uršič:
K našemu zadružnemu načrtu
Marsikdo bo morda dejal ob zadružnem načrtu v zadnji številiki »Narodnega gospodarja«: Kaj nam je tega tre-ba? Saj ne bo šlo! — Marsikaj se je spremenilo v zadnjih letih tudi v načinu gospodarjenja. Mnogo moramo tudi mi ispremeniti.
Naša organizacija mora postati bolj gibčna in moderna v tem smislu, da bo zmožna najti zadovoljivo rešitev za vsako vprašanje v našem narodnem gospodarstvu.
Zato pa je potrebno delo, delo! Študij in praksa! Le na ta način bo moglo tudi naše zadružništvo izvrševati svoje naloge.
Objavljeni načrt je za sedaj res samo načrt. Vise podrobnosti bo treba še preučiti in pretehtati. Šele nato bomo mogli tudi mi pripraviti svojo »pctlet-
vsakem prosvetnem domu je morala pomagali tudi domača posojilnica.
Če je slovenski kmet kljub neugodnim razmeram zemlje, kljub prevladujoči mali kmečki posesti, ki ima preživljati številno družino, danes na tako visoki stopnji napredka, če je slovensko ljudstvo na tako visoki kulturni stopnji, je to gotovo v veliki meri tudi zasluga naših podeželskih posojilnic. Zato moramo biti hvaležni možem, ki v teh posojilnicah delujejo po Raiiffeisenovem načelu: »Zastonj, za božji Ion«. Zato hočemo le ustanove tudi v bodoče držati in se jih oklepati, ker so najboljša, najplemenitejša dediščina, ki nam jo je zapustil naš veliki dr. Krek. (Konec.)
ko« ali »desetietko«, kakor se bomo pač odločili z ozirom na •razmere. Začeti pa moramo kar takoj. Proučiti moramo predvsem vsa vprašanja naših kmečkih gospodarstev in zlasti ugotoviti pogoje za razvoj naših proizvajalnih zadrug.
Da utrdimo dvomljivce in vsem vlijemo v srca novega, duha za naše delo. objavljamo danes kratek pregled uspehov pri izvajanju podobnih načrtov po drugih držaivah. Mislim, da ni člana v naših zadrugah, ki ne bi bil prepričan, kako nujno je, da poživimo naše zadružno delo v duhu sedanjega časa.
I.
Angleške zadružne organizacije izvajajo svoj moderni načrt že od leta I931).. ko so na zadružnem kongresu v Cardiffu (Kardifu) sklenile, da morajo pri-
teginiti v zadružne vrste prav vse kon-sumente. Sklenile so organizirati odločno borbo proti profitarslkemu gospodarstvu. Danes je v angleškem konsumnem zadružništvu organiziram i Ii že nad osem milijonov gospodarstev, to ise pravi, skoro vsako gospodarstvo.
Glavna misel njihovega načrta je bila: povečati število članov, zaradi česar se bo povečalo tudi poslovanje, narasla bo zadružna proizvodnja, lastna sredstva in zadružništvo bo končno moglo odločilno poseči v tek in ustroj narodnega gospodarstva. V desetih letih, od
I.	19)5. do 1944. — mora zadružna organizacija ta načrt izvesti.
Vsaka, tudi najmanjša zadruga, je morala napraviti svoj načrt, kako bo v desetih letih organizirala pori svojim okriljem prav vsa gospodarstva svojega območja.
Najmanj, 'kar mora doseči vsaka zadruga, je, da ne bo- nazadovala! Glavna zadružna zveza pa bo pretehtala pogoje, kjer so podani, za snovanje novih zadružnih podjetij.
Za zadružništvo se mora pridobiti prav vse, mesto in vas! Zato uporabljajo zadruge različna sredstva in načine: propaganda, zadružni iis:k. oglasi, konference. različne prireditve in gospodarske razstave, igre. Ta propaganda mora zajeti vsakega člana k sodelovati ju. Glavno vodstvo ima posebni »Vzgojni svet«.
Vsaka zadruga z 20.000 člani mora nastaviti še (stalnega tajnika za propagando. Poleg tega imajo angleške zadruge nad KM).()()() zadružnih nameščencev. ki tvorijo močno armado za zadružno propagando. Izvajanje tega načrta bo stalo vsako leto najmanj en milijon
funtov šterlingov (okoli 240 milijonov dinarjev!).
Stanje zadružništvu, leta, 1954. in leta 1955.. ki tvori osnovo za načrt:
	1984	1985
Članov			7,483.976
Lastna sredstva . .	135.674.269 f. st.	185,745.524 f. st.
Prodaja na drobno		220,429.517 „
Skupna prodaja	845,325.585 „	358,748.286 „
Zadružnih nameščencev so imele zadruge leta: 1955.: 501.720 (všteti so tudi delavci v zadružnih tovarnah), katerim so plačale okroglo 40 milijonov funtov šterlingov za njihovo delo, kar znaša skoraj deset milijard dinarjev!
Leto 1956. kot prvo leto fzvajanjai načrta je bilo za preskušnjo. Posamezne zadruge so napravile ogromen napredek. že takoj v začetku; 147 zadrug v okraju Glaisgovv je pokazalo sledeče rezu! taft':
2,	ki sta imeli že 90% organiziranega prebivalstva, sta narasli še za 2%;
20 zadrug, ki so doslej imele 80—90% prebivalstva,, je naraslo še za 5%;
98 zadrug, ki so doslej imele 60—80% prebivalstva, je naraslo za 7—10%:
22 zadrug, ki so doslej imele 50—60% prebivalstva, je naraslo do 12%;
ostale zadruge so narasle za 15%.
Slično se jo dvignilo seveda tudi, poslovanje.
Tako je pokazala velika zadruga »Ecosse«;
	1935	1936	Predvideno za 1. 1937
Članov	836.239	857.613	877.000
Prodano			
blaga za	30,811.557 f. st.	39,080.858 f. st.	41,000.000 f. st.
Veliko zadružno skladišče v Glasgo wu:
	1935	1936	Predvideno za 1. 1937
Prodano blaga za	18,(U4.«6B r.st.	20,580.212 f. st.	21,750.000 r. st.
Lasi na proizvod.	5,421.242 f. st.	8,500.000 f. st.	
Veliko zadružno skladišče v Manchestru :
	1935	4936	Predvideno za 1. 1937
Prodano blaga za	98,283.975 f. st.	107,624.894 f. st.	115,000.0001. st.
Lastna proizvod.	34,000.000 f. st.	40,000.0001. st.	
II.
Podoben načrt so napravilo tudi češkoslovaške zadruge.
Češkoisilovaiško zadružnišlvo se je po svetovni vojni v svobodni državi silno razvilo in zlasti konsumno pokazalo lepo uspehe kljub napadom iu oviram, ki so mu jih delali nasprotniki zadimžine misli, veletrgovci in pa komunisti. Talko je imelo leta 1919. češkoslovaško kon-sumiioi zadružništvo 477.345 članov, leta 1954. pa 648.91 I ! Blaga pa so konsumno zadruge prodale 'leta 1919. za 47,575.956 K e (češkoslovaških kron), leta 1954. pa za 1.265.479.1 15 Kč.
Zadružni načrt so dolgo pripravl jali; pred videih so ga za dobo 10 let, v katerih naj bi zadruge združile »vse dobre in poštene ljudi za zgraditev novega družabnega in gospodarskega reda . Dokler pa se to ne posreči, hočejo zadruge priti vsaj do vpliva na cene v trgovini in industriji.
Glavne, točke njihovega načrta so bile:
I.	razširiti zadružno organizacijo:
2.	povečat i število čla nstva in ga moralno in zadružno vzgojiti:
5. izvesti smotreno organizacijo;
4. poglobiti sodelovanje k on s umnih in proizvajalnih zadrug.
Vsaka vrsta zadrug mora v določeni dobi izvesti posebne naloge.
Zadnja državna, katastrofa je seveda tudi zadrugam prekrižala načrt, ko je po nekod sploh uničila zadružno organizacijo. Os tali o zadružništvo pa bo gotovo še z večjim idealizmom in ljubeznijo nadaljevalo delo v blagor skupnosti.
Poljske zadruge so določile 1. 1957 do 1959, torej »triletko«, za Izvedbo svojega načrta.
Vsaka zadruga mora izdelati svoj načrt za razširitev poslovanja.
Glavne točke načrta so:
1.	povečati število članov:
2.	povečati lastni kapital;
5. povečati promet;
4.	povečati zadružno proizvodnjo;
5.	ustanoviti nova zadružna skladišča:
6.	povečali število strokovnih nameščencev.
Posebna komisija je izdelala skupni načrt, ki je stopil v veljavo leta 1957. Podlaga za primerjavo uspehov je poslovanje v letu 1956.
	Leta 1936 so imeli	Za leto 1937 so predvideli
Zadrug 		1.173	1.939
Zadružnih skludiSč . .	2.305	3.155
Promet (konz. z.)	115,000.000 zlotov	158,000.000 zlotov
Lastna sredstva .	16,500.000	..	19,700.000	„
TV.
V.
Belgijske zadruge so določile glavne smernice za delovni načrt na kongresu Glavne zadružne zveze leta 1936. Načrt je bil sličen poljskemu. Določal pa je ie glavne ,smernice, podrolben načrt pa je izdelala vsaka zadruga sama. Toda zaradi vmešavanja nezadružnih in pro-tizadružnih, strankairskih elementov (so-cialmo-demolkratiska stramka!) je propadla »Delavska banka«, kar je pokopalo za takrat tudi, delovni načrt.
Lako v klinov da .se povsod tudi zadružništvo trudi v svojem delovanju ne le za gmotno, gospodarsko zboljšanje položaja svojih članov, temveč 1 udu' za moralni' preporod človešlvai, za nov družabni red. Povsod se zadružništvo zaveda te svoje dvojne naloge. Zato mora tudi naša zadružna organizacija prispevati k bodoči, družalbni, in gospodarski zgradbi svoj dolžni delež.
Banovinski davki, takse in doklade
V »Službenem listu« z dne I. aprila 1939 je objavljen pravilnik o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1939/40. Proračun izkazuje izdatkov 190,959.040.— din in ravno toliko prejemkov. Ta pravilnik s proračunom, ki je njegov sestavni deli, je stopil v veljavo I. aprila 1939.
Za pokritje potrebščin dravske banovine se pobirajo naslediljii banovinski davki, takse in doklade.:
1.	Obča banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom 30% (kakor prejšnje leto).
2.	Nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na cestah k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri 5 % (kakor lani).
3.	Zdravstvena, doklada po zakonu o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom v izmeni 3% (kakor lani).
4.	Šolska doklada po uredbi o vzdrževanju narodnih šol k vsem državnim neposrednim davkom v izmeri 35% (kakor lani).
5.	Banovinska trošarina na alkoholne
pijače in sicer: a) na pivo 60 dim od hi: b) na esence, ekstrakte in eterna olja z alkoholom 400 dim od 100 kg: c) na rum. konjak, liker, špirit 5 din od hi (kakor lani).
6.	Trošarina na ogljikovo kislino znaša 5 din od' I kg. Brezalkoholne pijače, napravljene brez dodatka kemikalij, so trošarine proste. Na vse umetne brezalkoholne pijače, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove 'kisline, se plačuje trošarina v iznosu 0.10 din od vsakega decilitra vsebine; v enakem znesku se pobira trošarina na umetne brezalkoholne pijače, uvožene v območju dravske banovine.
7.	Trošarina na minera Ime vode znaša pri, steklenicah izpod I litra vsebine
0.20 din, pri steklenicah od enega do dveh litrov vsebine 0.30 din. pri večjih steklenicah pa 0.20 din od vsakega začetega litra vsebine. Banovinsko trošarino na miineralno vodo. ki se proizvaja in potroši v dravski banovimi, plačujejo proizvajalci sami im morajo voditi in' desetdnevno predlagati izkaze o prodaji mineralne vode.
S. Trošarina na kvas se pobira v iznosu 4 din od I 'kg.
9.	Trošarina na bencin in mešani bencin se pobira Ikot banovinska ■doklada na državno trošarino in znaša- 15 din od 100 kg tekoč ine.
10.	Trošarina na k on z um električnega toka za razsvetljavo znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do 4.99 in M5 par od kilovatne ure pri ceni toka nad 4.99 din. Pri ceni toka nad 7 din sc trošarina ne plačuje. Trošarine je oproščen tok za razsvetljavo ulic. trgov in cerkva. Prav tako se tok ne plačuje za razsvetljavo električnih central. Trošarino pobirajo podjetja, ki dobavljajo lok neposredno konsumcntom, obenem z odškodnino za porabljeni tok. Ta pod-1 j ct ja odvajajo pobrano trošarino za prejšnji mesec banovinski blagajni obenem s preglednim izkazom konsuma električnega toka: za razsvetljavo z navedbo prodajne cene.
11.	Trošarina na pnevmatiko znaša letno: I. za osebne avtomobile in avto-1 busc za vsakih začetih 50 kg čiste teže 25 din; 2. za tovorne avtomobile za vsaP kih začetih 50 kg čiste teže 15 din. Poleg tega pa še za vsakih začetih 50 kg nosilnosti: a) do 1500 kg 10 din; ib) za vsakih nadaljnjih začetih 50 kg 5 din.
12.	Trošarina na- jedilna olja vseh vrst so pobira v izmeri 1 din od I kg.
15.	Takse na plesne prireditve in podaljšanje policijske ure.
14.	Doklada k državni taksi na vstopnice v izmeri 40%.
15.	Taksa na: lovske karte.
16.	Davščina na lovišča in lovske karte.
17.	Taksa na šoferske legitimacije.
IS. Taksa od prenosa nepremičnin
znaša 2%. Od prenosov nepremičnin, ki'
s tem postanejo ali ostanejo predmet dopolnilne prenosne takse. wc ta taksa ne pobira.
19.	Doklada k dopolnilni prenosni taksi ise pobira v izmeri 50%.
20.	Taksa na zavarovalne premije. To takso plačujejo vse zavarovalnice v iznosu I % od vseh plačanih kosmatih zavarovalnin. Ta davščina se ne sme prevaliti na zavarovanca.
21.	Davščina na dediščine. Na držav-
no osnovno takso od dediščin se pobira banovinska doklada v višini 1% čistega pripadka nad 20.000 din. Osebe, ki plačajo od svojega (ledinskega, pripadka še banovinsko p re n o,smo takso ali dopolnilno prenosno takso, ne plačajo te davščine.	1
22.	Taksa na posest, oziroma nošenje orožja.
25. Banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam po za-' komi o taksah. V banovinskih poslih se pobirajo naslednje banovinske takse:
a)	50% na doklada k istovrstni državni tarifi po tarifnih postavkah 25. 55. 41. 42. 45, 47 in 48.
b)	100% na doklada k državni taksi po tarifnih postavkah 229 in 250.
Za vloge, priloge, odgovore in pritožbe po tarifnih postavkah I, 2, 5 in 6 zakona o taksah -se plačuje v samoupravnih poslih mesto državne banovinska taksa v višini istovrstne državne takse.
K držav mi taksi po tarifnih postavkah 8. 90, 91 in 92 zakona o taksah se pobira 50 % na banovi niska doklada.
Banovinski taksi niso zavezane pobotnice, s katerimi potrjujejo nameščenci in delavci prejem plače ali mezde.
24. Taksa za prenos lastništva na ži-
vinskih potnih listih znaša: a) za drobnico I din; h) za posamezno veliko ži-1 val 4 din. To talk s o plača kupec.
2'5. Banovinska irašarinai nai vino in žganje se pobira po pravilniku o višini, načinu izterjanja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 12. decembra 1937. in sicer: a) na: 100 litrov vina 100 din: b) na 100 litrov šampanjca in drugega penečega se vina 300 din; c) na I hi žganja 3 din.
Zvezine objave
Določbe o zadružništvu v finančnem zakonu
ii naučni zakon za leto 1939/1940. prinaša nekaj važnih določil tudi za: zadružništvo. Naj v sledečem navedemo na j važnejše.
1.	Pravilnik o fondu za podpiranje zadružništva.
V	§ 86. točka 3. je pooblaščen minister za kmetijstvo, da po zaslišanju Glavne zadružne zveze predpiše: nov pravilnik o uporabi sredstev fonda za podpiranje zadružništva. -— Tu moramo pripomniti, da je bil en pravilnik že objavljen. in sicer v Službenih Novili ah
7.	2. 1939, da pa s pravilnikom, kakor je bil objavljen, zadružništvo ni moglo soglašati.
2.	Sanacija zvez.
V	§ 87. fin. zakona pod točko l.b se pooblašča ministrski svet, da po predlogu ministra za kmetijstvo in ministra za finance in po zaslišanju Glavne zadružne zveze more z uredbo z zakonsko močjo predpisati vse potrebne mere za sanacijo in napredek zadružnih zvez.
Zoper odmero banovinskih davščin je dopustna pritožba na bansko upravo v 13 dneh odi dne, ko je bila odmera priobčen a davčnemu zavezancu ustmeno ali pismeno. Pravica do odmere banovinskih davščin izastaira v 3 letih od dne I. januarja onega leta, v katerem je nastala davčna obveznost. Pravica do izterjave pa zastara v treh letih od dne. ko je bila, odmera zavezancu pismeno ali ustno priobčena.
V § 87. točka 2. se pooblašča minister I i nanc:
a)	da po predlogu ministra za kmetijstvo potom Privilegirane agrarne: banke v Bel grad ti izplača Središnji zvezi hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu vsolo 14,626.000.— din v X% od države garantiranih obveznicah za finančno likvidacijo agrarne reforme na veliki h posestvih in sicer kot končno odškodnino za stavlbc, ki so bile odvzete za namene agrarne reforme, za: oranje, sejanje in seme kakor tudi za izdelane in agrarnim oblastem p redam e, tehnične elaborate za veleposestva Ca buna, Gradina in Dedkovac, ki jih imenovana zveza li kvidirai.
b)	Da more napraviti Zadružni zvezi v Splitu posebne olajšave za odplačilo dolga nnpram državi.
3.	Rok za spremembo pravil.
Bok dveh let, ki ga določa odstavek 2. S I 17. zakona o gospodarskih zadrugah. se podaljša na tri leta. — Za spremembo pravil so imele sedaj zadruge rolk do 24. septembra 1939. S finančnim zakonom sr je rok za eno leto podaljšal
i ii imajo zadruge sedaj čas na jkasneje do 24. septemihra 1940, da ispravi jo svoja pravila v sMad z določili novega zadružnega zakona1.
4.	Spremembe uredbe o likvidaciji kmečki li dolgov.
Daljša vrsta določb je v finančnem zakonu, s katerimi se izpremuijajo oziroma dopolnjujejo določila uredbe! o likvidaciji kmečkih dolgov. Važnejše bi bile:
1.	Pii pogojih, kdo je kmet, je sedaj določeno, da se 8 ha gozda računa kot I lun orne1 zemlje (k odst. 1. čl. 2. uredbe o 'likvidaciji kmečkih dolgov).
2.	Zadruge za proizvodstvo se smatrajo kot ustanove iz odst. I. čl. 7. uredbe. — Pod odstavkom I. čl. 7. uredbe so bile sedaj upoštevane samo denarne ustanove vseh vrst, t. j. kreditne zadruge. Sedaj spadajo semkaj tudi produk-fivne zadruge in so tudi te upravičene, da svoje terjatve napram kmetom predajo Agrarni banki, ako so te terjatve nastale pred 20. aprilom I9>2.
Vsem zadrugam okoliša Maribor
Vse zadruge članice Zadružne zveze iz okoliša Maribor opozarjamo, da morejo dobiti odslej poslovne knjige in tiskovine pri našem oddelku v Mariboru. Ko prihajajo funkcijouarji zadirug ob eni ali drugi priliki v Maribor, lahko istočasno pri oddelku v Mariboru, Miklošičeva cesta 2. vzamejo knjige in li-skovine za svojo zadrugo. Pošiljanje knjig in tiskovin po pošti je združeno s stroški. Te si zadruge na ta način prihranijo. Vse poslovne knjige, ki so pri oddelku Mairibor na razpolago, so že tudi pečatene in overjene od Zveze po pred-
pisu S. 56. zakona o gospodarskih zadrugah. Knjige in tiskovine daje oddelek proti gotovini; kreditnim zadrugam se izjemoma dajejo tudi na kredit in se za znesek obremeni njihov račun pri Zvezi.
Izpolnitev prošnje finančni direkciji za oprostitev družbenega davka
Na obrazcu, katerega je založila Zveza, je zgoraj vstaviti poslovno leto. v naslednji vrsti pa davčno letu. Skoro vse zadruge, katere so nam do sedaj poslale svoje prošnje, so poslovno leto napisale pravilno, namreč leto 1938. -davčno leto pa so izpolnile nepravilno. Namesto 1939 so napisale 1938. Prošnja za oprostitev davkov se nanaša vedno na. bodoče leto in davčna oblast odmerja davek na podlagi podatkov preteklega leta. Torej za letos velja poslovno leto 1938 in davčno leto 1959.
Tudi; sta sedaj obrazca, katera morajo izpolniti zadruge radi oprostitve družbenega davka in ki sta omenjena v prejšnji številki »Narodnega goslpodiair-ja«, predpisana in za zadruge obvezna, laku da se morajo sedaj zadruge posluževati edino teh dveh formularjev.
Opozorilo zaščitenim posojilnicam, katerim dovoljen odlog plačil v kratkem poteče
Na'podlagi člena 14. odst. 3. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov more minister za kmetijstvo posojilnicam, ki so pod zaščito, na njih prošnjo dovoliti po-daljšavo rolka glede odložitve plačil. Ker ni bil po tej uredbi predpisan nikak postopek glede vlaganja takih prošenj, smo se obrnili na Glavno zadružno zvezo, ki nam je pojasnila,, da je prošnji treba'
priložiti le zadnjo bilanco. Posojilnice, katere se torej hočejo iposliliževati zaščite še naprej, naj pred potekom roka pošljejo prošnjo, naslovljeno na ministrstvo za kmetijstvo, Zvezi in naj tej prošnji priložijo zadnji računski zaključek. Važno je, da posojilnice prosijo za podaljšanje zaščite preden jim je iztekel prvotno dovoljeni rok. Po izteku roka se t>i namreč prošnja za podaljšanje smatrala kot nova prošnja za zaščito, katere pa ministrstvo po veljavnih uredbah ne more več podelili.
Prodaja kruha in peciva v prodajalnlcah mlekarskih zadrug
Zadružni zakon odreja v § 1. odst. 6., da smejo zadruge poslovati samo s svojimi zadružniki. Ta odredba velja za glavine poste, ki so pravi predmet dolova n j a zadruge. Za pomožne posle pa odredba ne velja in morejo zadruge pomožne posle opravljati tudi z neizad rožniki. Poteg (ega 'dopušča zadružni, zakon. da sine zadruga v svojih prodajal-nicah poleg glavnega svojega proizvoda ali proizvoda svojih zadružnikov prodajati postranske potrošne predmete, nabavljene od nezadlružnikov, kiise brez njih glavni proizvod n c more uspešno prodajati. Dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po zaslišani ju Glavne zadružne zveze.
Na prošnjo Zveze mlekarskih zadrug v Ljubljani je ministrstvo za kmetijstvo izdalo n asi edin ji od lok z dne 28. marca1 1939 št. 6349:
»Mlekarskim zadrugam, včlanjenim v Zvezi mlekarskih zadrug v Ljubljani, dovoljujem, da morejo poleg mleka in mlečnih proizvodov prodajati v svojih prodajali,nicah (poslovalnicah) kruh in
pecivo,, nabavi jemo, od nezad ružni kov. in sicer v takem obsegu, kolikor je to v zvezi s konzumom glavnih predmetov (mleka in mlečnih proizvodov).«
Taksna prostost zadolžnic — razveljavljena
V odloku finančnega ministrstva, z dne L aprila 1938, št. 23049/111 je bilo med drugim odrejeno, da: so gospodarske zadruge oproščene takse »za' potrditev zadolžnic zadružnikom, če jemljejo denar na posodo od svojih zadrug«.
To 'besedilo je bilo privzeto v odlok iz čl. 98 srbskega zadružnega zakona iz leta 1898., ki se je glasil: »Zadružniki kmetijskih zadrug so oproščeni državnih občinskih taks glede potrditve zadolžnic, kadar si izposoj ujejo denar od svojih zadrug.
S čl. 262 finančnega zakona za leto 1922/23. je hi 1 čl. 98 srbskega zadružnega. zakona, iz leta 1898. razširjen na vso državo s tem dostavkom, da velja za vse zadruge ne glede na to, a,H so njih člani po poklicu poljedelci ali ne.
Čl. 98 srbskega zadružnega zakona so tako v Srbiji kakor tudi v p,rečanskili pokrajinah tolmačili tako, da so zadolžnice proste vsake takse.
Ne j jasnost izraza, »potrditev zadolžnice je vzeto isedaj finančno ministrstvo za povod, dai je v »Finančnem zborniku« št. 51 z dne 22. decembra 1938 izdalo »pojasnilo« z dne 6. decembra 1938. št. 8100/111:
»ko je omenjeni odlok finančnega ministrstva z dne L aprila 1958. št. 23.049 med ostalim taksativno navedel, da se gospodarske zadruge oproščajo plačan j a taks za potrditev zadolžnic zadružni-
kov, ko jemljejo na posodo denar od svojih zadrug, se ima ta oprostitev nanašati samo na takso za potrditev zadolžnic po tar. post. 4o zakona o taksah, odinosno po tar. post. 29 zakona o sodnih taksah (t.j. oprostitev takse za legalizacij v znesku 10.— din), kakor se tudi glasi, a nikakor ne za pravni posel po tar. post. 18. zakona o taksah (t. j. taksa V'i% od posojilnih pogodb), ker ta taksa v tej oprostitvi ni navedena.«
Kratka vsebina tega. opisovanja je: zadnige morajo zadolžnice opremiti s takso za % %, oprostitev se nanaša le na legalizacijo dolžnikovega podpisa na zadolžnici.
Po tem tolmačenju so zadolžnice izgubile taksno prostost od 1. aprila 1958 dailje.
Zadružne organizacije so storile primerne korake, da se vzpostavi prejšnje stanje in prejšnje tolmačenje.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Homcu, r. z. z n. z., Ibo 30. aprila ob 10 dopoldne v uradnih prostorih. Dne vini red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. t. Dopolnilna volitev načelstva. 3. Slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Homcu, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v posebni sobi pri Gregorin Repanšku na Homcu št. 2. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Čitanje in odobritev računskega zaključka zu leto 1938. 4. Določitev delegata za zvezni občni zbor v Kranju. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Horjulu, r. z. z n. z., ho 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: I. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volite; načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Občni zbor I. delavskega konsumnega društva na Jesenicah, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 15. uri v Krekovem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Nadomestna volitev 1 članu načelstva. 5. Slučajnosti.
Občili zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Kamnici pri Mariboru, r. z. z n. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob pol 8 zjutraj v hra-nilnionem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gradbene zadruge »Krekov dom« na Kodeljevem v Ljubljani, r. z. z o. z... bo 25. aprila 1959 ob 20 v Salezijanskem mladinskem domu na Kodeljevem. Dnevni red: 1. Otvoritev in i])ozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega izbora. 5. Poročilo načelniku.
4.	Poročilo tajnika in čitanje pravil. 5. Poročilo blagajnika, odobritev računskega zaključka za leto 1938. 6. Poročilo nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Pri slučajnostih se bo razpravljalo o spremembi pravil Š 31.
Redni občni zbor Stavbne zadruge »Komendski dom« v Komendi, r. z. z o. z., bo 14. maja 1939 ob 7 zjutraj v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva In nadzorstva.
2.	Čitanje revizijskega poročila: 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Komendi, r. z. z n. z., bo 14. maja 1939 ob 3po-poldne v liranilničnem prostoru. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva.
3.	Potrditev računskega zaključka za leto 1938.
4.	Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. (>. Slučajnosti.
Redni občni zbor Živinorejske selekcijske zadruge na Krki, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob pol 8 zjutraj v šoli na Krki. Dnevni red: t. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Odobritev računskega zaključka zu leto 1938. 4. Sprejem pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Laporju. r. z. z n. z., ibo v nedeljo 30. aprila 1939 ob pol 8 v poslovnih prostorih v Laporju št. 4. Dnevni red: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva im nadzorstvu.
3.	Odobritev računskega izaključku za leto 1938.
4.	Slučajnosti.
Občni zbor Nabavne in prodajne zadruge v Laškem, r. z. z o. z., bo v nedeljo 23. aprila 1939 ob pol 9 dopoldne v nadižupitijski dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadn jega obe. zboru.
2.	Poročilo odbora. 3. Odobritev račumskega zaključku za leto 1938. 4. Sprememba oziroma sprejetje novih pravil. 3. Volitev odbora. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Leskovcu pri Krškem, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 ob pol 8 zjutraj v liranilničnem lokalu. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega dbč. zbora. 2. Čitanje revizijskega poročilu. 3. Poročilo načelsitva in nadzorstva. 4. Odobritev inč. zaključka za leto 1938. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice
v Laškem, r. z. z n. z., bo v torelk 25. aprila oi) 1 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red:	1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Potrditev računskega zaključka za leto 1958. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil v smislu novega zadružnega zakona. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor »Vzajemne posojilnice« v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v petek 28. aprila 1939 ob 17.50 popoldne v posvetovalnici zadruge v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7. Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstvu in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev treh namestnikov načelstva. 5. Prilagoditev zadružnih pravil novemu zakonu (sprememba pravil). 6. Slučajmosti.
Redni letni občni zbor Prve delavske hranilnice in posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v soboto h. maja 1939 ob 19. uri v uradnih prostorih na Miklošičevi cesti št. 22/1. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1958. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti.
■ Izredni občni zbor »Zadružne tiskarne« v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v sredo 10. maja 1939 ob 4 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Sklepanje o povišanju deležev. 2. Sprejem deležnikov v »Družbo z
0.	z.«. 3. Odobritev družabne pogodbe te družbe' z o. z. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Občekoristne stavbne zadruge Ljudski dom v Ljubljani, r. z. z o. z., bo v četrtek 27. aprilu 1939 ob 6 zvečer v poslovnem prostoru Ljudskega doma. Dnevni, red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbori.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4 Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redna skupščina Zaščite Ijutomerčana v Ljutomeru, r. z. z. o. z., bo 30. aprila 1939 ob 10. uri pri g. Zavratniku v Ljutomeru. Dnevni red:
1.	Čitan ie zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo uprave in nadzorstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev I člana nadzorstva. 7. Predlogi in slučajnosti.
28. redni letni občni zbor Kmet. gospodarskega društva v Logatcu, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v novi zadružni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisniku o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev letnega računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstvu. 5. Slučaj n osti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Mošah, r. z. z o. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob 8 zjutraj po prvi sveti maši v prostorih društvenega domu v Smledniku. Dnevni red: 1. Po-
ročilo načelstva in nadzorstva. 2, Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev nadzorstvu. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Električne strojne zadruge v Mozirju, r. z. z o. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob 2 popoldne v prostorih osnovne šole. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega izbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka zn leto 1938. 4. Čitanje revizijskega poročilu.
3.	Volitev enega člana načelstva. 6. Slučajnosti.
Glavna skupština društva za štednju i zajmove u Omišlju, r. z. s n. j., držat če se 20. maja 1939 u 8 s. u veče u prostorijama naše pisarne. Dnevni red: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Izvještaj upravnog, nadzornog odbora. 3. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupštine. 4. Čitanje i odobrenje računskog zaključka za 1938. 5. Promjena pravila. 6. Promjena odbora. 7. Čitanje revizijskog izvještaja. 8. Eve.ntualije.
Redni občni zbor Kmetske zadruge okoliša občine Ovsiše, r. z. z o. z., bo dne 30. aprila 1939 po maši v šoli na Dobravi pri Kropi. Dnevnii red: 1. Branje zapisniku zadnjega obč. zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Branje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključita za leto 1938. 5. Volitev nadzorstva, h. Sklepi in predlogi.
Občili zbor Hranilnice in posojilnice v Pi-šecah, r. z. z n. z., bo 23. aprila 1939 ob 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
4.	Sprememba' pravil. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Elektrostrojne zadruge v Podblici, r. z. z o. z., bo 7. maja 1939 ob 3 popoldne na Jamniku št. 1. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1958. 4. Raznoterosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva Jama-Prašc, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1959 ob 4 popoldne v lastnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstvu in nadzorstva. 2. Odobritev 'računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti.
15. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Predosljih, r. z. z n. z., bo v nedeljo 23. aprila 1939 ob 3 popoldni1 v hranilnici. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
5.	Volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Radovljici, r. z. z n. z., bo 27. aprila 1939 ob 14. uri v branil nični pisuirni. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 6. Volitve upravnega. im nadzornega odboru. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Rečici ob Savinji, r. z. z o. iz., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v novo zgrajeni društveni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za upravno leto 1938. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil po novem zadružnem zakonu. 8. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijske strojne zadruge v Retečah pri Škofji Loki, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v poslovnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. Odpis deležev za 30%. 4. Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Mlekarske zadruge v Rovtah, r. z. z o. z., bo 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v prostorih mlekarne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka ,za leto 1938. 3. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu.
4.	Slučajnosti.
Izredni občni zbor Slovenske kreditne zadruge v Sarajevu, r. z. z o. z., bo v soboto 29. aprila 1939 ob 7. uri v prostorih »Slovenskega kluba«. Vojvode Stepe obala 43, pritličje. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Imenovanje zapisnikarja in o vero vat el je v. 3. Sprejem novih pravil. 4. Predlogi in slučajnosti.
Občili zbor Živinorejske zadruge za Selško dolino v Selcih, r. z. z o. z., bo v nedeljo 23. aprila 1939 v Krekovem domu v Selcih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo molznega nadzirate! ja. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Revizijsko poročilo. 5. Volitev načelstva. 6. Slučajnosti, predavanje živinozdrav-nika.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Slovenjgradcu, r. z. z n. z., bo 29. aprila 1939 ob 9 dopoldne v Zadružnem domu v Slovenjgradcu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1938. 4. Prilagoditev pravil novemu zakonu.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Smledniku, r. z. z n. z., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Sodražici, r. z. z o. z., bo v nedeljo 21. maja 1939 ob 3 popoldne v društveni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odo-
britev računskega zaključka za leto 1938. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spod. Polskavi, r. z. z n. z„ bo v nedeljo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v uradnih prostorih zavoda. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Središču, r. z. z n. z„ bo 18. maja 1939 ob 3 popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskih zaključkov od 25.9. in 31. 12. 1936, za leto 1937. in' 1938. 3. Sprememba pravil (prilagoditev novemu zadružnemu zakonu). 4. Čitanje revizijskega poročila.
5.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva Strahinj, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 3 popoldne v Strahinju. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Posojilnice pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 popoldne po večernicah v poso-jilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Svečini, r. z. z n. z., bo 14. maja 1939 ob 8 dopoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Strojne zadruge pri Svetem Lovrencu na Dravskem polju, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob pol 9 dopoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva im nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Slučajnosti.
Redni občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, r. z. z n. z., bo 23. aprila 1939 po rani sv. maši v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Slučajnosti.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Petru niže Maribora, r. z. z n. z., bo 7. maja 1939 ob 3 popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev upravnega in nadzornega odbora. 4. Določitev sprejemanja višine hran. vlog in izposojil. 5. Določitev višine deležev. 6. Odobritev rač. zaključka. 7. Slučajnosti.
Občili zbor Kmečke hranilnice in posojilnice pri Sv. Tomažu pri Ormožu, r. z. z n. z., bo 25. aprila 1939 ob pol 3 popoldne v uradni pisarni v Prosvetnem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Sprememba pravil. 8. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Kmetijskega društva v Št. Janžu na Dolenjskem, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 8 dopoldne v dvorani Prosvetnega doma. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. G. Slučajnosti.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v. Št. Jurju ob Taboru, r. z. z n. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob 8. uri v poslovnem prostoru. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva. 5. Sprememba pravil po novem zadružnem zakonu. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Gradbene zadruge »Dom in vrt« v Trbovljah, r. z. z o. z., bo 24. aprila 1939 ob pol 7 zvečer v Društvenem domu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Dopolnilne volitve načelstva.
6.	Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Veržeju, r. z. z n. z., bo 7. maja 1939 ob 1 popoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Prilagoditev pravil novemu zadružnemu zakonu. 6. Slučajnosti.
Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice za Višnjo goro in okolico, r. z. z n. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v pisarni hranilnice. Dnevni red: 1. Revizijsko poročilo. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Občni zbor Kmetijskega društva v Voklem, r. z. z o. z., bo 7. maja 1939 ob 9 dopoldne v
šoli. Dnevni red: I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 4. Slučajnosti.
27. redni občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r. z. z o. z., bo 23. aprila ob 3 popoldne v Prosvetnem domu na Vrhiniki. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti.
32. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice na Vurbergu, r. z. z n. z., bo v nedeljo 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v stari šoli v Vum-bahu h. št. 2. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročilo. 5. Slučajnosti in predlogi.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zg. Besnici, p. Kranj, r. z. iz n. z., bo 30. aprila 1959 ob 10. uri v uradnih prostorih v župnišču. Dnevni red: 1. Čitanje zadnjega revizijskega poročila. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za loto 1938. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetijskega društva v Zg. Brniku, r. z. z o. z., bo 23. aprila 1939 ob 4 popoldne v prostorih načelnika v Zg. Brniku št. 93. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1938. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Redni letni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zg. Tuhinju, r. z. z -n. z., bo 18. aprila 1939 ob 10 dopoldne v uradnem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1938.
3.	Čitanje revizijskega poročila. 4. Sprejetje novih pravil na podlagi zadružnega zakona. 5. Dopolnilne volitve načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Občni zbor Ljudske posojilnice v Žireh, r. z. z n. z., bo 30. aprila 1939 ob 1 popoldne v zadružnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti.
■■■■■■■■■
Člani Zadružne zveze dobivajo list brezplačno e Cena listu za naročnike 25 din na leto • Rokopisi naj se pošiljajo na naslov uredništvo „Narodnega gospodarja11 v Ljubljani, Zadružna zveza. Rokopisi se ne vračajo e Izdajatelj Zadružna zveza v Ljubljani e Odgovorni urednik dr. E. Čeferin v Ljubljani e Za Zadružno tiskarno M. Blejec v Ljubljani.