ftt- 14 V Gorici, Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt« .»rejomana ali v Gorioi na dom poSiljana: vso leto ........15 K V«...........10 » V,........ PosamiCne SteviJke stanejo 10 vin. ; „SOC&\" ima nastednje izredne priloge: Ob no- ,-,m letu „5aii?ai-po,fiorllkem in GradiSJanskem" in ^attpot po ifuMJaai 1a to«B^^;BieViŠf.-^(#av»^' trat v letu „Voiat red telemic, parnlkov in poStnll IV6I". Naročnino sprejema apravništvo v Gosposki ulici itev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek Ha naroČila brez doposlac& naročnine se ne oziramo , Oglasi In poslanice se "flfeutiijo po-Pt-tit-vretah to tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka ?rsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru- — — Reklame in spisi v uredniškem dolu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. v četrtek dne 4. februvarija 1909 TefcaJ XXXIX. »Vse ta narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. - TslafcM it. 83. — Uredništvo se nahaja v Gosposki rdioi St. 7 v Gorioi v I. nadst L urednikom je mogo5? govoriti vsak dan od 8. do 12 « ?,8 Jf ^ % d° 5' P°POldne' 0b »*W» h pmmk.hod9.dol2. dopoludne. UpravniStvo sena haja v Gosposkiulioi5t.7vI. nadstr. na levov tiskarn' Naročnino in oglase Je plaCatl loco Sorlca Dopisi naj se pošiljajo le nredniStvn. Naročnina, reklamacije in druge reSi, katere ne »PRIMOREC" izhaja neodvisno od iSoče sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoCa« in »Primorec« se prodajata v Go i i v naftih knjigarnah in teh-le tobskaraah t Schwarz v ' o e» nI., Jellersik v Nunski ul„ Ter. Leban na tekališču , • Verd!, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po" kopaliScm ulici, I. MaUussi v ulici Formiea, I. Hovanski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenoT; na trgu della Caserma. Lumparije Gregorčičeve »Gorice". Giasilo semeniškega profesorja m večnem plačanem dopustu je moralo objaviti v soboto popravek Trgovsko-obrtne zadruge, ki dokazuje s števili iz tiskanih računov, da je znašal čisti dohodek dveh hiš . . . K 17.507*06 in ne sam o K '2044*09, — in da sta stanovala vrha tega T. o. z. sama ter Pevsko io glasbeno draštvo v Trgovskem domu — brezplačno. Popravek je bil gromovita pljuska po zobeh pobožnim lažnikom katoliških voditeljev, zato so napisali Se d o s t a v e k, ki dokazuje, - kakošnimi iumpi imamo opraviti. Ponovili so z nesramno predanostjo, da imajo oni prav in ne T. o. z. s svojim popravkom. Pa tudi Bdokazaliu so to svojo trditev ! Ali čujte jih, kako! S popolno resnostjo so zabrusili v javnost ^rokovnjaško" trditev, da je trc-bn od (istega donosa hiš odšteti . . . hipotečoe o b-resti v znesku K 1 2 . 8 3 i) • t>3; tako ostane zopet le K 2044-OD, kar da pa obrekovanje glavnice . . . 701.000 K le po 0 29 od sto. Izjavljamo, da ne smatramo piscev gospodi-:skih člankov v „Goric;" za tako strahovito nevedne čuke, ki nimajo najpritnitiv-nejših gospodarskih pojmov; zato tudi ne verujemo, da pošilja nOorica" take neresnične račune v javnost vsled nevednosti ali neumnosti piščeve, — pač pa smo uverjeni, da je lump vedoma in hotoma hotel škodovati ugledu in kreditu T. o. z. vsaj pred b a c k i, ki „Soče" ne smejo citati pod smrtnim grehom. Semtertje pa se dobi tudi drugod ljudij, ki sedejo na Um takim drznim trditvam. — In takim lumpom pri gorici" velja naš danaS-nji odgovor. Stvaren popravek bo morala »Gorica" itak zopet sama priobčiti i Lump v »Gorici" torej odšteva od čistega donosa K 12.83903 hipotečnih posojil, t. j. od K 301.000, ki jih je T. o. z. zajela na Trgovski dom in hotel Siidbahn. Ali potem ta rokovnjač pa ne odšteje od in- vestovaneglavnice na tak način že polno obre8tovanih K 301.000, marveč šteje celo svoto K 701.000 ter deli J na njo »čisti" ostanek K 204409, namesto resnični donos K 17.5070(5. Na tak način je lump poje-de.l nič manj nego K lii.4-02'117 čistega donosa hiš! Apetit po naprednem de-na.ju ima torej jako velik ta klerikalni slepar ! Ponavljamo še enkrat, da po vsem vrhu nista nič zaračunjeni stanovanji T. o. z. ter Pevskega in glasbenega društva. — Koliko je za T. o. z. vreduo njeno stanovanje v I. nadstropju Trgovskega doma ! O tem nočemo niti govoriti! Rečemo le, da ima veliko vrednost, saj je Trgovski dom za zavod sam največja reklama. Kakor je Trgovski dom v čast in ponos vseh goriških Slovencev, tako je za razvoj T. o. z. same neprecenljivega pomena. Tu se bo T. o. z. ponosno razvijala do mo gočnega, bogatega zavoda, ki bo slovenski stvari v Gorici in deželi velikanska opora in podpora, kakor je deloma že zdaj v manjšem obsegu. Pa še na nekaj drugega moramo opozoriti, kar bo »Gorici" zopet le grozovita pljuska. V stavbah Trgovski tlom in hotel Siidbahn je sicer res investovanih 701.000 K, ali ta svota ni vsa denar T. o. z., mar več celih 3 0 1 .000 K m a n j, ker to svoto sije T. o. z. izposodila na ti dve hiši za obresti, k i s o n i ž j e nego navadne obresti hranilnih vlog. Klerikalna „ Centralna posojilnica" nima niti ene vloge tako po ceni, kakor T. o. z. teh 301.000 K. — Svoječasno* smo* prav v polemiki z „Gorico" že dokazali, da T. o. z. plačuje od cele te svote pravzaprav povprečno le navadne obresti, kakor jih mora plačevati za svoje vloge, ali s tem je zajedno odplačevan tudi dolg, ki najdalje v 50 letih izgine. Tako je torej T. o. z. celo svoto K 301.000 (več dosedanji amortizacijski obroki!) pridobila l —- AH pustimo to vse še ob strani, ker je nekaj drugega, kar je važniše! Prej smo torej računali, da nam obe hiši, vredni 701 000 K, donašati že zdaj čistega K 17.507 OG. Toda tistih 3 01.00 O, od katerih plačuje T. o. z. K 12.839 03 obre- »Gor. Tiskarna. A. GabrSLek (odgQV< j Fab6i6) ^^ in ^ sti, tudi donaša zavodu dobre obresti, saj so v promet u in dobro naložene. „Gorica" 8ama je večkrat že zmerjala T. o. z., dr je oderuški zavod! (To je delala seveda le toliko časa, dokler ni tudi Centralna ukradla obrestovalnega ključa T. o, z., t. j. — po 2 K na mesec od vsakih 100 K posojila). — T. o. z. torej dobi od 301.000 precej več nego plačuje, t. j. precej nad K 12,839-63. — In za toliko, kolikor T. o. z. na tak način pridobi, je glavnica K 701.000 bolje obrestovana, Reasumujmo: Izkazani čisti donos . . K temu trebu prišteti vrednost stanovanj za T. o. z. in Pevske in gl. društvo..... Dalje je prišteti upravni dobiček od izposojene g!avnice K 301.000........ . K 17.507-00 '? V V V v ? v Vse skupaj je toliko, da se glavnica K 701.(90 že danes obrestuje — nad 4%, Vrhu tega znaša progresivni povišek najem-ščin že zdaj okroglo OOOO K, tako, da se nam kaže obrestovanje nad 4:1/," „, ali več nego dovolj 1 Pa še nekaj! T. o. z. je zgradila v Trgovskem domu tudi gledališko dvorano; omogočila je tako v Gorici slovensko gledališče, koncerte, itnpouu-joče plese, shode itd. Vse to je povzdignilo ugled slovenskega imena. Slovensko ljudstvo s ponosom zre na to pridobitev, ki mu vzbuja zavest, da Slovenci nismo več tista zaničevana para, katero je vsaka laška baraba brcala v skrivališča in kote. Imponuje tujcem, ki prihajajo v Gorico. Znani koroški nemškona-cijonalni poslanec Dobernig; ki je nekoč bil gimnazijalec v Gorici, je prišel po dolgem času zopet enkrat v Gorico, zgrozil se je nad napredkom goriških Slovencev, ki stopajo v ospredje, a najbolj ga je zbodel Trgovski dom. V »Tagesposti" je napisal cel podlistek o našem napredovanj«! In kaj dobiva T. o. z. za gledališko dvorano in njene pritikline? Niti toliko, da bi se obrestovala in araortizovala glavnica za.... i n ve nt ar (oder, unetna električna razsve-čava, fotelji, stolice, mize itd.) — T. o. z. se je že prej nego Centraini ponujala prilika, da bi oddala le dvorano za 3000 K letne na-jemščine, dobila bi morda še več, ali se ni spustila niti v pogajanja I Bog ne d% da bi T. o. z. storila kaj takega, potem bi bila „Go-nca" prva, ki bi udrihala po njej, češ, da gleda le na velike dobičke in narodu noče služiti niti v toliko, da bi držala na razpolago svojo dvorano za potrebe naše slovenske družbe. — T. o. z. torej služi tudi tu koristim slovenskega jjjudstva in ne vpraša, ali ima sama od tega korist ali škodo. Ali T. o. z. se ne briga za to, da jej ta del Trgovskega doma donaša škodo, marveč primankljaj rada krije iz upravnega dobička I Ako pa je T. o. z. tako prav, kaj vraga briga vse to »Gorico« in vse njene backe ? t Dostavljamo še, da je T. o. z. zidala letos »Sokolu« še novo, obsežno telovadnico. Tu je postavljen trdeu temelj boljšemu napredovanju Sokolstva v naši deželi. Kupila je hišo v ulici sv. Ivana, nastanila v njej Šest urico narodnih društev in imenovala zato hišo »D r u S t v e n i domu. Ustanovila je tudi »Dijaško kuhinjo" tov jo nastanila v tej hiši. T. o. z. ne vpraša, koliko bo nosila ta hiša in ali bo od nje kaka zgubn: T. o. z. hoče koristiti naši slovenski stvavi v Gorici in deželi ter za to rada tudi nekaj tisočakov žrtvuje, ne pa, da jih bo žrl — f i s k u s ! 1 Klerikalnim lumpom pri »Gorici" pa vse to, nič mar ni, zato naj raje svojo zavist in žolč potlačijo v avoji črni duši! T. o. z. pa naj le gre po začrtani poti naprej do novih napredkov in vspehov v ponos in čast — goriških Slovencev 1 Družba sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda koristi gmotno, kdor vporablja Fockovo (iz Kranja), ali Gabrščekovo (iz Godce) milo. S tema tvornicama je sklenila družba zvezo, ki je slovenstvu toliko v korist, kolikor cenimo vrednost, da ohranimo črez 50 slovenskih otrok našemu narodu v tistih pokrajinah, kjer bi izgubili mladino, ako bi je ne branila nRša družba. Torej, gospodinje, pozor! Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treta mušketirjev". = Francoiki ipiial: ------r- ALEXANDRE DUMAS. = (Dalja.) — Dajte pismo, Raoul, pravi Athos ; sedaj ste ujetnik viteza Herblava. Raoul se uda z nevoljo, toda Aramis, ki je bil manj rahločuten nego grof La Fere, prime naglo pismo, ga preleti z očmi ter ga da Athosu rekoč: — Vi, ki ste tako verni, vzemite to pismo in či-tajte nekaj v njem, kar se je zdelo previdnosti božji potrebno in važno da zveva. Athos vzame pismo ter stisne svoje lepe obrvi; toda misel, da je v pismu govor o d' Artagnanu, mu je pomagala premagati nevoljo, s katero je začel citati. — Cujmo, kaj je bilo v tem pismu: »Monseigneur, nocoj pošljem v ojačenje Commin-gesove čete onih deset mož, ki jih zahtevate. Dobri vojaki so, ki bodo zmožni ugnati ona dva nevarna nasprotnika, katerih spretnosti in odločnosti se boji VaSa Eminenea.« — O, o! pravi Athos. — No, pravi Aramis, kaj se vam zdi, kdo sta ona dva nasprotnika, za katera je treba poleg Com-mingeaove čet? Se deset dobrih vojakov, da ju stra- kaplji žijo? Ali nista podobna ta dva kakor kaplja d' Artagnanu in Porthosu ? —- Poz vedo vala bova cel dan po Parizu, pravi Athos, in če ne zveva do zvečer ničesar, se vrneva nazaj proti Pikardiji, in jamčim vam za to, da naj-deva, ker je prišel d' Artagnan na tako dobro misel, prav kmalu kako znamenje, ki nama odvzame vse dvome. — Pojdiva torej v Pariz, in poizvejva zlasti pri Planchetu, če je morda kaj čul o svojem nekdanjem gospodu. — Ubogi Planchet! vi lahko govorite, Aramis a skoro gotovo je nagel smrt. Vsi ti bojeviti meščani so šli najbrže v boj in so bili pobiti. Lahko je umljivo, da sta se vrnila prijatelja nekoliko vznemirjena v Pariz, prišla sta skozi tempelska vrata ter krenila proti trgu Rovale, kjer sta upala kaj izvedeti o ubogih meščanih. Toda začudenje prijateljev je bilo veliko, ko sta jih našla veselo popivajoče z njihovim stotnikom vred na trgu Rovale, dočim so jih njihove družine gotovo že objokavale, ker so cule grmenje topov od Charentona ter mislile, da so tudi oni v boju. Athos in Aramis sta se obrnila vnovič na Plan-cheta, toda, ta ni ničesar vedel o d'Artagnanu. Hotela sta ga vzeti s seboj, toda izjavil jima je, da ne more zapustiti svojega mesta, če ne dobi višjega povelja. Šele ob peti uri so se vrnili v stanovanja ter rekli, da prihajajo iz boja — Grom in strela! je zarohnel Planchet, ko se je vrnil v svojo prodajalno v lombardzki ulici: po-tolčeni smo bili do kraja. Nikdar sa ne bom mogel potolažiti! XXI. Pot skozi Pikardijo, Athos in Aramis, ki sta se čutila v Parizu zelo varna, se nista varala o tem, da gresta s prvim korakom izven mesta v največje nevarnosti; pa saj vemo, kaj je pomenila >nevarnost« za take ljudi. Sicer sta pa čutila, da se bliža konec te druge Odiseje, in da je treba samo še zadnjega napora. Tudi Pariz sam ni bil več miren; začelo je primanjkovati živil, in kadar je hotel kateri izmed generalov princa Conti-ja na novo utrditi svoj VpL , je nastal vselej kak mal upor, katn ^> > potem udušil in kateri ga je za trenutek dvignil nad njegove tovariše. Pri enem teh uporov je bil dal Beaufort oropati Mazarinovo hišo in knjižnico, da bi dal ljudstvu nekaj, kar bi glodalo, kakor je rekel. Po tem imenitnem dogodku, ki se je bil izvršil na večer onega dne, ko so bili Parižani pobiti pri Charentonu, sta Athos in Aramis ostavila Pariz. Ko sta odhajala, je bil Pariz v bedi, skoro je že trpel glad, vznemirjal ga je strah in cepile so ga stranke. Parižani in fronderji so pričakovali, da najdejo isto bedo, isti strah in iste spletke tudi v sovražnem taboru. Zato je bilo veliko njihovo iznenadenje, Ym#-......_______t„ ... ko so prišedši mimo Saint-Denis-a izvedeli, da se v vendar niso cel čas iz- Saint-Germainu smejalo, prepevajo ter sploh žive ve- gubili izpred očij bronastega konja Ludvika XIII. Iselo življenje. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela za rabljene poštne znamke 80 K. Vrednost nekaterih znamk bi bila prr ' ^.atna, ako bi ne bili nabiralci odstrigli zobč8stih robov. Iz Hado*ljice je prejela družba večje število znamk v posameznih ovitkih lepo sortiranih in ohranjenih. S takimi znamkami se družbi resnično gmotno koristi: Na delo, prosimo! S. L. S. - marksistična stranka. V „Narodnem dnevniku" čitamo: »Slovenec" od 23. jan. se sklicuje na besede dr. Turne, da je S. L. S. bolj napredna, nego je GabršSkova napredna stranka na Goriškem, češ da stoji Šusteršič-Krekova stranka na modernem stališču, ki ga dajejo: darvi-nizem, marksizem itd. ter da se od socijalno-demokratske stranke ne loči v drugem, ko v verskem'naziranju. Ta pohvala je naše klerikalce zelo razveselila in v svojem veselju so jo malo pregoreče kvitirali. Mi jemljemo to na znanje, dajemo pa o tem darvinizmu in marksizmu malo pojasnila. Dr. Krek je sam večkrat in tudi še nedavno y Ljubljani priznal, da je v gospodarskem oziru socijalen demokrat, da se v javnem življenju priznava k materialističnemu naziranju na svet in življenje, z drugimi besedami, da sprejema kot politik „ marksizem, darvinizem itd." kot temelj svojih nazorov, koj zatem je pa trdil, da brani tudi pozitivno katoličanstvo in njega dogme o stvarjenju sveta, o osebnem liogu itd. Smisel tega nenaravnega in nepoštenega „dualizmaH je ta: voditelji S. L. S. priznavajo privatno, za vojo osebo, Darvina, svojim ljubim vernim „volilcema pa še vedno vsiljujejo oficijelno Mojzesa. Ta neodkritosrčnost ali bolje to hinavstvo ni ne napredno ne moderno! Kar se marksizma tiče, je stvar popolnoma euaka. Er. Krek je za svojo osebo popolnoma socijalen demokrat, toda gospod je v javnosti profesor na ljubljanski bogoslovnici, je katoliški politik in za katoliškega duhovnika ter politika ni merodajen Kari Marx in njegov nauk, — ampak enciklika papeža Leona XIII. od 15. maja 1891. (o pogojih dela). V tej encikliki pravi papež Leon XIII.: ,,V gv, prvi vrsti naj bo konštatlrano, da mora človeštvo ostati, kakršno je. Nič ni bolj ko» ristno ko gledati n« svet, kakršen je v resnici — in iskati hkratu drugod sredstev proti njega težavam". Teh sredstev pa ne vidi papež v socijalni revoluciji, katero proglaša Marx, ampak v „pokornosti, skromnosti v krščanskem življenju", ter tolaži vboge, .zatirane in izkoriščane, „kateri ne posedujejo darov tega sveta", da v božjih očeh uboštvo ni sramota in da se človek tega nima sramovati, ako si mora z delom služiti svoj kruh". Ne pravi torej kakor Marx, da samo delo vstvarja nove vrednosti in da treba delavca po njegovem delu plačevati, ne, papež pravi: da ni sramota, ako si mora človek z delom služiti svoj kruh": to je, kakor če bi dejal, da je čisto v redu da uživa nekoliko lenuhov plodove dela mi-, lijonov delavcev in da milijone drugih mora stradati in brez dela postopati, ker jim i bogati lenuhi zapirajo pot do delal In*ven-dar pravi veliki papež, da je: od vsega najbolj bistveno v današnjih dneh pohlepna -a-bežljivosti, da se množine vzdrže v r.'<\]ah dolžnosti", ker „Bog nas ni vstvaril &* pogubi podvržene minljive stvari na "zemlji, marveč za nebeške in na veke trajajoče ; On n&m je dal to zemljo kot kraj progru^nstva in ne kot naše pravo bivališče" itd; In da nam bo ta zemlja vsak dan bolj kraj pregnanstva, za to bodo skrbeli „ napredni* in „moderni" politiki ter narodni gospodarji S. L. S., ki ni klerikalna, ki zase priznava Dar-\vina in Spencerja, ljudstvu pa prepoveduje Mojzesa, ki zase obožuje Marxa, ljudstvo pa v smislu papeževe enciklike tolaži — z večno srečo na onem sveta. Tak je »modernizem" in taka je »naprednost" S. L. S. „Slovenec" trdi, da to ni klerikalno; da je pa to slovenskemu narodu škodljivo in pogubno, tega ne bo mogel utajiti. Sedaj se tudi nič več ne čudimo, da smatrajo gg. dr, Šnste^šič, Krek in t. besedo »klerikalec" za psovko ia, pričakujemo, da se bo ^Slovenec" zopet zglasii z „idijoti, zamorci, smetiščem" itd. To je namreč najboljše orožje v ljubljanskem klerikalnem arzenalu — kadar gre za to, da se potlači kaka neljuba zadeva....." Tomova nedoslednost. Kamorkoli se obrne velikega gospoda sodruga, povsodi ae ga zasači v nedoslednosti. alOdi-^st" z dne 31. pr. m. piše: G. dr. Turna je priobčil v svojem tržaškem glasilu od dne lf>. januarja< lffl& izjavo, ki smo je omenjali v predvčerajšnjem članku „Nova formula". Ta izjava je res tako karakteristična za — evolucijo, ki se je izvršila v dm. Turni, da jo moramo priobčiti dobesedno tudi v tem listu. Izjava se glasi: „01ede na napad drja. Josipa Maudiča na znanem shodu v „Narodnem Domu", ki se je pečal predvsem z mojo osebo, in glede na očitanja nedoslednosti v „Edinosti" v vprašanju slovenskega vseučilišča, izjavljam, da zavzemam tudi danes, ko sem formalno vstopil v soeijalnodemokratično stranko, docela stališče, ki sem ga zavzemal v svoji brošuri »Jugoslovanska ideja, in Slovenci'-',' kakor tudi v članku časopisa ^mladine", citiranem v »Edinosti". To stališče v stvarnem pogledu je tudi stališče socijalnodemokratične stranke, četudi s taktičnega stališča socijalnodemokra-tična stranka ne nastopa pri vseh teh vprašanjih v os^edje in se ravna kot /ealna stranka po danih namenih. Važnost in pomen Trsta sem poudarjal tudi na shodu "v Trstu 13. nov. 190.S, ter se po sebi razume, da tehnični in stvarni predpogoji za ekonomični položaj, za razvoj veleindustrije in veletrgo-vine ostajajo eni in isti, in je nasprotno vsaki stranki treba preminjati svojo taktiko po danih razmerah. Ako bi se naše politične stranke po svojih zastopnikih hotele udeležiti javne polemike in ne anonimne, zavratne, potem bi se brez dvoma ustanovili vsi dejanski predpogoji, označil dejanski ekonomični in *'šoci-jalni položaj, in stranke bi tudi zavzemale realno stališče vsaka iz svojega političnega načela. To je ravno največji greh voditeljev narodnjaških, liberalnih naprednih in svobo domiselnih strank na Slovenskem, da ima vsaka pred seboj le ožje koristi stranke in vsled tega tudi ne more nastopati odkrito in naravnost ter mora prepuščati precej srednji žurnalistiki osebno in malenkostno politiko in polemiko brez haska. Najbolj žalostno pa je, da se tudi predstavitelji, kakor dr., Slavik, dr. Rybaf in dr. Mandie na javnih shodih ne sramujejo slediti anonimnim potom naše žur-nalistike. Stopite odkrito na plan, da med naprednimi ljudskimi strankami ne bode najti velike razlike! ^seeno pa je v letnega sprejme takoj proti UbBllbd dobri plat-i M. Cal. (.\irsoJos. Verdi II. lita kabinet, Kl,^,;™";;,,'„!; :'S, vanje , Celje, Poste restanto. Ha izvoznem trgu. Doše! je velikanski Cirkus - zverinjak Mela Berg x ukrotenisui lovi, tifjri, belimi in eriiiiiiOuedvedi, panterji, sloni itd. itd. ===== v 15 vozovih. —]—: V CeJrlek, dne i feoruvarja 1900., ob 8. uri zvečer druga velika predstava. Vsak vsfier, ab 8. uri velike predstave. Ob nedeljah dve predstavi, ob 31.... pop. ter ob 8. uri zvečer. VSTOP XIX A: Xuineriraui sedeži It f»« Sedeži I. vrsto „ 1*20 II. „....„¦ '80 Cvaleriju .......„ —'40 Zverinjak je odprt od JK do]t. do 7. ure zvečer. — Vstopnina JJO vin. Ravnateljstvo. Soter je pokrit z liepremočljivim platnom in zakurjen* Plemiča sta odšla po stranskih potih, da ne bi padla v roke Mazarinovcem, ki so bili raztreseni po pariški okolici, potem pa tudi, da se izogneta fron-derjem, ki so imeli v rokah Normandijo in ki bi ju bili gotovo peljali k Longueville-ju, in ta bi bil spoznal v njima dva prijatelja ali pa dva sovražnika. Ko sta bila izven teh dveh nevarnosti]", sta krenila na cesto med Boulogno in Abbevillo ter jo prekorakala korak za korakom, kos za kosom. Nekaj časa sta bila vendar v dvomu; obiskala sta bila dve ali tri gostilne, povprašala dva ali tri gostilničarje, ne da bi le eno znamenje razjasnilo njune dvome ter jima pomagalo pri iskanju, ko je slednjič v Moutrenilu Athos začutil s svojimi drobnimi prsti nekaj trdega, ko se je dotaknil z njimi mize. Pri vzdignil je prt ter čital sledeče hieroglife, ki so bili-globoko zarezani z nožem v les: Port... — d' Art... — 2. februvarja. — Izborno! pravi Athos ter pokaže napis Ara-misu; hotela sva spati tukaj, a ni treba. Pojdiva dalje. Zajahala sta zopet konja ter dospela v Abbeville. Tu sta obstala v zadregi, ker je bilo zelo mnogo hotelov. Vseh ni bilo moči obiskati. Eako uganiti, v katerem sta stanovala ona, katera sta iskala ? — Le verujte mi, Athos, pravi Aramis, v Abbe-vilie ne najdeva ničesar; Midva sva v zadregi, a tudi najina prijatelja sta bila. Ko bi bil Porthos sam, bi se bil nastanil v najlepšem hotelu, in ko bi si dala tega pokazati, bi !gotovo našla tam sledove o Por-thosu. Toda d' Artagnan nima takih slabostij ; Porthos mu je zaman pripovedoval da umira gladu, d' Arta- gnan je gotovo nadaljeval svojo pot, neizprosen koti usoda, in iskati ga morava drugje. Nadaljevala sta torej svojo pot, a ničesar nista zasledila. To je bil eden najtežavnejših in najbolj zo-j pernih poskusov, kar sta se jih kedaj lotila Athos in] Aramis, in da ju ni navajala k vstrajnosti trojna moč, namreč čast, prijateljstvo in hvaležnost, zapisana v njunih srcih, bi se bila stokrat naveličala brskati po pesku, izpraševati mimo prihajajoče ljudi, iskati znamenja, opazovati obraze... Tako sta hodila do Peronne. Athos je začel obupavati. Ta plemenita, zanimiva narava si je očitala negotovost, v kateri sta se nahajala z Aramisom. Gotovo sta doslej slabo iskala; gotovo nista dovolj skrbno povpraševala, dovolj bistroumno iskala sledov. Pripravljena sta bila že, da se vrneta po lastnih stopinjah nazaj; ko sta pa korakala skozi predmestje, ki je ležalo pred mestnimi vrati, se je ozrl Athos pri belem zidu, ki je stal na voglu neke ulice, ki je vodila proti nasipom, v neko iz črnih kamnov obstoječo podobo, ki je predstavljala v naivnosti prvega otroškega poskusa dva jezdeca v divjem begu; eden izmed teh dveh jezdecev je držal v roki listek, kjer so bile zapisane španski sledeče besede : »Za nama so.« — O, o! pravi Athos, to je jasno kot beli dan, Naj so ga še tako zasledovali, d' Artagnan se je gotovo vstavil tu pet minut; to priča slednjič o tem, da mu niso bili zolo blizu za petami, morda se mu je posrečilo,-da se jim je izmuznil. Aramis zmaja z glav0, rekoč: - Ko bi se bil izmuznil, bi ga bila videla ali pa bi bila Vsaj kaj slišala o njem. — Prav imate, Aramis; pojdiva dalje. Vznemirjenost in nestrpnost naših prijateljev se ne da povedati: vznemirjeno je bilo nežno, prijateljsko srce Athosovo; nestrpen pa je bil Aramisov nervozni, tako lahko vzburljivi duh. In tako sta dirjala oba tri ali štiri ure tako divje kakor ona dva jezdeca na zi * i. Naenkrat sta zagledala na nekem ozkem mestu ceste med dvema strmima gričema velikansko skalo, ki jima je skoro zaprla pot. Njeno prejšnje mesto se je videlo na e.ii strani strmine, in luknja, ki je zijala na onem mestu, je kazala po svoji obliki, da se ta skala ni mogla zavaliti sama od sebe i:a pot, in njena teža je pričala, da je bilo treba Ene-kladove ali Brijarejeve roke, da jo je premaknila. Aramis se vstavi ter pogled° skalo, rekoč: — Oho! Tu ie bil Ajak iz Telamona zraven aH pa Porthos! Stopiva na tla, grof, prosim, in oglejva si to pečino. Oba stopita s konj. Videlo se je jasno, da je skalo nekdo zavalil sem s tem namenom, da zapre pot jezdecem. Postavljena je bila najprej počez; potem pa so prišli jezdeci do te zapreke, stopili s konj ter odmaknili skalo. Prijatelja sta si ogledala skalo; kolikor jo je bilo videti, od vseh strani: nič posebnega ni bilo videti na njej. Tedaj sta poklicala Blaisoisa in Gri-manda. Vsem štirim se je posrečilo, da so obrnili skalo. Na oni strani, ki je bila prej spodaj, je bilo citati: j (Dalje pride.) V soboto vsi na ples ..Gor. Slov. Mladine!" Prilogi „SoCa" «. i4. z Jbb f. februarja 1808. "DOPISI Iz tržiškega dkraja* Poskusen samomor vojaki»Tržiču. —. v nedeljo zvečer, ko so že spali vojaki-iovci, si je pognal iz vojaške puške krogljo v .prsi neki vojak IV. kompanije lOvskega"bats»lijona. Vojaka so prenesli takoj v bolnišnico. Slovaški yoj|k je imel doma .ljubico, katero je prav iskreno 1jubil4er jo hote!rpW4č1tfc^fi^^pri§el T^-Storiijo kot svetnik, leta 1904, pa te dui je dobil od doma pismo, v katerem je bilo povedano, da mu je postala ljubica nezvesta ter da se je poročila z drugim. To ge je tako razžalostilo, da je segel po puški ter se vstrelil v prsi."'" Iz goriške okolice. Pri nedfijJkl mtlicl kolesarskem Min „VltOlbi" sta ostala dva dobička šaljive tombole nerešena. Oni, ki bi Imel srečko številka 56 rožnat* barve, in pa 32 rožnate barve serija A, naj se oglasi najkasneje "do 10. prosinca pri podpisanem odboru, ako hoče imeti dobitke. V slučaju, da se do tega roka nikdo ae javi, ostanejo dobitki last društva. Odbor kolesarskega društva ,, Vrtojba" v Vrtojbi. Po4tltiBlM H. 0. 0. » Bilja« priredi v n? deljo 7. stečana javni ples v dvorani gosp. krčniarja J. Nemca. — K obilni udeležbi iiljudno vabi odbor. P0St*|llWl Šppiltf. — V soboto dopo-ludne je bila v Šempetru pri Gorici posebna komisija, ki je določila za planinsko ž- l*znico posiaJHlišče ua mestu, bjer se veže z Vipavsko železnico. Domače vesti. Deželni zbor — razpuščeri?! — Danes došli dunajski listi poročajo, da bo deželni zbor goriški kmalu ra/.puščen. Namestnik knez Hohenlohe je ta teden ria Dunaju, vrne se jutri; morda je ta vest v zvezi /, bivanjem namestnika na Dunaju. Pop-lašali smo telefonično v Trst. kjer še nič ne vedo o morebitnem razpustu ne uradno ne zasebno.- Cas bi pač bil. da bi se to zgodilo! Zakaj se je toliko zavlačevalo? Saj ne za to, da pojde pred volitvami na tisoče volilcev -iz dežele?! PoroSH S8 ]l včeraj g. \Jos. Žnidureio, c. k:-, namestništveni koncipiat v Sežani, z gospodično MiroBajčevo v RenČah. Naše čestitke! Soriški inskl podružnici družbe „sv. Cirila in Metoda" je darovala pokojna gospa Josi-pina Domioko K 30. Noti predsednik tlfy diiiifl* sodaljo « Trstu. — Z odlokom 29. jan. t. 1. je imenoval ce-*ar za predsednika višje deželne sodnije v Trstu dosedanjega dvornega svetnika pri višji sodniji na Dunaju g. Avgusta Jakopiča. Novi predsednik višje deželne sodnije .«•6 je rodil v Gorici leta 1848. kot sin davčnega uraduika. Po dovršenih študijah je vstopil v sodno službo v naših deželah. Leta 187 2. je bil avskultant, leta 1878. sodni pristav v Pulju, leta 1*79. v Ajdovščini, leta 1883. je bil imenovan za okrajnega sodnika v Bovcu, na to je bil v Kopru ter bil irne-n>vau leta 1892. za svetnika pri okrbžci sidniji v Rovinjtt, leta 1897. je bil premeščen k trgovski in pomorski sodniji v Trstu, leta 1*99. je postal svetnik pri višji deželni sodniji v Trstu ter odšel leta 1903. k najvišji sodniji na Dunaju. Dne 5. j al. 1906. je bil imenovan za dvornega svetnika. Novi predsednik je sin na&e dežele. Kot tak in po svojem dolgoletnem službovanju v primorskih deželah pozna temeljito jezike, šege in navade primorskega prebivalstva, kar mu mora le izborno služiti na novem visokem mestu. Konstatovati moramo, da je bil Jakopič v vseh svojih - službah ljudomil sodnik, katerega so imeli .*»#• ter je zapustil povsodi, zlasti na Bovškem, m seboj najboljše opomine. Jakopičevo imenovanje je sprejeto pri vsem primorskem prebivalstvu z zadovoljstvom. Po kaki poti bo hodil novi gospod predsednik višje deželne sodnije, lahko razsodimo iz dosedanjega njegovega službovanja, katero bo nadaljeval brez dvoma po vzglednih svojih dvoh predsednikih dr. Gertseherju in Defacisu, ki sta poznala popolno pravičnost in objektivnost. Noil predsednik. deJiln« sodnije i Trslu. — Cesar je imenoval z odlokom 29. jan. t. 1. za predsednika deželne sodnije v Trstu avet-nika pri višji deželni sodniji Josipa Milo v $ i č a. Novi-preiisednik^^FOJBn v Vrbriiku na KSkii%ta 1854. 'ŠtudrTal' je * na Kaki/ v Za-!gfebu"in>ha'DUnaju, naf-kar 'je' stopil 'leta 1877. v 'sodno službo pri "okrajni'šbdittjiiia Krku, kot avskultant je prišel v Trst,s leta ISJO^jeHbil jpremeščen v Gorico, od tu leta 1'881.!; kot'sodni pristav ha Krk, 1. 1888. k deželni -'štdniji v Trstu/ 1. 1887. je biHmc-novan za okrajnega sodnika v CeVbHem/od koder je prišel 1. 1890. v Tolmin, leta 189' Trst': kot svetnik'' 'višje deželne sodnije. — Novi predsednik valja za ižbornega sodnega uradnika, zato je rijegovd imend^anjesmatfati za srečno izbrano v vsakem pogledu. IZ * ffllitlžflfi tlutiil. — Namestuiški kon-ceptni praktikant E. Karlavafis je imenovan za koncipira pri hamestništvu v Trstu. Il S8iW Službe. — Sodni praktikant Hi-larij H r o b a t je imenovan za avskultanta ]*ri c. kri deželni sodniji v Trstu. Ml»«il«j8. — Višji državni pravdnik dr. K Ctfetaieh v^Trstu je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. ?\mM\ ples rftrlel. — Srečna je bila misel, prirediti planinski ples v Gorici. Takoj bo je lirtSla tea dan, je bila pozdravljena z veliko W'lostjo pri vseh, ki so hrepeneli po lepi, novi, prostozabavni predpustni prireditvi. Delalo se je marljivo. Komitd se je poptijel nelahke naloge z izredno pridnostjo ter si poiskal sredstva in moči, da je bilo mogoče dovršiti nekaj lepega, nekaj impe-nujočega, nekaj, kar je zadovoljilo vse ude-ležnike prireditve. Planinski svet je krasen; opevajo ga nam pesniki, slikajo ga nam pisatelji, naš planinski komitd pa je pričaral v lepo dvorano Trgovskega Doma mičen odstv planinskih krasot. Skale, zelenje, koče, jezera planine, očak Triglav, Oko je gledalo in strmelo ter se veselilo sredi vesele mnegobrojno planinske družbe. Dvorana je bila prečarana v slikovito pogorje, s kakoršnim ja obdarila narava iiašo slovensko zemljo. In v to slikovito pokrajino so vstopali udeležniki tako, da se je planinec ob vratih kar čudil ter se je bal, da ne bo mogel Bpraviti vseh po prostorih kljub temu, da jih je bilo tbliko na razpolago. Na desni v dvbrani seje razprostirala Korilhiška dolina z Mangartom in Jalovcem ter Trentarskim pogorjem, na levi je mamil oči gledalcu večnolepi Bled z jezerom pa Mangart z belopeškim jezerom, naravnost pa se je videlo našega stafega očaka Triglav od juga. Na višini so bile strešice, okoli in okoli pa vse v čereh, pečinah, gozdovih, tratah, v sredi pa pisana vesela družba, polna lepe narodne noše.'Godba je veselo igrala, pari t;o se vrteli, druga dražba pa se je zabavala s t#m, d« je;;gWdafa % galerije vrtenje po dvorani, ali pa se je zatekla v planinske koče. Lep vhdd je bil v Kočo na Kredarici, opravljeno pristno kmečko-slovensko, zanimiva je bila Gregorčičeva koča na Krnu ; prodajale so se tu različne reči, med temi pravi pristni sleč (rododendfon), katerega je nabral priden pr&nihec iz Tolmina. V koči na Čavnu so prodajali Ajdovci tfbbro vipavsko kapljico, takoj zadej pa je bila znamenita panorama: Babji zob, Črna p>st, Plav-e, BTreiitau itd. — Žal naj bo tistemu, kdor je pozabil pogledati to panoramo. Vse je gibalo, začelo je pravo življenje, vriskanje, planinski kravji zvonci so peli — kar se odpro duri in v dvorano prikoraka okoli 50 Tolminčev v pravih narodnih kostumih. Vzbudili so občo pozornost ter povečali rajajoče veselje. Bili fo še drugi planinci z dežele, aploh je bilo dosti 'kostdmdv, in če kdo ni imel drugega primernega oznaka za planinski ples, si je preškrbel vsaj zelen klobuk s peresom. Veselo je bilo in prav nič žalostno niso vplivala razna spominska »znamenjca"; pri uhbdu v Dantejevo jamo je pogledal marslkedd kvišku, če ne stoji nad njim tisto omicbzab svarilo : Lasciate ogni speranza — toda samo ob strani je bilo napisano, da je ponesrečil tam nekje Jattez Pritekel, in vsakdo je vstopil v pro-stothe ospodje, zlasti Še takrat, ko so nastopili tam Trentarji, šrahiel kvartet, tolminski pevci itd Unelo in plalo je neskaljenega veselja na planinskem pkstt, zabava je bila -animirano, videl si le vesele nbraze, slišni smeh in dovtipe, kamorkoli "si se 'obrnil, si zadel ha veseleča, se srca. Kadar se vname taka prava zabava, odpusti še tako strogi motrifee kaj takega, kai* i% hip zm-rti njegovo oko, tako h. pr. kak nepotrebni irak... Lepo je bilo. Med mnogimi udeležniki smo videli gospoda dvornega svetnika grofa A11 e m s a, gospoda sodnega nttdsvetnika Matijo Rutai-j »i mnogo profesorjev, • iz Ljubljano, je bil duše! g. dr. V. Ki*i3per, preikeuruk de želne zveze za promet tujcev, gospod strici j, ^ačelflik^abljatfskega 'Vgnjegi&Eega Wskva, 'Videli 8mo;"'goste ! iz * Bbhitija, hotelierja^JS e 1 k 1 a, M a r k ež a, R k v h e -k e r j a (Žlatorog), gospo F a rj a n & i C e v o ter še več drugih zastopnikov bohinjskega prebivalstva;' dr. Grun tar je bil pripeljal tbltonske'planince, videli5 smo udeležnlke iz AjdovŠŽihe,' iz 'Sežane, iz okolice1 itd. Komite in ž' njim Soška podružnica S. P. D. sMetatiti povsem zadovoljna z uspehom, ki'je! riadknlil vsako pričakovanje.1 Da Je ,v'Gorici kaj 'takega inbgoče, "tega bi ne bil verjel, je rekel gbšpbd, ki si je pkdstav-ljal naše razmere za malenkostne. Da je bilo mogoče,'gre'v ! prvi vrsti zasluga komiteju pod vodstvom:'goš'p6da profesorja Jakoba Zupančiča, odbornika Soške podružnice S. P. D. za Gorico, kateremu so stali ob strani gg. dr. Levpušček, dr. Gradnik, Pav-liček, Boštjančič, Š-apla, brata Deti čk a in pa Vrle' daše dame, katere'moramo pbsebe omenjati: "gospe dr. Piki o V a, dr. Pucova, Drufovka, Zajčeva ter g.čna D r a š č e k o v a. Gre zahvala damam tudi za prodajanje raznovrstnih refiij po kočah, isto-tako gtfspema Medvedovi ter Jakge-t o v; in g.čni Medvedov i. Lepe slike po dvorani, dekoracije, je maraikedo prav pazljivo ogledoval ali malokedo je poprašal, kdo pa je napravil vso to lepoto V Komite je znal pridobiti gg. profesorja Gvaiza in Žui-d eršiča, ki sta se drage volje odzvala vabilu ter s spretno roko prenesla v plesno dvorano krasoto naših gora. Hvala jima presrčna, hvala in priznanje komiteju, hvala vsem, ki so prlpoinogliLda štno doživeli tako lep večer! Slovensko delavsko stavbeno društvo »Svoj dom" vabi v soboto dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer k „Jelenu" vse one, ki žele kupiti stavbiSfea, da si jih izberejo. GoiMi SlOViniki Mladina opozhrja, da se prične sobotni ples s pbldnezo toCtJO ob 9. uri zvečer brez vkikbršnega odloga. Kdor torej želi prisostvovati otvoritvi plesa, naj se požuri in naj je ob omenjeni uri že v »Trgovskem Do.nu". Sviral bo pOlnoštevilai vojaški brkestbr s kapelnJkbm Samim na čelu. Vstopnina K 2 ža osebo, za družino — tri osebe — K 5. Na veselo svidenje! H. D, 0. »liliji je imela v nedeljo shod pri Oorjahcu na Kornu. Shod je bil prav dobro obiskan. Prišlo je bilo tudi nekaj Tu-movih pristašev z. namenom, da bi delali sitnosti ter če "mogoče razgnali shod. Ali shod I se je vršil v redu. TMbvei so dobili ža vse ! svoje klice takoj zaslužene Odgovore. Shod ! je otvoril tiskar Fabčič, obširno o Tumovi | okrožnici, katero smo omenili zadnjič, je go-i vorii j. u. c. Knaflič. Oglasilo se je še nekaj ' drugih govornikov, med njimi Tumovec jurist i "neki SVokar, ki se je drznil trditi, da so v I pripravljalnem odboru sami delodajalci,, pa j ga je Fabčič dobro zavrnil ter mu povedal, I da je trditev o delodajalcih navadna laž. 0-sramočen je 'ušel Tumovec. — N. D. O. bo imela Še par shodov, ha to začne vpisovanje članov. Nadejati se je, da bo N. I). O. res Čvrsta delavska organizacija! 'Kinesrt h rpfism iftm »Sloveuskega brrul-nega in podpornega društva v Gorici", ki se je vršil na SveČrtičo, je všpel dobro in naši vrli narodni delavci so zabavo posetili v Še precej lepem številu. V soboto priobčimo daljše pbročild. Eilfe-llfiiCirrpTiredUs v ponedeljek v gledališki dvorani ob 8. zvečer priznani igralki na gosli sestri pl. An\nyi. l>lrtft je bilolv Gorici lani 245 ; 62 v prvem, 46 v drugem, 60 v tretjem, 77 v četrtem četrtletja. - 8o|l»ih je bilo v Gorici lani 758; 189 v prvem, 189 v drugem, 201 v tretjem in 179 v četrtem Četrtletju, Mrtvorojenih je bifo 37; legitimirsnih je bilo 33 otrok. UM Ji v Gorici lani 828 oseb; 225 v prvem, 166 v drtfgem, 199 v tretjem in 238 v č&teui četrtletju. Med 828 mrtvimi fe bilo 272 oseb Izven Gorice. Befcerttril jI laški vojak-pešec Peter Franc Colla iz Vfdma ter pribežal v Gradišče, kjer še je pa javil na glavarstvu, ki ga je pridržalo. VI«*« *lir«St. — Umrl je v Gorici Joi Sturli^ bivši trgovec, star nad 90 fet. ItpKfd nfflfr. — Miha BrŠCak iz na-belska županije je že star revež, pastir; ima že okoli 70 1 et. Radi tatvine je bil že fcflžnb-Van'. V službi pr\ A. ftacetu je pobnsal sira V vredtfbsli 24 K Sodaija iiiii je \Vrmm 3 mesece težke ječe s trdim ležiščem xgL Telesne poškodbe je bil obtožen 344etai Peter Čeket iz Velikih Žabelj, ki je ? jezi vr^el svojemu očetu češarek v obraz ter ga lahko ranil. Zahteval je od očeta razne reči, katerih mu pa ta ni hotel dati. Da si za* pomni, da se ne sme metati česarka v očeta, bo sedel teden dnij vjecTm pa postil se bo en daa. iž4-letni Jakob Markovič iz Foljana je uganjal z deklico Josipino Valdemarinovo reči, katerih postava ne dovoljuje. Ujel je za to 3 tedne strogega zapora s postoni vsak teden. Baje je sklenil pustiti odslej take-le mičkane deklice lepo pri miru. Ludovik Pečnikar je star 33 let, doma iz Gorice. Piše se pravzaprav Pechnicher. Po poklicu bi bil mizar, pa rajše ne dela nič. Kaznovan je bil že večkrat radi raznih rečij. Zato se nahaja pod policijskim nadzorstvom ter ne sme ponoči okoli hoditi. Ali vsejedno je taval Okoli po ulicah v božični noči. Ko sta ga aretovala redarja Humar in Špaeapan, se jima je zoperstavljal, ju zmerjal, yrhutega je žalil še slovensko narodnost. Sodnrja mu je prisodila za vse to 2 leti težke ječe s postom vsaki drugi mesec. Ko prestane kazen, ga pošljejo najbrže v prisilno delavnico v Ljubljano. Cljanskl Dadllgi. — Okoli Ajdovščine je lazil cigan 24 letni Valentin Levakovič. Ko ga je orožnik prijel, se mu je zoperstavljal, pa ga je vendar aretiral ter prignal v tukajšnje zapore. Okoli mosta pri Barki in okoli Rojic tik Gorice je vedno polno ciganov. Te dni so aretirali 3 ciganske fante, ki so stari 18, oziroma 22 in 25 let ter se vsi imenujejo Levakovič, in pa dve ciganki, mater in hči, Katarino in Josipino Hudorovič, ker so kradli kokoši pri kmetih tam okoli. Ujeli so vsak po 48 ur zapore. Potem pojdejo spet lepo na llojce — krast. Ali res ni. mogoče pregnati od tam nevarne ciganske zaloge? Podružnici »Slov. ttntnini In podpornem" društva V Solkanu vabi k I. plesni veselici, katero priredi v prostorih g. Al. Mozetiča v soboto, dne 6. svečana t. 1. Začetek ob 8. uri zve- ( čer. Svira godba na lok. Vstopnina 2 kroni. Vstop je dovoljen le vabljenim in udom nad i 18 let. Med odmorbin se vrši šrečkanje. Radodarni doneski se hvaležno sprejemajo. K ' obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. | OpDZirjimo na današnji oglas g. KruŠiča, s kojim naznanja, daje preselil svojo delav- J ničo s Tek. Jbs. Verdi v lašfcno nišo na ' Tržaški cesti št. 16. j Ni »PftlllUSlCMI |l8SUu v „Trg. domu" se je našla svilena ženska šefpa. Katera gdč, ali gospa jo je izgubira, naj še oglasi v ' našem upravništvu. j TfflČVSktfll vajenca sprejme knjigarna A. GabrŠček v Trgovskem domu. Deček mora biti Slovenec, stanovati v Cjoriči in znati običajne jezike. Kdor je dovršil nekaj razredov srednjih šol, ima prednost. Učenec se izuči tudi za knjigbtržca. Zveza narodnih društev. /o*riiile in ^iitto ihiilie «Hiš irt^ora ? v rivml naznanja, da bo imelo svojo veselico, dne 6. junija t. 1., pa kar se izvolijo ozirati druga društva pri določevanju veselic. Briiao in leišlo 'tfruStva v Srnlčih vkbi k veselici, katero priredi v prostorih ffispe Sla mič v nedeljo dne 7. februvarja 1909 s sledečim vspOredom: 1.1. Laharnat : »Pozdrav", mešan zbor. 2. F. S. Vilhar: „Proljethi zvuci", mešan zbor. .3. Slavnostni govor. 4. „tiobro jutro", veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Po veselici pies. Med posameznimi točkami in pri plesu svira oddelek vojaškega orkestra c. kr. pešoblka št. 47. iz Gbvice. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vsto^iaa s sedežem 1 K, stojišče 40 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgovsko-uuffns in gospatoke vesti. Nfivsta k menjeri^ltimu žalni (Konec.) ~- Za osuševanje in namakanje bode mogoče dobivati iz državnega melioracijskega zaklada nevračljive prispevke in sicer v odmeri od 30 % vseh, po poljedelskeni minWerst^ odobrenem proračunu, trolkov za melijoracijo in 40% za potrebne regulacije, ako prevzaVe dežela na svoj račun zadela prve vrste vsaj 15% in za dela druge vrste vsaj 20%. vseh troškov. Afb pa prevzame dežela nase več nego Š0% ožirdika 40% vseh troSkov, je mogoče povi- Sati prispevek melioracijskega zaklada na mero deželnega prispevka. Dosedaj je znašal prispevek melioracijskega zaklada za podjetja, ki imajo namen povišati rodovitnost zemljiška potom osuševanja ali namakanja, samo 20%; samo y slučajih, če je bila melijoracrja izvršena na deželne stroške, kar se je pa le redkokdaj zgodilo, je dala država na temelju zakonite določbe 30% državnega prispavka. Čisto nova je določba, da se bodo v bodoče plačevale podpore tudi za zagradbe v dolinah. Glede podpor za zagradbe v dolinah, ki tvorijo del kake reguiacije ali 'pa samostojno zgradbo proti opustošenju po vodovju, so merodajne določbe § 7., za pospeševanje zagradb v dolinah, ki imajo namen nabirati vodo v svrho namakanja, pa določbe § 8. Za zagradbe v dolinah, sezidane v druge svrhe, je mogoče dobiti podporo iz melioracijskega zaklada samo toliko, v kolikor povs-pešujejo tudi regulacijske in melijoracijske koristi. (§ 9.) '/a vzdrževanje zajezitev hudournikov, regulacij v obrambo proti opustošenju po vodovju sezidauib zagradb v dolinah, ki bodo izvedene s pomočjo državnega melijoracijskega zaklada, bode mogoče dobivati tudi iz državnega zaklada zdrževalni prispevek poi tem oogojero, da se potom deželne postave zavaruje potrebni vzdrževalni zaklad.. V tem oziru so merodajne določbe §§ 6.> 7., S. in 9- Podeljevanje podpor in melijoracijskega zaklada se bo vršilo na stari, birokratski način ter se bode pri tem potratilo mnogo časa po nepotrebnem. Tudi po uveljavljenju novele bode v vsakem slučaju potreben poseben deželni zakon. Vsekako je pa z,novelo postavljen temelj za največje razširjenje melijoracijskega delovanja. Slovenskim posestnikom svetujemo, naj si zakon pazno prečitajo in naj posvetijo še prav posebno pozornost vodo-pravnim vprašanjem, da ne bodo imeli od ajega le Nemci, koristi, ker so previdn ejši in modrejši gospodarji. — „N,.D.\ Iz aneksijske Mate v kranjskem deželnem zboru. Dr. K re k je govoril tako le : Predvsem pozdravlja priliko, ki se mu je nudila, da izpregovori o tem vele-važnem zgodovinskem dogodku, kar je tudi S. L. S. spoznala za potrebno. Ne boji se, da nujnost predloga ne bi bila s jrejeta. Zavrniti hoče predvsem nekatera o-čitanja, ki se Slovanom, posebno pa Jugoslovanom mečejo v • obraz, če se ba-vijo z velikimi političnimi vprašanji. 0-čita se nam, da smo tako majhni. Če si mislim onega izurjenega nemškega liberalnega žurnalista, ki sodeluje pri onem velikem dunajskem listu brez stranke, mu berem na licu neskončno zaničevanje nasproti nam in iz vsake poteze njegovega obraza je videti, kako neizrekljivo visoko se čaii nad nami. Tako stališče je zavzemalo nemško časopisje vedno proti nam tudi tedaj, ko je pisalo, da se je pri onih svinjskih pastirjih tam doli na jugu začela kazati želja po boljših odnošajih. Aneksijo Bosne in Hercegovine sodijo danes ti listi vse drugače, ker so iz-poznali, da jim ta domovina svinjskih pastirjev more prinesti mnogo dobička. Trgovinski in gospodarski oziri so prisilili - vodilne kroge, da danes vse drugače sodijo o Bosni in Hercegovini. Svoj.čas so nemški nacionalci s .finančnega stališča obsojali politiko ministra Andrassvja, danes pa sodijo vse drugače, kajti danes vedo da pelje preko domovine ubogih svinjskih pastirjev pot njihovega kapitala, njihove dobičkaželjnosti v daljni svet, da jim je tu odprto silno piodonosno polje. Mi se pa zavedamo, da znači geo -grafično združenje teh dveh dežel z našimi še kaj več, mi vemo, da govorimo o naši domovini, ko govorimo o teh deželah; vemo, da je narod, da ljudstvo, ki b.b'a tu, naš narod, da ljudstvo, ki biva v Bosni in Hercegovini, ni tuje, temveč da so to naši ljudje. Naša je ta zemlja, vse naše gospodarstvo in naša trgovina teži proti tem zemljam, geografska znanost mora to ozemlje smatrati za celoto. Enako govore za nas tudi jezikovni oziri, kajti eden je jezik, ki se govori od Žile do Černega morja, so le različni dialekti, ki se tako prelivajo drug v drugega da ni najti meje med njimi, razloček je edino le v akcentuaciji. Tu ni mogoče govoriti o več jezikih, to je le en jezik. Da tu pri nas rubi ljudstvo avstrijski ekseku-tor, tam pa hrvaški pandur, to ne more ločiti naroda. O naši zemlji, o našem jeziku, o našem narodu torej govorimo, kadar govorimo, o Bosni in Hercegovini in zato ga gotovo ni za nas bolj važnega dogodka kakor je aneksija Bosne in Hercegovine, ki nas je združila pod isto dinastijo z na- < širni brati Ni se torej čuditi, ako izjavljam, da pozdravljamo aneksijo! (Odobravanje). Vsekako pa ima kranjski deželni zbor tudi iz drugih ozirov pravico govoriti o aneksiji Bosne in Hercegovine. Naša Kranjska ima svojo zgodovino. V 10. veku je segala Karantanija od ,L)u-nava do Pada, in tu je imel slovenski živeli glavno besedo. Ko so prišli Habsbur-žani, so se meje izpremenile, a »marka« je segala do Pada in objemala tudi Irst in sosednje kraje. Želel bi le, da bi zastop-. niki kranjskega veleposestva tudi dandanes branili s tako odločnostjo pravice dežele, kakor so jih svoj čas kranjski stanovi proti Karoiu V., in je hotel odtrgati deželi Kras, Istro, Metliko in Trst, da se je cesar moral vdati njihovemu odločnemu odporu in s svojim pismom zajamčil nerazde-ljivost ozemlja. ..... * Ako sedaj reklamirajo Madžari na podlagi tega da je bil ogrski kralj Bela I. nekdaj »rex Ramae«, male vasice v B~sm, potem naša Kranjska sme po svojem zgodovinskem pravu reklamirati zase nekdanje svoje ozemlje potem je T r s t na š, (živahno odobrovanje!) p o t e m j e R e -k a naša, Primor je naše! Nekdanji celjski grofi, ki so bih deželni glavarji na Kranjskem in so si tako-rekoč ustanovili svojo lastno državico, so bili v svaštvu s kralji v Bosni m Hercegovini, in to. da so bili glavarji kranjski v soroastvu z bosenskimi kralji, že to nam daje pravico, da govorimo o aneksiji Bosne in Hercegovine. Še več. Ko so stale druge razmere v Bosni in Hercegovini in je tlačeno ljudstvo bežalo iz dežele, našlo je pri nas zavetja, novo domovino. In s temi našimi brati se j sedaj radujemo, da je njihova prvotna domovina danes pod žezlom istega vladarja. Iz vsega tega izhaja, da imamo pravico želeti, ,da bi se edinost proizvedla tudi v džavnopravni obliki. (Odobrovanje).. Pri tem se ne sklicujemo samo na svoje pravice, temveč govori za nas zdrava pamet, interes monarhije, interes dinastije! Govornik govori potem o Srbih ter odločno zavrača obrekovanja srbskega naroda, kakor jih razširja oni tip nemškega žurnalista, kakor ga je omenil v začetku govora. Srbi so poetičen narod, ki kaže to v vsem svojem delu; tudi v političnem. V svoji poetični duši ni imel smisla za realno politiko. Zato je razumljivo, da si je ustvaril fantome, ki so nedosegljivi. Nihče se ni brigal zanj. Ko je Grška pograbila za orožje, da se osvobodi turškega jarma, je ves civiliziran svet simpatiziral ž njo, ko pa je Slovan zapustil plug, svoje prašiče in koze, da se upre Turkom, ki mu je ropal žene, hčere, otroke, tedaj pa so pisali :»der Schweinehirt dort unten regt sich!« Nihče se ni zavzel zanj, nihče mu ni pomagal. Sam iz sebe se je razvil in si potem ustvaril ideale, kakor je »Velika Srbija«, ki so nedosegljivi, ki so nesrečni za vse Jugoslovane, ker slone na enaki teoriji, kakor politika Madžarov, ki so ustvarili zase neko posebno politično narodnost, različno od drugih narodnosti, katera zahteva, da se ji podvržejo vse druge in vsled tega izgube svoj jezik . Na enakem stališču stoji tudi mladoturška stranka ki hoče uvesti liberalizem, ki vede do absolutizma in skrajnega šovinizma. Dokazov, da je stvar nujna, je torej dovolj. Upati je, da pridejo slovanski narodi do tega, da se bodo maščevali nad Kossuthbm in njegovo politiko, da bodo, kako je svoj čas rekel predrzni oče današnjega vodje madžarske politike: »Kje je Hrvaška,da je ne morem najti,« vzeli Jugoslovani v roke zemljevid in vprašali: »Kje je Madžarska, jaz je ne moreni najti!« (Burno odobrovanje slovenskih poslancev! Govorniku častitajo!) Dr. T r i 11 e r je govoril med drugim : In ker videvamo tudi mi v aneksiji Bosne in Hercegovine v prvi vrsti krepko ojačenje jugoslovanskega življav naši državi, s tem pa tudi mogočno oporo sobojevnikov slovenskega naroda, zaradi tega pozdravljamo tudi mi aneksijo teh slovanskih dežela. — (Dobro-klici* v celi zbornici.) Toda gospoda moja, znamenja kažejo, da se hoče izriniti nas Slovence iz tiste bodoče jugoslovanske skupine,' kateri je položila temeljni. kamen aneksija. V tem pogledu nam je opaziti v nemški politiški javnosti dve struji. Prva je ona radikalno-nernška, katera bi rada žrtvovala tudi še Dalmacijo samo zaradi tega, da bi še bolj oslabila slovanski element v Cislajtanji ter tem lažje pritirala zlasti slovenski narod v germansko mesnico; to pa zaradi tega, ker vodi preko slovenskih dežela pot germanskemu drangu do Adrije. In jaz mislim, visoka zbornica, da ne bom delal nikomur krivice, ako trdim, da je tudi v tej zbornici zastopana ta struja. (»Tako je! žalibog!«) — Druga struja je pa tista, ki upa spraviti tudi Bosno in Hercegovino v okvir takbzvane Veleavstrije s prikrito nemško hegemonijo. In tej struji stoji na čelu tovarišem od slovenske ljudske stranke jako simpatični dunajski župan dr. Lue-ger. Avstrijsko Nemštvo se mora odpovedati vsaki aspiraciji do anektiranih dežela, ako hoče upoštevati nauk enega najugled- nejših prvoboriteljev n».'sl&yanskem jugu t. jV Anastazija Griina. Pr,ed*menoj leži po-natisk pisma, katero je pisal veliki naš rojak pred 50 leti osorej starosti slovenskega naroda, dr. BleKveisu. V tem pisrnu pravi doslovno: ......die Mission des Ger- , manentums auf siavischem Boden ist eine zvvar'unabvvendbare, aber erspriessliche, I jedenfalis aber eine vorUbergehende, de- j ren erfulUer Zweck zugleich Mire Aufl5-sung bedlngt. Diese wird ihrer Zeit und auf solehem Wege fiir das Deutschtum in siavischen Landen ebenso unehrenhaft sein, als der Tod schimpflich ist fiir eineii Greis, der eine schone Lebensaufgabe vviirdig gelost hat und im natiirlichen Gange der Dinge seinem Ende entgegen reifte.« (»Čujte!«) in sedaj Vas vprašam, čestiti gospodje tovariši od desnice, zakaj ne uvide-vate, da je nemštvo že davno izpolnilo svojo dozdevno in vseskozi ponesrečeno kulturno misijo v Jugoslovanih in zakaj se ne umaknete, sledeč navodila svojega velikega apostola! (»Tako je! Dobro! <) Zakaj se izpostavljate očitanju, da ste prespali zadnjih 50 let jugoslovanskega napredovanja? In še neki nič manj iritere-santen odstavek iz imenovanega pisma naj mi bo dovoljeno citirati z željo, da bi ga dal nabiti tudi g. deželni presednik kranjski v zlatih črkah nad vsako uradnico naše politične uprave! Ta odstavek se glasi, govoreč o nemški birokraciji na Kranjskem, doslovno: »Drum emport es mieh nicht weniger, als Sie, zu sehen, wie manehe dieser Herren (soc. nemški birokrati) sich hinter den angeblichen Bil-dungsmangel unserei Volkssprache ver-stecken, um die eigene Beauemlichkeit zu bemanteln, wie sie das Idiom eines Lan-des fiir so unschmackhaft erkliiren, des-sen Brot sie doch so schmackhaft finden!«) (Klici: »Čujte, g. baron, opozorite na to r svoje Laschane in Kalteneggerje!«) In ako sedaj slovesno protestujem zoper en kakor drugi poskus odtujenja anektiranih dežela veliki jugoslovanski ideji, oziroma izrivanja našega naroda bodisi v celoti tudi le deloma iz obsega te jugoslovanske ideje, tedaj, visoka zbornica, prisvajam si pravico, da storim to kot slovenski in ne kot kranjski deželni poslanec. Bodočnost celega slovenskega naroda zamore in srne biti le ena in ista! V tem pogledu mi ne poznamo takozvanili »historičnih provincijalnih meja«, temveč edinoie jezikovno in narodno mejo. Iz polnega srca torej pritrjujem gospodu predlagatelju, ki je dokazal, kako smešni so tudi z ozirom na zgodovino vzklici na sedanje deželne meje in tudi jaz kot slovenski naprednjak sem demokrat dovolj, da žvižgam na tako historično šaro. (Živahni dobro-klici). Največji Nemec Bismark, na čigar politična načela se je v zadnji seji skliceval eden izmed cesti ti h* tovarišev na desni strani te zbornice, postavil je tudi sledeče načelo: »Was ist Recht?« Recht ist das, was durchsetzbar ist und nur weil es durchsetzbar ist, heisst es Recht.« Tega, četudi nekoliko makjavelistič-nega načela, oprijeti se moramo tudi mi Jugoslovani vzpričo atavističnemu vzklicu na nedotakljivost sedanjih slovenskih deželnih meja in najslabša avstrijska vlada ne bo tista, ki bo imela pogum, da bo vzela v roke škarje in radirko v svrho ustanovitve jugoslovanske skupine. Prava avstrijska politika v anektiranih. deželah in na slovanskem jugu sploh mora težiti za tern, da bodo Srbi v kraljevini in v Črnigori zavidali svoje rojake pod žezlom habsburškim, ne da bi jih morali pomiljevati. (Burni dobroklici pri vseh slovenskih poslancih). Ako ne bo prodrlo prepričanje, potem se je bati, da bo naletela Avstrija na slovanskem Balkanu na nov Piiemont in na novega Ca-vourja, ki jej bo z istim uspehom zaklical svoj historični: »Noi non chiediamo, che 1'Austria diventi piu umana, noi chiediamo, che se ne vada.« (Ne zahtevamo, da postani Avstrija bolj človeška, mi zahtevamo, da naj gre!) In tega jaz ne želim, tega se bojim kot avstrijski patrijot v najboljšem, v slovenskem pomenu besede. — (Dobro, dobro!) Visoka zbornica! Če sem pa rekel, da pozdravljamo dejstvo aneksije, tedaj pa s tem nikakor nisem hotel reči, da odobravamo tudi obliko, v kateri, se je izvršila. V tem pogledu marveč uvideva-mo v postopanju avstrijske diplomacije usoden faux pas, ki je že do sedaj imel žalosten efekt, da se je prvotno zveneča naša fanfara izjalovila v ponižno šamado. In to zaradi tega, ker nismo iskali pravočasno stika in soglasja s prizadetimi državami. (Tako je!) Upam in iskreno želim, da bi se ta velika napaka ne maščevala nad našo državo; upam in želim, da se bo še vedno našla pot, po kateri bo mogoče spraviti v sklad vse potrebne obzire na ugled in dostojanstvo naše monarhije z umevnimi željami sosednjih jugoslovanskih držav po primernih garancijah zlasti za njihovo gospodarsko nezavisnost. V tej nadi glasoval bom za nujnost predloga, v tej nadi kličem iz dna svojega slovenskega srca: Pozdravljena nam, z razprostrtimi rokami sprejeta junaška Er-ceg-Bosna kot nova čila sobojevnica tudi za staro pravdo Slovenstva! (Viharno o-dobrovanje na klopeh slovenskih poslancev). Na Balkanu. Bolgarija je oborožena pa se hoče pogajati s Turčijo. Turčija pa zahteva, da se mora prej razorožiti. — Sporazum med Avstrijo in Turčijo je smatrati za definitiven, zato konča bojkot v kratkem. — V svrb«> oboroževanja zahteva srbski vojni minister nov kredit 33 mil. dinarjev. Politični pregled. POSlilSkt Zbornici. — Včeraj je predložila vlada zakonski načr t o ureditvi jezikovne porabe pri drž. oblastih na Češkem ter zakonski načrt o vladnih okrožjih na Češkem. Govoril je min. predsednik Bienerth, povdarjaje, da sedaj se mora odločiti, aH se poravna spor na Češkem ali se bo vlekel še naprej. Okrožij bo 10 čeških, 6 nemških, 4 mešana. O ministrovem govoru se otvori debata. Govoril bo tudi Hribar. — V zbornici je bil zopet velik hrup. Razne vesti. Narodno - nipridoi stranka na Kranjskim je imela v torek shod zaupnikov v Ljubljani, ki je bil prav dobro obiskan. Poročilo prihodnjič, 0 starostnim zavarovanju za kmečko ljudstvo se je yršii v nedeljo velik shod S. L. S. vkLjub-ljani. Zavarovanje so odklonili. Prej so delali klerikalni generali toliko hrupa s tem zavarovanjem, v nedeljo pa so ga odklonili. Zborovanje je bilo burno, ker so se pristaši S. L. S. puntali proti generalom. Nič več jim niso hoteli biti tako pokorni kot poprej. Neki pristaš S. L. S. je rekel celo, da so duhovniki zapeljali ljudstvo! Ali poka ? Nesreča na železnici pri Jisenlcih. — Nedeljski večerni brzovlak je povozil na Hru šici pri Jesenicah železničarja Franceta Klein-diensta. Bil je takoj mrtev. Broz Zaslužka. — V občini Gettnau v Švici (kanton Lucern), kjer živi okrog 600 ljudij, se pritožuje grobokop, da nima že od junija 1907. nobenega zaslužka. Celih 19 mesecev ni nobenega pokopal, in ker brez mrli-čev vendar živeti ne more, je odpovedal žu-' panu službo. Prej je mislil, da ga bo rešila j ta zima in da bo imel mnogo opravila, toda smrt je pozabila na ta samoten kraj v Švici. Parnlk Si Js potopil. — Iz 0stend3 poročajo, da se je potopil pri Lsvestolu paraik ' „Armand". Utonilo je baje vse moštvo. ( MlSSina šteje sedaj samo 47.000 pri- I bivalcev. i Laški kraljica Helena je dobila novo odli- [ kovanje, in sicer jej je podaril angleški kralj zlato kolajno angleškega rdečega križa. I V PstroottdU so aretirali Vs,^a poli- 1 cijskega ravnatelja Lopuhina, čes, ua je bil v zvezi z voditeljem anarhistov, Azevom. j Novi srebrni dvekronskl komadi, ki jih prično v kratkem kovati, bodo na eni strani imeli ' podobo cesarjevo orla z oznako 2 K ter let nico kovanja. Napis se bo glasil: nFranciscus ' Josephus I. D. G. Imperator Avstriae, Rex Bohemiaft", Galiciae. Illvriiie etc. et ltex Hungariae". Rob bo gladek in ho v vdolbe-_. L.em pismu vseboval besede: »Viribus unitis". ; Premer dvekronskih komadov bo 27 mili-! metrov, j Zdravniki V politični Službi. — V Avstriji je ' 469 zdravuikov v politični službi, od teh v < Primrtju 19. V zdravstvene svrhe trosi se v : Primorju 70.769 K. * j , Umarlj Jsruzalamu. — V Jeruzalemu so l vsled spora, ki vlada med arabskimi in gr- fkimi pravoslavnimi redi grškega patrijarha, I množe umorstva. Sedaj je bil umorjen . pro- tobijerej ruske cerkve na Oljski gori. Francoska vojna mrnarioa. — »Matin« po- , roča, da namerava minister vojne mornarice ; predložiti parlamentu zakonski načrt za gradnjo šest novih oklopnjač. Skupni stroški ao ' proračunjeni na 330 milijonov frankov. Ven-j dar se ta svota tako razdeli, da se letni proračun vojne mornarice pomnoži le za 38 do 48 mil. Glovtika žriit pri ntzitlaii. — Zadnji potres v Južni Italij je zahteval 200.000 žrtev. To število je le približno, lahko se pa trdi, da je pre; več žrtev kot pa manj. Do sedaj ni zahtevala nobena naravna sila toliko žrtev kot ta potres. Leta 79. p. K. r. je poginile 30.000 oseb, ko je namreč zasul Vesuv mesta Herkulanum ia Pompej. Potres v Lizboni 1. 1755. je zahteval 60.000 žrtev, oni v Kavkazu 1. 1667. pa 80.000. Na Japonskem je uničil 1. 1703, potres 150.000 ljudij. Približno toliko ljudij je uničila povodenj v Indiji 1. 1737. Ako se primerja število Žrtev v Južni Italiji s število žrtev v eni največjih vojn na svetu, v nemško-francoski vojni, v kateri so izgubili Francozi 136.000 mož, Nemčija pa 38.178, se vidi, da se mora pustiti potresu v Južni Italiji prvenstvo. Glede škode, katero napravijo ljudje s svojimi sredstvi, namreč z vojnami, se pa lahko merijo z naravo. Nemško-francoska vojna je stala obe državi 14.417 milijonov frankov, ne glede na človeška bitja, katera so bila" uničena na bojnem pelju, mod tem ko Škoda v Južni Italiji ne bo nikdar toliko znašala. V tem oziru prekaša Človeštvo pri uganabljanju > rednosti celo naravne lile. Anton Potatzky v Gorici Na sredi BaBteljit 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najoeneje kupovalšče nlrnberikeflt In drobnega blaga tor tkanin, preje Id nitij. POTREBŠČINE za piiamiee, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za Šivalne TKrojo?* POTREBŠČINE ta krojače in fevffatfe. gretinjice. — Rožni venci. — MaSne knjižice. ~ f išna obuvala za yso letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih »dajalce i ter na deželi. Le v Gorici +telal. Jos. Verdija 11. HI. fial, trsi Corso 4. SpeCljalna tvrdka gumijastih predmetov. Cevi ¦m vodo. vino. pivo itd. Irigatorji. gumijaste vlogo za postelje, neprcmofiljivo blago K •!••—, blazine iz gumija za bolnike, brizgalnice za klistiranje od 0, 1 kg K 3' . --Prevezo za otroke, Flanela. — Preveze za krfno žile. Ortopedični predmeti. Nogovice h elastike za krčue žile. Kitni pasovi. - - Prevezo za život. Ortopedični moderci (Oeradehalter). naramnico in podveze za nogovice. Dišave Za mila, tu - in inozemstva. Toaletni predmeti. - keetke za zobe in za obleke, glavniki, ogledala itd. — ItazpraSevalci za dišave. D.žni plašči pristno angleSki, garantirano nepremofljivo blago za gospode in dame gotovi in po meri od 35 K viSe. Cene brez konkurence t Diabolo - igre. Dlabolo - igre. Tr^ov^ko-obrtrja zadruga V Gorici regrletrovana asadruga m neomejenim jamatvom. Nafielstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpiBana pravila, nrl skubni ¦eji dne 80. decembra 1905. sklenilo za leta 1906. ta-le način poslovanja f P Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu no 8 kroni na mesen za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovan ju7 Doba zai odplačilo pri posojilih na obroke Be po želji izposojevalen določi tudi »na lu-ftti-vec let. . Vaak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vi* prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje Ido 41/.* večje, stalno naložene pa po dogovoru. J y ¦*• Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« ia »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dcbil naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) matije naročila vsakovrstnega tudi najfi- nejega peciva, torte, kolače za binnance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likarjo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno posti jždo po Jako zmernih cenah. ***«l Poprava in komisijska zaloga dvokoles ia Šivalnih strojev, gramofonov m koncerte in gostilne tfr s ,te plosfe, si opni k antomntov za gostilne tijskib strojev. Slant dvokoles« z ognjem pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovanski ceniki franto m Nova trgovina z izptovijevim pohištvom in lastno delavnico 1 I Giulio Pellegrini Gorica j Pl Tekalijči; J05. Verdi j»t. 15, na^profi ljudskega vrta. p Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek. 1 Posebni uzorci pohištva za kuhinjo. J Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke, i IBllViliaiHllf GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulic: z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenarci za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.. . # Naznanilo preselitve. Slav. občinstvu uljudno na-'zu.ii.jani, da sem preselil svojo krojaško delavnico in trgovino z izgotovljenimi oblekami iz Tekališča Jos. Verdi Št. 33 v lastno hišo Tržaška ulica štev. 16. Uik Malega doma"). Obenem naznanjam, da sem vpeljal v svojo delavnico tudi telefon, pod Št. 150, da zamo-rem tako hitreje postreči svojim cenj. naročnikom in odjemalcem. Priporočam se za blagohotno naklonjenost in bilježim z odličnim spoštovanjem Ant. Krušič. Na prodaj je 600 kostanjevih kolcev (50.000 in mnogo akaejevih rakel Več se izve pri Petru Pahor, Renče - št. 23. Sprejme se dva učenca, od katerih imej eden • dve do triletno prakso za seboj. Podrobnosti pove Pet ©F (JOtiČ, Čevljarski mojster. JI Varstvena znamka: „SWro" lLal iinimenf. Capsici comp. 1 " Nadomestek «a Anker-Pain-Expeller ,. povsod pripoznano kot najboljšo sredstvo proti preMajenju itd. Za ceno 80 vin., K 140 in 2-— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domaČega zdravila se je posluževati le originalnih steklenic v Skatljah z našo varstveno znamko »sidrom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHfBRJEVA IfeBKARM TS5?! k „ilatem levu" r Pragi I Elisabetagasse Štev. & nova. Ontvno mpoliljtnjo. Delniška pivovarna Isaški trg išče za svojo zalogo v Gorici in okolico dobrega zalagatelja. Pogoji po dogouoru. Ponudbe so nasloviti na pivovarno v Laškem trgu, Štajersko. Samo govori st imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga ©tona Supančiča* Dobi se v vseh boljših knjigarnah broš. za 3 K, vezana za 4 K. Gostilna jri Mem zajcu" ? 6oriGi, lunska ulica 11 jo preskrbljena z izvrstnimi l»i>tt*kttni In furlanskim! vini, far kvtiSkim tci'!tiio:ii, Mzboinv iiiliiiijai. — Cene amevii C Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča fani 3eseneg. Salon Central Grand Elektro Bioskop Piazza Ginnastica - Corso Gius Verdi • Via deila Cinnastica. Internacijonalno gledišče živečih govorečih, pojočih in igrajočih podob. Samo od 31. januvarija do 6. februvarlja. 19. Sensae^ jnelnl program: Strah pred kolero. (Zelo komična povest). — Rudarji. (Velika pretresujoča dramatična žaloigra v 15 -r-oddelkih). Veseli vdovec, (llumoristično). V10 podobah. — Razklepavni umetnik Hondolial (Interesantne umetnosti tega čudovitega človeka). — V turškem haremu. Času primerno. (Resnična pretresujoča žaloigra v 30 oddelkih). — Zvesti domači čutraj. (Vesele podobe). — Deiela polnočnega solnca. (Zelo interesantno po naravi). — Preveč dobrega. (Zelo komično; vsak se mora smejati). NAVADNE CENE. Predstave: Ob delavnikih ob 5. V«? in 8. uri zvečer. V nedeljo prednoldue v V«U- «ri; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. in 8. uri. Išče se 2 sobi z opremo (pohištvom) v najem takoj, ali pa v teku meseca februvarja. Več pove tvrdka Pregrad & Cemetič. sin, zidarski mojster franc Silič v SoriGi, tfia lacello št. 16. ^prejema ^sa^o^s^a zidaka dela. wi>e zn)ei*i)e. Cenjenim odjemalcem v Gorici in na deželi priporoča pšenično moko Vlastelinski valjčni mlin v Nuštro (SLAVONIJA), katera prekaša v donašanju in v dobroti vse moke in je nedosegljiva, kar priznajo vsi oni, ki so jo dosedaj poskusili. Zastopnik za Gorico in okolico 3osip ITlarmolja, Miren pri Gorici zalagatelj deželnih pridelkov in kolonijalnega blaga. »Goriška ljudska posojilnica" vpisala zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiii, Gosposke uflca it. 7, I. nadstr.) — Telefon it. 79. RaCun poštne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po A1/a%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/t%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži 3e obrestujejo koncem leta 1907. s 6%, Stanja 31. dec. 1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1,706.550-77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*35. — Vrednost hiš: 112-328-— WM®m®mmmmmmmmmmmmm®mmmmmmmmmm S Iz lijubljane u HemOork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kronppisiczssiii Ceeilie, Kaiser lVilhclm II. — Kvonpvinz Wilhelm, Kaisei' Willieim der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedricli Wilhelm, Kouajj Albert, Priiizess Aliec, Friedvicli der Gvosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur Ffiv^Pf] TstVP/IP Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani HM V Ul U liDI bul , nasprcti stari Tišlerjevi gostilni. POZOR! tam novice iz mesta m okoiigb ! Došio je ravnokar u ueliki množini: Močno demace in druge fine vrste platno Močna ljubljanska šeša „ „ sifon iz tovarne Schroll Lepi satenasti in druge „ „ kovtri volneni » n „ » koči volnene in bombaž. „ „ koverte bomb. plat. in damast „ n garniture žima, volna in perje za postelje gladke, moderne volne in Žide za obleke kakor tudi: Lepo črno sukno (Kamgarn) za moške obleke Lepe srajce, oratnice, ovratniki, zapestnice „ žepne rutice, nogavice, spodnje hlače in druge vrste Trikot perila. Prodaja se po novih znižanih in tovarniških cenah. V edini domači manufakturni trgovini, pod naslovom : „Prl Skofll" Pred nadskofijo štev. 5. Postrežba točna! — Stalne cene! Za vsaki znesek 3% pop. Priporoča se: Karol Gaspari, poslovodja MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdeikov. Lasten železniški tir Gorica drž. kol. — Solkan Žage v Soteski \^a (last verskega zaloga). IjŽr Osreije nfetva: Trst, ft o* Caserma ft i. Intararban. telef.: Gorica št. 74; Trst št. 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. 3. C. Code v. Edlt. Zaloge: Solkan; Trst, Via della caserma i; Reka, Via delle Pile št. 2 ; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Lgypt in Le v a rita. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. r .rnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeiuje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fot<; grafični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice K 90.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube X 21.030. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6 ,,. Phonola je nek aparat, ki se ga pristavi h glasovirju, da zamore vsak — tudi oni, ki se ne razume prav nič na glasbo — igrali ka. oršenkoli komad prav izvrstno. Dolični aparat jo na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zastopnik in zalagatelj Rajnuini! Kren Gorica, Via Mo. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljaj mo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo Slov/enci za Vselej le hlapčeVali tujcem. Stanste motita! Poslušajte milo iz te ina tovarne! Melei je izmtn. Cene običajne! Naša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s soliicem Poskusifce in sodite! r ««. w waaawua. Svoji k svojim!