JOŽE KARLOVSEK SLOVENSKA HIŠA I* D E L STAVBNI MOTIVI M / AMi > /-Jf / JOŽE KARLO VSE K SLOVENSKA HIŠA 1. DEL STAVBNI MOTIVI 1927 LJUBLJANA IZDALA TN ZALOŽILA O. S. G. T. TISK JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI Po Sloveniji najdemo prav lepe, pristne domače motive, ki se uporabljajo pri kmečkih hišah kot okraski. Ako zberemo vse narodne motive, dobimo toliko elementov, da lahko okrasimo skoro vse stavbne dele pri vsaki hiši. Te okraske dobimo na deželi večinoma pri starejših hišah, medtem ko so novejše čisto prazne ali pa neokusno posnete po mestnih hišah. Smoter te zbirke je, da bi se na podlagi domačih oblik gojila naša slovenska arhitektura. V vsakem posameznem kraju Slovenije so prišle gotove oblike do svojega lepo razvitega sloga, na katerega je vplivala pokrajina, industrija in narodov značaj. Poslopja na Dolenjskem se odlikujejo po arhitektonični členovitosti vsled svoje lege po slikovitih gričih. Hišice so zidane, lesene ali pa je združeno oboje. Na sprednji hišni strani so večinoma zidani ali leseni balkoni, na katere vodijo stopnjice z ene ali dveh strani. Dimniki so pri marsikateri stavbi lepo arhitektonično oblikovani. Tako imajo na Gorenjskem, kjer je razvita posebno lesna obrt, hišice, ki se odlikujejo v lesenih delih. Bogato profilirane stebre in deščice dobimo pri hodnikih ter različno izrezljane line pri opažih na čelni hišni strani. Tudi ključavničarska umetna dela dobimo na Gorenjskem prav umetniško izdelana, kakor je n. pr. okovje in omrežje pri oknih. Okoli Celja so podeželske hiše, posebno pa gospodarska poslopja vsled dobro razvite industrije in rodovitne zemlje večinoma velika in zidana. Tu najdemo jako impozantne stranske fasade pri hlevih in skednjih. Zelo raznovrstne so pri teh zvezde, to so okrogle odprtine, umetno izpolnjene z navadno zidno ali strešno opeko. Line ali mreže pri skednjih so v dekorativni obliki istotako izpolnjene z opeko. Fabjoni, to so strešni napušči v zaokroženi obliki, se različno zaključujejo na čelni strani. Hišice na ptujskem polju so zgrajene večinoma iz ilovice, ometane in pobeljene. Pri teh stavbah so glavni okraski v ometu, zato najdemo tu najlepše rože nad okni in v parapetih. Bogato so profilirane lizene in pasovi, ki so često tudi lično pobarvani. Na Štajerskem pridejo posebno umetna tesarska dela v poštev. Bogate oblike imajo opore ali roke pri kozelcih in drugih lesenih stavbah. Na koncu ležečih tramov so nabite lično izrezane deščice, da obvarujejo proti dežju glave tramov. Stebri poljskih križev imajo v sredini profilirane pasove ali vence z napisom »IHS« v sredini. Vhod v zgornji kozelčev del ima lepo zaokrožen lok, ki služi obenem kot opora. „ -L' f Airu, /U*^'i/, J 4^'^C Na listu štev. 6 nam predočuje vsaka prva slika dolenjsko, druga gorenjsko in tretja štajersko obliko. Kakor se v teh krajih razlikuje medseboj narečje, noša in pokrajina, tako imajo tudi stavbne oblike različne poteze. Na Dolenjskem so oblike mehke, valovite, v slogu glede zmernosti bolj renesančne. Na te oblike nas spominjajo valoviti griči in blagoglasno, čeprav malo zategnjeno lepo donečo dolenjsko narečje, kakor n. pr. besedi: mejstu in rejku. Na Gorenjskem je umetna obrt na jako visoki stopnji. Zato najdemo . tu bogate, baročne in izrezljane oblike, ki se zrcalijo tudi v lepem zaokroženem gorenjskem narečju, kakor n, pr. besedi: šva in rekva. Nazobčani pasovi nas spominjajo na planine. Na Štajerskem nahajamo ostre, ravne in močne oblike, ki imajo bolj izraz dotičnega sloga. Te oblike nas opozorijo na jasno in odločno štajersko narečje, kakor n, pr. dober den in rek. Velike ravnine po nekaterih štajerskih krajih so gotovo dale povod ravnim in primitivnim oblikam. Splošno je na Štajerskem priljubljen motiv zvezda, ki se uporablja pri vseh dekorativnih elementih. Ljubljana, dne 31. marca 1927. Uporaba d. Ufiorahct motiva <«£>>■ v /L ovffa-vtar/t-pu. Vwv /\ X/ V v + 4- — A &{\Ci ri k/s V i 3. v/l o nftcrplporftpu, ttporala motiva ip/lov/tavlar/tvu. 6. timetna tefarfka dela na rfiovenfkem. 7 UUUULiULiUUUUUUU 'Jčar/ep/ežcjefe /9£č>, / 2 ) r D j D r X I D >< x X arfoč/e/r/eze V9^6. Umetna ^Idavfka dela na Jd open/kem. 9. A%. S O M B t. .) \ 0 0 3 X | X n -l_ ■■ * "M 'TTEEE Vt rt1 4-i-if1 — f Umetna mizarska deta na cflopen/kem. Jfczr/epfe/c Je%e /9^7 44. Umetna tcljucamičan/lea dela na Ulonen A ^Tn V J' C ° s g35 v z* H « • n • « $N G 0 • g5* 0 g*5 • Umetni temeni križi na e/lovetvkem. 1927. Sl. 23. Gorup: Hiša v Beli Krajini. Sl. 24. Gorup: Hiša v Beli Krajini. Sl. 21. Arh. ing. Rarlo Kregar: Vojna vas pri Črnomlju, Bela Kra Sl. 22. Arh. ing. Rado Kregar: Dolenjski dom v Črnomlju, Bela Kra Sl. 19. Jože Karlovšek: Nova stavba v novomeški okolici. Sl. 20. Anton Kerkoč: Hiša pri Šmarjeti na Dolenjskem. Sl. 16. Jože Karlovšek: Dolenjski dom v Šmarjeti pri Novem mestu, podrt leta 1905., od posestnika Janezi Sl. 1. Maksim Gaspari: Koroška hiša. Sl. 3. Arh. ing. Rado Kregar: Kmečki dom v Kranjski gor. Sl. 4. Jože Karlovšek: Gorenjski dom. Sl. 6. Kmečka hiša iz kamniške okolice (Foto P. Naglič). Sl. 7. Gospodarsko poslopje posestnika Souvana v Volčjem potoku pri Kamniku (Foto Aparnik). Sl. 8. Prosvetni dom na Homcu pri Domžalah. Sl. 10. Kmečka hiša v Domžalah. Sl. 12. JNova uradniška hiša «Predilnice in tkalnice v Tržiču*. Sl. 13. M. Koželj: Kmečka hiša pri Kamniku. Sl. 14. Hotel cTivolb v Ljubljani. Sl. 15. I. Plestenjak: Hiša v ljubljanski okolici. Sl. 17. Jože Karlovšek: Projekt za podeželski hotel. Sl. 18. Jože Karlovšek. Projekt za gospodarsko poslopje. til. 25. Gospodarsko poslopje posestnika Ošlaka na Ponikvi ob južni železnici (Foto Alfred Petek). Sl. 26. Kmečki dom na Ponikvi ob južni železnici (Foto Alfred Petek). Sl. 27. Karel Vodlan: Nova stavba pri Zagorju. Sl. 29. Jože Karlovšek: Ogljarska koča v Miradolu pri Rogatcu. Sl. 50. Jože Karlovšek: Drvarski dom v Miradolu pri Rogatcu. Sl. 31. Šaša Šantel: Primorska hiša v Bači pri Sv. Luciji. Sl. 32. Jože Karlovšek: Primorska hiša. Sl. 33. Obcestna vas (organizirana). Sl. 34. Vas v kupčasti obliki. til. 36. Veža z ognjiščem na Gorenjskem. Sl. 37. «Hiša» s pečjo. Sl. 38. Glavna kmečka soba. «r