Politični ogfled. Avstrijske dežele. A v s t r i j s k o. Nj. veličanstvo svitli cesar se je vrnil v torek iz Miramara na Dunaj, svitla cesarica pa se je peljala na otok Krf. — Deželni zbor za nižjo Avstrijo na Dunaji je sklenil resolucijo do vlade, naj skrbi, da se šola po zimi o hudem snegu olajša otrokoni, ki iniajo dolžjo pot do nje, na pol dneva. Za letos pridp pač žp prppozno in kaj bode drugo leto, ne zna nihče. — Izvedenci, katerih menjenje poizveduje minister za državne finance, so blizo vsi za »zlato veljavo«; ako dobiino nov denar, naj pa se vpelje »krona« ki je vredna pol goldinarja, le-ta pa naj izgine! Za kaj da se odloči nazadnje vlada, ni še moči vedeti. Č e š k o. V deželnem zboru v Pragi predlaga vlada novo volilno postavo; po njej dobijo Nemci 92, Cehi pa 163 poslancev, v številu zadnjih pa je 54 za veleposestvo. Predlogi vlade »o spravi« so sedaj v rokah odseka 24 udov in težko, če bode kaj iz njih. Š t aj a r s k o. Zadnji četrtek je bilo v deželnem zboru volitpv deželnega odbornika; poslanec dr. Radaj je predlagal, naj se izvoli kateri izined slov. poslancev, toda zastonj, kajti volilo je 39 nemškib poslancev Nemca dr. Beicherja, posl. Jerman pa je dobil samo 16 slov. in nemškib glasov. Tako se nam deli pravica v Gradci! — Iz tega, da se e. kr. kmetijska družba štajarska prelevi v c. kr. kmetijski urad in c. kr. kmetijski svet, ne bode brž nič, saj pa tudi ni treba take premembe, ki je draga, po vrhu pa še nevarna. Korosko. Šlov. kinetjp imajo v deželnem zboru sanio dva poslanea, župnika Einspielerja in župana Murija; prvega pa se boje nemški poslanci tako, da ga še ne marajo voliti v kak odsek in sodimo, da ne brez uzroka, kajti on bi jim gotovo v marsičem »zmešal štreno«. — Nova železnica ima iti po Ziljski dolini in sicer od Podkloštra tje do Sv. Mohorja. He ve, da bode tudi na njej vse le nemSko. Kranjsko. Narodni poslanci so v Ljubljani tako polni sloge, da jini ni več kluba treba. V resnici, prav ,je, če se jiin posmebuje nemška in druga nain sovražna gospoda. — Pri prošnji vodje dež. kinetijpkp šole na Grmu, naj mu dež. zbor dovoli priboljška ali kakor se temu pravi, »rpmuneracije« 500 gld. Človek jo privošči rad marljivemu vodji, primanjkljaj bode pa pač v oči pri vsakem gospodarstvu. Priniorsko. Več let je v Gorici prepir za voljo starega pokopaližča, sedaj se na njem pozida perkev, ki vsprejema do 2000 Ijudij. — »Nova Soča« je doslej mežikala liberaleein in ker ne mara več tega, inia pa sedaj z njiini silne pa malo vredne prepire. Tržaško. Mestni zastop v Trstu čuti, da še- inia premalo uradnikov, ki dobe visoko plačo; raisli pač tako spraviti še več »vročib« Lahov do boljega kruha. Očitno je, da s tein ne odpravi primanjkljaja, ki ga kaže vsako leto proračun za potrebe mesla. — .Tavna skladišča t. j. biše, v kalprih se kopiči razno blago, kar ga je na odajo, so neki niestu bolj na škodo, kakor na korist. Istersko. V deželnem zboru imajo laški poslanci večino in vsled tega ne volijo hrv. poslancev v noben odsek. Podobni so torej čisto neinški gospodi v Koroškem dež. zboru. Hrvaško. Na Reki sta se sprla Hrvat dr. Barčič in Madjar Schoedel ter sta se bila v dvoboji. Kroglja je zadela dr. Bareiča in niu je izpihnila luč življenja. Kedaj bode že vendar konec teb »gosposkib pobojev!« 0 g e r s k o. Kakor jp znano, ne mara grof Apponvi in njegova stranka več duvalizma ter dela na »osebno unijo«, to je, da postane ogerska država čisto za-se in ima z našo državo le še tistega vladarja, toda on naj bode pri nas cesar, pri Ogrih pa samo kralj! Upamo, da ne pride do tega in tudi večini Madjarov nič ne ugaja, vsaj še ne doslej. Vunanje države. Rim. Višja katoliška gospdda rada prosi, ako je kdo iznied njih nevarno bolan, sv. očela Leona XIII. za papežev blagoslov; tako o svojein času nadvojvoda Franc Salvator in seda.j žena c. kr. poslanika v Rimu, grofinja Kuefstein. Italij ansko. V državnem zboru v Himu bi nekaj gospode rado znižalo carino na vino in sicer iz tega namena, da ga znižajo tudi druge, izlasti naša država na laško vino. Doslej pa še npki vendar-le ni mogoče, da se carina zniža; v tem oziru nič ne dene, če ostane na obeh straneh pri stari. • Francosko. Hude čase ima sedaj predsednik republike, Sadi-Carnot, kajti možu_preseda vedna vojska zoper katoliško eerkev ali kar je pravih republikancev, le-ti se žive prav iz te vojske in vsa modrost leži pri njib v psovanji na sv. cerkev. — V neki vojaSnici v Parizu je razpoeila patrona iz dinamita in je napravila vpliko strahii, na zidovji pa le nialo škode, vendar pa je znainenje, da se nevarnost bliža. Angleško. Blizo v vseh rudnikih so rudarji odrekli delo in njih število znaša neki do 300.000 glav. Ali bodo s tem kaj dosegli? Težko, kajti vlada pazi ostro na-nje in brez nje ,je zasionj pričakovati vzboljšanja za delavce. Nemško. Gesar Viljem II. ,je zbolel, vendar pa np lako, da je bolezen nevarna. — Vojvodi C.uinberland, sinu pok. kralja Hannoveranskega, izplauujc poslej npinška država obresti od premoženja, katero si je ona prisvojila v zadnji vo.jski — po listi pravici, ki se ji pravi »sila.« — Umrl je vpliki vojvoda Hessena, naslednik mu ,je sin, Ernest Ludvik. Oče je bil v rokah liberalcev. Rusko. Grof Tolstoj je sloveč pisatelj; toda ruski vladi se dozdeva, da mala preveč »na črno« in vsled tega gleda ostro na njegove spise. Sedaj je govorica, da so grofa celo zaprli. Ka.j pa je resniee na tem, izve se le težko iz dalnje Rusije le-sem, »v našo grabo«. Srbsko. Prejšnji metropolit v Releni Gradu, Teodozij je umrl; on je odloeil svoje dni, da sinp kralj Milan dati slovo svoji ženi, kraljici Nataliji. Njegovo ime ostane pač v zgodovini, toda ne v »blageni spominu«. Tnrsko. Sultan je našel v zadnjem trenotji »dlako< v pisniu. v katerem imenuje novega vladarja v Egiptu ter noče podpisati pisma, češ, da se daje praveč pravic kbedivu. Ni pa dvoma, da nazadnje vendar-le podpiše, saj ni niogočp, da še dobi kedaj sultan vlado v Egiptu nazaj, v svojp roke. Afrika. Kardinal Lavigerie v Algiersu, znani bojnik za prostost sužnjev, iina brž največjo školijo sveta, kajti njeinu stoje štirje pomožni škofje na slrani. S tem pa ne rečemo, da iina njegova žkofija največ katoliških prebivalcev; teh je le malo, toda raztreseni so po širokeni svetu. Amerika. Razstava v Ghicagu bode črez vse vplika, ako ,jo sodimo po državah, iz katerih pride blago na razstavo. Kolikor se sodi, pošlje ga blizo vsaka država iz stare Evropp in se ve, da tudi vse iz novpga sveta.