Za Pliberškom mora iz MIK CM Celje tudi Sešlar Na Polzeli ubijalske naprave krivolovcev ŠT. 84 - LETO 63 - CELJE, 24.10.2008 - CENA 1,25 EUR 0\ Mercator Op«kamileteli ven«, je seveda deležen vseh možnih kritik. V stilu, kako si upa aä kako ima srce metati ven družino z dvemn majhnima otrokoma. Svoje srce pri tem mimo pozabi. Človek bi se namreč vprašal tudi. kakšno srce ima sam. da dostojanstveno ne poskrbi za svoje otroke! Da jim v vseh letih, koje imel redno delo. ni priskrbel primernejšega stanovanja. In Še. Kako ima srce. da pred mediji svoje otroke izkor^ča zato, da bi se sam naredil čim bolj ubogega. Takšnim ljudem je tudi samo po sebi umevno, da lisri trenutek, ko izgubijo službo, niso več dolžni plačevati tistih nek(^ evrov mesečne najemnine. Pa čeprav jih gotovo več stane mesečna položnica za kakšen mobitel. In takšni tudi niti slučajno ne pomislijo, da pa so v tej deželi tudi ljudje, ki dolga leta čakajo na stanovanje, in ki bi bili veseli tudi majhnega tople^ gnezda ... Na današnjih straneh Novega tednika pišemo o resnični zgodbi mame, ki ji celo življenje ni uspelo dobiti socialnega stanovanja. Kako se je s h^rjo seäla z dežja pod kap ... Kako je pri tem trpela njena hä, koga vse je prosila za pomoč, kako sojo prestavljali od ene rejniške družine k drugi, deklič pa si je želel le toplega objema svoje matere... Čustvene rane takšnega otroštva s polnoletnostjo ne izginejo, materine travme... tudi teh ni mogoče potlačiti. Po takšni zgodbi se ti vsi, ki so na spiska deložirancev. še manj zasmilijo. Vedno bolj pa ugotavljam, da jim pristojni dajejo več kot dßvolj možnosti, da obdržijo stanovanja, a se najemniki nanje kmtko mab požvižgajo. Kaj mora za takšne občina res v nedogled skrbeti^ Obvestilo bralcem Zaradi praznikov naslednji petek Novi tednik ne bo izšel, pač pa bo petkova izdaja s prilogo TV-Okno med bralci že v četrtek, 30. oktobra. Male oglase, osmrtnice in zahvaie za to izdajo bomo sprejemali do ponedeljka, 27. oktobra, do 17. ure. i Uredništvo LIKEA d.o.o. Kasaze 34, 3301 Petrovče Objavljamo prosto delovno mesto KOMERCIALIST ZA ZUNANJO TRGOVINO (m/ž) Pogoji, ki jih mixajo Kandidati izpolnjevati: Zahteva se VII. Stopnja izobrazbe ekonomske, 24 mesecev delovnih izkušenj na podobnih delih, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika (angleški, nemški ali francoski jezik) Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s šest mesečnim poskusnim deiom. Vabimo vas, da nam pisno ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljete v 8 dneh od objave na naslov: LIKEA d.o-o., Kasaze 34,3301 Petrovče. iiifiiiiw.radiocelje.coin Po podpisti pogodb je izgledalo, de so razčiščeni in zglajeni vsi pomislaki v stkih spodnjuavinjskrh občinah. Savinja »na operacijicc S podpisom pogodb o so-ßoanciranju štirih občin, gradnji kanalizacijskega sistema z Vegradom in nadzoru z DDG se je v sredo začel izvajaü projekt čiščenja p o vodja Savinje oziroma operacija Celostno urejanje odvajanja in čiščenja ko* munalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povod j u Savinje - projekt Žalec. V prvi fazi bodo začeli graditi kanalizacijski sistem> dolg 28,5 kilometra in vreden skoraj 9,S mili* jona evrov. Pogodbo o sofinanciranju so podpisali župani Polzele» Prebolda in Žalca, Ljubo Žnidar, Vinko Debelak in Lojze Posedel, ter direktor občinske uprave Braslovče Milan ŠoStariČ, prihodnji teden pa bodo podpisali Še po- godbo zmlnistrstvom za okolje. Nosilec projekta je Občina Žalec, ki so ji nekateri drug} Župani očitali malce zavlačevanja, vendarle so v Žalcu nenehno poudarjali, da želijo pred podpisom pogodb razčistiti in doreči vse podrobnosti. Pogodbe so simbolično podpisali v glasbeni šoli, ki je prav tako zrasla v sodelovanju spodnjesavinjskih občin. Kot je poudaril Lojze Posedel, je bilo za »vodni projekt« potrebnega veliko dogovarjanja. »Vzdušje je pozitivno, veselimo se, čeprav se hkrati zavedamo velikosti projekta in tudi težav, ki bodo verjetno nastopile,« je povedal Posedel in napovedal oblikovanje skupne občinske uprave, ki bo skrbela za izvedbo. Da gre za pre- V celotni operaciji čiščenja Savinje sodeluje 15 občin, na povodju pa je formiranih pet projektov, in sicer Žalec, Celje, Šentjur, Laško in Mozirje. Operacija je dobila zeleno luč za izvajanje konec lanskega leta, skupno pa naj bi očiščena Savinja stala 30 milijonov evrov. Skoraj dve tretjini potrebnega denarja bo sofinancira) evropski ko-bezijski sklad, država bo prispevala dobro četrtino, občine pa desetino. Sicer je ta projekt eden prvih v okviru nove finančne perspektive, pripomogel pa naj bi k izboljšanju zdravja in življenjskega standarda prebivalcev ob Savinji, izboljšanju gospodarske infrastrukture, zaščiti naravnih virov in pospešitvi usklajenega razvoja regije. cejšen zalogaj, potreben številnih usklajevanj, je »priznala« tudi direktorica direk-torata za evropske zadeve in investicije pri okoljskem ministrstvu Bernarda Podiip-nik. Po podpisu pogodbe z ministrstvom bodo podpisali še potrebne dokumente za nad- gradnjo Čistilne naprave Kasaze za 60 lisoč populacijskih enot, v lern projektu, ocenjenem na slabih 10 milijonov evrov, pa sodeluje vseh šest spodnjesavinjskih občin. Tako kanalizacija kot čistilna naprava na) bi bili dograjeni v letu 2010. US. foto: SHERPA Nekatere občine zaostajajo m v Slovenskih Konjicah $0 se v sredo na delovnem sestanku srečali Člani programskega in strokovnega sveta projekta Celovito urejanje porečja Dravinje. Osnovna ugotovitev srečanja je bila, da občine različno hitro urejajo vse dsto, kar morajo zagotoviti pred oblikovanjem vloge za kohe-zijski sklad, kar med njimi povzroča tudi trenja. Tako je na primer na področju odvajanja in čiščenja odpadnili vod prva pripravila vse potrebno Občina Slovenska Bistrica. Ostale občine so se na sestanku dogovorile, da počakajo druga drugo, saj imajo sicer zlasti manjše prevelike stroške. Med za-mudnicami je tudi Občina Zreče, ki je zaradi nasprotovanja krajanov opustila prvotno lokacijo Čistilne naprave na Dobrovljah, za novo lokacijo v industrijski coni pa Še nima sprejetega prostorskega načrta. Konjiška občina bi lahko vložila vlogo za gradnjo čistilne naprave, za služnostne pravice za povezovalne vode pa Še nimajo sklenjenih vseh pogodb. Ocenjujejo, da bodo v dobrem mesecu lahko uredili tudi to, - Št. 84-24. Koordinatorica projekta dr. Cvetke RibariČ lesnik, mag. Bernarde Podlipnik in Miren Gorinšek v tem času pa bi naj tudi druge zamudnice postorile vse potrebno (za vlogo potrebujejo sprejel prostorski načrt, odkupljeno zemljišče in idejni načrt). Generalna direktorica di-rektorata za evropske zadeve in investicije na ministrs- oktobw 2003 - IVU za okolje in prostor mag. Bernarda Podlipnik zaradi razdelitve projekta na dve fazi ne pričakuje težav: »Pri ko-hezijskih projektih ni smiselno Čakati, Če jih je mogoče razdeliti na več faz. Tako je tudi v tem primeru. Projekt kljub temu ostaja celovit.« Razdelitev na dve fazi hkrati pomeni, da bodo občine v po-rečju Dravinje prihodnje leto v najboljšem primeru porabile le desetino evropskih sredstev in sredstev ministrs-tva namesto predvidenih 40 odstotkov. MSP NOVI TEDNIK ^DOGODKI Novo žarišče antraksa na Kamni Gori Po poginu bika iz hleva Jožeta Laznika na Kamni Gori potrdili vranični prisad - Je tudi za nov pogin na kmetiji Očko v Žičah kriva ta bolezen? -Cepili bodo 6 tisoč glav živine - Največji antraksov distrikt v Sloveniji Zgodilo se je, kar ni nih-če pričakoval: v kon)i$ki občini so v desetih dneh odkrili dve žariSči vranične-ga prisada. V sredo so namreč laboratorijske prei-ska ve po poginu bika s kmetije Jožeta Laznika na Kamni Gori potrdile okužbo s to boleznijo. Odmaknjena kmetija na Konjički gori je le 7 kilometrov od-dal jena od kmetije Jožeta Očka v Zičah, kjer so pred desetimi dnevi vranični prisad potrdili po poginu štirih telic. Ta teden, v sredo, je pri Očku poginil Še bik» za katerega prav tako sumijo, da se je okužil z vraničnim prisadom. Obe območji je sedaj Veterinarska uprava RS (Vurs) priključila k že obstoječemu območju Brdo, kjer se je pred 25 leti prav tako poja-\nl vranični prisad. NastaJ je največji distrikt v državi. To 50 območja, kjer je prišlo do okužbe z vraničnim prisadom in kjer veljajo posebni ukrepi, med njimi tudi obvezno cepljenje vseh živali. Tako bodo kar na 373 gospodarstvih cepili 6 tisoč živali. Večinoma govedi (S29S), ostalo je drobnica. Za primerjavo: v vseh 78^di-striktih, kolikor jih je v Sloveniji, so letos cepili 4291 glav govedi in drobnice. LaTnikova kmetija na Kamni Gori je nova In skrbno urejena. Kmetovanje bom opustil! Sum, da gre tudi v Kamni Gori pri poginu bika po vro-činsld bolezni morda za vranični prisad, je veterinar postavil že v ponedeljek zvečer. «Po telefonskem pogovoru z veterinarjem smo takoj začeli delati vse tako, kot nam je naroČil,«( zagotavlja Jože Laznlk. Ko je bila okužba potrjena, je veterinarska uprava predpisala ukrepe za zaščito zdravja ljudi in živaii. Tako kot v Žičah so tudi tu prepovedali promet z živalmi. Prepovedali so tudi razvažanje gno- jQŽe Laznik; »Pustil bom kinetovanie. ni dmge re^e.« Antraksov distrikt kot so ga z nimeno črto označili v Vursu. jain gnojevke po travnih površinah, zahtevali postavitev dezinfekcij ske ovire ter izvajanje ostalih splošnih preventivnih ukrepov. Včeraj so cepiD tudi vse živali v hlevu. Laznikova kmetija je nova, skrbno urejena, z mladim kmetovalcem: »Šele leta 2000 sem se začel ukvarjati s kmetijstvom. NiCesar nisem imel, še vil in grabelj ne. Začel sem iz nič. Doma imam 8 hektarjev zemlje, 6 hektarjev sem najel. V hlevu imam zdaj §e 14 glav živine, v glavnem pitance,« začne Jože Laznik. Še vedno ne more verjeti, da se mu je zgodilo, kar se je. »Nikoli še nisem imel bolezni v hlevu, zdaj pa tole. Ne vem, res ne vem, od kod se je vzel vranični prisad. Vso krmo pridelam tukaj, doma, kupujem kvečjemu kakšna knnila in ničesar drugega. Morda pa je prišla bolezen potem, ko je tamle potegr^il plaz?« se sprašuje. Včeraj so za analizo vzeli vzorce silaže, s katero krmi živino. Vurs meni, da je prišlo do okužbe s krmo, ki je zrasla na parceli, kjer je bilo nekoč mrhovišče. Povezave s kmetijo Očko Laznik ne vidi nikjer: »Vsak dan se mimo peljem v službo v Loče, to pa je tudi vse,« potoži, No, tudi Vurs je prepričan, da ni nikakršne povezave med obema žariščema in da gre zgolj za naključje, da je prišlo do obolenj skoraj sočasno. Jožeta Laznika je veselje do kmetovanja minilo: »Verjamem, da bomo s sprejetimi ukrepi preprečili širjenje bolezni, a nikoU več ne bom miren. Saj veste, spore vra-ničnega prisada lahko ostanejo v zemlji leta in leta... Ne, pustil bom kmetovanje, ni druge rešitve." Preplah v soseščini Prvi Jožetov sosed je njegov brat Alojz Ijznlk. Tudi ta ima živino. 4 goveda in 20 koz. »Zdaj ne upamo več pasti živine,« potoži gospodar eko kmetije. »Še na obisk si več ne upam,« doda njegova žena Minka In pogleduje navzgor po hribu k Jo-Žetovi hiši. »Če bo kakšna naša krava zbolela, bom kar vse pobil,« je še odločen Alojz Laznik. Podobno prestrašeni so se na marsikateri kmetiji. Še bol) kot na Kamni Gori v Žičah, saj se tam kmetije držijo bolj ena druge. Njihove živali bodo sicer cepili, vendar če je do okužbe že prišlo, lahko pride tudi še do pogina. Vurs namreč tega ne izključuje, še zlasti ne v hlevih, kjer so živali že zbolele. To je (najverjetneje) potrdila smrt bika v hlevu Jožeta Očka. To je bila oktobra že peta poginula žival v njegovem hlevu, letos že deseta. Za pet spomladi poginulih živali so veterinarji ocenili, da vzrok ni bil vranični prisad. Glede na to, da tega niso potrdili s preiskavami, sum ostaja. Preveliko breme Na ramenih rejcev pa ostaja tudi največje breme. Ne le, da morajo izvajati Številne ukrepe za zaščito živali in ljudi, veČino morajo ludi sami plačati. »Izvajamo vse ukrepe, ki nam jih je naložil Vurs,« zatrdi Jože Očko. Hkrati pove, da še vedno čaka na razkuževanje objekta in zemlje- »Predračun je približno 30 tisoč evrov. To je ogromno, saj je kmetija zaradi prepovedi prometa z živino ostala brez prihodka. Čreda pa je razpol ovij ena. Brez državne pomoči ne bo šlo,« obupuje. A kaj, ko vranični prisad ni na listi A in zanj Vurs še vedno pravi, da ni niti pogosta niti nevarna bolezen. In da ne povzroča velike gospodarske škode. V celotni državi morda res ne, za posameznega kmeta pa je prava katastrofa. Tega se zavedajo tudi v konjiški občini: »Župan Miran Gorinšek in zaposleni na V hlev na kmetiji, kjer to odkrili vranični prisad, lahko vstopajo veteri-naiji samo v zaščitnih oblačilih. Veterinar je včeraj priief k Lazniku cepiti vsa živali v hlevu. področju kmetijstva skušajo pomagati,« priznava Očko. A dlje kot do dobrih namenov še ni prišlo: »Iz proračuna bomo prizadetim kmetom zagotovili najnujnejšo pomoč, prepričani pa smo, da bi to morali rešili na državni ravni. Za pomoč smo že zaprosili kmetijsko ministrstvo. Upam, da nam bo prisluhnilo, saj se lahko zgodi, da proračun ne bo zmogel slediti vsem potrebam,« skrbi Mirana Gorici^-ka, ki je prepričan, da bi morala tudi strošek cepljenja proti anlraksu prevzeti d^ava. ICritiČen je tudi do pripravljenega elaborata o potrebnih ukrepih na kmetiji Očko: »Nisem prepričan, da je vse, kar je tam navedeno, tudi v resnici nujno. Po moji oceni bi moralo za nujne ukrepe na kmetiji Jožeta Očka zadoščati 20 do 25 tisoč evrov.« Elaborat bodo skupaj z Vursem in s konjiško veterinarsko postajo še proučili. Koliko bodo stali ukrepi proti širjenju vranič- JoželDV brat Alojz Laznik si ne upa več spustiti živine na palo. nega prisada na Kamni Gori. se še ne ve. MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA T97» iooš TELEVIZIJA ^ hflMOOTV progrwiwv na «glulnl Mvlfljl INTERNET • nitresU do2i U6p8 yAvw.turns9k.net 03 42 88 119 TELEFONIJA . brazplačnl pogovori v SLO kabriskih omrežit) št. 84 • 24. oktolMr 2008 m Draža vas, kot je videti z gasilskega stolpa. V Draži vasi so ljudje najdraž(j)i Znamenitosti vasi ob Dravinji: mali župan Dušan Arbajter, zgovorna kulturna ministrica Stanka Macuh, gospodar stoletne gostilne Ino Marguč in njegovo veliko sorodstvo ... Takole na prvi pogled ni Draža vas nič posebnega. Kup hiš ob cesd med Tepa-njem in Žičami, ki jih ločuje in povezuje reka Dravi-nja. Na sredi vasi gasilski dom z domom krajanov in trgovino, maio naprej gostilna, kjer se že stoletje ustavljajo popotniki. Vse je lepo urejeno, ampak lepih vasi je Še veliko. To je, ioi rečeno. ocena na prvi pogled. Draža vas ima namreč dušo. Od kod sploh ime Draža vas? »Ker je nam najdražja,« je prvi odgovor. Razlaga, ki se je ohranila v MarguČevi go-slilni, je drugačna. »Imena ü'eh vasi izvirajo iz časov, ko so tod 5e furmani prevažali les v Poljčane in naprej v Rogaško Slatino. Ko so se vračali s praznimi vozovi in polnimi žepi, so jih v prvi vasi na veliko >žicalit in lako so nastale ŽiČe. V naslednji vasi so šli v gostilno in v njej so jih razdražili. Tako je nastala Draža vas. Ko so šli iz gosli Ine naprej, v sosednjo vas. so se pa stepli. No, ta vas je danes Tepanje.« pripoveduje Ino Marguč. Bo že vedel, saj je zrasel v gostilni, v ka- teri se je izučil že njegovoCe. pa pr^ njim njegova mama ... »Naša družina ima to gostilno vsaj od leta 1910,« ugotavlja !van Marguč-. Dve središči kraja če je gostilna zbirališče vaš-Čanov že od nekdaj, je od 8. oktobra 1983 novo središče in zbirališče krajevni dom. V njem je gasilski dom, prostori krajevne skupnosti in trgovina, ki jo ima v lasti KS in jo oddaja, ter seveda skupna dvorana, kjer se vedno kaj dogaja. Stanka Macuh - Čerja-kova, ki |o predstavijo kot tumo ministrico, se naziva malce brani. »Ljudi združujeta razumevanje in zaupanje, to pa rodi sadove,« pravi, »Živimo v majhni vasici, ki prav gotovo ni majhna po srčru kulturi in odprtosti tukaj živečih ljudi.« Ker se med s^oj zlahka dogovarjajo tako za skupno delo kot za skupno zabavo, se vedno kaj dogaja. »Pred božiCem tradicionalno pripravljamo sveti večer V dvorani postavimo jaslice in pripravimo program, ki ga povežemo tu- di z molitvijo- Skupaj odi-demo tudi k polnočnici Čez Žičko gorco v Žiče.« Tako je že od nekdaj, le da so si včasih po poti svetili s svečami in baklami, zdaj pa prevladujejo laterne. ^av tako tradicionalno je postavljanje mlaja. Pomagajo vsi, glavno besedo imajo pa gasilci. Dejan Verhovšek je predsednik PGD Draža vas, edinega društva v kraju, A v Draži vasi niso malenkostni. Z veseljem sodelujejo v turističnem društvu v Žičah, v konjiškem vinogradniškem društvu, v društvu kmetic... Navajeni so druženja, najbolj s sosednjimi Žičami, kamor hodijo v šolo njihovi otroci, kjer je skupna cerkev in kjer je tudi pokopališče. No, včasih, od leta 1923 do 1983, so imeli tudi gasilsko društvo skupno, a so šli Sčani »na svoje«. Prvi gasilski dom je bil namreč v Draži vasi. Sedaj imajo dva in dve močni društvi. »Imamo 97 članov, od tega 40 mlajših od 18 let, 30 gasilcev pa je usposobljenih tudi za zahtevne intervencije,« se pohvali predsednik. Ker je v Draži vasi vsega 600 duš, je torej v njihovih vr- stah kar šesdna prebivalcev. Zato pa imajo vse vitrine gasilskega doma polne pokalov) Prehiteli Ljudski vrt s pokali se v Draži vasi hvalijo tudi Športniki, Se boij pa so ponosni na moderno, osvetljeno Športno igrišče v neposredni bližini krajevnega doma. »To je bilo prvo osvetljeno igrišče v konjiški občini. Razsvetljavo smo imeli prej kot Ljudski vrt,« ponosno pove predsednik KS Dušan Arbajter. Seveda so prvi imeli tudi slačilnice in tribune, da o samem krajevnem domu ne govorimo. Ne samo, da je bil pravi biser-ček ob odprtju, ves čas zanj vzorno skrbijo. Celo gospodarja ima ta dom, Janeza Kotnika, Iskračevega Janeza. »Včasih so pri njih >pi-skre< delali. Iz tega je prišel piskrač in potem IskraČ,« hitro razložijo. Ampak vrnimo se k Dušanu Arbajterju. Sedmi mandat že služi svojim krajanom in res ni čudno, da mu pravijo mali župan. »Na vsakih volitvah dobi največ glasov. Potem že nI boljšega,« ga pohvalijo, da se ne bi prevzel, pa za vsak sluCaj dodajo: »Za abrahama smo mu balon naročili. da nas je lahko enkrat od zgoraj gledal. Ampak važno je, da ga voda ne odnese.« Spominska plošča ZWS na Imi Dušana Arbaftena. V Uffti je teritorialna obrarrd» skrila 4 tone pnitrtan-kovskih min. »Ko je jugodavanska armada cAstre^evala Boč, nama je 2 očetom hudo vnwe. Kakšen krater bi nastal, u U nas zadeli ..m Je očitno bolj verjeti pohvalam kot zbadanju na račun ne ravno velike postave, saj je abrahama z njim praznovala cela vas. Predsednik tako tudi razume in resno zaključi razpravo o svojem domala tri-desetletnem predsedovanju: »Zadovoljen sem z vsemi so- NOVinONIK v vasem delavci v vseh mandatih tako v svetu KS kol sicer v kraju.« Zahtevna Dravinja lani je Dravinja Draži vasi naredila kar precej problemov. Poplavljala je In odnesla brv. »S pomočjo občine smo očistili del reke v kraju in ga dolgoročno zaščitili pred poplavami. Novo brv je zgradil Ferdo Marguč,« ima spel besedo Dušan Arbajter Zadovoljen, da so letos preplastili tudi nekaj krajevnih cest. tudi pred gasilskim domom v samem središču vasi. Nekaj preplastitev in 30 metrov Še nedokončanega pločnika jih še Čaka. Za denar niti ne bo stiske, saj so dobili vrnjen denar, ki so ga ljudje vlagali v telekomunikacije. »Denar smo povrnili 107 upravičencem. kar je bilo 25 tisoč evrov, 7 tisoč pa nam jih je ostalo za naložbe v samem kraju.« Prihodnje lelo bodo kupili novo vozilo, s katerim bodo gasilci lahko prevažali tudi otroke» potem jih Čaka urejanje pločnika iz Draže vasi do ŽiČ, NajpomembnejŠa doJgoroČna naložba pa bo izgradnjo čistilne naprave. Seveda bodo zanjo denar prispevali tako občina kot dr^va in komunalno podjetje, a v Draži vasi so že poskrbeli za lokacijo. MILENA B. POKLIČ Foto: MARKO MAZEJ Verjeli smo jim na besedo: Janez Kotnik. Dejan Veriiovšek, Dušan Arbajter, Stanka Macuh in Ino Marguč Šolarji podnjinične šole vžtčahso redni gosti pri gasilcih. Dejan Vertiovšek jim 2 veseljem vse pokah ih razloii. Reka Dravinja tukaj zlepa ne bo več poplavljala. »30 krajanov ima s.p. Med njimi so najbolj znani Bojan In Vailer Satler, Ferdo in Ivan Marguč ter Alojz Vezjak. Podjetniki zaposlujejo preko 200 ljudi večino iz domaČega kraja. l\idi kmetije so lepo urejene. Tri med njimi so izletniške: Anica Levari skrbi za Gačnikov hram v KiokoČovniku, Stanka Macuh za Čerjakovo gorco, Jože Marguč pa je tu, v Draži vasi.« Ker se Človeku od Mai^učev in Satlerjev v glavi zvrti, je edina tolažba» da so tako vsi v sorodu. »Marguči in Satlerji so bratranci, Ino pa je moj stric,« pojasni Dušan Arbajter. m Žt. 84- 24. oktober 2008 NO/I TEDNIK immsodki Plačaj, kolikor porabiš Do leta 2011 bodo v stanovanjih delilniki s kalorimetri - Od decembra poskusno ogrevanje na blato in komunalne odpadke Zemeljski plin se je I. oktobra podražil za slabih deset odstotkov, zato bo tudi ogrevanje dražje. VeČina stanovanj v Celju zaenkrat nima delilnikovs kalorimetri, zato stanovalci plačujejo ogrevanje glede na površino stanovanja. Delilni* ki bodo po zakonu obvezni do leta 2011. Z delilniki bomo plačevali natančno toliko, kot bomo za ogrevanje tudi porabili. Želeli smo pripraviti primerjavo cen za 60 [kvadratnih metrov veliko stanovanje, vendar so nam na Energetiki Celje povedali» da cene ne bi bile primerljive. Cena ogrevanja namreč ni odvisna le od površine stanovanja, ampak tudi od starosti in lege bloka» v katerem je stanovanje. Tako je poraba pri ogje-vanju majijša v bloku, ki ima novo fasado, kot v tistem bloku, kjer niso fasade menjali že trideset let. V bloku z novo fasado bodo tako za ogrevanje plačevali manj. Cena je odvisna seveda tudi od načina gradnje stanovanjskega objekta, izoliranosti in Še bi lahko naštevali. Obvezni delilniki Če smo še bolj natančni, je ogrevanje odvisno tudi od lege stanovanja v bloku. Na primer. Če leži vaše stanovanje na severni strani bloka, boste najverjetneje za ogrevanje porabili več od tistega, ki ima stanovanje na južni strani. Prav tako je razlika pri ogrevanju, če je stanovanje na vrhu stanovanjske stavbe ali nekje v sredini, pomembni pa sta tudi starost in predvsem kakovost Cena delilnikov je različna. Če vzamemo delilnik, ki mesečno odčitava porabo, stane celotna naložba 40 evrov krat Število radiatorjev - če imamo pet radiatorjev, torej 200 evrov. Će pa vzamemo delilnik« ki odčita porabo le enkrat letno, vas bo naložba stala pol manj. Delilnike je treba po desetih letih zamenjati. stavbnega pohištva, torej oken in vrat. Zaenkrat se vse te razlike pri ogrevanju še ne poznajo, saj v jstem bloku enako velika stanov^ja plačujejo enako ceno ogrevanja. Prav zato, ker je poraba tako različna, in zato ker imajo nekateri na primer nova okna, drugim pa Še vedno vsepovsod piha in dobesedno mečejo polena skozi okno. V Hoferju ni bilo salmonele Pred kratkim je diskontni prodajalec Kofer v svojih poslovalnicah izobesil obvestilo, da je neodvisni inštitut v prodajanem mletem mesu naiel prekoračene vrednosti salmonele, ter s tem sprožil preplah med potrošniki. Vendar je ta, kot pojasnjujejo v Hoferju, povsem odveč, ker je šlo le za preventivni ukrep» saj so nadaljnja testiranja pokazala, da je bil vzorec »osamljen« primer. Vseeno so mleto meso takoj umaknili tz prodaje. Obenem poudarjajo, da do okužbe lahko pride le v primeru uživanja surovega mesa ali nezadostnega prekiihavanja oziroma pečenja, medtem ko ob pravilni pripravi okužba ni mogoča. Diskonmik Hofer tudi o vseh ostalih »sumih«, da s katerim koli izdelkom ni kaj prav, s plakati redno obvešča svoje potrošnike. To je sicer več, kor počne velika večina ostalih trgovcev. Je pa res, da, če rusi vsakdanja stranka trgovine, kakšno opozorilo mimogrede zamudiš. RP S6MZmL VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 bi bili za vsa stanovanja najbolj primerni deUlniW, ki bi natančno izmerili, koliko je kdo porabil za kurjavo. In bi svojo porabo tudi plačal Delilnike bodo po zakonu morala imeti vsa stanovanja do leta 2011. Zaenkrat ima delilnike v Celju le nekaj stanovanj. Po podatkih Atrija gre za približno 500 stanovanj, s katerimi upravljajo. Kot nam je pojasnil Brane Ter-Šek iz Atrija, se je vpovprečju tem uporabnikom cena ogrevanja zmanjšala za 50 odstotkov. Takrat namreč vsak plača res toliko, kot porabi za ogrevanje. Res pa je tudi, da bodo nekateri verjetno plačali tudi več, še posebej, če imajo stanovanje slabo izolirano. Z namestitvijo delilnikov se mora v bloku strinjati večina lastnikov. Teršek nam je še povedal, da so se v nekaterih stanovanjskih blokih, ki jih upravljajo, lastniki odločili za deliln^e, za katere je ministrstvo podelilo tudi sofinancerska sredstva. Prijavo na razpis za nepovratna sredstva je v imenu lastnikov podal Atrij. Tako delilnikov niso stanovalci v celoti sami plačali in jim je pri nakupu pomagala država. Pri upravljavcu Supra Stanu ima delilnike 230 stanovanj. Od tega so jih v 45 stanovanjih kupili sami, v ostalih pa |ih je v stanovanja že namestil investitor, saj gre za novejše bloke. Sicer pa se v Supra Stanu niso prijavili na razpis, ker ga takrat, tako nam je povedala Maja Spasič. ni bilo> ko so delilnike kupovali. Novi viri ogrevanja čeprav so se naftni derivati pred kratkim pocenili, ni pričakovati, da bi bil to trend. Tako je postala nujna uporaba alternativnih virov energije. In če bo nafte in njenih derivatov zagotovo enkrat zmanjkalo, pa lega ne bi mogli trditi za fekalne odpadke in smeti. Tega bo vedno veČ. In vzhodni del Celja se bo kaj kmalu lahko grel prav na te odpadke. »Pričakujemo, po optimističnih načrtih, da bomo imeli prvo gorivo priprav-Ijeno v začetku decembra. Se pravi še v letošnjem letu bi lahko toplarna prvič začela obratovati tudi na lahko frakcijo komunalnih odpadkov in z blatom iz centralne Čistilne naprave, ki je tudi energetski vir v Toplarni Celje vzhod,« je pojasnil direktor družbe Simbio, ki upravlja z RCERO, Marko Zidanšek. Glede na to, da tega goriva ne bo treba kupovati in da ga ne bo kar tako zmanjkalo, se postavlja vprašanje. Če bo zalo ogrevanje kaj cenejše. Nenazadnje, za taio gorivo prispevamo vsi... ŠPELA KÜRALT Foto: KATJUŠA Črnogorci pridejo novembra Za jutri in v soboto napovedano gostovanje dveh črnogorskih ljubiteljskih gledaliških skupin na Novačanovih dnevih je prestavljeno na soboto, 15. novembra. Predstav na Novačanovih srečanjih torej ta teden ne bo. BS Popravek V zadnji petkovi številki Novega tednika smo zapisali, da je tudi OKP Rogaška Slatina s strani vlade dobilo zeleno luč za dvig cen. Pri tem smo napačno zapisali, da se bo občanom povprečni mesečni znesek na položnici, s katero plačujejo stroške vode in odvoza smeti, dvignil za 2,4 evra, kar ne drži. Pri povprečni porabi bodo zneski na položnicah le za 1,4 evra višji. Uredništvo - $1.84 - 2A, oktober 2008 - Kozjemu jedrska odškodnina Prebivalci Kozjanskega se pri delitvi kolača počutijo prikrajšane Občina Kozje je po novem upravičena do denarnega nadomestila zaradi omejene rabe prostora na širšem območju Jedrske elektrarne Krško. Vlada je namreč razširila krog občin upravičenk ter po novem priznala pravico do nadomestila tudi občinama Kozje in Kostanjevica (ki je po osamosvojitvi od Občine Krško ostala brez »jedrske« odškodnine). Denarno nadomestilo, ki je omogočalo različne naložbe, so doslej prejemale le tri osrednje posavske občine. Krško, Brežice i a Sevnica. Nova delitev ne upošteva zgolj zemljepisne lege občin, ampak dejanski 10-kilome-trski krog oddaljenosti od jedrske elektrarne. Kot je bilo slišali, naj bi šlo v preteklosti za politično in ne strokovno odločitev» zaradi česar so na Kozjanskem ostali dolga leta finančno prikrajšani. Odločitev o širitvi kroga upravičenk so sprejeli na vladni ravni, predlog in gradivo so pri-pravib na nunlstrstvu za okolje in prostor. Kol so pojasnih na ministrstvu,bo ObčinaKoz-je po vladni odločitvi zaradi vključitve v lO-kilometrski krog prej emala od 1. aprila prihodnje leto 10 tisoč evrov letnega nadomestila- Ib seveda velja v primeru, Če dižavni prostorska načrt za odl^aiišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov ne bo sprejet. Od njenih »jedrskih« sosed bo prejela v tem primeru Občina Krško 4,1 rnilijona evrov, Brežice milijon, Kostanjevica 10 tisoč in Sevruca 370 evrov. Povsem drugačni, in sicer višji, bodo zneski v prime- ru, če bo državni prostorski načrt odlagališča jedrskih odpadkov sprejet. V tem primeru bo prejela Občijia Kozje letno 125 tisoč evrov, največ pa Občina Krško, ki naj bi ji pripadlo 7,2 milijona evrov. Brežice bi prejele 1,6 milijona evrov, Sevnica 600 tisoč ter Kostanjevica 95 tisoč. V obeh primerih gre za podatke, ki so nam jih posredovali z ministrstva za okolje in prostor. Zneski za občine, id so se pojavili v medijih, so namreč razburili občane Kozjega, kjer se bojijo, da bodo vfiaprej prikrajšani na račun Občine Sevnica. V lO-kilo metrske m krogu je namreč celo malo več ozemlja Občine Kozje, kot je ozemlja Občine Sevnica. »Občina Sevnica dobiva iz naslova 10-kiloraetrskega pasu najmanj,« odgovarjajo v ministrstvu. Sevničani bodo namreč lahko prejeli skoraj petkrat več denarja zaradi dodatnih 2,5 milijona evrov sredstev namenskega sklada, ki jih bodo razdelili med občine v primeru sprejetja načrta izgradnje odlagališča. »Ta dodatna sredstva se delijo po številu vseh prebivalcev v občinah, ki se nahajajo znotraj krožnega območja z radiem 10 km, s centrom v središču odlagališča,<< še pojasnjujejo z ministrstva. In v občini Kozje je 3.400 vseh prebivalcev ter v občini Sevnica nič manj kot 18 tisoč. Je takšen kriterij pravičen ter pravno vzdržen? So imeli pri delitvi bogatega kolača Sevničani v prestolnici boljše zveze? BRANE JERANKO meja ÖEHTJUH, d.d. objavita PROSTO DELOVNO MESTO vodja organizacijske enote Od kandidatov pričakuiemo: - V//., W. aH V. stopnjo izobrazbe ekonomske, kmetijske ali strojne smeri - šestmesečno poskusno delo Delovno razmerje se sklepa za določen čas enega leta z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas. Ponujamo vam zanimivo in razgibano delo. Ponudbe z življenjepisom In ustreznimi dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: Meja Šentjur, d.d,, Cesta Leona Dobrotinška Šentjur GOSPODARSTVO O cetis Gradbinci v krizi Dejavnost, ki )e še pred letom prinašala največje dobičke^ boječe čaka razplet krize - Reševanje na tujih trgih, kjer je še dovolj potenciala Fmančna krizo, ki so jo prvi zaznali v avtomobilskem sektorju» je močDO oplazila tudi gradbince. V veJenjskem Vegradu so že sprejeli nekatere varčevalne ukrepe, vpod-)etju Ceste Mostovi Celje so začasno ustavili nekaj vitalnih projektov, v Gradisu so se zavili v molk... V Vegradu so že ob najavi finančne krize zastavili usmeritve in dlje, ki bodo podjetju zagotovili poslovanje v spremenjenih okoliščinah, saj so se zavedali, da se bo gradbeni razcvet kmalu končal. Zato že izvajajo cel paket ukrepov optimizacije poslovnih procesov. Omejüj so najem zunanjih storitev, zaposlovanje, na minimumu je tudi investiranje. »Ukrepi med drugim zajemajo tudi plače v Vegradu, na primer manjše znižanje plač delavcem v režiji z višjimi dohodki (v skladu z našo veljavno kolektivno pogodbo), reor-garuzacija delovnega procesa v smislu zmanjšanja obsega nadur in omejitve kilometrine. »Gospodarskega sistema se ne da čez noć preusmeiiat Projekti, ki so bili prepoznavni in so dobro zasta\1 j^, so se čez noč ustavili. Če realni sel^ tor ne bozmogel> bo kriza še toliko težja> ker bo udaiila v preostali del, ki od realnega sektor^ živi Če se k tej krizi ne bo pristopilo od vrha navzdol strokovno, potem ne bo lahko...»« razmišlja Vengust Koliko časa pa bo kriza tra* jalar »Ib ni odvisno le od Slovenije, od vizije tistihr ki so pustili, da se je kapital zelo hitro širil. Odgovor na vpra* Šanje ni enostaven. Če bi ga kdo vedel, bi bil prerok« Hilda To vsak Vendar je to le eden od mnogih ukrepov, ki nam bodo pomagali ohraniti dobro poslovanje podjetja tudi v za gospodarstvo bolj negotovem obdobju»« je povedala generalna lektorica Vegrada Hilda Tovšak. Krediti postajajo neprecenljivi »Tudi mi občutimo krizo, kdo pa je ne,« odgovarja predsednik upravnega odbora CM Celje Marjan Veugust. »Pri naložbah smo precej projektov ustavili, nekaj težav bo tudi z lastnimi projekti z nepremičninskimi posli. Tlidi» bomo zamaknili, dokler se ne bo bolj jasno vedelo, ali bo kriza kratkotrajna ali dolgotrajna. Ze zdaj pa se vidi> da povsem kratkotrajna ne bo.« OpsfA tudi, da se viri financiranja izjemno dražijo. »Ne samo to, tudi ni jih na voljo. In vsaka stvar, ki je ni, ima neprecen- Marjan Vengust Ijivo ceno. Neodgovorno je, da se je v preteklosti za vse našel denar, zdaj pa se niči za najboljše, za vitaine več ne najde.« O tem, katere projekte bodo za ta čas ustavili, ne želi govoriti, da ne bi bilo preuranjeno. Dejstvo pa je. da se ustavlja prodaja že dokončanih nepremičnin. »Danes je kar problem prodati, ta segment je trenutno najbolj na udaru. Upam, da to ne bo dolgo trajalo in da vrednosti ne bodo preveč padle.« O znižanju plač v CM Celju ne razmišljajo, »mi smo manjši in zato bolj prilagodljivi, predvsem pa veliko delamo na tujih Cr^. Računamo, da bomo največjo krizo premostili z nastopi na tujih trgih. Tam so na dol^ rok dobre možnosti za gradbeništvo.« Podobno upa tudi Tovšakova, ki ocenjuje, da je na tujih trgih še dovolj potenciala za rast. ROZMARl PETEK Bo Miroteks poplačal vse svoje upnike? Celjsko tekstilno podjetje Miroteks, ki )e v začetku julija objavilo stečaj, naj bi po besedah lastnika Romana Gracerja Unelo dovolj stečajne mase, da bo po* plačalo vse upnike, a kot pravi stećajni upravitelj Zlatko Hohnjec, jih bo tudi tukaj, kot pri vsakem stečaju, nekaj ostalo praznih rok. Roman Gracer, ki je medtem z delom uspešno začel v novem podjetju Lanteks. je že večkrat poudaril, da bo zato. ker Miroteks ni imel dolgov, stečajne mase dovolj za v$a poplačila. »Stvari, ki so bile na zalogi, se lepo prodajajo, s tem ima stečajni upravitelj sicer malo več dela, vendar mislim, da ne bo töav. VeČina uprukov, rü jih bilo veliko, bo skoraj v celoti poplačanih> če se bodo le prodale vse zaloge, predvsem pa bodo poplačani ljudje, ki so bili medtem prikrajšani za določene stvari.» je povedal Gracer. »Časi pač niso naklonjeni tekstilni bianži. Še tako smo bili eni redkih» ki smo sploh toliko časa vztrajali,« je še dodal. Ravno prodaja zalog pa je najtežje delo stečajnega upravitelja Zlatka Hohnjeca, saj gre za stare zaloge, ki jih je mdi lastnik več let neuspešno prodajal. »Če bi bilo toliko stečajne mase, da bi bili vsi upniki poplačam, potem bj šlo za likvidadjo, ne pa stečajni postopek. Zato sem prepričan, da vsi upniki v nobenem primeru ne bodo poplačani.« Med največjimi Miroteksovimi upniki so delavci, ki so prija\^ za več kot 200 tisoč evrov izmed skupno 322 tisoč evrov terjatev, kolikor jih je stečajni upravitelj priznal. RP Žnidar na čelu DDC-ja Nadzorniki DDC-ja so za glavnega dirdctorja družbe za petletno mandamo obdobje imenovali Ljuba Žnidaija, sicer tudi župana Ob^e Polzela. Žnidar je direktor družbe že od februarja letos, od maja leta 2006 pa je opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta DDC-ja. S prevzemom vodenja družbe, v kateri je zaposlenih 330 ljudi, med glavne poudarke uvršča nadaljevanje strokovnega dela na vseh področjih ter nadaljnji razvoj in širitev poslovanja na domačih in tujih trgjh. Prevzem funkcije naj ne bi oslabil dela v obeski upravi. Delo bodo nadaljevali po zastavljenih dljih in za nemoteno delovanje občine poleg sedanjega neprofesionalnega podžupana Jožeta Kužnika v prihodnjih dneh imenovali $e enega podžupana. MJ Monting SK s srebrno gazelo V sredo so v Ljubljani izbrali letošnjo gazelo, podjetje, ki je lani zabeležilo najhitrejšo rast. Regijskemu zmagovalcu, podjetju Monting SK iz Laškega, je laska-VI naslov za las ušel> je pa domov njegov lastnik Silvester Knez prinesel srebrn kipec. Lanski milijon evrov dobička ni bil dovolj za zmago, je pa kipec vseeno prinesel veliko veselje v stavbo v Spodnji Rečici, v kateri dela nekaj več kot 40 redno zaposlenih ter okoli 20 stalnih sodelavcev. »Občutki so lepi, to moram priznati,« je tik po podelitvi povedal lastnik Silvester Knez. »Mi smo bili presenečeni že, ko smo postali regijska gazela, zdaj pa le toliko bolj. Presenečanje za vse zaposlene smo naredili že zadnjič, zdaj ga bomo še enkrat, pa še na motivacijo ljudi v obliki neke nagrade ne bom pozabil, saj smo za uspeh delali prav vsi.« Podjetja, ki izdeluje in montira stroje za proizvodnjo kamene in steklene volne, pred nekaj leti še sploh ni biio, lanj pa je ustvarilo Že 6,8 milijona evrov prihodkov ter dober milijon evrov dobička. Danes podjetje na domačem trgu ustvari le približno 15 od- Silvester Kr>ei stotkov prihodkov, med tujimi trgi pa sta najpomembnejša Rusija in Kazahstan. RP Foto: GrupA Lahko energijo kupimo v obliki prehfsnskih dopolni, energijskih ^jdČ In oinIK pripomodcov^ Kaj id>iko storimo avečenefgijc? Vabljeni na predavanje Sanje Lončarob U urivkino dvorano ftevilka 7. Vstop Je prost Ha stojnicah boste lahko preizkusili recepte in žtvila, ki 2ares poln^o b^erlje.. m St. 84 - 24. oktober 2008 ©töll partner i najboljšim ckmm reportaža I , V , c-abcs. y^xSG.L^ /.^CCWN^^ CO ^ Oo i>hj Cduj OJO u C^cju^ i ^^ -^Ltx ct^cooo C e. f cvt € Uj (cT CU^« h koM ^ ß^cxhtdiJi HiiliM ■ ^ScMtOw^^ tie. POZOR, HUD PES Fotokopija Renatinflga pisma, vkaterem je prosila za pomoć. Renata, mati te isce! Kruta življenjska zgodba o bolni materi brez stanovanja» ki ravno zato izgubi najdražjo stvar na svetu - otroka Včasih čiovek kar ne more verjeti, kakšne krute zgodbe zna pisati življenje. Kako mati zaradi neurejenih stanovanjskih razmer izgubi otroka» koliko solz ob tem pretoči. Še bolj nemogoče si je predstavljati, koliko čustvenih bolečin je moral prestati (in jih najbrž še) otrok, ki se je na vse pretege boril, da ostane pri bolni materi. A na koncu vseeito znova pristal v rejništvu. Karin Kac je dolgo zbirata pogum in denar, da je iz Selnice ob Muri prišla do Celja. Nas je poiskala 2 enim samim razlogom - da ji pomagamo najti hči, za katero je, od kar je odšla iz rejniške družine, izgubila vsako sled. »Moja Renata je sedaj stara 22 let, torej polnoletna, zato kjerkoli težko dobim podatke o njej. Poskusila sem že na policiji, pa na centru za socialno delo, na zavodu za zaposlovanje. Po celjskih ulicah sem spraševala ljudi, če jo kdo pozna, če jo je kdo videl... Nič, Spraševala sem uslužbence na srednji ekonomski šoli, ki jo je Renata obiskovala, pa so mi rekli, da se nihče ni družil z n)o-To me je tako zabolelo ... Vi ste moje zadnje upanje,« pravi utrujena Karin. »Veste, zdaj imam končno urejeno, sicer skromno pokojnino ter stanovanje, ^ bi lahko skupaj normalno živeli. Zanjo imam pripravljeno tudi celo vrečo oblek, pa gospodinjskih pripomočkov. Vse» kar ji nikoli prej nisem mogla nuditi.« Podatek, da ima sedaj Karin urejeno stanovanje, ni zanemarljiv. Nekoč Velenjčan-ka je prebivala v malodane ne le v vsaki celjski občini, tudi dobršen del Slovenije je tako spoznala. »Ker imam kronično okvaro ledvic, sam izgubila delo v Gorenju, počasi še stanovanje. Zato sem iskala starejše ljudi, pri katerih bi v zameno za pomoč v gospodinjstvu z Renato lahko bivali. Renata je tako do šestega razreda osnovne šo- Karin Kac upa, da bo hčer Renato našla tudi 2 vašo pomočjo. le zaradi selitve kar 13-krat morala zamenjali osnovno Solo. Tudi zato nikjer ni mogla s sošolci najci pravega stika, vzpostaviti prijateljstva.« Pa to Še ni bila največja težava malega dekliča. Mati je bila edina stalnica v njenem življenju, zato je bil Šok ob prvi ločhvi od matere toliko večji. »Takrat v stanovanju nisva imeli ogrevanja niti postelje, živeli sva res v hudi revščini, zato mi jo je socialna vzela in namestila v rejniško dnižino. Po ločitvi sem morala k psihiatru... Tako je bi- lo grozno, objemali sva se in jokali ob ločitvi Otroku ni nihče prisluhnil Po treh letih je materi deklico s pomočjo odvetnika uspelo dobiti nazaj« od takrat dalje pa se je deklič začel sam boriti zase in svojo bobo ma-ler. Ta del v povesti njunega Življenja je skorajda še najbolj boleč- Ko vidiš, s kakšnimi težavami se je moralo spopasti polodraslo dekle, koga vse je v svojih pismih prosila za pomoč, se ti orosi j o oči. »Že nekaj časa pišem pisma na socialno, ministrstva, materinske domove, Micali sva že v begunski center za pomoč, pa je ni. Sedaj sva že čisto na tleh, res ne vem. kaj naj. Če nimate stanovanja za slovenske reveže» me pa dajte skupaj z mamico v begunski center ali v kakšen center za cigane. Če pa nimate nič, pa naju dajte ob steno in naredite to, kar je naredil Hitler,« je v pismu zapisala takrat trinajstletna Renata. Kje je ost^o njeno pismo, se res ni nikogar dotaknilo? Odgovora na »poštno ležeči naslov«, stalnega bivali^ ča tako ali tako ni imela, ni bilo. »Ker je sin tepel starejša starša. pri katerih sva se z mamir co naselili» in ko je začel še mene, nama je policija zabičala» da morava stran. Odšli sva v eno h^o, staro 300 let, brez elektrike, vode, stekel na oknih, brez štedilnika, na katerih bi si lahko kuhali in se greli, pa še voda kaplja v h^o ... Ce prosiva socialno za pomoč, le hladno rečejo, naj da mamica mene v rejništvo, sama pa naj se znajde, kakor ve in zna ... Socialna sploh ne gleda na otroka in mater» kako bosta trpela, ko ne bosta več skupaj. Kaj bi bilo z mamico, če ne bi bila ob njej, mamica potrebuje takojšnjo pomoč, ko zboli ali jo zagrabi ledvica. To njeno bolezen sem podedovala tudi jaz in le mamica ve» kaj storiti, ko mene zagrabi. In le mama zna dati pravo ljubezen otroku.« »To pismo sem našla v njeni šolski torbi» ko sva bivali v Laškem. Ne vem natančno, na koga ga je naslovila. Na varu-iia človekovih pravic ali pa na center za sod^o delo. Ne vem. Bilo je veliko podobnih pisem. Skrbela je še zame...« Naslednjič je Karin, ko se je znova znašla v kritični situaciji, sama odločila, da odda Renato v rejništvo. )>To mi je najbolj zamerila. Mislila je» da je ne maram. Da je bilo Še huje, je še v rejništvu niso preveč marali. Nisem je pogosto obiskovala- Prvič zato, ker je bila daleč» daigič pa zato. ker me je bilo sram. saj se težav s stanovanji nisem rešila.« Še pol leta nazaj je bila Karin znova v situaciji, da jo bodo vrgli na cesto, pa se je z novimi lastniki hiše uspela nekako dogovoriti. »Zdaj, ko bi končno lahko skupaj zaživeli, je pa ne najdem. Upam, da je z njo vse dobro» da je še nekje v celjski regiji ter da bo prebrala vaš članek in me poklicala, moja številka je 040 286 386. Ali pa, da jo bo na članek vsaj kdo opozoril Vi ste moje zadnje upanje,« je znova poudarila Karin. ROZMARI PETEK Kraljevska komedija če ste prebirali knjigo Umberta Eca ali pa gledali znameniti film Ime rože, potem veste» da je ves cirkus v filmu potekal okoli domnevnega izvoda Aristotelove Poetike komedije, ki naj bi bojda obstajala, poleg že siceršnje, resnične Poetike tragedije. S smehom je bii zmeraj hudič. Celo Eco je v svoji knjigi postavil smeh za grešnega kozla in stoletja se že smeha oprijema slaba karma. Še posebej v našem srednjeevropskem koncu, kjer se Še smejemo s kislimi kumaricanii za zobmi. Toda teorija smeha vendarle obstaja. Francoski filozof Bergson je spisal svoj znameruti Esej o smehu, v katerem je ugotovil» da smeh povzročajo motnje v Človei^ovi predstavi, da poenostavim. Prikažimoto s primerom. Nekdo hodi, če ga opazujemo, imamo vtis, da bo recimo lepo prišel čez cesto na pločnik, pa se zatakne. Spotakne se in iz rok mu v zrak poletijo stvari, ki jih nosi. Nehote se zasmejemo. Sklep je, da nam je smešno, ko se neka predstava, ki jo dojemamo precej »mehansko«, pokvari. Če to razširimo, številne t.i. situacijske komedije so narejene na ta način, skušajo nas Čimbolj prepričati v nekaj, kar se potem sprotiin temeljito ruši, obenem pa nas na nek način pripeljejo do lega, da se lahko neka stvar pripeli prav vsakomur, tudi nam, in da tisti na odru, ki si nekaj do -misija, pristane na tleh, pri nas- Slovenci smo neverjetni naduteži, hrepeneči potem, da se nam končno utelesijo sanje o svoji neskončni pomembnosti, ki naj bi obstajala tam nekje v družbi kraljev in kraljic, v svetu slave. Če bi po drugi strani ne bili takšni bukseljni, bi temu celo lahko rekli sno-bizem. Toda smeh je hva-labogu na svetu. Se človek vsaj nareži vsem tem otročarijam. Zadnjič sem prisostvoval, ko se je neka gospa, mehansko, kako pač, kot toliko drugih ženščet, šopirila z imikatno jakno, ki jp je kupila tam pa tam (pri Piše: MOHOR HUDEJ m ohorh (§>hotmail .com nekem žnj kreatorju» ki je blablabla, oh in ah in sploh). Pet minut je nakladala o ceremoniji nakupa» ko pa smo že vidno zehali, je nadaljevala z modnimi dodatki, da nas malenkost razbremeni. Pocem je od-peketala. A ni hudič» da se ježe naslednjo minuto pred nami pojavila neka druga, ks je nosila popolnoma enako jakno. Moj komentarje bil, na» je že prodala svojo jakno ... Jasno, da je ni, unikatov je pač lahko precej več. Od srca smo se predali peklenskemu hehetu in mater, kako smo jima privoščili, da bi se srečali. Pa ni samo omenjena gospa takšen čudovit unikat, ni zgolj ona lista, ki je ta-, ko zelo primerna družbi' kraljev in kraljic. Ves la cirkus o koli. kraljevskega obiska» kdo vse sodi v privilegirano družbo, na kos slovenske police» naravnost poblaznela poročanja novinarjev o protokolu, za katerega do sedaj nisem vedel, da je primerljiv ideji Boga, da je 8og, Benedet-tijeva pa njegova hči s svojo Biblijo o protokolu v rokah, je smešen. Človek si naravnost želi, da bi kdo kaj zamočil, da bi recimo kakšen naš politik padel v torto ali da bi se komu na glavo postal ptič. Ob vsem tem je popolnoma jasno, da je slovenska kolektivna zavesi prepolna semen rü-čevosti, ne samo zavestne čredaosti, po drugi strani pa idealna za pisce komedij. Pre tanj ene analize naših početij si pravzaprav ne zaslužimo. Čepa se kdo želi otresli tega slabištva, mu priporočam branje Marcela Prousta, počasi, zbrano, korak za korakom. Opisuje francosko družbo pred približno sto leti. Tu nekje smo» pametni kot strela. VimADNJI VeĆSTANOVANj OBJEHTLIPi Inlormneijeopf^dafh ia Ü j-fib^i*»^ «1 Tel. 0943MS06 M 66 30 S Cm4l:marhtfttngtMm*cel)c.»i Št. 83 • 21. oktober 2008 m 8 intervju NOVI HDNIK »Policistov ne bom pustil samih« Janko Goriek. Novi direktor PoUci)$ke uprave Celje. V policiji ]'e že 24 let. Strokovnjak pred> vsem na področju preprečevanja in preiskovanja krvnih in spolnih deiiktov in organiziranega kriminala. Celjan, ki je nekaj let delai tudi na generalni policijski upravi v Ljubljani in ki se je po vrnitvi v svoje mesto usmeril v lokalno okolje, kjer je, kot pravi» treba dvigniti zaupanje javnosti v policijo» saj ta dela za svoje občane in ne obratno. Decembra 2005 ste kot novi vodja celjskih kriminalistov obljubili izboljšanje medsebojnih odnosov med zaposlenimi, za katere se je že javno vedelo» da so skrhani. Vam je uspelo in ka-ko je zdaj s tem na ravni uprave? Mislim, da mi je obljubo uspelo uresničiti. Dejstvo pa je, da odnosi predvsem na nekaterih policijskih postajdh še vedno niso (ak-šni, kot bi morali bili. Temu bom tudi zdaj posvetil veliko pozornosti in od lega ne mislim odstopati. Odnosi so eden od temeljev izboljšanja dela policije na lokalni ravni. Toda znano je, da so poHcisti nezadovoljni tudi zaradi preobremenjenosti. ker jih je premalo. Na nekaterih policijskih postajah se v določenem obdobju res srečujejo s pomanjkanjem poli- cistov. Za preobremeni ost so različni raziogi, toda ne morem dati jasnega zagotovila, da bom v določenem roku to uredil, ampak sem optimist in verjamem, da se bo stanje izboljšalo. Tu pričakujem tudi pomoč GPU. Pred kratkim so bile menjave vodstva celjske policijske prometne postaje. Bodo še kje drugje? Kratkoročno ne pričakujem kadrovskih sprememb, ali bo to potrebno v prihodnje, bo pokazal čas in tudi pogovori z vodstveni delavci na postajah. Zaupam svojim policistom in kriminalistom, če pa se bodo pokazale potrebe za menjavo, bom o tem razmišljal. Pogoste so izjave, da policisti ne čutijo podpore vodstva. Znano je> da se lafiko skoraj vsakdo pritoži ali ovadi policista» če se le ne strinja z njegovim postopkom ... S tem se ne bi popolnoma strinjal. V zadnjem času je bilo na upravi veliko truda, da se jim nu-di^podpora. V kolikor bodo svoje delo opravljali zakonito in strokovno, jim obljubim, da imajo vso podporo vodstva in mene kot direktorja. Sam se bom prepričal, Če bo treba, o konkretnih primerih. Tudi temu bom dal ogromen poudarek. Zaupam jim in ne bom jih puščal samih 1 So zaposleni v policiji sploh Janko GofSfik velja med pgdrojflnimiza strokovniaka In »f airplay» človeka. Zato je bil njegovega Imenovanja za direktora marsikdo vesel. dovolj cenjeni? V očeh nadrejenih so, čeprav se kdo ne bo strinjal s tem. V javnosti pa so velikokrat po krivem ožigosani. Če se v kakšni aferi omeni policija, gleda javnost kritič- no na celotno policijo! Res pa je tudi, da si policija ugled ustvarja sama> nihče drug ji ga ne bo ustvaril. Se pa to Čez noč ne bo spremenilo in bo trajalo Še kar nekaj časa, da dosežemo ugled nekate- rih zahodnih policij. Opozarjali ste tudi, da mora javnost policiji bolj zaupati ... Celjska policija se je v teh letih začela bolj odpirati javnosti in lo se mora nadaljevati, Med policijo in občani mora biti partnerski odnos in do javnosti mora priti kvaliteten prenos informacije preko medijev. Ti so policiji v konkretnih primerih v zadnjem času veliko pomagah, Zavedati se je treba, da pri večjem številu za-.poslenih v policiji lahko nekdo res naredi napako in da bodo zaradi napake enega kritizirani vsi. Zato trdim, da je treba napako pač priznali, ljudem pošteno povedati, kaj se je zgodilo, in jo nato odpraviti. Nova vlada ne govori o »kadrovskem cunamiju«. Vi ste postali direktor v nekoliko Čudnem, vmesnem obdobju. Se vidite kot direktor tudi Čez nekaj let? Zaupanje, ki sem ga dobil od podrejenih, mi veliko pomeni. Do njih je pošteno, da Če jim nekaj poskušam zagotoviti, to storim za daljše obdobje. Leto ali dve časa je premalo. Ali bo to več, je odvisno od mojega dela. Večina ljudi ve, da je Janko GorŠek oseba, ki jo zanima le strokovnosti in zakonitost. Delam za dobrobit občanov celjske regije in svojih zaposlenih, zalo bom naredil vse, kar bo v moji moči, da se bodo počutili varno in delali dobro. Za večji občutek varnosti med ljudmi Jože Senlca. Nov! vodja celjskih kriminalistov. V policiji je zaposlen že 14 let. Pozna delo na terenu, saj je bil policist v Krškem, Dobovi in Velenju. V Celju je vodil skupino za mladoletniško kriminallleto, dve leti je kot svetovalec na področju organizirane kriminalitete in boja proti terorizmu preživel v mirovni misiji v Makedoniji. Zadnja tri leta je v Celju vodil oddelek za organizirano kriminaliteto. Ves čas se izobražuje. Končuje podiplomski Študij na Fakulteti za varnostne vede, v letošnjem letu je postal tudi inštruktor kriminalistične policije. Za svojega naslednika vas je imenoval dosedanji vodja kriminalistov Janko Goršek. Bo njegovo delo težko nadaljevati? Moj predhodnik je ta sektor vodil zelo uspešno. Vsekakor bom lo poskušal tudi sam nadaljevali. Zavedam se, da sem prevzel vodenje kolektiva, ki je v zelo dobri formi. Okoli sebe imam zelo dober ožji tim ljudi in vso ostalo skupino sodelavcev, ki delajo uspešno. To je bilo tudi glavno vodilo v trenutkih, ko sem razmišljal in se odločal, ali naj prevzamem to funkcijo ali ne. Vemo, da so vsa področja preprečevanja In preiskovanja kaznivih dejanj pomembna, a vendarle - imate kakšno prednostno lestvico? Pozornost bomo tudi naprej namenjali vsem oblikam kriminalitete. Določene oblike seveda še Jože Senica: »Sodelovanje z ljudmi je a naše delo nepogrešljivo.« posebej pritegnejo pozornost občanov, predvsem liste, ki vplivajo na njihov občutek varnosti. Po-ieg preiskovanja ostalih kaznivih dejanj bomo vsekakor pozornost posvečali predvsem kaznivim dejanjem, v katerih so žrtve otrocil Tudi nasilju v družini ter hujšim premoženjskim deliktom. Ravno li vplivajo na manjši občutek varnosti med ljudmi. Pomembno je tudi, da zmanjšamo preprodajo drog» veliko našega dela bomo še naprej usmerjali v pn-ep rečeva nje ulične preprodaje! Ob naštetem morajo ljudje vedeti, da za nas nikakor niso zaprti primeri pogrešanih oseb, nerešenih umorov in ropov1 Kaj pa gospodarski kriminal? O tem se je to leto zelo veliko govorilo zaradi odmevnih primerov. Za določene primere smo od- delke kriminalistov, ki preiskujejo takšna kazniva dejanja, še posebej okrepili. Naši kriminalisti se tudi sprotno izobražujejo in usposabljajo, tako da na tem področju gremo vsekakor v korak s časom in ni strahu, da ne bi bili uspešni. Toda Celje po tovrstnih kaznivih dejanjih nikakor ne izstopa, je v nekem povprečju glede na ostala slovenska območja. Omenili ste nasilje. Celje slovi po tem, da se največ umorov zgodi v družini. Ravno takšna kazniva dejanja, ki se dogajajo za štirimi zidovi in stran od oči ostalih, je vedno težko preiskovati. Zato ker pogosto ne pridemo do informacij o tem, kaj se v teh družinah dejansko dogaja. Nujno je, da se ljudje zavedajo, da je ta kazniva dejanja treba prijaviti. To je edini način, da se nasilje končal Vsako informacijo, ki bo prišla do nas, bomo preverili, podatki ne ostanejo nepreverjeni) Vedno ukrepamo v okviru možnosti, ki nam jih nudi zakon. Če se le da, storilca umaknemo iz tistega okolja, v katerem povzroča nasilje. A je vedno znova standard, da se po takšnih primerih umorov, nasilja v družini pojavi vprašanje, kaj bi lahko policija naredila prej> da do tega ne bi prišlo. Res bi želel, da ljudje vedo, da celjska policija dela veliko na področju preprečevanja nasilja v družini. Zdaj govorim torej o preventivi. Ne bi rad ocenjeval dela drugih ustanov. Je pa res, da je treba nastopiti skupno, če hočemo preprečiti ta kazniva dejanja. Skupaj z drugimi ustanovami. In tu policija naredi, kolikor lahko. Redno sodelujemo z ostalimi v okviru timskih sestankov. Upam in prepričan sem, da delajo tako tudi druge organizacije. To je namreč ključ do uspeha. Kmalu bo začel veljati tudi nov kazenski zakonik. O tem se bo spet veliko govorilo.Vam bodo novosti olajšale delo ali celo otežile? Nov kazenski zakonik prinaša vrsto sprememb. Smatram, da so dobrodošle. 7\2ka; ne pričakujemo kakšnih problemov, ki bi jih zaradi tega imeli pri preiskovanju, tako da bomo takoj ko bo stopil v veljavo, delali v skladu z novimi predpisi. Pred Časom je bila ustanovljena posebna skupina za preiskavo nerazrešenih umorov. V njej je en kriminalist tudi iz Celja. Bodo v roke prijeli kak nerazrešen primer z našega območja? Res je v ekipi tudi naš kriminalist. Skupina preiskuje nerešena kazniva dejanja po vsej državi-Glede na podatke v določenih primerih se v soglasju s posameznimi policijskimi upravami odloča, kateri so tisti primeri, v katere se skupina vključi. Vendar zaradi interesa preiskav ne morem govoriti, ali preiskujejo kaj tudi na našem območju. Veliko primerov ostane nerešenih. ker ljudje ne upajo policiji posredovati kakšnega podatka, ki bi preiskovalcem pomagal... Dobro se zavedam tega, da brez informacij ljudi policija ne more uspešno delati! Podatld o dogodkih, kaznivih dejanjih, ki jih preiskujemo, so ključnega pomena. Pri svojem delu bom vzirajal, da bomo ljudi vzpodbujali, da je edina prava smer, da nam pomagajo, mi pa bomo preverili vsako informacijo. Obljubim, da bomo naredili vse, da bomo zaščitili tiste, ki nam bodo na tak način pomagali in se počutili ogrožene. Sodelovanje z ljudmi je za naše delo nepogrešljivo. Ljudi je treba osveščati in obveščati o vamosmi situaciji, saj menim, da morajo v^eti, kaj se dogaja v njihovem okolju. Zato bom tudi sam dal veliko pozornost korektnemu sodelovanju z mediji. SIMONA ŠCUNIČ Folo: KATJUŠA m SL 84.24. oirtobec 2008 NOVI TEDNIK ŠTOBE I CEUE I Kriminalisti so redni gostje »Finančno stanje Občine Štore postaja nevzdržno.« je v torek občinskemu svetu sporočiia Alenka Obrul iz občinske uprave, ki ima na skrbi občinske finance. Skupne finančne obveznosti občine so v začetku prejšnjega meseca znašale 4>4 milijona evrov» od česar jih je polovica na račun nekdanjih poroštev občine v korist podjetja Hudournik. Danes so obveznosti že nekoliko višje. Zaradi zamudnih obresti so občinske obveznosti vse višje, občina pa že kar nekaj Časa zaman prosi za pomoč ministrstva za finance. Pri tem računajo v občinski upravi na možnost soglasja ministrstva za najetje bančnega kredita, s katerim bi znižali dolg na račun rastočih zamudnih obresti. Župan Miran Jurkošek je tako opisal razmere, v katerih delajo: »>Ne gre toliko, da bi izplavali ampak, da bi lahko delali v bolj normalnih razmerah. Vsak teden se ubadamo s tem, kakšna izvršba bo prispela, ali nam bodo sredstva, ki-smo jih pridobili na razpisu, odvzeta ter aH bomo pravočasno dobili sklep sodišča, da so ta sredstva izvzeta iz sredstev, ki so nam odobrena. To je seveda problem. Je pa res, da dolg ostaja cer ga bo treba vrniti v letih ali desetletjih. Veliko lažje bi bilo delati s soglasjem za omenjeni kredit.« Med finančnimi (Zveznosti Občine Štore, ki so znašale v začetku prejšnjega meseca v celoti 4,4 milijona evrov, izvira 2,2 milijona na račim poroštev občine podjetju Hudournik. Dolg državni zakladnici znaša 761 tisoč evrov, za kredite treh bank morajo plačati 430 tisoč, po pol milijona evrov pa znašajo obveznosti do SŽ ter do dobaviteljev. Občina je znižala dolg do dobaviteljev za 600 tisoč evrov, prav tako redno odplačuje kredite Probanki, Hypo Banki ter Banki Koper. Dolg Slovenskim železnicam, ki ga imajo Miran Jurkošek za vzdrževanja železniških prehodov tudi številne druge slovenske občine, znaša pol milijona evrov, vendar si v skupnosti občin prizadevajo, da ga občine ne bi plačale. Denar naj bi namenili za naložbe, pri čemer ome njajo v Štorah možnost gradnje podhoda pod železniško progo. V štorski občini so prav tako veliko vložili v nadvoz čez železniško progo, ki ga trenutno gradijo. Zaradi nastalega finančnega položaja, ki korenini v Času JurkoŠkovega predhodnika, nekdanjega župana In poslanca Franca Jazbeca, občino redno obiskujejo kriminalisti. Občinski svet se je v torek odločil ter občinsko upravo zadolžil, naj policijo zaprosi za uradno informacijo, kako daleč so z ugotovitvami. Po neuradnih podatkili naj bi bili z delom pred koncem. BRANE JERANKO Foto: KATJUŠA Decembra na gorivo iz blata in smeti V Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Buko vžiaku so v sredo pripraviti dan odprtih vrat. Ta teden pa je začela poskusno obratovati tudi druga faza, to je mehansko-biološka ob-delava odpadkov. RCERO naj bi začel v polnosti delovati Čez eno leto. Prva faza> kamor sodita sortirnica in kompostarna, poskusno obratuje že pol leta. Kot je pojasnil direktor Simbia, ki upravlja z RCERO, Marko Zidanšek, so rezultati dobri. Za ta del Zidanšek pričakuje, da bodo dobili uporabno dovoljenje do aprila prihodnjega leta. V celoti pa naj bi RCERO začel delovati, ko bo končana še poskusna doba druge faze» to pa bo čez eno leto. Kol je pojasnil Zidanšek, z drugo fazo obratovanja, torej mehansko-biološke obdelave odpadkov, prihaja tudi čas, ko se bo začelo ogrevanje in pridobivanje energije iz odpadkov in tudi blata iz centralne čistilne napra- ve. Po optimističnih načrtih, tako Zidanšek, naj bi imeli prvo gorivo pripravljeno v začetku decembra» torej bi še letos lahko toplarna začela poskusno obratovati na gorivo iz odpadkov in blata. Takrat bodo še bolj smiselni monitoringi vplivov na okolje. Zaenkrat namreč tako pri toplarni kot v centru za ravnanje z odpadki, tako Zidanšek, vplivov na okolje ni. ŠK Foto: KATJUŠA Na dnevu odprtih vrat so imeli vsako uro vodene oglede. Veliko namreč pomeni osvssčanjo prebivalcev o ravnanjuzadpadki. Uzločevanjem odpadkov lahko pripomoremokmanjši količini tistih^ deponiji. Letno Iz M občin Korejo 60 tisoč ton odpadkov. Prodano zemljišče Celjskemu sejmu Na dnevnem redu zadnje, septembrske« seje celjskega mestnega sveta je bila tudi prodaja zemljišča ob cel j-skem sejmišču, kjer so bi* la včasih tenis igriSča. To točko dnevnega reda je župan Bojan Šrot uma^il z dnevnega reda. Kljub lemu je nekaj svetnikov o tem vendarle razpravljalo. Ugotovili smo« da je büa razprava popolnoma nesmiselna» ker so zemljišče prodali že pred sejo. Odločitev o prodaji zemljišča so svetniki sprejeli že na aprilski seji. Z^j je ca točka kljub temu prišla na dnevni red, ni znano. Vsekakor pa je zanimivo, da v občinskih službah očitno ne vedo (ali pa pozabljajo, kar je prav tako obsojanja vredno), kaj so se že odločili prodati in česa oziroma so to izvedli ali še ne. To zemljišče so namreč te ifi dni pred sejo prodali, po mnenju nekaterih pod ceno. Cena je bila namreč 100 evrov na kvadratni meter in plačilo davka. Zemljišče je za potrebe gradnje nove hale kupila družba Celjski sejem.. Na celjski občini zavračajo namigovanja, da je bila cena za zemljišča prenizka. Ceno» ki je bila izhodiščna za javno zbiranje ponudb, je namreč določil sodni cenilec. Družba Celjski sejem je ponudila pravtoliko, kot je znašala izklicna cena. in ker je bila edini kupec, je zemljišče tudi dobila. V Celjskem sejmu si želijo, da bi hala stala že prihodnje leto, vendar zaenkrat še nimajo pripravljene dokumentacije in tudi ne gradbenega dovoljenja. Halo bodo deloma financirali iz lastnih sredstev, nekaj bodo imeli kreditov, upajo pa tudi na pomoč občine, kot nam je pojasnil direktor uprave družbe Celjski sejem Franc Pangerl. Je pa v isti sapi zavrnil namigovanja nekaterih svetnikov, da je družba v težavah, iz Icaterih naj bi jI pomagala občina, tudi s cenejšimi zemljišči. ŠK Drsališče spet odprto - do kdaj? Celjsko drsališče danes ponovno odpirajo za rekreativne drsalce, ki se bodo (samo danes) lahko nadrsali zastonj, za ostale pa so drsalUče odprli že v ponedeljek. Drsališče so pred slabimi Štirinajstimi dnevi zaprli, ker je zaradi dotrajanosti hladilnega sistema začela puščati napeljava. Kot so nam sporočili iz ZPO-ja, ni zagotovila, da se podobna zgodba letos ne bi več ponovila. Tokratno puščanje amoniaka je bilo namreč že drugo v letošnjem letu. Kot smo že poročali, je edina rešitev temeljita obnova, saj osnovni del drsališča, torej talna plošča s hladilnim sistemom, v vseh 40 lelih še ni bil obnovljen. Obnova je ocenjena na približno 800.000 evrov, kar pa v ZPO-ju upajo, da bo dala občina kot lastnica. Kot so nam že pred časom sporočili iz občine, nameravajo obnovo drsališča vključiti v proračun za prihodnji dve led. ŠK AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV. onesnazevaniavk/^la jn^^aic^, -akumula Pojasnilo f, ^ x m m , s a B it, 84 -24. olctober 2008 V prejšnji Številki Novega tednika smo v tekstu Slovenske mačke med najboljšimi zapisali, da sta bili na celjskem sejmišču dve razstavi pod olonljem enega oi^anizatorja, kar smo napačno sklepali iz prejetega vabila FelinoloŠkega društva Celje. V dvorani E je razstavo res organiziralo omenjeno društvo, ki deluje pod krovno organizacijo FIFe in organizirano razstavo po njihovih pravilih. V dvoranici pa je büa razstava mačk. Id jo je organiziralo dmštvo Mačja dežela, ki je član CPA - Cat Fanciers Association iz ZDA, organizacije, ki ima največji register pasemskih mačk na svetu, so nam pojasnili organizatoiji. Za aktivne počitnice Na Mestni občini Celje in v Športni zvezi Celje tudi letos v sodelovanju z ZPO Celje pripravljajo pester program Športnih aktivnosti med jesenskimi Šolskimi počitnicami, ki se za učence in dijake začenjajo v ponedeljek. V objektih Golovca in na drsališču v Mestnem parku bodo mladim od ponedeljka do petka nudili kopico možnosti za športno udejstvovanje, Vsak dan bodo lahko med 10. in 12. uro brezplačno plavali, drsali, kegljali (v sredo tudi od 8. do 10. ure), igrali badminton in še preizkušali še v fitnesu. Med 9. in U. uro bodo ekipe osnovnošolcev lahko igrale tudi mali nogomet. Uporaba vseh objektov je brezplačna. BA www.radiocelje.com m 10 ŽALEC I TABOR | POUEIA | VRANSKO | Razpolovljena žalska SDS že konec maja so trije žalski svelniki iz vrst SDS izvršilnaiiu cnDmoi, glavnemu tajništvu in predsedniku stranke Janezu Janši najavili odstop iz svetniške skupine SDS> »domaČe loge« pa so o izstopu uradno obvestili v ponedeljek. V prihodnje bododek>vali kot sa-mostojni svetniki SDS. Na lokalnih volitvah je SDS v Žaicu pridobila 5esi sedežev v občinskem svetu. Kol menijo Januš Rasiewicz, Ivanka Ropotar in Jurij Blatnik, ki 50 izstopili, $o preostali trije svetniki iz vrst SDS v zadnjem letu in pol s svojim ravnanjem povzroftli nepopravljivo škodo lokalne mu odboru SDS, u^edu svetniške skupine in nenazadnje tudi stranke. »Sv^niška skupina SDS v občinskem svetu je prepolovljena» predsednik Robert Čebovin pa opravičuje takšno rav-nanje z besedami, da so svetniki po svoji vesti suvereni in tako tudi Zasujejo. Brez slabe vesti poDdi vsakžiQ)anovpredle^ tudiko gre za stvari, ki so popolnoma v nasprotju s statutom, poslovnikom in celo z zakonodajo,« so navedL v izstopni izjavi. Glede Danija Zagoričnika. ki je sprejel po* džupansko mesto, podpisniki menijo, da je s tem dejanjem pristal na vse direktive župana Lojzeta Posedela in je sedaj iz njegove straiu omenjan kot podžupan SDS, ki odlično sodeluje z županom. »Pri vsem bi ne bilo nič narobe, ko bi od tega imela stranka koristi, tako pa 80 vsi plani, ki smo jih volivkam in volivcem predstavljali, odSli v pozabo. Trio Čehovin, Za-goričnik in Mazzoni nastopa kot podaljšana roka,je zapisano. Kot poudarjajo podpisniki te izjave, bodo njihova prizadevanja usmerjena v cijje. ki so jih zastavili na začetku mandata. Ne morejo pristati na slabe odloötve, ki se v občini pojavljajo že tretji županski mandat, predvsem pa ne mor^o podpreti odločitev, ki občini Žalec ne prinaSajo napredka- Podpisniki izjave, ki omenjajo gospodarsko mitvilo, predvsem ne želijo sodelovati v skupini svetnikov SDS, ki brezpogojno podpira voljo žalskega župana. US Tudi pri tekmovanju gasilcev odločata hitrost in nataMnosL Tekmovalni gasilski člani Gasilska zveza Žalec, gasilsko poveljstvo občine Vransko in PGD Vransko so pripravili letošnje gasilsko tekmovanje članov in Članic. Skupno je na Vranskem nastopilo 690 udeležencev iz petih občin (razen Prebolda, ki ima svojo GZ, op. p.} Spodnje Savinjske doline. Pri članicah A je zmagala desetina PGD Parižlje-Topovije pred desetino Andraža in Loči-ce ob Savinji. Pri članicah B je slavila desetina iz Lok pred Gomilskim in Veliko Pirešico, pri članih A desetina iz Andraža pred Letušem in Dobrovljami ter pri članih B desetina iz Zabukovice pred Braslovčami in Polzelo. TT Staroselci za priseljence ItifistiČni društvo Tabor in TVD Partizan Tabor sta organizirala srečanje občanov s poudarkom na spoznavanju novih priseljencev v kraju. Srečanja se je udeležilo veliko novüi krajanov» kjer so jim predstavili kraj in njegove znamenitosti. Svoje je dodal tudi župan Vilko Jazbinšek s predstavitvijo razvoja občine. Za nove krajane so se potrudili v tudi društvu žena in deklet in pripravili slastno pecivo. Manjkal ni niti pečen kostanj. MI Billie Holiday v očeh Nike Vipotnik Nika Vipolnik je za danes ob 20. uri v Domu 11. slovenskega tabora v Žaicu pripravila premiero multunedijskega projekta o imenitni ameriški džez in blues pevki Billie Holiday. Za predstavitev njenega dela in žalostne usode je izbrala 12 njenih najbolj značilnih džez oziroma blues skladb. Dramaturgijo je prevzela mlada dramaturginja Ksenija Repina, ki je diplomirala na multimedijskem področju, režija pa je v rokah Tljane Zinajič. Zgodba življenja Billie Holiday se odvija v projekciji iz originalnih in drugih virov, Billie na odru pa predstavi svoj notranji svei... notranjo dramo. Zgodba se začne na koncu, ko Je 46 let stara pevka umrla v ječi, kjer je končala zaradi jemanja drog. V spominu se odWja njeno življenje koi v zadnjem deliriju, pretresljivo skozi njeno glasbo, ki je predstavljala nujo za njeno Čustveno preživetje. BS NOVI TEDNIK Üi"!! OB ROBU Kriv ali ne? Zosotovo poznnte ameriške filme o pravnikih, ki s prepričljivim nastopom, zdoka-zom v zadnjem hipu in naio odličnim nagovorom prepričajo poroto, da s solznimi očmi dahne »not giiUtyi,,. Nadzorniki ovadili Posedela Predsednik žalskega nadzornega odbora Gvido Hribar je na včerajšnji novinarski kooferend podrobneje predstavil razloge, zakaj so ž^ki nadzorniki prejšnji petek vložili kazensko ovadbo zoper župana Lojzeta Posedela. Županu očitajo nevestno delo in negospodarno rabo sredstev, sklep o vložitvi kazenske ovadbe pa so sprejeli soglasno. Ovadba se nanaša na nakup glasovalnih naprav, sofinanciranje ene od raziskovalnih nalog» vrt aromatičnih zelišč, projekt za termalno središče, uporabo službenih avtomobilov, pogodbo za tisk in distribucijo časopisa Utrip ter urejanje parkirišč pri enem od blokov v Šempetru, poleg tega pa niso dobili na vpo^ed pogodb med obäno in Engrotušem. »če potegnemo vse skupaj, je to nekje okrog 300 tisoč evrov Škode,« je povedal Hribar. Župan Lojze Posedel, ki je bil včeraj na službeni poti, v sredo ni bil seznanjen z ovadbo, zato je ni želel komentirati. US Poziv k spravi Pater Ivan Arzenšek in Srečko Rehar iz Društva Znamenje iz Petrovč sta v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu predstavila zanimivo knjigo Irshad Manji: Kaj je narobe danes z islamom?: Poziv k poštenosti in prenovi, Knjiga je odprto pismo vsem ljudem, muslimanom in nemuslimanom. Gre za analitično kritiko islama, bojevito in samoironično, ter predvsem brezpogojno odkritosrčno napisan prikaz tn analiza stanja, s čimer avtorica zavestno veliko tvega, celo ogroža svoje življenje. Avtorica pogumno sooča svoje sovernike z njihovimi lastnimi protislovji in jim očita trdovratno molčanje ob očitnih napakah in spornih dejanjih. Med glavne teme, ki jih obravnava, uvršča seveda vprašanje podrejenosti žensk v islamu, za katero ne Knjigo sta predstavile patsr Ivan Arzenšek in Srečko Rehar a Društva yndi prave potrditve v koranu. Glede na moto, ki ga je postavila Slovenija ob začetku predsedovanja Evropski skupnosti. Je predstavitev knjige slovenski publiki živ prispevek k udejanjanju med-kul t urnega dialoga. Ta knjiga je bila že takoj ob izidu leta 2003 izjemno odmevna uspešnica in je danes prevedena že v 30 jezikov. TT m ŠL 84 - 24. oktobM 2P08 NOVI TEDNIK VELENJE 11 Borislav Bozlč s sliko najmlajšega družinskega člana, ob njem sadi sosed Sebas^an Zabukovnik. ki ga pestijo podobne težave. »Saj veste, da otrokom ne moreš reči, da ati nima denaija. Če potrebuje nove škornje, striženje, a bom potem raja dal denar 28 stanovanja?«« se retorično sprašuje BoziČ. Vrgli jih bodo na cesto. Nezaslišano? Vsakdanja zgodba. Par> od katerega je eden občasno zaposlen, drugi brez* poseln, z dvema majhnima otrokoma živivobi^inskem stanovanju. Ker v ćasu, ko ni službe, ne plačuje stanovanja (čeprav poravnava stroške telefona], |e na dolgem seznamu neplačnikov. Na tem mestu bi se zgodba morala nadaljevati v sdlu >»ker že več lel ne zmore pla* Čevati najemnine, smo začeli postopek deložacije«, a naša zgodba gre malce drugače. Do na§e medijske hiše je prišla vest o deložaciji družine z dvema majhnima otrokoma. Slišati Je bilo celo, da bo občina začasno bivanje uredila le materi z otrokoma, možu pa ne, Pred očmi so se mi od vrteli filmski prizori raztrgane družine, ki je zaradi ločitve čustveno zapečatena za celo življenje. »Če ne bodo uspeli trajno pridobiti stanovanja, jim lahko otro-ke celo odvzamejo in namestijo v rejniške družine»« sem z grozo pomislila, ko sva se s fotografom odpravila v Ve-l^je. Ko sva prispela do bloka na Vojkovi, iz katerega naj bi občina v kratkem izselila kar nekaj najemnikov, našega sogovornik ni bilo. »Bi bila pa )fora<, če bi se možakar pripeljal s kakšnim au-dijem, kaj?« se medtem po-heca fotograf. A šala ni bila daleč od resnice. Borislav Božič se je v tistem trenutku na dvorišče pripeljal s približno deset let starim, a >»opica-njenim« BMW-jem. »No, saj ni mo), je očetov. Sploh pa je tako potreben popravila, da zanj ne bi nič dobil,« pojasni Božič in naju povabi v skromno, za štiričlansko družino desetkrat premajh-nostanovanje. Tako majhno, da niti običajen računalnik ne spravijo notri, temveč uporabljajo (le?) prenosnega?! Poslušanje pesmic? »No, koliko ste dolžni, da vas hočejo zdaj izseliti?« vprašam. »Ravno sem bil na socialni, a sem dobil občutek, da nas iz stanovanja sploh ne mečejo zaradi dolga, ta znaša samo kakšnih pet tisoč evrov, temveč zaradi motenja javnega reda in miru,« odgovori Božič. Nič mi ni jasno. »In kaj sle počeli?« vpra- Mestna občina Velenje je lastnica 802 stanovanj, v katerih živijo najemniki z neprofitno najemnino in najemnimi pogodbami za nedoločen čas. »Vsi dolžniki najemnine naših stanovanj so redno toženi in se pri njih izvajajo postopki izvrdb ter nibežev. Zaradi zaščitne zakonodaje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju ni mogoče izterjati dolga najemnine, če družinski dohodek ni nad minimalnim. Vsi doslej ra^isani rubeži so biii neuspešni Itenutno je na seznamu večjih neplačnikov (znesek dolga od tisoč do 13 tisoč evrov glavnice brez zamudnih obresti} 46 dolžnikov. V veČini primerov gn za dolžnike, ki so sicer sposobni poravnavati najemnino, vendar je ne poravnavajo Iz nam neznanega razloga. Proti vsem dolžnikom so vložene tožbe za izselitev iz stanovanja oziroma za razveljavitev najemne pogodbe. V primeru, da je dolg v postopku tožbe poravnan, se tožba umakne. Najemnikom pred vložitvijo tožbe vedno ponudimo manjše stanovanjske enote, prav tako so bili vsi opozorjeni na možnost pridobitve subvencije najemnine. Z vsemi dolžniki smo opravili tudi več osebnih razgovorov,« so še sporočili iz velenjske občine. Šam. »Kaj? Nič takega. Tü je nekaj stanovalk, ki vse naprej nesejo tistemu na občino. Ko se z ženo malo glasneje pogovarjava. Zadnjič so celo poklicali policijo, ker smo ob pol desetih zvečer malce glasneje poslušali otroške pesmice,« pojasni Božič in hkrati začne pripoved o svojem nekdanjem dekletu, s katerim naj bi tmel težave v stanovanju, ki ga je kasneje uničil požar. »Veste, jaz sem (akrat delal, le od sedmega meseca sem zdaj brezposeln, in sem njej dajal denar za vse stroške, vendar ne vem, kaj je s tem denarjem počela. Mimogrede» veste kakšen račun za telefon je >nabilamoio<.« Tudi ona ni ravno vedela, koliko znaša najemnina. »Približno šestde set evrov, se mi zdi.« Ne samo dolgovi Kje tiči pravi razlog za izselitev in koliko je Božič občini dolžan, smo preverili ludi na Mestni občini Velenje. »Borislavu Božiču je 28. februarja 2004 potekla najemna pogodba, sklenjena za do- ločen čas za neprofitno stanovanje, z Mestno občino Velenje. Od takrat nezakonito biva v stanovanju, kjer jemo-rala zaradi nasilja nad bivšo partnerko ter motenja bivalnih razmer že večkrat posredovati policija. Po razsodbi višjega sodišča leta2006 vko-rist Mestne občine Velenje je Borislav Božič prejel zahtevo za izselitev v zakonitem roku. V naspromem primeru bo sprožen postopek deložacije,« so nam sporoCüi. Pojasnili so tudi, da njegov dolg za i\ajem-nino znaša 1.646,76 evra, skupen dolg z obratovalnimi stroški paznaSa 3.S82,0S evra (brez zamudnih obresti), pri Čemer njegova mesečna najemnina, odkar ni več subvencionirana. znaša 36,91 evra. »Ampak razlog ni le neplačilo najemnine, glavni razlog je motenje bivalnih razmer v objektu, kjer biva 92 driižin, od tega gre v veČini primerov za družine z majhnimi otroki,« so še sporočili z občine. »Če jih t^o motimo v tem bloku, na) nas dajo pa drugam! Po mojem je najlažje dati Človeka na cesto in ga naredili reveža,« namero občine tik pred najinim odhodom pokomentira Božič. Nekaj minut kasneje sva ga zopet videla - ko naju je s svojim »popravila potrebnim« avtom prehitel na cesti. ROZMARI PETEK Foto: MARKO MAZEJ Podobno zgodbo ima še en stanovalec bloka. Sebast-jan Zabukovnik pove. da so ma pred leti »obljubili« izselitev zaradi kirnja javnega reda in miru. »Vendar je zdaj že dve leti vse v ređu,«< pojasni ter zraven zamolči, kaj je bilo skrito v besedni zvezi kršenje javnega reda in miru. »Pa bi si vi, glede na to, da imate redno službo, lahko privolili najemni^ko stanovanje?« vprašam. »Kje pa. Cene so previsoke, mi smo pa štiričlanska družina. Pa še žena je ravno včeraj izgubila službo.« Zabukovnikova mesečna obveznost iz naslova najemnine za občinsko stanovanje bi znašala 49,21 evrov. A ker prejema subvencijo v višini 39,37 evrov, mesečno plača !e dobrih 9 evrov najemnine. Zaradi večkratnih kršitev javnega reda in miru, hiinega reda ter onemogočanja sosedskega sožitja ter pravice do mirne uporabe stanovanja drugim najemnikom mu je občina ^povedala najemno pogodbo za neprofitno stanovanje. Postopka za deložacijo v tem primeru še ni sprožila. Stavbe za znanje V Velenju bodo za izobraževanje mladih prenovili staro elektrarno in zgradili Gaudeamus Minuli četrtek je bil izjemno pomemben za izobraževanje v Mestni občini Velenje. saj so predstavih načne za obnovo stare elektrarne in podpisali pogodbo za Radnjo veäiamenskega objekta Gaudeamus. Staro elektrarno so zgradili pred 80 leti, gre pa za i^emen spomenik industrijske in kulturne dediščine. V njem bodo uredili potrebne prostore za Fakulteto za energetiko ter ce-lotno dejavnost Inštituta za energetiko. Objekt je vlasti povezane družbe Premogovnika Velenje PV Invest. Kot je poudaril direktor premogovnika» dr. Milan Medved, je elektrarna dolga leta simbolično služila energetski proizvodnji, z novimi programi pa bo zopet »proizvajala«, tokrat nove energetskekadre. Velenjski župan Srečko Meh je predstavil celotno območje Starega jaška, ki ga bodo spremenili v izobraževalni kampus. V tri študijske programe Fakultete za energetiko so samo v Velenju vpisali 62 študentov, V prostorih stare elektrarne bodo zgradili sodobne laboratorije, predavalnice in druge potrebne prostore, del zgradbe pa namerüli prikazu dokumentacije in manj ših eks- ponatov iz bogate življenjske zgodbe o pridobivan[u ter-moelektrične ener^je v Šaleški dolini. Celoten projekt bo financiran iz več virov, poleg ve-lenjskega proračuna pa bodo poskušali dobiti čimveč nepovratnih sredstev iz Evrope. Z večnamensldm objelaom Gaudeamus bodo zaokrožili področje Šolske^ centra Velen je,.kompleks pa bodo v prihodnje tudi ogradili. Poleg predavalnic za visoko šolo za varstvo okolja ter potrebnih prostorov za programe srednjega šolanja, bodo v novem objektu uredili še jedilnico s kuhinjo, skoraj vseldetne prostore pa namenili za mladinski center oziroma izvenšobke dejavnosti dijakov in študentov. Pogodbo o gradnji so podpisali direktoric Ivan Kotnik, župan Srečko Meh in minister za šolstvo Milan Zver, Id je izjemno pohvalil delo Veienjča-nov na področju izobraževanja, velenjski gostitelji pa s pohvalami v smislu, da se je v času njegovega minisuovanja veliko postorilo, niso zaostajali. Skupno vrednost ocenjujejo na 2,7 milijona evrov, objekt pa naj bi do^dili do septembra 2009. US Prenovljena stara elektrarna bo navzven ostala skoraj enaka, kot ja bila doslej. Št. 84 • 24. oktober 2008 m 12 LAŠKO ŠENTJUR NOVI TEDNIK Malčki v nove prostore, šolarji »na čakanjucc Vrtec Debro pod streho, gradnja šole v Šentrupertu odvisna od odločitve ministrstva Gradnja Vrtca Debro» za katerega so temel)m kamen položili inaja> se bliža koncu in pričakovati je, da bo do občinskega praznika vse nared za slavnostno otvoritev. Za Občino L^ko je to velik finančni zalogaj, zato bo novogradnja dotrajane podružnične OŠ Šentnipert, kjer so izmerüi celo ra^oaktiv-no sevanje, odvisna od sredstev, pridobljenih na razpi-su ministrstva za šolstvo. Do končne odločitve je še dolga pot, čeprav se je občina na razpisu že prebila v ožji krog. V man} kot pol leta je v De-bnj med športno dvorano in pred petimi leti zgrajeno osnovno šolo zrasel nov sodobni objekt, v katerem bo prostora za pel oddelkov oziroma 85 otrok. V nov vrtec bodo preselili tri oddelke, ki zdaj gostujejo v šoli, prostora pa bo tudi za tiste, h so jih morali ob letošnjem vpisu zavrniti. V laških vrtcih tudi sicer trend zadnjih let kaže na sko- Gradnja Vrtca Debro se bliža koncu in do občinskega praznika vzačetku novembra naj bi bil nared. kovit porast vpisa, zato so občinske službe §e toliko bolj stopile na plin pri gradnji. Vrtec v Debru ima urejene zunanje površine z igrali, vse zakonsko predpisane prostore t« dve igralnici za otroke do treh let in iri igralnice za starejše malčke, zanje bodo kuhali v sosednji šoli. Večino sredstev prispeva občina, ministrstvo je prispeva- lo nekaj manj kot 154 tisoč evrov. »Sama gradbena, obrtniška in inštalaterska dela smo ocenili na okoli 857 tisoč evrov in do sedaj ostali nekje v predvidenih okvirih, morda bo od- stopanj za odstotek. Precej draga so bila zunanja Igrala, ki smo jih ravno namestili, tako da skupno investicija znala okoli milij on evrov,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor Luka 1^'cej. 7. november za dan otvoritve osuja realno dosegljiv cilj. »Ravno je bil opravljen tehnični preyed, bilo je nekaj pripomb, zato pospešeno odpravljamo manjše pomanjkljivosti. Zdaj bomo names^ Se notranjo opremo, nato bo sledil Še en preyed,« še pojasnjuje F^cej. Večkrat smo že pisali o dotrajani podružnični osnovni Šoli všentrupertu, kjer so pred časom izmerili tudi prekomerno radioaktivno sevanje. To je bil §e dodaten motiv, da bi novogradnja šole na istem mestu dobila zeleno luč, saj bi težko trdili, da je v takšni šoli mogoče izvajati kvaliteten pouk ter da je počutje otrok in zaposlenih dobro. Investicija v novogradnjo je bržkone smiselna tudi zaradi pora- sta Števila otrok, ki jih številni starši sicer v skrbi za njihovo zdravjetrenutno raje vozijo v šolo v Laško ali Šentjur. »Vendar občina toliko denarja, investicijo ocenjujemo na 2,1 milijona evrov. v tem trenutku ne more zagotoviti. Načrtovana gradnja v nasled-njih letih je zato odvisna od uspešnosti na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. Podali smo najvišjo možno vlogo, to je za sofinanciranje 70 odstotkov od 1,1 milijona evrov. kolikor znaša sama gradnja,« pojasnjuje podžupan Klemen GreŠak. V minulih dneh so se Laščani razveselili informacije, da so se na razpisu prebili v ožji krog. Tako so na ministrstvo že dostavili tudi dokumentacijo za nadaljnje postopke, Sedaj lahko le še držijo pesti. »Lani so bili rezultati razpisov namreč znani šele po petih kro^h,« je realen Grešak. POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ Nova šola na Kalobju utopija ali realnost? Podružnična Šola Kalobje je slovesno obeležila llO-letnico svojega obstoja. Ravnatelj matične OŠ Hniševec Robert Gajšek je poudaril pomen takih Šol proti goli ekonomski računici, župan mag. Štefan Tisel pa dodal, da je nova, času in potrebam primernejša Šola na Kalobju realna možnost v petih ali Šestih ledh. Prvi šolski zapisi omenjajo farno trivialko iz leta 1841- Resen korak v izobraževanje in nezamenljiv pečat kraju u je daJa šele novozgrajena šola iz leta 1896. ^Iska kronika iz prvih let poroča, da je dvoiazredno ljudsko šolo obiskovalo kar 225 otrok. Prva leta po vojni se je skoraj 180 učencev skupaj z učitelji stiskalo v eni sami izbici najpr^ bližnje zidanice, kasneje mež-nanje. Medtem so požgano šolo obnovili. Dve leti po koncu vojne je spet oživela. Število učencev pa je vsa leta počasi, a vztrajno upadalo. Leta 1971 je tako osnovna Šola na Kalobju izgubila samostojni status. Od leta 1999 je K^obje podružnična šola OŠ Hruševec. Trenumo Šolo v dveh kombiniranih oddelkih obiskuje IS otrok Šola pa je za kraj ključnega pomena, saj se ob njej odvija vse upravno, družabno in ostklo življenje kraja. »Brez šole kraj nima nobene perspektive,« so se strinjali vsi. Ob tem je kalobška šola edina izmed šentjurskih osnovnih in podružničnih, ki nima telovadnice, kraj pa ne primemega večnamenskega prostora. Občina se je letos prijavila na ra^is ministrstva, vento konkretnih odgovorov še ni. Investicija naj bi bila trenumo uvrščena na 54. mesto. Če bo nova šola čez pet ali šest let kaj bliže, bo očitno pokazal samo Čas. SAŠKA T OCVIRK. foto: MARKO MAZEJ Slovesnosti so se udeležili tudi bh/lf ucrtelji m učenci. V ospredjo z leve vodja podmžnicne šole Kalobje Marija Kukovie, nekdanja ueiteljiDa Bojana Stopinšek in Leopold Leskovšak, kija na tej šoli učil kar 40 let Bučen praznik buč in bučn'c Bučnice so bile svojčas obvezni del družabnega življenja in golovo še najmanj Škodljiva zasebna zasvojenost. Da ne bi te vloge kar tako izgubile, so jim v Šentjurju namenili kar cel dan. BuČe in bučna zabava so preteklo soboto s prireditvijo Bučn'ce zasedle atrij Šentjurske Itžnlce. Kol organizatorji so si roko Že drugo leto podali Ljudska univerza Šentjur, Zavod Etno - eko in lokalni Časopis Šentjurčan. Na prireditvi kjer je bilo mogoče kupiti, poskusiti in iz buč ustvariti najbolj nore stvari, so med drugim sodelovali gostinci, Šole in različna društva. PriŠU so celo iz Šmartnega ob Paki in Podsrede. Že drugo leto so gostili tudi prijateljsko društvo iz Kikinde v Srbiji. Letos so Šentjurčanom vrnili obisk izpred nekaj tednov na njihovih dnevih buč. Tam to tradicijo negujejo že 23 let. Ob tej priložnosti so razglasili tudi ponosne lastnike najlepših šentjurskih rož. Po izboru strokovne komisije je prvo mesto zasedlo Gostišče Miran« za njim pa so se zvrstili še Jana Šmid, Marjana Arzenak, Ivanka Frece ter Marta Černoša. Ljudski glas pa je za najlepše urejeno okolico razglasil domovanja Marice Kračun, Jožice Vengust in Ivice Lesjak. In za konec naj povemo Ne. negra za prizor iz znanstvenofantastičnega filma. Tudi to je pridelek 2 njive. Pa naj le kdo reče, da so buče ze stokrat videna zgodba... še to. da je najdebekjša šentjurska buča tehtala kar dobrih 62 kilogramov, druga pa je bila le za 20 dekagrame v bolj »suha«. SlO, foto: MAKKO MAZEJ m i«. 84- 24. oktober 2008 NOVI TEDNIK ROGAŠKA S.I 13 Islamski derviš na Polju Marijine milosti Ko bi dovek mislil, da ima Rogaška Slatina s kopališko riviero in hotelskim kompleksom turistom po-nuditi že praktično vse, so se pred dvema letoma novi najemniki hotela Izvir Man-zato spomnili še na manj konvencionalne goste. Dobili smo prvi vegetarijanski hotel. Letos pomladi so i. i. energijske vrelce ob njem zaokrožili v energijski park» zdaj pa seje bojda izkazalo, da bi pravi energijski Čudež skoraj spregleda* 11. Najemnik in vodja hotela Janko Kač se z alternativno duhovno sceno ukvarja že osem let. Zadnji dve leti v Rogaški Slatini: »V Času celjskega sejma Altermed smo gostili skupino hrvaških bioenerge-tikov, ki so intenzivno pregledovali park, In prav na tem mestu,« poicaže del igrišča in balinišča pod hotelom» wniiz zemlje prihajalo absolutno nič. Zdelo se jim je čudno, potem pa smo ugotovili, da je prav tu pod zemljo bazen posebnih, zdravilnih energij. A žal ni bilo nikogar, ki bi jih znal spustiti na plan.« Po dolgih iskanjih so našli islamskega derviša» ki je bil pripravljen poskusiti. »Prišel je sem, tri dni hodiJ tu spodaj, ne vem kaj točno je počel, ampak na koncu vzhičen povedal, daje uspelo.« Zdaj naj bi na tem mestu izhajale zelo nežne Marijine energije, ki so pripeljale do imena Polje Marijine milosti. »OdloČili smo se, da ob tem postavimo Marijino kapelico. Razmišljali smo in tuhtali, pa je končna misel vedno pristala pri medjugorski Materi Božji.« V lesenem deblu zdolfae-na niša je postala kapelica. Če odmislimo islamska derviša. ki si jo je zamislil, jo je septembra blagoslovil slatin-ski župnik Janez Krašovec» oktobra pa posvetil še škof svobodne katoliške cerkve Aristid Havliček - Tili. Pa vse vzhodnjaške filozofije, po kateri diši hotel, sploh še nismo omenili. '»Težko rečem, da sploh ^e za religijo. Bolj za sožitje in strpnost vseh, ki si prihajamo nasproti. Sprva smo bili na primer vegetarijanski hotel. zdaj po želji strežemo tudi meso. Eni nam to sicer zamerijo, ampak treba je spodbujati tudi toleranco med tako aii drugače prehranjuj o-čimi,« razloži Kač. Če drži trditev bionergeti-ka Ivana Novaka, da je omenjeni park eden najmočnejših v Evropi, se za prihodnost zdaj že kakšne obnove potrebnega hotela tako ali tako ni bati. Vsekakor pa je dobro vedeti tudi to» da vas bo sprehajanje in napajanje z blagodejnimi energijami stalo pet evrov. Kakorkoli že -naj vam energije ne zmanjka, pa naj jo črpate že od koderkoli. Sto Foto: SHERPA ma Ob vsah religijah, filozofijah in svetovnih nazorih, ki smo jih tako ali dnigače ujeli ta dan, je bila prisotnost škofa svobodne katoliško cerkve čisto razumljiva pika na i. A'- y • ODGOVOR glasbene oddaje Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom Jubilejni koncert bo v nedeljo, 26. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Štorab. Nastopajo: Okrogli muzikanti, Mitja kvintet, Veseii Begunjčani, Trio Šubic, Ansambel Ekart, Ansambel Franca Lesjaka, Modrijani in Vrt Predprodaja vstopnic: Občina Štore, Bife kegljišče na Lipi» Bistro Opoka v Prožinski vasi, gostiSče Miakar na Tebarski cesti v Celju ter dve uri pred koncertom. __Organizatorji: Občina Štore, KŠD Rudar Pečovje in Novi tednik & Radio Celje Zasuti s smetmi V Novem tedniku je bil 10. oktobra 2008 objavljen članek Zasuti s smetmi. V zvezi s lern zapisom čutim dolžnost, da pojasnim določena dejstva. Na območju širše občine Šmarje pri Jelšah nadaljujemo z uvajanjem postopka individualnega odvoza odpadkov, obenem z ločevanjem zbiranja odpadkov po sistemu »rumene vreče«. Teren je površinsko obsežen, zalo sistema ne uvajamo hkrati na celotnem območju. Posledično tudi oismo umaknili skupnih kontejnerjev za odpadke. Z uvajanjem navedenega sistema smo na območju upravne enote Šmarje pri Jelšah» ki obsega šest občin, začeli že v preteklem letu. Ugotavljamo, da je povsod prihajalo do manjših problemov, čemur je botrovalo predvsemnerazumevanje novega načina odvoza odpadkov. Uporabniki niso upoštevali dogovorjenega razporeda odvoza in načina ločevanja odpadkov. Tako so v vreče pogosto odlagali odpadke, ki vanje ne sodijo oziroma so rumene vreče odlagali v zelene zabojnike. Povsod smo nastale probleme uspeli rešili z veliko mero razumevanja in strpnosti vseh udeležencev procesa. Z vso odgovornostjo zagotavljamo, da v preteklem obdobju nismo prejeli obvestila oziroma reklamacije uporabnikov iz Bo-drišne vasi in Moči o tem. da odpadki niso bili odpeljani. V tem primeru bi zadevo prav gotovo uredili v korist in zadovoljstvo naših uporabnikov. Na omenjeni lokaciji se namreč vr^i odvoz odpadkov po predloženem razporedu šele od 1. septembra 200S dalje, zato bi želeli pojasnilo glede načina posredovanja, ki je omenjeno v spornem članku. V razmislek pa Se to. Nov sistem odvoza odpadkov na celotnem območju upravne enote Šmarje pri Jelšah uvajamo že dobro leto, toda ravnanje uporabnikov Bodrilne vasi in Moči je osamljeno in precej klavrno. Tako kot je v članku napisano, so odvoz rešili po svoje, s pomočjo traktorja- To vsekakor ni prava rešitev. Odlaganje odpadkov ob obstoječem kontejnerju je neprimerno in nekulturno dejanje. Menimo tudi, da reševanje problematike odvoza odpadkov preko medijev ni najboljši, niti najhitrejši način. Veliko bolj smiselno je medije i^oristiti za pozivanje in osveš-čanje krajanov, da začnejo z ločenim zbiranjem odpadkov po sistemu rumene vreče in ustrezno pripravijo odpadke za prevoz. Dejstvo je, da OKP Rogaška Slatina vrši le odvoz odpadkov, na strani lastnikov odpadkov pa je, da jih ustrezno pripravijo za transport. To pomeni, da je treba mešane odpadke odložiti v zabojnike, in sicer ločeno od embalaže, ki spada v rumene vreče. ter stekla in papirja, ki ga je treba odložiti v za to posebej pripravljene posode, ki jih samo praznimo. Seveda je treba vse odpadke na dan odvoza, po razporedu» ki so ga prejeli vsi uporabniki, postaviti na dogovorjeno odjemno mesto. Zavedamo se, da nov način odvoza odpadkov ni po volji in meri vseh uporabnikov, Prav gotovo predstavlja veliko novost v primerjavi z odlaganjem odpadkov v skupni kontejner. Vendar pa edino takšen sistem omogoča prepotrebno ločevanje odpadkov na izvoru in s tem zmanjševanje količine odloženih odpadkov. Na nov način zbiranja odpadkov smo v OKP Rogaška Slatina zbrali že 228 ton rumenih vreč, kar količinsko pomeni skoraj 5.000 m^ odpadkov. To pa vsekakor ni zanemarljiv dosežek, saj bi po starem načinu zbiranja takšno količino odpadkov bili prisiljeni odložili na deponijo. Mag. BOJAN PIRŠ direktor OKP Rogaška Slatina St. 84- 24. oktolMr 2008 m 14 St.KOHJICE| VOJNIK | NOVI TEDNIK Ogenj se ni zmenil za gasilsko slavje Ravno v času, ko se je v soboto pred gasilskim domom V Slovenskih Kooji-cah začenjala slovesnost ob 135-letnid domačega pro-sto voljnega gasilskega društva, so izpred doma z vso hitrostjo in vključenim sirenami oddrvela gasilska vozila. Proč od doma» skozi meslo in proti Bezinl. To ni bilo v programu. Ogenj pač ne t^lra časa in ni mu mar za praznike. Gasilcev, ki so ^nŠVi na jubilejno slovesnost, lo seveda ni zmedlo. l^Šno je njihovo življenje In medtem ko jih je nekaj gasilo (k sreči ni bilo nič hujšega), so ostali začeli s praznovanjem« VI so ga pripravili v sodelovanju s konjiško gasilsko zvezo in občino. Na slovesnosti so predstavili tudi društveno kroniko KaŠih 135 let. Napisal jo je Častni predsednik društva Florjan Jančič. V knjigi, ki ima 176 strani, ni predstavil le dela gasilcev v 13S-letnem obdobju, temveč tudi razvoj kraja, prebivalce in navade. Knjiga je tudi bogato slikovno opremljena. Po predstavitvi društvene kronike so gasilci prevzeli novo motorno brizgalno, ki jo Je prvi preizkusil podpo-veljnik društva Jurij Toma-žlč St. Blagoslovil jo Je konjiški nadžupnik Jože Vo* grin. Ob 135-letmci so posodobili prostor okoli gasilskega doma, pri katerem so uredili tudi nadstrešek. Dom. ki ga zaradi gasilskega muzeja obiskujejo ljudje od blizu in daleč, je tako zaokrožil svojo podobo. »Brez pomoči krajanov marsikaterega načrta ne bi mogli uresničiti. Tako je bilo v preteklosti in je tudi danes,« je poudaril gasilski veteran Stane Kokelj. T\idi letos so na- mreč gasilci naslovili pismo na vse leajane in jih prosili za pomoč, da bodo lahko z boljšo opremo Še hitreje in bolj učinkovito pomagali vsem, ki bodo pomoči potrebni. Prvi odzivi so zelo dobri. Ob praznovanju so pripravili tudi združeno vajo operativnih enot GZ Slovenske Konjice ha območju industrijske cone Konus. MBP Novo brizgalno jo na slovesnosti predal namenu Jurij Tomažič st Dragocene drobtinice za Drobtinico Konjiško območno združenje Rdečega križa je v soboto pripravilo tradicionalno dobrodelno akcijo Drobtinica. Kruh, ki ga podarijo pekarne in Članice društev kmečkih žena, zamenjujejo za prostovoljne prispevke mladi prostovoljci in aktivisti Rdečega križa. Zbrani denar namenijo Šolam za brezplačne tople obroke otrok, ki jim starši tega ne morejo zagotovili. Lani jim je uspelo zbrati denar za 515 obrokov, letos so zbrali Se bistveno več: v Vitanju za 75 toplih obrokov, v Ločah za 167, v Zrečah za 224 ter v Konjicah za 420 toplih obrokov. Zbran denar bodo nakazali na vseh pet osnovnih Šol v teh dneh. »Akcija je prepoznavna in lahko trdimo, da jo ljudje sprejemajo pozitivno, kar je videti tudi po odzivu, ki je vsako leto boljši,« je zadovoljna sekretarka Renata Gabrovec in opozarja, da so s prodajo kruha zbrali tretjino denarja, dve tretjini pa s postovoljnimi prispevki- MBP ■ r n www.radiocelje.com Z enega tekmovanja s 14 pokali Gasilska zveza Vojnik - Dobrna je v Vojniku pripravila gasilsko tekmovanje za prostovoljna gasilska društva. Med 38 tekmujočimi enotami se je tekmovanja ude-ležilo kar deset ekip iz PGD Nova Cerkev. Njihov Izkupiček je bil več kot odličen, saj so zasedli vsa prva mesta. V sklopu tega tekmovanja je potekalo tudi pokalno tekmovanje celjske regije za mladince in mladinke ter tekmovanje za Florjanov pokal. V pokalnem tekmovanju so mladinci PGD Nova Cerkev že tretjič zapored prepričljivo zma- gali (IS. oktobra so v Radečah postali tudi regijski pokalni mladinski zmagovalci). Mladinci so maja postali (udi dr-žavru prvaki, lani so Slovenijo zastopali na olimpijadi na Švedskem, leia 2005 pa na olimpijadi v Varaždinu. Ekipa članic (B) iz Nove Cerkve si je zmago priborila tudi v tekmovanju za Florjanov pokal. Skupaj so gasilci iz Nove Cerkve s sobotnega tekmovanja prinesli kar 14 pokalov. BA Gasilci iz Nove Cerkve sa res od sile, saj so na tekmovanju osvojili vsa prva mesta. m Prenovljena In prostornejša vojniška lekarna Lekarna je prenovljena Celjske lekarne so se v Vojniku junija letos lotile prenove prostorov, v ponedeljek pa so prostornejšo in preurejeno lekarno tudi uradno predali namenu. Stari prostori, ki so jih sicer prenovili pred desetletjem, so poslali pretesni za vsa zdravila in druge izdelke, ki prihajajo na trg, ler vedno števQčnejše obiskovalce lekarne. Tako je lekarna od vojniSke zdravstvene posiaje pridobila dodatne prostore, ki so jih poleti preuredili za svoje potrebe. V septembru je bila lekarna zaradi prenove nekaj Časa zaprla, zdaj pa spel nemoteno obratuje. Ob delavnikih je odprta med 8. in 18, uro ler ©b sobotah od 8. do 12. ure, BA Foto: MATJAŽ JAMBRIŠKO it. 04 • 24, oktober 2008 NOVI TEDNIK ^ KULTURA 15 Gomboezu (levo) pri dražbi s prevodom pomagal Aleš Stopar. Kaj hitro je postalo vroče. Ekspresna dražba V dobri uri lastnika zamenjalo okoli 70 kosov Schiitzove keramike »150 160 170 ...t prvič, drugič, prodano Na tak način, r€s ekspresno» je v petek pod slovitim Celj* ski m stropom Pokrajinskega muzeja tekla avkcija okoli sto kosov izvirne Schützove keramike iz zasebne zbir-ke zbiratelja in lastnika KuK ateljeja v avstrijski Radgoni, Wilfrieda Gonibocza. Ta je že pred leti del svoje bogate zbirke prodal Pokrajinskemu muzeju Celje, ob razstavi, ki je te dni oa ogled v muzeju» pa je pripravil tudi dražbo nekaterih Se preostalih izdelkov - in jih večino prodal. NovopeČenemu direktorju muzeja se je ob uspešni dra^i kar samo smejelo. Malo manj ljubiteljici Schuizove keramike in avtoriei ra»tave Rolandi Fugger Germadnik. Dražba je pritegnila veliko ljubiteljev Schützove keramike, ki so si že pred začetkom skrbno ogledali kose, ki jih je Gombocz da] na dražbo. In bilo je kaj videti. Okrasni krožniki, vaze, majolike» vrči za pivo, servimi krožniki, svečniki» komplet za mehko kuhana jajčka, stenske konzole... Gombocz je pred dražbo, večkrat pa tudi med njo, v polomljeni slovenščini dejal, da takšni redki kose Schützove keramike še nikoh niso bili tako poceni. Ob dražbi pa je obljubil tudi, da bo ves iztržem izkupiček nad izklicno ceno podaril muzeju. Če bo res tako, bomo še videli. Je pa bila petkova dražba pravi in za Celje nekoliko nenavaden dogodek, ki je zbral veliko radovednežev in 26 dražiteljev, ki so se> vsaj za nekatere izredne kose slovite keramike kar dobro udarili in ceno dvignili tudi s trikratnim "količnikom. Rekorden je bil spopad dveh dražileljev za vazo, ki je imela izkUcno ceno 100 evrov, prodana pa je bila za malo manj kot 900 evrov, Bi^KO STAMEJČIC Foto: GrupA X/ Klasika in džez z roko v roki Celjski godalni orkester z gosti v novo koncertno sezono v Narodnem domu v Celju je v torek zvečer Celjski godalni orkester pripravil svoj prvi abonmajski koncert v novi sezoni. Na odru so se jim pridružili še pianist Klemen Golnar in avstrijski New jazz 4tet. Celjski godcüci so pod taktirko Nenada Firšta ob Mali suiti Uroša Kreka in Firštovih Pogledih za godala v Sloveniji krstno predstavili Romantični concertino za klavir in godala Marka Mihevca» z izjemnim Klem-nom Golnarjem kot gostujočim pianistom. Golnar je Celjan, ki je po Šolanju doma in izpopol-njevanju v tujini leta 1995 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Kot solist nastopa s številnimi glasbenimi sestavi in domačimi in tujimi komornimi zasedbami. Redno sodeluje s Simfoniki RTV Slovenija ter Otroškim in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija. Povsem dnige ritme so v dvorano pripeljali avstrijski džezisti pod vodstvom orga-nista in pevca Roba Bargada. V petih skladbah zelo sodobnega džeza prostih oblik je ugledni ameriški džezist ßar-gad, ki je tudi komponist in profesor na džez oddelku konservatorija v Gradcu, ob svojih skladbah dal dovolj prostora tudi glasbenikom v Dirigent Nenad First in gostujoč pianist Klemen Golnar sta po krstni izvedbi Mihevčevega concertina požela navdušujoč aplavz. kvartetu, kitaristu Primusu Sitter ju, tolkali stu Klemen-su Marktlu in saksofonistu Michaelu Erianu. Oba sestava sta združila moči še v sklepni skladbi Painted secrets in iskala spoj klasike in džeza. Res izvrsten začetek nove koncertne sezone celjskih godalcev BRST Foto: GrupA Sekstet profesorjev klarineta na Glasbeni šoli je občinstvu prii^eral lep glasbeni večer. Ubrano muziciranje klarinetistov V dvorani Glasbene šole v Celju je bil v torek še en zanimiv koncert. Ob 100-letmci glasbenega šolstva v Celju se je z izbranim sporedom del Mozarta, Händla, Reeda, Nestica, Brahmsa. Rote, Van der Roosta, Balogha in Kovacha predstavil sekstet klarinetov profesorjev GŠ Celje. Sekstet so sestavili Slavko Kovačič, Jurij Hladnik, Bojan Logar, Bernard Belina, Simon Mlakar in Mitja Ritlop. Ubrano muziciranje je navdušilo skoraj polno dvorano glasbene šole. Škoda je bilo le, ker je bil koncert sočasno s prvim abonmajskim koncertom celjskih godalcev. Marsikateri ljubitelj klasične glasbe je ostal prikrajšan vsaj za en dogodek. Malo več usklajevanja pri pripra\a tako kakovostnih koncertov organizatorjem ne bi škodilo. BS. foto: GrupA Lirikonov citainiski večer v kavami Leonardo v Celju je bila v torek Lirikonova literarno-urbana degustacija» kol so poimenovali cinkar-niški kulturni večer. Neumorni organizator dogodkov, ki v mnogočem spominjajo na nekdanje čitalniške večere. Zoran Pevec, je vgoste povabil ravnatelja 1. gimnazije v Celju mag. Antona Sepe-tavca in ravnateljico Srednje zdravstvene Šole Celje Marijo Maroit. literarna gostja večera je bila pesnica, muzikologi-nja, scenarisika, prejemnica različnih literarnih nagrad in strokovna informatorka Društva slovenskih pisateljev. Cvetka Bevc, ki je zbr^iiim z branjem ene od svojih zgodb predstavila zbirko kratkih zgodb Zgodbe iz somraka. Glasbena gostja je bila akademska glasbenica, operna in koncertna pevka ter profesorica petja Nataša Krajne. Pesnik in urednik revije ürikon Ivo Stropnik pa je zbranim predstavil Lirikonfest. Morda je bilo ob obilici gostov nekoliko premalo časa, da bi jih bolje spoznali- BS. foto: SHERPA Nataša Krajno na Urikonovem vaćeru - it. 84 - 24. oktober 2008 Skrivni strahovi SLG bo nocoj ob 19.30 uri gostilo SNG Nova Gorica. Celjskemu občinstvu se bo predstavilo s polkomedijo Alana Ayckbourna Skrivni strahovi na javnih krajih v režiji Ivane Djiias. Predstava je del tekmovalnega programa let<^njegaBoßtnikovega srečanja v Mariboru, Iger se bodo Novogoričani predstavili ju-ui. tudi letos v tekmovalnem delu programa ne bo SLG, ki se je minulo nedeljo z Borzo slovenskih karakterjev v Kfariboru predstavilo v spremljevalnem programu. MP TO AKCIJA Varilci piva čeprav je poletna vročina že za nami in s tem tudi čas, ko se v senci prileže ko-zarec piva, smo si vendarle zaželeli izvedeti» kako omenjena pijača nastane. Pravzaprav nas je k temu spodbudil Ivan Korošec» ki je taksno željo z ženo Marijo napisal na kuponček. Njegovi in naši želji so prisluhnili v ljubljanski Pivovarni Union. Na pot odkrivanja nas je popeljala hostesa Tina Belej. Vse se sicer začne že na njivah, kjer kmetje pridelujejo ječmen in hmelj, dve pomembni sestavini za opojno zlato-rumeno pijačo. In Če Še vedno mislite, da je od obeh pomembnejši hmelj, se motite. Že res, da brezslednjega piva ne bi bilo. a ga povedano preprosto dodajo le Ščepec in s tem pivu omogočijo razvitje značilnega okusa, medtem ko je osnovna sestavina slad. ki nastane iz ječmena. Delo pivovarjev se začne v varilnici, kjer nas poleg velikih kotlov pričaka še poseben vonj, ki že naznanja, da tu nastaja pivo. »Najprej moramo siad zdrobili v posebnih mlinih, nato ga zmešamo z vodo in tako dobimo drozgo, ki jo kakšne Štiri ure kuhamo v velikih posodah- Pri tem se izločijo vodolopne snovi» tudi encimi, pomembni za varjenje piva,« razloži Tina. Takšno gosto tekočino, imenovano sladica, prečrpajo in pri temskozifüter odstranijo pleve oziroma netopne snovi. Slednje imenujemo pivske tropine, ki jih uporabljajo kol dodatek k živinski krmi. Mesec dni čakanja šele v tej fazi nastopi tako opevani hmelj. Slednjega dodajo bistri sladici in dobijo tako imenovano pivino - tekočino, ki jo morajo najprej ohladiti, potem pa jo zaprejo v 5 metrov široke in 22 metrov visoke fermentorje, kjer s pomočjo pivskih kvasovk po-tekaalkoholno vrenje. '>Aiko-holno vrenje iraja šest dni, a mlado pivo še nima pravega okusa, zato je naslednja faza zorenje. To traja od tri do štiri ledne.« Po zorenju, ko pivo že dobi značilen okus, sledi Še filtracija oziroma odstranitev kvasovk (zmožnost filtra je 60 tisoč litrov piva na uro), kar omogoča daljši rok uporabe. Pivo je nato treba Še napolniti v steklenice ali ploče^nke. »Za okus piva je pomembna tudi kakovostna voda, ki jo pri nas na srečo imamo,« nas še poučijo. Nad postopki proizvodnje oziroma varjenja sicer bdijo kontrolorji, ki imajo pred seboj računalniške zaslone In na njih pomembne podatke o poteku proizvodnje piva, »Včasih, ko proizvodnja Še ni bila tako avtomatizirana, je postopek vrenja in zorenja piva opravljalo približno trideset ljudi, zdaj v vsaki izmeni to počneta dva, operater in njegov pomočnik,« pove eden od operaterjev Janko Kozin. In kakšna je razlika pri nastanku različnih vrst piva? »TU so nianse v razmerju sestavin. Za specialne vrste piva uporabimo ludi bolj aroma- tične vrste hmelja, v nekaterih pa sta vsebnosi ekstrakta iz slada in alkohola večja.« V polnilnici sicer najprej prazne steklenice operejo, preverijo, ali so res čiste in primerne za uporabo, nato jih napolnijo s pivom in avtomatska polnilna linija steklenice tudi tako) zapre z za-maškom. Pivo nato še pasterizirajo in s tem uničijo morebitne mikroorganizme, ki bi lahko vplivali na kakovost in trajnost piva. Potem steklenice romajo v zaboje in nato v skladišče» od koder jih razpošljejo po Sloveniji, nekaj pa jih tudi izvozijo. ANDREJ KRAJNC Foto: MARKO MA2EJ Ste vedeli? Pivovarna Union Ima v sklopu (ovarne tudi pivovar* skj muzej, v katerem je prikazan razvoj pivovarstva v Ljubljani. Je največji pivovaiski muzej v Evropi in se razprostira na 500 kvadratnih metrih. Ker deluje od osemdesedh let prejšnjega stoletja, zdaj načrtujejo njegovo posodobitev. Pivo je eoa najstarejših pijač. Poznali so ga Že v Šestem tisočletju pred našim Štetjem. Korenine Pivovarne Union segajo v leto 1864. Pivovarna še danes stoji na istem mestu, je le nekoliko večja. Lokacija je pomembna zaradi virov vode - Še danes ima na dvorišču sedem vodnjakov, iz katerih črpajo vodo. Nekdaj so pivo filtrirali skozi pogače iz celuloznih in azbestnih vlaken ter s tem odstranili zlasti kvasov-ke. Postopka danes zaradi ugotovljene Škodljivosti azbesta ne uporabljajo več. Pivo so včasih polnili v lesene sode in slednje v pivovarnah izdelovali kar sami. Dnevno lahko v Unionu izdelajo 600 kubičnih metrov piva. Ib je \,2 milijona pollitrsklh steklenic. Marsikdo zamenjuje vsebnost ekstrakta iz slada s količino alkohola v pivu. Medtem ko je prvega v običajnem pivu okoli 12 odstotkov, se stopnja alkohola giblje okoli 4,9 odstotka. Več fotografij je objavljenih na spletni strani www. ra diocei j e.com. Je tudi vas zamikalo, da bi se podali na pot odkrivanja? Izpolnile spodnji kuponček in z malo sreče boste imeli možnost spoznati nastanek svoje najljubše povsem vsakdanje stvari. Itnft pcatwic Naslov: Telefon: Sgamati želim, kako nastang (predlagajte enp ali vež stvari!: Poll^ia na naslov: KT&PC, Prslemova 19,3COO C^je, s prosom: Pot v odkrivanje. m 2CM)8 Med zmagoslavje ill smrtjo je v^sih komaj ik Viki Ml - Nova Tomaž Žerovnik v Andih 'se imenuje pp Rifniktt^ Iz plezalnega kluba Rifoik se je letos odprave skupaj $ Ftancem Oderlapom iz Kotel) in Rokom Mačkom iz Veleoja ter Še dvema av!;tn|^cna alpinistoma udeležU še Aco P^Kvnik. Njihov cilj je bil 6.047 metrov visok Broad Peak v Pakistanu. Zaradi slabih vremenskih razmer in taktičnega netovariškega komerdalizma» ki se je zadnja leta razpasel v visokogorjih, so se morali dobrih 200 metrov pod vrhom obrniti. Čeprav je izkušnja nekoliko grenka, prav take najtežje odločitve naredijo alipinista z veliko začetnico. Pepevnik je trenutno že sr^ priprav za odpravo na Anapumo. Izbrati varno, čeprav včasih zatohlo zavetje znanega ali poskušati premakniti meje človeSko mogočega? Vprašanje, ki ga predvsem ob vznožju najvišjih gora navadni smrtniki ne bomo nikoli prav razumeli. Še po* sebej ob tragedijah, ki so v zadnjih tednih zaznamovale svet in tudi Slovenijo. Šentjurska alpinista Viki Mlinar in Tomaž Žerovnik sta rav* no v tem času osvajala novi smeri v perujskih Andih. 'Hidi onadva z damokleje-vim mečem nad glavo - bova jutri junaka ali bedaka? V mislih su imela dve steni - še nepreplezani, neosvojeni, devižkj. F^o v 5.795 metrov visokem Huagamnchu in drugo v 5.875 metrov visoki gori Ulla. »Dejstvo je, da smer fiač-no ni nič lažja, tudi če jo je preplezal že kdo pred tabo. A če si prvi, pustiS sled, Ti si tisti, ki ostaneš zapisan v analih, tisti, ki lahko smer poimenuješ.« pripoveduje Viki Mlinar, sicer eden najbolj izkušenih šentjurskih alpinistov. »Zato je glavni iz2dv najti takšne smeri. Informacije gredo med alipinisli kol vroče žemljice.« Naša fanta sta jih našla s pomočjo Baska Aritze Mo-nasteiia. ]flan-cali< samega sebe.« Zmagoslavje ne vrhu S.875 metrov Dolga noč težkih misli Trije alpinisti so v bazi pod goro Huagaruncho ravno poslavljali šotore, ko je spet za-grmelo. »V trenutku je bilo vse megleno, Ni bilo ravno blizu. pa vseeno nam je pi§ strgal šotore iz rok. Po pravilu Novoosvojena sniervUhise imenuje Andinista^^ifnik. bi moral biti zdaj nekaj Časa mir. Statistično je torej dobro, če serak pade, dokler si še na tleh.« Steno so šli pogledal od blizu. Označili so si pot, da bi jo zjutraj v temi našli. Vse je bilo pripravljeno. A Je padlo še nekajkrat. »Vso noČ, do ireh zjutraj smo vsak zase mleli. Gremo ali ne gremo? Dolgo smo načrtovali, se pripravljali, midva s Tomažem sva temu posvetila veliko Časa in denarja. Če ti uspe, je super, če ne, si pač bedak, ki je rinil v nevarnost in zadevo plačal z življenj em.« Zjutraj so sespogle-dali in se odloČili. »Ne gremo, Prenevarno je. A vseeno je šlo težko z jezika. Stena je bila videt! uživaška. Lepa, s primernim ledom in z vidnimi prehodi je kar vabila.« Pospravili so tabor in Sli v dolino- Tistega dne ni padel noben serak. »l^hko si mislite, Kljub neurjem imamo globalno segrevanje pri nas še vedno za nekaj abstraktnega, kar se godi nekje daleč po svetu in se nas ne tiče prav zares. V visokogorju pa se človeka zares dotakne. »Ko smo prva leta hodili v perujske gore, po 14 dni nismo videli oblačka. Zda) je skoraj V9ak dan oblačno, padavice pa so na sporedu vsakih par dni. Jasnine izpred let ni več nikjer. Ledeniki so 2^ođba zase. ChaCTaraju je imelleta 1996še ogromno belih lis, zdaj nima skoraj nobene več. Segrevanje se da praktično izmonti. Pred nekaj leti sta bila večni led in sneg na eni liniji. Zdaj sta 50 višinskih metrov viŠe.« NajpomembnejŠe odločitve je treba naredhi, še preden vstopil v steno. Takrat je za vrnitev v&asih že prepono. kako slabe volje smo bili. Še posebej Tomaž, ki se je že moral vrniti domov, Razmere so bile videti idealne, mi pa nismo niti poskusili.« Pozno zvečer pa je začelo deževati. In ko se začno prožiti snežni plazovi, je vse skupaj še mnogo nevarnejše kot stalno viseči seraki nad tabo. Na koncu se je vseeno izkazalo, da smo se prav odločili. Četudi se je obrniti in odnehati včasih naj-težje. Steno že oceniš od daleč. ampak led in skaio otipaš šele od blizu. Takrat pa je prepozno za take odločitve. Imeli smo srečo.« Stena je čakala nanju Pot na Ulto sta Viki in Arit-za nadaljevala sama. O tem podvigu pa več kol tisoč besed povedo Vikijeva do ušes razpotegnjena usta. »Fantastično. Je pa vse odvisno od tega, na kakšne razmere naletiš.« Tokrat so bile idealne. »Alpinizem te zasvoji. Ampak včasih je lahko hu-dimano težko, včasih lahko v steni krvavi pot potiš. Jaz pa resnici na ljubo nisem nagnjen k mazohizmu, V plezanju je smisel, dokler je v njem tudi užitek.« Po 12 urah sla zlezla na vrh in nazaj. Novo osvojeno smer sta poimenovala Andinista-Rifnik. »Po Aritzovem podjetju in našem klubu.« Prav v tej steni so Šentjurski alpinisti že poskušali. Takrat ni šlo. Zdaj pa kljub vsemu nosi ime domačega Rifnika. Viki, ki je pred leti že stal na strehi sveta, se z osemtiso-čaki ne spogleduje več. »Na žalost moj organizem višine ne prenaša prav dobro. Potem pa sem jezen in razočaran, ko vidim» koliko truda gre za aklimatizacijo, ki je komu drugemu brez napora mala malica, Užitek je osvojiti vrh, preplezati novo smer - ampak, če vmes skoraj spustiš dušo» se vprašam, če je vredno. Ijud-je \ahko s hudimi mukami dosežejo vraga in pol, ampak to ni to. Kot da si nekaj izsilil. Ko pa li uspe podvig, kot je tokrat nama« se res zdi, da te je stena čakala In si bil poklican nanjo.« »Zdaj je trebanajti samo še novo smer,« ga bolj retorično kot zares spodbudim za konec. Viki pa v Isti sapi nadaljuje. »Sem si jo že ogledal. Severna stran, s soncem obsijana. tako kot so pri nas južne, brez enega samega sera-ka. Z daljnogledom sem si jo ogledal. Tbčno vem, kod bi šlo. Ne bo mi pustila spati. Ampak hudič je, ker Kozjek tudi ve zanjo,« se Viki zasmeji do ušes. kol zna samo on. Nekaj dni pozneje je ime Pavle Kozjek pretreslo Slovenijo. In ob vznožju gora strahospoštovanje le še nekoliko težje pade na vse, ki pravih hribovcev morda nikoli ne bomo razumeli. SAŠKA T OCVIRK »>V plezanju je smisel, dokler je v niem ulhek,« o izlivih novih smeri pr^vi Viki Mlinar. Le nekaj dni pred najinim pogovorom se je na gori K2 v Pakistanu zgodila ena najbolj množičnih gorskih tragedij. Smrt 11 ljudi )e zadela vse svetovne alpiniste. zlogiasna gora ima že tako veliko serakov. Proti vrhu je tL grlo> pod njim pa je ogromen plato, kjer se zeJo rada dela me^ oz. je skoraj vedno v oblakih. Če pustimo ob strani» da je že sama smer izredno zahtevna, se brez markünih zastavic veliko ljudi na tem platoju tudi iz* gubi, mnogi od utrujenosti zdrsnejo.« Včasih oiti vrhunska pripravljenost in ^oboko spoštovanje gora nisu dovolj. Slovenija še vedno objokuje enega najboljših slovenskih alpinistcrv, Pavleta Kozjeka. it. 84 - 24. oktober 2008 m ^ 18 Wort NOVI TEDNIK U Fotografija ni nova, da ne bo pomote. Predsednik Maijan Vengust (desno) se je pred začetkom nove sezone rokoval s Simonom Seslaijem, v sredini pa je Ranci Pllbenek. Slednja sta obe 2e brvsa direktorja MIK CM Celja. Sešlar: »Upravičenega razloga ni!u Za Francijem Pliberškom iz celjskega kluba odpuščen tudi Simon Sešlar Nogometni klub MIK CM Celje je na naslov Športne-ga ^rektorja Simona Sešlar-ja poslal odločitev upravnega odbora o njegovi razrešitvi z mesta Športnega direktorja. Upravni odbor sestavljata predsednik Maxjän Vengust in podpredsednik Marko ZidanŠek. Prekinilev pogodbe ne vsebuje odpovednega roka. Znano je, dd je Sešlar deloval v povezavi z že prej odpuščenim direkiorjem kluba Francijem Pliberškom, kar ga je očitno stalo položaja. Eden najboljših celjskih nogometašev vseh časov pravi, da je izjemno šokiran in da ga je odpoved doletela prav v času, ko so se začeli kazati sadovi njegovega dela. Po 13 krogih v 1. slovenski ligi je celjski klub na lestvici tretji. Kdaj vas je doletela neprijetna novica? V torek po 14. uri sem dvignil priporočeno pošiljko s sklepom kluba. K^o ste ga sprejeli? Z veliko mero presenečenja in začudenja. Predvsem zaradi lega, ker ne vidim razloga za takšno dejanje. Prepričan sem, da upravičenega razloga ni. Zanima me. kakšne bodo navedbe, sam pa vem. da sem delal najbolje, kar znam. Kar se tiče strokovnega dela, mi res ni jasno, kaj je nekoga tako zmotilo, da je storjeno ocenil kot slabo. Štiri mesece sem bil stoodstotno angažiran za eno stvar. Zdaj ko so zadeve šle v pravo smer, pa me je presekala odpoved. Prizadet sem in užaljen, ampak očitno se v klubu lahko deluje na tak način. Je bilo dovolj že to, da ste tesno sodelovali z bivšim direktorjem kluba Francijem Pliberškom? Pravih in utemeljenih vzrokov ni, zato jih bom moral očitno poiskati kje daigje. Niti jih ne bom iskal, pustil bom, naj si javnost sama ustvari svo-je mnenje. Pri 34 letiii, kolikor jih še vedno štejete, ste bili najboljši v celjski ekipi, preden ste končali kariero in postali športni direktor. Obstaja možnost, da ^ vrnete na zelenice? Kaj bom delal v prihodnosti, v tem trenutku spJoh ne morem razmišljati. Zaradi načina, kako sem bil odpuščen, bom potreboval nekaj Časa, da bom sploh lahko spet normalno deloval. Stvar je zelo neprijetna. Nekateri so pač ocenili, da sem si zaslužU takšno usodo. Očitno imajo takšno moč, da si to lahko privoščijo. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Aliansi prva prvoligaška zmaga Šempetrske odbojkarice so v 2. prvenstvenem krogu s 3:0 preiDagale Benedikt. To je bila med elito uvodna zmaga varovank trenerja Borisa Klokočovnika: »Naša ekipa je bila v vseh prvinah boljša, a to je šele začetek. Do konca prvenstva je Se dolga p'ot in moramo dati vse od sebe. da bomo lahko obstali v ligi najmočnejših slovenskih klubov.« Šemperranke bodo v naslednjem krogu gostovale pri Plujčankah. MOJCA KNEZ So porazi že pokvarili vzdušje? Nogometaši Rudarja so v petih dneh doživeli dva poraza, najprej v 13. krogu 1. SL proti Interblocku in nato še v četrtfinalu pokala NZS v Ljudskem vrtu z Mariborom z 2:0. Po slabih treh mesecih odsotnosti zaradi poškodbe se je v ekipo vrnil Almir Sulejma-novič, vzačetni enajsterici sta bila tudi Jeseničnik in vratar Savič. Srečanje sta obe ekipi začeli zelo zaprto in previdno. Prvo resnejšo priložnost so imeli VelenjČani, ko je Ju-nuzovič udaril z 18 m, domači vratar Pridigar pa je žogo odbil v kot. Sledili sta priložnosti za Maribor, za VolaŠa in Mezgo. Zatem se je lepa priložnost ponudila Gorazdu Zajcu, ki se je sam znašel pred Pridigarjem, a je njegov poskus loba le za nekaj centimetrov obšel levo vratnico. V začetku 2. polčasa so domači igralci močno pritisnili. Tavaresu so se ponudile tri lepe priložnosti, eno mu je Savič izjemno obranil. Mariborčani so se v 51. minuti le veselili zadetka. Po krasnem samostojnem prodoru Najboljši igralec Rudaija Damjan Trifkowcje v» bolj osamljen prisvi>-jili zamislih. Dejana Mezge je žoga kon-čalavspodnjem kotu vrat. Nato je igra Velenjčanov povsem razpadla, v 60. minuti so prejeli še drugi zadetek. Podajo PavlovlČa je lepo v mrežo preusmeril Marcos Tavares. Veienjčanom se je sicer ponudilo še kar nekaj priložnosti, a so bili v zaključkih akcij povsem nezbrani. Trener Marijan Pušnik je dejal: »Prvi polčas nismo odigrali slabo. Junuzovič, Trifkovič in Zaje na žalost niso znali izkoristiti svojih priložnosti. To so domači kaznovali v začetku drugega polčasa, potem pa naša igra ni bila več tako dobra. Žogo smo imeli več v nogah, ampak predvsem pred-ložki iz prekinitev, kolov in iz igre so bili preslabi, tako da smo domačinom omogočali zgolj protinapade.« Po dveh gostovanjih bo Rudar odigral dve tekmi v Velenju. 2e jutri gosti Koper, naslednji teden pa Primorje. Nedvomno jutri potrebuje pozitiven rezultat, v nasprotnem primeru bi se stvari še poslabšale, kajti že po tekmi v Mariboru je med igralci zavladalo zelo slabo ozračje. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Klateži-Taverna prvaki brez poraza Na Skalni kleti so se zaključile vse Štiri »letne« lige. Po zmagoslavju Game v absolutni konktirenci so najboljši med veterani Klateži. Izidi .17. kroga: Črički - SB Celje 5:2, U-8 A2S - Azzuri CC 2:1, Klateži-T^vema - Sipro-Ce-tis 7:4, Veflon - ŠD Qnkarna 3:3. Najboljši strelec je bil Fäik Kamberovič iz Cinkarne z 32 goli. Slavko Brečko (Klateži) jih je dosegel 24, Sandi Kom-polšek (Črički) pa 17. V 2. A ligi Novega tednika je 1. mesto osvojil Bo® team s 54 točkami Sledijo Marines - Flamingo 35, KMN Korapole 33, Engronjš 29, Etol 27, Amater-ji-Obäna in Novem Champions pub 25, Banka Celje 16, Ti02 Cinkarna 12 in Elektro Kerš 5 točk. Najboljši strelci: Jernej Podkrajšek (Novem Champions pub) 33, Branko Holer KONČNA liSTVICA VETERANSKE UGE NOVI TEDNIK_ KONČNA liSTVICA H MESTA IKIATEŽI-TAVERNA 49 ^65 2.SIPA(M:ETIS 30 3. VEFLON 26 1 4.ŠP.D.CINKARNA 2S KONČNA LESTVICA S-8 MESTA 5. ČflIČKI 25 6. SPLB.CEUE 20 ■]) 7.tl^A2$ 13 -55 8. AZZURI CC 8 -22 (Engrotuš) 25 in Marko Cirman tTi02 Cinkarna) 21 golov. V 2. B ligi pa so največ točk, 37, zbrali Milijonarji. Sledijo ŠRK Koši 35. Odpisani 34, Vi-grad 31, Mil mal, Mali Pariz 26, Bar Irena 25, Zagrad 22, Nova vas 16 točk, Cuba libre diskv. Lista sueicev: Andrej Cvikl (Mit mai) 25 golov, Nenad Ulaga (Milijonarji) 24, Simon Kovač (ŠRK Koši) 22. MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Ekipa KlateihTaverna: sedijo z leve Primož Kuder. Dzevad Zukič - Zuka in Zoran LazlČ - Lazo, stojijo Stjepan Pranjič • Pipe, Andrej OoboviČnik • Doc in Boro Simič-Šabac. Manjkajo Vinko Zirdum. Franc Oblak. Slavko Srečko in Dušan Urlnik. m St. 84- 24. <^ctobar 2008 NOVI TEDNIK W SPORT 19 Tokrat za konec tedna samo dva Ta konec tedna, danes in jutri, bosta samo dve moštvi s Celjskega stopili na igrišče v ligi UPC. Hopsi so že v torek visoko izgubili v Domžalah pri He< iiosu (100:71), EJektra Esotech pa v sredo v Šoštanju s Krko (74:88). Tako bosta aktivna le Alpos in Zlatorog, ki imata oba popravna izpita. Presenetiti novince Šentjurčani že nocoj gostujejo pri novinki v iigi Novi V taksne in podobne situacije $b je tudi prati Amaku zapletal Miguel Ali Berdiel fn izkoristil le 6 od 20 metov iz igre. Gorici, ki ima enako kot Alpos v rubriki zmag še ničlo, a Novogoričani so vsa tri srečanja izgubi)! precej tesno in pokazali, da niso naključno v ligi UPC. Celotna ekipa iz B lige je damreč ostala skupaj, okrepila sta jo dva tujca io moštvo je zaradi veČine istih igralcev dobro uiffiano, kar je največja težava sentjurčanov na začetku sezone. Po neugodnem porazu proti Mercatorju so po tekmi odgovorni v klubu staknili glave skupaj, a zaenkrat kakšnih odločitev še ni, je pa tudi za kakršne koli menjave bodisi na igralskem bodisi trenerskem položaju še prekmalu. Pa vendar je sre čanje v Novi Gorici še kako pomembno, kajti nov poraz bi ob neugodnem razporedu v naslednjih treh krogih (Slovan, Helios, Krka) lahko prinesel ob polovici prvega dela sezone ničen izkupiček v sedmih tekmah. Zato bi seveda zmaga na severu Primorske še kako prav prišla, do nje pa bodo Šentjur čaru prišli le s kolektivno igro prav vseh igralcev, ne pa tako kot proti Mercatorju, ko so zunanji igralci igrab bolj zase kot za kolektiv. Prekinjena serija v nepravem trenutku Laščani so po zelo dobrem začetku sezone na prvem več-jem izpitu odpovedali, kajti v torek so se poslovili od Evro-pe. Proti makedonskemu Amaku namreč v Treh lilijah niso zmogli obraniti šest točk prednosti s prve tekme na Ohri- du (69:78). Tako so prekinili serijo zmag, ta poraz proti Makedoncem, ki so se popolnoma zasluženo veselili nenade-janega uspeha, pa bo zagotovo pustil posledice. Kako velike, bo pokazalo že sobotno srečanje proti Mercatorju v škofji Loki. Gorenjci nikakor niso naivna ekipa, saj so s prihodom Daria Krejiča dodobra okrepili moštvo, kai se je pokazalo že v Šentjurju v minulem krogu. Zda| so dobili še Marina Buršiča, ki se je vrnil iz Grčije, v Sloveniji pa je igral za Olimpijo, Slovan, Helios in Elektro. Ob tem je tukaj še nekaj zelo nevarnih igralcev, tako da psihično načeto ekipo Aleša Pipana ne čaka nič ka) lahka r^oga. A zm^ vseeno ne bi smela biti vprašljiva, kajti ne glede na vse, je kvaliteta na strani Laščanov, kar pa le-ti morajo pokazati tudi na parketu dvorane Poden. Kaj se dogaja z Rogaško? v B ligi je Rogaška po dveh zanesljivih prvenstvenih zmagah doživela dva moka poraza, v pokalu KZS proti drugo-ligašu Mariboru za 30 točk in v prvenstvu proti bivšemu A ligašu Kraškemu zidarju za 24 točk. To je precej odjeknilo v Rogaški Slatini, sama razlika je namreč še kako presenetljiva, zato bo sobotno srečanje proti velikemu favoritu Uge Braniku iz Maribora priložnost za popravni Izpit. Je pa pred Slatinčani sila zahtevna naloga, kajti Mariborčani ne skrivajo ambicij po prvi ligi, za kar so letos v prestopnem roku tudi odprti mošnjiček in kupili tri »šentjurske«' igralce (Dragšič, Kobale, Grušovnik). Rogla je po prvi zmagi v sezoni zadihala lažje, kar pa ne velja za Konjičane, ki so še vedno na ničli v rubriki zmag, v soboto pa jih čaka derbi dna tabele v Litiji. JANEZ TERBOVC Foto: MARKO MAZEJ »Brezglavo v napaduu Gostitelj zaključnega turnirja pokala Košarkarske zveze Slovenije bo od 19. do 22. februar^ KK Zlatorog oziroma dvorana Tri lilije. V njej pa trenutno vlada razočaranje, kaj d domači košarkarji so izgubili powatno tekmo 1. predkroga pokala EuroCbal-lenge z ohridskim Amakom z 78:69, potem ko so v Makedoniji prvo tekmo dobili s šestimi todcami razlike. Najboljši strelec pri Lašča-nih je bil Portoričan Miguel Ali Berdiel, ki je pet sekund pred koncem tekme zgrešil dru^ prosti met, postavil pa bi lahko isii izid, kot je bil na prvem obračunu, in morda bi se Zlatorog prebil v 2. krog po podaljšku. »Takoj po zmagj na Ohridu sem opozarjal moje igralce, da dvobuj še ui zaključen. Kot da nihče ni verjel, kaj se nam lahko zgodi. Zaigrali smo še slabše kot na Ohridu, brezglavo v napadu in nezbrano v obrambi. S takšno igro si tudi ne zaslužimo napredovanja,« je trdil trener Aleš Pipan in odgovoril na vprašanje glede Alija Berdiela, W na prvi tekmi sploh ni IgraL v torek pa si je privoš- čil 14 zgrešenih metov iz i^e: zadnjem porazu ne gre obsojati posameznikov. Sezona bo Še dolga, mi pa smo se pač poslovili od mednarodnega tek-nwvanja, od katerega smo veliko pričakovali. Berdiel nam bo v tej sezoni še veliko pomagal, tokrat pa ni imel svoj^ dneva, tudi zaradi posledice poškodb. Želel si je, a ni šlo.« Tekmo je odigrala zgolj Šesterica igralcev, na klopi je obsedel Tadej Koštoma), ki je bil na Ohridu na parketu večino tekme. »To je stvar trenerja. Ocenjuje se deio na trening, na celotno sezono se gleda kompleksno. Prvi organizator igre je Berdiel. Drugič bo morda Koštomaj odigral...«je zadevo skuša] pojasniti Pipan. Okrepitev ni na vidiku, tragikomično situacijo pa je dopolnil gO' stujoči fizioterapevt. Po zadnjem zvoku sirene je stekel na parket skupaj z rezervisti. Ko so se košarkarji objemali na sredini igriSČa, je nesrečni »fi-zio« ležal na parketu in nemoč-no krilil, saj mu je počila ahi-lova tetiva... DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ KOLEDAR Petek- 24- .10. KOŠARKA 1. SL. 4. k/og: Nova Gorica • Alpos Šentjur (20). ROKOMET I. SL, 6. krog: Velenje - Ptuj (19.30). Sol>ota^25._10x NOGOMET 1. SL, 14- krog. Ajdovščina: Primorje • MIK CM Celje (14), Velenje: Rudar • Koper (17.30). 3. SL - vzhod, 12. krog. Rogaška Slatina: Möns Claudius - Simer Šampion, Kovinar Štore - Dravograd, Veržej -Šmarje (vse 15). Štajerska liga, 11. krog: Podvinci • Zreče. Pesnica - Rogaška, Šoštanj - Gerečja vas (vse 15). MČUMNZCelje.9. krog: Žalec - Pivovar Laško, Hrastnik -Radeče,Ko^e-Vransko (vselS). ROKOMET 1. SL, 7. krog. Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (20). 1. SL (ž), 6. krog: Piran • Celje Celjske mesnine (18), Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (15.50). KOŠARKA 1. SL. 4. krog. Škof ja Loka: TCG Mercaior-Zlatorog (20). 1. B SL, 4. krog: Rogaška -Maribor Branik, Litija - Konjice (obe 19). 2. SL - vzhod, 4. krog: Celjski KK-TermeOlimia (16.30), Maribor - Pakman Celje (19). ODBOJKA 1. DOL, 3. krog: SIP Šempeter - Krka. 1. DOL (ž), 3, krog: Ptuj -Aliansa Šempeter (17.30). Nedelja^.26. 10. > NOGOMET * 2. SL, 12- krog: Šentjur - ' . Bonifika (H). 3. SL - vzhod, 12. krog: Šmartno ob Paki - Dravmja( 14) ' -'o' PANORAMA NOGOMET Pokal NZS, četnfinale: Maribor-Rudar Velenje Z:0{0:0)\ Mezga (51),Tavares(60),Pri-morje - Interblock 2:3, Koper • Nafta 4:3, Gorica • Livar 6-.0. ROKOMET Pokal RZS, osmina finala: Drava • Celje Pivovarna Laško 18:42 (7:20); Mesarec 7, Valenko 4; Gorenšek 10. Mlakar 6, Rezniček 5, Toskič, Fur-lan 4, Ščurek, Kojič 3. Gregore 2, Bedekovič 1. Prevent • Gorenje 22:26 (11:12). > KOŠARKA 1. SL, 4. krog; Heiios Domžale - Hopsi Polzela 100:71; Todo-rovič. Snow 15; King 24. Vujasi-ndvič 17. Breže 10, Samanič 8, Lort5ek A, Podvr^nik, Vodovnik 3, Hren 2, Elektro • Krka 74:8«; Cup 19, Sjekloča 17, l-lorvai 13, Ivanovič 12, Novak 10, Golež3; Pavič 21, Marcelič 17. I. B SL, 3- krog: Parklji -Rogla 101:48; Pušič 21, Mu-rič 16; Smaka 14. Sivka, Re- ^ mus 9, Majstorovič 6, Jereb, Matevžič 4, Marčič 2. l.SL(ž),3.krog:/UM-MCT-kur Celje 63:79; Furman 16. Pehadžič 14; Hughes 23, Ba-rič Tardy 13, Verbole 10, Ciglar 9, Jagodič 5, Kerin 3. Pokal EuroCha Menge, 1. predkrog, povratna tekma: ^aioiog - Amak 69:78; Berdiel 16, Mašič 15. Nuhanovič 12, Miljkovič, Srmad 9, Lučić 8; Cubrilo 20. Bogojev 17. V petek 80 mlajše dekMce ŽRK C«!je C«ljske mesnine gostovale v Žalcu. Mlajše dekiice G so tekmo proti vrstnicam RK Celeia Žalec izgut»le z rezultatom 15:30. Mlalle deklice A pa so to sezono že drugič zmagale )n Žalćanke premagale z rezultatom 21:15. V torek so v dvorani Golcnec odigrali dve rokometni tekmi v ligi \^hod. Ce^^ kadetinie in starejše deklk» so igrale |XOti vränfcam (Z Žaba. V k)kalnem derbiju so starejše deklice tekmo dot^le z minimalno razliko. Rea;tla3 tekme }e bil 21:19 za Celjanke. Kade-tinje pašo brez večjih težav prav tako zmagale z rezul^om 30:19. Članska ekipa se po enotedenski pavzi vrača na rokometna fgrišća in sicer v soboto gostujejo pri ŽRK Piran. Tekma bo v športni dvorani Lucija ob 18. uri. ^^dezete celjske mesnine Aleš Pipan Št. 84 - 24. oktober 2008 NU«; 20 ZANIMIVOSTI - SPORT NOVI TEDNIK Kače in pajki v Celeiaparku Kako najbolje pregnati strah pred kačami, pajki» legvani. paličnjaki in drugimi eksotičnimi Živaiml, najbolje vedo člani druStva Staigo exotic iz Maribora» ki so veliki ljubitelji teh živali in hkrati budite-iji ijudj, da bi z njimi ravnali lepo> zato )ih pogosto razstavljajo po Sloveniji. Tako namen in cilj delovanja druStva predstavljajo ustaiiovitelji: Stane. Alben in Gorazd, ki so v pritličju Celeiaparka v ASkerčevi uJid v Celju minulo sredo postavili steklene vitrine z okoli 60 živalmi, ki jih obiskovalci lahko občudujejo še danes (petek) do večera Društvo ima zaenkrat le devet članov, a ti so s svojo eksotično čredico strupenih in nestrupenih kač in pajkov zelo skrbni, saj žuželke, ki jih jedo te živali, zanje posebej v^jajo. »Tiste v naravi vsebujejo preveč pesticidov,« pravijo ustanovitelji. Veliko sodelujejo z vrtd in Šolami in zvezami prijateljev mladine, »saj strah otrokom pred temi bitji vcepljajo starejši, medtem ko olrod brez zadržkov pobožajo mirnega legva-na, kosmatega pajka ali pa si okrog vratu nade-nejo kačo velikanko, seveda pod našim nadzorom, ki za obed pospravi celega zajčka.« MP. Foto: CK Peto spominsko srečanje v spomin na Vlada Kocmana iz Šen-truperta, kjer je pred leti Radio Celje tudi z njegovo pomočjo pripravil več glasbenih in drugih srečanj, so letos že petič pripravili spominski kosceri v Špesovem domu v Vojniku, kjer zdaj živi njegova mama Angelca. Koncert je bil tudi ob petletnici Špeso-vega doma in so ga vsi stanovalci ter številni gostje lepo sprejeli. Prijaznemu vabilu so se odzvaii predvsem tisti glasbeniki, ki so pred leti v Šentrupertu velikokrat gostovali in se udeleževali tamkajšnjih srečanj, tudi obujanja stanh ljudskih običa- jev - od ličkanja, trgatve do kolin. Tokrat so zaigrali in zapeli ansambel Vigred iz Laškega, harmonikarji KD Dobje s Franci-jem Salobirjem in Oktet županov, ki je s petjem in Še posebej z obiskom navdušil stanovalce, saj toliko županov naenkrat v domu še ni bilo. Prišli so župani Beno Po-dergajs, Martin Bred, Vinko Jazbinšek, Miran Jurkošek, Franci Salobir, Andrej Koc-man in Slavko Vetrih. Za lepo srečanje se je v imenu zaposlenih in varovancev zahvalil direktor Špesovega doma Dragan Žo-har. XV Spominski posnateki ansamblom Vigred, nekaterimi župani in Člani Kluba Vrlil^^ polk in valčkov z Angelco Kocman. \ isvf PORTRET TEDNA MARTIN ŠARIČ r w '.VtJ^ r ARENA PETROL AreKO/ zmoßotmlcev- KARIERA JAZ IN KLUB DR l7ARMn Za(eUü Zd^ei strr. s k&tin^i v kfch^ Vcmuo äf k;¥r «tdl dg 19 kii. Wfn b^ t Spcm iuOMno t Ugo. l9 tt» k'a vtm nMCje»»! v ŽJ-^^si kiutvt'uniOHU^.SlfcUif prftUpc«; luh v M ta^rw. k^ vm ot^ tnr a^cf». rr^fd pa ^ ^mejei^.UvStoverriio.inšm y hK Ijjjblpin?. b ft tsibn liififi v 1. ligi. ur Slvna I «dO ^ v ftVAtfHji pn fobiefuud iaa (1 h^i eito kn v fUn^tC^T IKSI. V seMra 2I06/7909 P» sm po^KSđi 4-kiM p&gc^z SK Ćtt/f. Klubid«$«da SdftltfefäDdeMmagro.Sfwim LuOomo. Huav^Ouca«)» NK KW Hf. t^ymi. U'e ifit, Pans! GM. NX Csjjt N9j9oI H^j ^ dvse^ei s iS mfiuf* & H^poel Beer (xnil MaccabiTeiAvivvl^rMKf. Na^vnelje tc ^htp^ ^iü f klubu eniode Hna^o i«f preteka đru9e»pReB9&^ KK HfjtHi Dwd^o. Majz^t K» iera 5 kkfio r KHR ft^ ter zar^ tf^ 6 ntseai mo^ I^TM i^g« ^pumint im»^ tu^ na oMobie Y Uubu Uire^io de AJmi^ jf N tjđ «dhOQ a {«u UoM. UHiehi ■ Stanovanj« I Unm Chkdgo prenoß iz dmge v fWß l^, 2 ■ Stanujem ynajemniik^mst^novafilu v (tlju. • ifa^wbpfvak ^ [ 'JFl tjub«zen ^ Nastopi ^ Imam dve ljubezni; nr>oCeofid. s katero sem poro^že v l9n»topovvlSJ{L ^ iestiet.inlKer^KoAgostirfO.kiiestarapetUtmpot. J Oa bomo z KK (^je osvojili a^i 2 me$lo (er igrali v 3 evtop&kem pokalu. 2elim si igiati nidl v močnejši hgi tef y zahfvaskorepftžentaiKO. t Publika r- k 1 nami. Kav)^ ve^o, (ut^ ukrji. ko igramo J ^abie. Naj o^neio ie naprej t^kjni. m pa jim (o . "J vrnili na m it. 86 - 30. oktober 2008 Tenis in v Argcnlmi zeta popularno igranje leni» z nogo, Rad kuham. Prosti ćas Prosti iii najraje prdivim s hurko, üs pa ^ vzamem tudi 13 prijatelje. Rad (udi potujem. Glasba, film Rad poslušam argentinski rok. Med izvajalci mi je na;ljului Bob Madey. med filmi pa argentinski Nuove Delavnica za zidanico V šmarskem Malem Vrhu so udeleženci mednarodne delavnice pregledovali Mlinarjevo zidanico v minulih dneh so ude< leženci mednarodne etnološke delavnice Heritage Conservation Network dodobra pregledali in popi-sali Mlinarjevo zidanico v Malem Vrhu pri Šmartnem ob Paki, najverjetneje naj-starejšo vinogradniško zidanico na Slovenskem. Delavnico je ob pomoči ameriške organizacije or-ganiziral Zavod Etno-Bko iz Šentjurja ob pomoči gostiteljev iz Šmartnega. Tokratne delavnice, ki za šentjurske organizatorje ni prva, v Šmartnem pa so se ustavili na pobudo domačina, umetnostnega zgodovinarja Francija 'Pečnika, se |e udeležila pestra skupina strokovnjakov z vsega sve-Cd> predvsem je §lo za ljudi srednjih let. »V Šmartno so prišli zgodovinarji, arhitekti, tudi računal ničar, vsem pa je skupno, da jih zgodovina in restavratorstvo zanimata ludi v prostem času. Tujcem želimo pokazali. kako izgleda nala dediščina, kako jo obnavljamo in poskuSamo zaščititi,« je povedala vodja Tanja Gobec. Zavod Etno-Eko v projektu deluje kot neprofitna orga-nizacija» denar za material in sredstva zagotovijo v lokalnih sferah, bivanje pa plačajo udeleženci delavnice. Tokratne se je v Šmartnem udeležil tudi Američan slovenskega rodu, ki si je po dolgih letih žeJei podrobneje i^okusiti« domovino svojih prednikov. »Naša vloga je predvsem, da jim predstavimo življenje nekoč in danes, ob tem pa jih spoznamo tudi z drugimi navadami in kraji v Sloveniji,« je omenila Gob-Čeva. Tako so udeležence tokratne delavnice popeljali kar na nekaj različnih turističnih točk, med drugim so si ogledali muzeje v Celju in Velenju, ustavili so se na Kavčnikovi domačijo, si ogledali, cerkev sv. Roka v Šmarju ... A vseeno so največ časa porabili za raziskovanje Mlinarjeve zidanice. "Čudovita več kol tristo let stara klel je edinstven primerek, ki ima na zunanji strani tudi freske. Vse smo premerili, popisali, poslikali in dokumentirali, za-gotovo pa ničesar premaknili, razdrh ali poškodovali. Udeleženci so ugotavljali, da je Mllnarjeva zidanica nujno potrebna obnove, na določenih mestih je stanje kritično, in se bo v nekaj letih sesula. Če se ne io-tijo obnove»« je poudarila Gob čeva. Doi^a pot do spostovanja Sicer ameriška organizacija vsako leto pripravi po več delavnic, predvsem pa, Del dalavniee s poudarkom na slovanskih naetnih rastavriranja so pripravili tudi v mladinskem centru v Šmartnem. V Zavodu Etno-Eko želijo širši javnosti predstaviti delovanje nevladnih organizacij na področju, dediščine, vprašanje financiranja društev in projektov, vlogo države ter možnosti povezovanja s strokovnimi ustanovami. »Smo neprofitna organizacija, ki ji ni vseeno za dediščino - predvsem želimo spodbuditi stroko in ljudi, da začnejo obnavljati zapuščino, ki bo le tako ostala tudi naslednjim rodovom kot dokaz preteklo- sti in identitete. Kot ugotavljam, je odnos Slovencev do zapuščine zelo slab. Na enem od raziskovalnih taborov v šentjurski občini smo naleteli na mline, ki bi jih ljudje preprosto podprli. Mislim, da stroka ni dovolj prisotna na terenu in ne zna ljudem predstaviti, kako je zapuščina pomembna.« je z žarom pripovedovala Gobčeva, ki jo predvsem zanima nematerialna kulturna dediščina, tudi njena interpretacija. Kot pravi, je do pravega odnosa še dolga pot. »Sama po šolah pripravljam etnološke krožke, na katerih otrokom predstavljam različna dela in tudi materiale, ki so jih uporabljali nekoč,« je omenila Gobčeva, Zavod Etno-Eko pa s Šolskim centrom Slovenske Ko-njtce pridobiva tudi certifikat ^ interpretator]a slovenske dediščine. Pri tem jim pomaga Marjeta KeršiČ Svetel, vsem pa je skupna želja naučiti ljudi, kako uporabljati besedo etnologija in še marsikaj, kar je povezanega s tem pojmom in slovensko dediščino. Med drugim tudi to» da se bodo znali obleči v pravilne noše oziroma kostume, da ne bi izpadli kot na maškaradi. ÜS Foto: GG Gonilna sila šentjurskega Zavoda Etno-Eko Tanja Gobec kot je povedala Gobčeva, radi prihajajo v Evropo, saj drugje nimajo takšne zgodovine. Na tokratni delavnici je približno 20 ljudi poleg osnovnega dela sodelovalo še v spremljevalnem programu, na predavanjih, praktičnih delavnicah in okrogli mizi, povsod pa so obravnavali problematiko varovanja kulturne dediščine. radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHi Mlfnarjevd zidanica v Šmarško-Virstanjskem okolišu je bila zgrajena v dveh delih, vletih154€ In ISAQ.Vprihodnjebovnjej muzej vinogradništva s prikazom nekdanje umetnosti pridelave vina. Župan Šmartnega Alojz Podgoršek pravi, da je to skupen projekt vsoh občanov, s katerim bi zavrženi in pozabljeni predmeti, ki so n davno izgubili svojo pomembno družbeno vlogo, dobili nov pomen. Muzejska ^irka naj bi imela izobraževalni pomen za poznejše rodove. Z DRUŽINO U60DNÜE NA KOPANJE! NOVO V WRLLNESS PABKU LAŠKO: DRUŽINSKEVSTOPNlCE^aT'- Cf ' PfM\ OTROK - polovico cencje. v» naslednji OnATlS) Akcij» vc^la la olrokrtfo IS.lela In traja Oo31.10,?OOQ. wdmcMS|nrt:-)Kic)9t^rrmllcta.S<đlf03 734 B900 Za otroke do 15. leta 9 WELLNESS PARK LAS>:0 fclrHERMANA JjL OfulM JeM^a Bt^ut^ ib •T IZL&TT^Ikl^A TUßl^TldfNA AC^CUA PdktfiM 20. anoo Celjs; UL: *2BS 03/42« 7& 00. ^pcätM: iU.esHa^iztetiiäji wwwidfttuk.si; poslovtüika {lUc, UL: 03 7115. e-nail: rujil«c^bh(nik.ii • HALLOWEEN V GARDALANDU 25.10. \n 31.10. Se prosta mesta« BOŽIČNO-NOVOLETNIIZLETI:VESEUDEC£M- BER V GARDALANDU 6. \2.. 13.12. ŽO. 12.26.12. in 27.12. samo 46.00 EUR/osebo • BUDIMPEŠTA 13. in 20.12. • DUNAJ 6.. 13.20. in 26. f2. * MÜNCHEN6.in20.12.« CHRISTKINDLinSTEYR 13.m2Q.12. JESENSKE POČITNICB: UMAG 24.10. • 2. M htl. Sol Korali, hil. Sol Umaa NI. Gdrtl&n l^tra polp. is za 42,00 EUR/dan (min 2 dni) « PRIMOŠTEN hlL Zore oolp. paket 3 üni le od 97.50 EUR/os • MOŠČENIŠKA DRAGA htl. Marina 2 x polp »mo 50.40 EUR/os • OPATUA10.-26.10.htl.ls^a»MARUNAOA2006t vikend paket le od 65.00 EUR/os 'PnOPnOOAJA SMUČARSKIH VOZOWM ZA 60LTE« ROfiLA - KHVAVEC tU CELJSKA KOČA tf» In svet se vas dotakne. USTMINtmPONÜDBOPOlWlENA www.palma.si NONSTOPPOinlf Sun a (III • How m itul SNAiH a SHHK 4* AUmCUiyV« C?IU:4m.TUW1*iii.quetm>: 3dnUU0w^'ovanuiflAzLima M« 4 dni. 24.10v Amnu obiU. 4dii30.l0. Gtik» ^»^ulj 1., S dni, 24.10. Dunat, 2 dnl.2$.10y^c»rtiu pravl|f(i.4dnl 25.1CL, ^acUz ivtoöUMm. 5 dnJ, 24.10. (Hib« u um. itisn tu n i»4i m. urtu n Uit miToiol;»«)» (m RIMSKE TERME MCÜLXXXVI MA&fiNO-VAN;) v Rimskih termah vam homo ktuüipnpnvili prjv posebnu, nepozabno doživecje. ki lahko preiivire v dvoje alt v večji skupii>i, Polć^ rradicionnlne Rosi. mlincev, rdeCcj^ zetja... homo vjiokus r;izva)Aii ludi z razlt^ninu vini. prunanih slovenskih vlnaio* in sommelicficv. Z.1 priicmo vrdu^c ho poskrbel Jorc Galir. Martinova večerja bo v soboto 8.11.1008 ob 19. uri. 7.Z imo priprasili meni 1 5 vhinJi. ltif<}nihi<:t/t: h rezcrvodje: T 03 620 4 J 00. £ iftftj^rimskf-teruiv.ii. I St. 86 - 30. oktober 2008 m KRONIKA NOVI TEDNIK Ubijalske naprave krivolovcev in 4 Ne le divjega prašiča, naprava za izstreljevanje kovinskih nabojev bi lahko pokončala tudi človeka - Osumljeni nezakonitega lova povzročitve splošne nevarnosti Polzelski lovci so v gozdu v naselju Dobrič naleteli na mrtvega divjega prašiča. Poleg nj^ so našli napravo za izstreljevanje kovinskih nabojev. Gre za nevarno napravo» ki ogroža življenje divjadi in ljudi. Politisü in kriminalisti o neznanem storilcu, ki je napravo namestil, še hirajo obvestila. Po končani preiskavi bodo zaradi su-ma nezakonitega lova in povzročitve splošne nevarnosti podali ka* žensko ovadbo. Člana Lovske družine Polzela sta ob naključnem zalaganju krmišč za divjad naletela na nepričakovan prizor. Samosprožilna naprava in ob njej približno SO-kilogramski divji prašič sta dala slutiti, da so na delu krivolovd. Naprava je bila zakopana v zemljo, njen sprožilec pa je bil povezan z laksom, ki je bü nameščen na palici v bližini naprave. Naprava je ob sprožitvi ubüa divjega prašiča. »V napravi je približno deset jeklenih krogel, ki se sprožijo v trenutku, ko nekdo stopi na laks. skrit pod listjem»« pravi gospodar LD Polzela Aleš Primčič. Gre za izjemno nevarno napravo, ki pol^ divjadi ogroža življenja ljudi. »Če ne bi bilo tam ubitega divjega prašiča, bi na vabo lahko stopila lovca. Usmrćen prašič ju je zaustavil pred naj-hujšim.« Krivoiovna območju Spodnje Savinjske doline v zadnjem Času narašča. Doslej so lovci našli eno takšno napravo in več kot 15 zastre Ijenih živali. S krivolovom naj bi se ukvarjali domačim, povezani v jT KrivDfovei 80 ubili 50 kilogramov težkega divjega prašič. VdrugalSnlh okotiščmah bi lahko tudi človeka. Na sliki Aleš Primčie pri odiranju prašiča. dve združbi, med njimi tudi dva nekdanja k>vca. »Vedo> kje se nahaja divjad in kam nastaviti vabo. Da jim ne bi prišli na sled, se selijo po celotnem območju Spodnje Savinjske doJine.« Na ta način naj bi Naprava za izstreljevanje kovinskih nabojev se sproži v trenutku, ko nekdo stopi na laks. skrit pod listjem. Občane opozarjajo, naj bodo med hojo po gozdovih pozorni in naj poskrbijo za lastno varnost. V primeru, da bi opazili takšne ali pc^obne naprave» naj se jih ne do-tikajo in naj o tem obvestijo policijo na telefonsko številko 113. samo z lovišč na Polzeli odnesli približno 50 živali, za prodano meso na Črnem trgu pa zaslužili od tri do štiri tisoč evrov. »Lovska družina Polzela ima kot upravljavec lovišča po zakonu letni načrt, po katerem ulovi približno 110 kosov divjadi. Izplenijo nam tretjino ulova,« pravi E^rimČiČ. Zoper krivolovce lahko ukrepa le policija, Čeprav so lovci že naleteli na primer, ko so srečali krivolovca s puško na zadnjem sedežu vozila, medtem ko se je vračal s krivolova, MATEJA JAZBEC Foto: TONE TAVČER Berišo bi zdravniki lahko rešili Tako trdi medicinski izvedenec, ki ni vedel, da so ga v bolnišnico pripeljali že mrtvega -Sojenje se bo nadaljevalo konec novembra Celjsko okrožno sodišče je bilo v torek spet nekoliko bolj varovano kot ponavadi, saj so nadaljevali sojenje celjskemu policistu Mateju Boberi za umor Naserja Beriše pred devetimi leti. Tokrat so zaslišali izvedenca medicinske in ba-listične stroke. Zaradi varnosti je obtoženi tudi v torek vztrajal pri tem, da je bil vdvo-rani in pred kamerami ter fotoaparati zakrit in v spremstvu večfega Števila policistov. Je pa bilo nekoliko nenavadno poročanje medicinskega strokovnjaka Alfreda Šerka, ki je izdelal izvedensko mnenje o BeriŠevih poškodbah, ni pa vedel tega» da so ga v bolnišnico pripeljali že mrtvega. A menda ta podatek ni vplival na mnenje. Šerko je dejal, da je Beriša umri zaradi Izkrvavitve. Lahko bi celo preživel, če bi mu ustrezno pomoč nudili v prvih 15 minutah Ln Če bi ga istočasno operirali dve ekipi, prva prsno votlino, druga trebušno. Tja je namreč dobil usodni strel Po razlagi, da bi poškodovani preživel, ga je pooblaščenec BeriŠevih Gorazd Fišer opomnil» da je bil Beriša, ko so ga pripeljali na celjsko urgenco, že mrtev. Izvedenec balistične stroke Franc Sablič je govoril o osmih strelih. Pet naj bi jih pöbelst izstrelil v stoječem položaju na razdalji okoli sedem metrov in pol od ograje, kjer je bil Beriša, nato naj bi se prestavil in dva metra od ograje v čepečem položaju izstrelil še tri naboje. Dva od teh naj bi Berišo zadela. Sablič je dodal še, da na Število strelov v takšnih situacijah vplivala Uidi stres in strah. Omenil je na primer strele v Belih Vodah, pod katerimi je umrl morilec, ki so ga pred leti iskali v obsež- Bi Nasarja Benio zdravniki res lahko raiili? ni večdnevni iskalni akciji, Tam je bilo izstreljenih ogromno nabojev- Zagovornik obtoženega Daniel Planinšec je spet omenil tulec, domnevno od devetegastre-la, ki na) bi ga eden izmed BeriŠevih odvetnikov hranil več kot štiri leta. Takšnega ručina hrambe Sablič ni srečal v svoji 25-letni karieri, pravi. Tega» ali je tulec verodostojen, ni želel komentirati, je pa namignil, da je zaradi takšne hrambe dokaj vprašljiv. Planinšec je predlagal Se zaslišanje nekaterih prič, pooblaščenec Beriševih Gorazd Fišer pa, da bi v spis vložili še policijsko poročilo o datumu dogodka, ki ga je v ponedeljek kot priča opisoval BeriSev znanec, in sicer, da naj bi ga skupaj z njim policisti ei^rat že ustavili, a Beriše takrat niso opazili, saj mu je iz vozila uspelo pobegniti. SIMONA ŠOUNlC Foto: SHERPA Še vedno cesta smrti Na cesti Arja vas-Velenje so se letos ubile že štiri osebe - Pred dnevi nalet treh vozil Pred časom smo poročali, da so policisti na cesti Arja vas-Velenje v Šestih urah ustavili več kot sto vozil in jih krepko veČ kot polovico kaznovali. Med prekrškar^i so izstopali prehitri vozniki. Ravno cesta Arja vas-Velenje, ki jo dnevno prevozi 15 tisoč vozil, vsa ta leta slovi kot cesta smrti, saj so se do lani tragične nesreče tam vrstile kot po tekočem traku. Po nekajmesečnem mirnem obdobju so letos na tej cesti umrle kar štiri osebe! In to kljub nekaterim delom, ki jih je direkcija za ceste že izvedla ravno z namenom, da bi izboljšala tudi prometno varnost Očitno cesta smrti Še dalje ostaja - cesta smrti. Ena najbolj tračnih nesreč trije. Dve prijateljici» prva je se je na (ej cesd smrti zgodila drugo nami^ peljala v porod-leta 2002- V njej so umrli kar nišnico, pri čemer je umrl m- di nerojeni otrok. Le nekaj dni pred tem se je na približno istem mestu ubila še ena ženska. Tisto leto je tam umrlo devet ljudi. Cesta slovi po Številnih prekrških, največ je prehitrih voznikov, ki poleg vsega prehitevajo kljub polni črti! Vsa la leta se opozarja na to, da je treba cesto popraviti vsaj do te mere, da ne bo več tako nevarna, a izgleda, da bodo morali na varnost pomi- sliti tudi in predvsem vozniki, saj so na tej cesti vzadnjih dveh letih vzdrževalci storili veliko stvari. Uredili so priključek za Lipje, tam razširili voziSče, med drugim uredili avtobusna postajališča in pločnik. Križišče, pločnik, razsvetljavo in odvodnjavanje so uredili tudi pri cestah za Vinsko Goro In Dobrno, tam izrisali še pas za zavijanje levo. Preplastili so 400 metrov ceste Velenje-Črnova in več kot 900 metrov ceste Črno-va-Arja vas. Pred VeJenjemso končali tudi gradnjo otokov za umirjanje prometa. Na tem delu ceste smrti so, tako pravijo na direkciji za ceste, tudi redno izvajali vzdrževanja in dela. ki jih zagotavlja proračun. Letos predvidevajo, da bodo uredili še glavno cesto skozi PireŠico, pri Čemer mislijo predvsem na ukrepe za umirjanje prometa, urejanje levih zavijalnih pasov, po\^m za pešce in kolesarje, zamenjali naj bi dotrajano prometno signalizacijo in urediliavtobusno postajališče in razsvetljavo. Naslednje leto naj bi uredili Še nadvoz avtocesmega odcepa Žalec, na glavni cesti Cmova-Arja vas v dolžini 264 metrov in na regionalni cesti Arja vas-Žalec v dolžini 170 metrov. Da se dela Izvajajo na tej c^ sti, je morda zaslužen ravno Bojan Kontič, predsednik velenjskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tudi podžupan Velenja in poslanec v diiavnem zboru, ki je tam tudi glasno opozarjal, da se mora varnost na tej cesti izboljšati tudi z večjim vlaganjem v vzdrževanje in obnovo. Toda na varnost morajo v prvi vrsti mislili vozniki sami. SIMONA ŠOUNIC Folo: SHERPA št. 84- 24. oktober 2008 - PISMA BRALCEV 214etni napadalec Martin Plahuta ima raue tažave z alkoholom. V ozadju Fnne Vihar. Če se napadeni ne bi branil, bi dokončal začeto Prišteven, neprišteven, zmanjšano prišteven - Življenje, zaznamovano z alkoholom Na sredinem nadaljevanju sojenja Zl-letnemu Martinu Piahuti na celjskem okrožnem sodišču za poskus umora 42'letnega snanca Franca Vt-herja januarja letos v Janškovem selu pri Vele-nja )^pr&đ'senatomiM tii^' svoje uinenje o obtoženem pojasnjeval izvedenec psihiatrične stroke. Ko je 2e bilo videti, da se nikakor ne morejo strinjati» ali se je Plahuta svojega dejanja v tistem trenutku zavedal ali ne, so vendarle ugotovili, da je poskus umora storil v bistveno zrna n j San I prišle vnos ti. Obravnava se je končala z zaključnimi besedami obrambe in tožilstva, izrek sodbe pa so napovedali za danes opoldne. V maratonskem pojasnjevanju svojega psihiatričnega izvedenskega mnenja je ne-vropsihiater Miran ličina dejal, da ima obloženi tako imenovan fetalni alkoholni sindrom. To pomeni, da je nanj alkohol vplival že med no- sečnostjo matere, ki naj bi bila podvržena pitju alkohola. Poleg tega ni imel rožnata otroštva oziroma mladosti, Izvedencu so postavljali kup podobnih vprašanj, ki so se bolj kot ne vrtela okoli ključnega vprašanja (nelpri-Števnosti obtoženega. Čeprav je Plahuta sam omenil, da se mu je pri Viherju, tik preden ga je zabodel, zameglil um, ko je videl ogenj v njegovi peči, in Čeprav ima na vesti požigin poskus požiga in Čeprav je po enem požigu sam poklical policijo, se preoblekel in odšel gasil požar, pri njem ne gre za piromanijo. Tako trdi izvedenec, ki je na vprašanja senata odgovagal sicer strokovno, a morda nekoliko zmedeno in predvsem na dolgo in široko. Bistvo povedanega je. da je bi) Plahuta v trenutku poskusa umora bistveno zmanjšano prišteven, čeprav se je pri izhodu iz Viherjeve hiše že bolj zavedal, da je vendarle storil nekaj narobe. Tožilka Marija Juhart je za Plahutopredla^ zaporno ka- Tragicon prizor t ceste Arja Vaa-Valanja avgusta letos, ko sta v sllov»-tam trku umrli kar dva osebi. zen in ukrep obveznega zdravljenja bodisi na zaprtem bol-i^šničnem oddelku bodisi vza-poru. T^mu jesledll tudi pooblaščenec Viherja, ki je dodal le še znesek 6.500 evrov za Vi-heijeve fizične, duševne bolečine, strah in iznakaženost zaradi vboda. Obtoženčev zagovornik Rok Fink predlaga oprostitev plačila stroškov, saj Plahuta nima nobenega vira financ, predlaga le tri mesece zdravljenja od alkoholizma na zaprtem psihiatričnem oddelku ali zelo milo zaporno kazen, leto in en mesec, v kazen pa naj se vStejeta pripor in zdravljenje. Plahuta je januarja 42-let-nega Viherja z nožem zabodel na njegovem domu. Plahuta naj bi biJ namenjen peš na Dobrno, vmes se je ustavil pri Viherju, W mu je ponudil pQačo. Vedel je namreč* da je morda nevaren, zalo mu pijače ni želel odreči. Kot je Plahuta sam pojasnjeval, se mu je pred očmi stemnilo, ko je v Viherjevi kuhinji v peči opazil ogenj. Vtistem trenutku na} bi zagrabil nož in Vi-herja zabodel v brbeL Iz pripora mu je poslal tudi pisno opravičilo, a je Viher na septembrski obravnavi dejal, da je opravičilo sicer sprejel, a mu to ne pomeni kaj dosti, sa) se boji za svoje ži^jenje. Je pa na sojenju imel zadnjo besedo Plahuta. Vihecjuse je še enkrat opravičil, izrazij obžalovanje za dejanje in tudi željo po zdravljenju alkoholizma, saj naj bi. kol smo na sojenju večkrat slišali, pri svojih 21-letnih imel resen problem z alkoholom. In lahko bi se zgodiio, da bi, če ne bo pod budnim zdravstvenim nadzorom, dejanje ponovil ... SIMONA ŠOUNIC Foto: SHERPA Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljSe prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, n^orajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem. od koder je doma. PREJELI Za ljudi cenejša hrana kot za pse Evropski Zeleni opozarjajo na zdrav in primeren odnos do hrane in kmetijske pridelave. Nizke cene živil so preteklost. V Evropi in ZDA so države s svojimi sredstvi spodbujale industrijo in kmetijstvo, da sta proizvajala več hrane, kot je lahko trg porabi. Višek mesa, Žit in mleka na trgu je drastično zmanjšal zaslužek od kmetovanja povsod po svetu in omogočil zmago mednarodnim trgovskim velikanom. Tako pa živila za potrošnika niso nujno cenejša. Zavedati se moramo, da žito tvori le dva odstotka cene kruha, mleto meso pa pet odstotkov cene hamburgerja. Hrana za pse je dražja od piščanca, ker so ljudje pripravljeni dati več za svoje domače živali kot za svojo lastno hrano. Cena ni več v razmerju z vrednost-jo. Zmanjševanje cen hrane in živil je tvegano. Krmijenje krav s kostnimi in mesnimi odpadki povzroča bolezen norih krav. Mnogi pesticidi in dodatki onesnažujejo podtalnico in povzročajo alergije in raka. Prepoceni živila povzročajo onesnaževanje okolja, pogoje, v katerih se živali mučijo, ter propad kmetijske dejavnosti. Zeleni ekologi so dosegli preobrat v skupni Kmetijski politiki. EU vlaga vedno manj vsubvencije in podporo trgu. To sta dva faktorja, ki vzpodbujata strukturne presežke, Čeprav vedno bolj grozi zmanjšanje sredstev, se vedno več javnega denarja namenja razvoju podeželja in spodbujanju k pridelavi ka- UREDNISTVO kovostnih živi) in k pridelavi, ki ohranja zdravo okolje. Pridelava in potrošnja bioloških živil je irg v porastu. Vendar pa je v državah članicah in na področju boja proti dumpingu treba še veliko narediti. Jasna oznaka Izvora in pogojev pridelave hrane omogoča večjo svobodo izbire. Resnične vrednosti trajnostne evropske prehranjevalne kulture bodo vidne le, če bodo potrošniki pripravljeni plačati pravično ceno za kakovost, kmetje pa investirati v boljšo kakovost svojih proizvodov. ANTON ZVONE CIZEJ. Celje Zima prihaja, posl(rbimo za živali Zima prihaja in v tem času, ko mraz ogroža ne le Človeka temveč tudi živali, Člani društva proti mučenju živali opozariamo vse tiste lastnike živali, ki z njimi neodgovorno ravnajo, da so dolžni zanje poskrbeti, da se bodo dobro počutile v svojem okolju. Naj bodo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez sveže vode. To je vaša dolžnost in živali si to nedvomno zaslužijo, nenazadnje ste se za njih prostovoljno in zavestno odločili. Žrtve mraza so zlasti psi Čuvaji, ki na prostem čuvajo gospodarjevo imetjein so dan in noč priklenjeni na prekratke verige. To zvesto pasje bitje je pri marsikaterem brezvestnem in malomarnem lastniku najbolj zapostavljeno in trpinčeno, zato opozarjamo, da tudi za takšne obstaja zakonska odgovornost. Poudarjamo, da je pravilna oskrba psa čuvaja takšna, da mora imeti leseno uto, postavljeno v zavetju, da je zaščitena pred mra- zom, dežjem, točo, snegom, vetrom, skratka vremenskimi tegobami. Uta mora biti dobro izolirana in pravokotne oblike, z nepremočljivo streho ter postavljena 10 cm od tal. Vhodna odprtina naj bo bolj z leve ali desne stra-ni, preko katere naj pozimi visi debelejša zavesa. V notranjosti naj bo otep čiste, suhe slame ali odeja, Ne pustite psa ležati na cementu, snegu, prepihu ali vlažnih, blatnih površinah, ker vam bo zbolel. Pred uto položi- . le veliko, gladko desko. Še posebno so na mraz občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj bodo pozimi v hiši. Tudi Še tako utrjen pes Čuvaj sodi ob hudem mrazu ne več v uto, temveč v hlev ali hišo. Pozimi potrebujejo psi ^ bolj izdatno m kalorično, toplo hrano z več maščobami in ogljikovimi hidrati (dvakrat na dan) in vedno svežo vodo. Ta naj bo na primernem prostoru, kjer ni možnosti, da zmrzne. Mladiči se hranijo večkrat na dan. Ce že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga najmanj štiri do pet metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Ker je pes po naravi ^ svobodno bitje je veriga ali tudi če prebiva v pesjaku, prava muka. Počuti se ujetega, osamljenega. Pes naj ti, da je član družine. Izpustite ga vsaj dvakrat dnevno, da se sprosti- Verjemite, hvaležen vam bo, čeprav tega ne zna povedati, pokazati pa prav gotovo. Ne zanemarite bolnega psa, poskrbite za pravočasno veterinarsko pomoč. Kruto je ubiti žival na nehuman način. To je člo- ^ veka nevredno dejanje, krajše povedano, strogo kaznivo. Vse dobre ljudi, ki dejansko sočustvujete s trpečimi živalmi in se zavedate, da so tudi živali živa bitja, pa prosimo, da v tem mrazu s skupnimi močmi poskrbimo za zavržene, brezdomne, sestradane, žejne, bolne in pre-mražene živali - mačke, pse, ne pozabimo pa tudi na ptice. ŠTEFKA KURENT, članica društva proti mučenju živali A\fT(> OIEI.JI MODEL ZALOGA RABUENIH VOZIL - OKTOBER 2008 KiLOMETKI CENA PRVA. REG. Audt A-3 1 ,d TDi Attraction CHro«nC-41.6 H0l3v Ford focus 1.6i automatic Qhia Ford toum«o CONNECT 1.8 TDCl KMf) Horrda accord aerodeck 2A't executive Mitsubishi L-200 2.5TD 4WD Opaf Vectra 1.9 CDTt EL^GANCE-f-NAVI Peufiact 307 CC 1.6 i SPORT Peugeot 407 2.0 HDi ST confort RenauK lasuna grandtour 1.9 Dci express. Renau^ modus 1,5 DCI AUTENTtOUE Ranautt twingo 1.2 18V Seattoledo 1.6 16v Suzuki grand vitara 1.6iVX3v Škoda octevia combi 2.0 TO! 140 KM CELJE, Ipavčeva ul. 21 prav. 48399 km 17.590 2/2006 prav. 71130 km 11.190 2/2006 prev. 34000 km 7.190 7/2002 prev. 80860 km 10.490 10/2005 prev. 123000 km 11.200 6/2003 prev. 138310 km 13.690 2/2002 prev. 144900 km 12.990 4/2005 prev. 12948 km 17.390 6/2007 prev. 76500 km 12.900 8/2004 prev-149870 km 7.990 6/2003 prev. 67000 km 8.470 5/2005 prev. 18310 km 4.650 4/2003 prev. 85450 km 6.800 7/2002 prev. 128680 km 9.150 10/2001 prev 104800 km 15.300 4/2005 tel.: 426 11 70 E o w «i u e V I) m C o it. 84 - 24. oktobar 2008 m ^ 24 ^plWIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED ^^ RADIA CELJE SOBOTA. 25. oktober S,00 Začeiek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6,00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 9.20 OtroSki radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, ll.lS Maraton glasbenih žel|a (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Re^jske novice, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Potvodkrivaj^je • ponovitev, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vro^iih Radia Celje, 19.00 Novice. Zabavni večerni program» 24.00 SNOP (KoroSki radio) NEDELJA, 26. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v (emi. 10.00 Novice. 10.10 Znanci pred mikrofonom • Veronika Seles, avtorica knjige o Nezvestobi, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4.12.00NDvice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah • Nedeljski glasbeni veter zMagdoOcvirk, 20.00 KatrcasKJavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 27. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2, jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročUa, 8.45 Jack pot, 9,15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice« 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Ni vsak za vse in nI vsak poklic za vsakogarl, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela -velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores 19.00Novice,19.15VrtiUdkpolkiJi valčkov, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK. 28. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila. 8.25 Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Postanek v času, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Maia dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regi/ske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi - Župan Občine Šentjur Štefan Tlsel, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz. 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom. 21.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 29. oktober 5,00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostaJgija, 5.01 2inganje (NZ nostalgija). 5.30 NZ melodija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada, kaj pa Sega in navada?, 6,00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra. 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Nowce, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaiic. 13.20 Mali O - pošu, 13-30 Mali O • klici. 14.00 Regijskenovice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Zlatko, 19.00 tN^ovi-ce, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20,00 Zabavni večerni program. 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) ČETRTEK. 30. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8,25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton« 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. U.OO Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop. 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika. 1745 Jack pot, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop-ponovitev, 20.00 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 31. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa. S-30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot. 10.00 Novice, 10.15 Pot v odkrivanje, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domače estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka. 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje • s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skri-vanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19,00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom. 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Praznik Vrtiljaka Prvi Vrtiljak polk in valčkov Radia Celje se je zavrtel v ponedeljek, 28. septembra 1^93.15-letnico Vrtiljaka bomo proslavili to nedeljo s koncertom v Što-rah. Avtor oddaje Tone Vrabl je k sodelovanju povabil prijatelje, ki na nekaterih slovenskih radijskih postajah vodijo podobne oddaje kot je naša, vsak pa bo pripeljal tudi glasbeno skupino. Tako bomo uživali z ansambli Veseli Begunjčani, Triom Su-bic, ansambli Ekart, Modrijani, Vrt in Ansamblom Franca Lesjaka, Okroglimi muzikanti in Mitja kvintetom. To bo praznik naše radij ske postaje in naše oddaje skupaj z mnogimi prijatelji širom po Sloveniji.' Drugi jubilejni koncert bo 16. novembra v Gorici pri Slivnici. Avtor oddaje Vrtiljak polk in valčkov na Radiu Celje Tone Vrabl Odvežite vezalke in naredite »vozelj<€ Anžej Dežan v oddaji Vroče vsak petek od 20. do 22. ure razgali zanimive goste s slovenske estrade. Tako bosta tokrat v studiu Radia Celje oba zmagovalca Slovenske popevke Anžej Dežan in Marko Vozelj. Na promociji albuma Moj svet minuli leden v Celju je Marka Voz-Ija napovedala voditeljica Simona Brglez, Na oder je povabila tudi mladega junaka, ki je moral na vprašanje, kako se Marko pile, odgovoriti z rebusom. Seveda, od vezal si je vezalke in naredil vozel. Iv^ika Vozlja sta priSla na promocijo njegovega prvega samostojnega albimia pozdravit oče Branko in brat Igor, ki je tudi na odru javno priznal da je bil on tisti, ki je nagajal Marku in ne Marko njemu. Več o tem nocoj ob 20. uri na Radiu Celje. Četrtek ob J 1.15 na Radiu Ce/je radjocelje * 1 ^ 90 » UHi ih 20 VROČIH RADIA CELJE miAL£STVICA 1. SAVEmUES'&t^RIELLACILMi (5) X DUTOFGUR HEADS-SHERYL (SOW . 3. MAKČfTMlNE-JASON MRAZ 4. SUPERWOMAN-AUOAKEYS 5. THEONE-KYUEMINOOUE 6. I^SGEmNBflTER-CHH}SnNAAGUIl£RA 7. YOU CANT STOP ME-SEUNA HeiRERO 8. N0T>1INGEVERHURTUKEY0U- MORRISON 9. ST0PID0N7LDVEY0Ü ANYMDRESHARUfMSPrrERI m NE)aPlANEHOMEOA^;(a PtTlVTHR (31 t>OMAČALf$TVICA I POO ENIM DäNIKOM-NElSHA (6) 2. PAJT-ZWWi (3| 3. NOCOJ BOMO Ml PRfŽGAU DAN • NfTROX FEAT. VLADO KR£SUN (6) 4. KJESIZDAJ-l.aE |2) 5. KiSIK-ORUŠTVOMHTVIH PESNIKOV ID 6. ASSEŽEKD/UVPRA$U-FLAMIE{3} 7. V$£ČMIJ£-$OULSREa i?) 8. POSTANU SAM-MURAT AND JOSEFiAXMAYA (2) 9. MOSTO\A SON$&AL£AiKA GOTAR (4) 10 MANIFESTUUBEM-BOHEM (1) PfllQLaGAZATUJOt£STVICO; FORBIVENIE-LEONA LEWIS THEPROMISE-GIRLSALDUD PREDLOGA ZA DOMAČO IfSTVICO: NEPRVANEEDm-ANJAftUPa VSAJ ŠE ENKRAT-VIURESNIK Nagi^Rca: AljoSa Mihelič, Kragheqeva Tllsn Pi^mik^ LjuUjat\ska 102. Celje Ndgrsjenca dvigneta album, ki iopodarjaZKPRTVS. na oglasnem oddelku Rddia Celje. Lestwu 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 CEUSlUH 5 irius I POSlANtEVEOBUUBE- KRAJCARJI (3) t SREČA JE KOT SONCE-ŽESTICA (5) 3. MOJAMAMAABRAHAMKA-IVAVIHANKE (11 4. ZRNOGRAKA-ISKRCE {4| 5. RiBIČEVESANJ£-MOĐRUANI& TAMSURAŠIKAVKLER (2} PREDLOG ZA LfSTVlCO: N/UBOUŠEZDRAVIIOVAGABUNOI SLOVENSKIH 5 plus 1 MEJEJESn^MEJEPm-PREPIH (6) 2 ZANAŠEGASIICE IGORINZIAH ZVOKI (2) 3. NAŽA PESEM NAJ GRE DO SRCA-ANS.ŠTRK (3) 4. ZDAJ IŠČEM NEKOGA-TAPRAVIH6 (4J 8. UUBE» SVET SPREMINJA-fRANCRERES PEVKO MATEJO {1} PREDLOG ZA LESTVICO: ČEBOŠ PRIŠEL SPET NAZAJ-viharnik Nsiyrajenca; Meniša Kolar. Dobrna lOBc. Dobrna Eilita VerlaK Čopova S6b. C^je Na^^^ena (Mgnela na^atona oglesnor oddeHtuRa^a Celje. Lestvico DBljskih 5 lehko postulate vs8kponed^jekQb22.1& uri, lestvico Slovenk 6 pa efa 23.15 uri. Zs predloge z obeh iestvic Idhko na dopsnn s prikizenim kupon&otn. PoSjHe jo ns naslov: Novi tednik. PreSemovs 19,3000 Celje. ^ m it. 84 - 24. oktober 2008 NOVI TEDNIK S NMVETI DRUŽINA IN ODNOSI Kaj ima s tem moja preteklost? Pogosto se zgodi> da se mož in žena skregata zaradi navidez nepomembne stvari. Vsaj enemu izmed njiju se morda zdi tako, medtem ko drugi vidi zaplet bistveno drugače. Zakaj različno doživljamo isto stvar? To bi lahko pripisali razlikam, ki jih imamo zaradi različnosti spola, lahko pa to razliko v doživljanju pripišemo dejstvu, da oba v sebi nosita zelo specifična doživetja in občutja Iz preteklosti, med katerimi so tudi taka, ki so zelo boleča in se jim morda na vsak način izogibata. Tako so pogosto sedanji dogodki oz. zapleti v bistvu sprožilci nečesa globljega, prebudijo neko globljo bolečino. Kot da bi ena oseba drugega dregnila v nezaceljeno rano. Vzrok bo- BLIŽINA družinski inštitut info^blizina.si, www.blizina.si 03/492-5&40 lečini ni zgolj sunek, ampak že predhodna poškodba, ki še ni bila začel j ena. Nepospravljene nogavice. Primer: žena se jezi na moža zaradi nepospravljenih nogavic- Ne boli je toliko, da niso pospravljene, ampak občutek, da je ne upošteva, da 50 njene prošnje ignorirane. Ce je kaj podobnega doživljala že doma, v izvorni družini, pa tega nikoli ni smela ubesediti, ker sta bila oče in mama zelo stroga, in je potem morala to občutje potlačiti, bo morda sedaj mož tarča vseh očitkov, ki se sicer nanašajo na njenega očeta, mamo ali koga drugega od pomembnih oseb iz otroštva. Ob tem se bo mož Čudil in bo težko razumel» da lahko s svojimi nepospravljenimi nogavicami povzroči takšno reakcijo v ženi. Očital ji bo, da dela iz muhe slona in odšel, da se izogne nadalje-vanju prepira. Žena pa se bo ob tem spet počutila zavrženo, osamljeno, neslišano in nerazumljeno. Ponovilo so bo to, kar je že tolikokrat doživela, da ostane sama s svojo stisko. Kaj je resnični vzrok prepira? Zato je dobro, da oba zakonca razumeta, kaj je dejanski vzrok prepira. So to nogavice ali nekaj, kar se skriva za temi nogavicami - občutje neupoštevanosti? Pot do rešitve težave je v tem, da prizadeti zakonec spregovori o tem, kar Čuti, ne o tem, kaj si misli drugi ali da ga napada, kritizira In obtožuje. V tem primeru žena pove, da jo boli to, da mož Wjub stotim opozorilom še vedno puSča nogavice ob postelji, jih vrže poleg koša za umazano perilo; da se počuti neupoštevano, nemočno, ker se ista zgodba ponavlja že več let. Naslednji korak terja daljše obdobje, da spozna, zakaj jo zmotijo ali »vržejo iz tira<» ravno ti konflikti in la občutja, kot sta neupošteva-nost in nemoč. Koliko se Je takih stvari Že dogajalo v pre- teklosti, še preden je spoznala moža? Ko moški razume, veliko lažje spremeni svoje vedenje, ker sicer težko razume, da lahko zaradi nogavic pride do večjega spora. Ko je »dovolj varno«. Mnogokrat se zgodi, da mora človek kakšno besedo požreti ali da nima možnosti za repliko in mu ostane neprijeten občutek. Če se to dogaja odraslim, ki načeloma lahko poskrbijo zase, koliko se tega dogaja Šele otrokom, ki živijo ob starših, ki so nasilni, imajo težave z odvisnostmi ali se občasno znesejo nad otroki, ali pa se jim zdi, da imajo zelo težavne otroke. V lakih primerih otrok določene občutke preprosto odreže, ker je težko živeli z zavedanjem, da se sramuje očeta ali da je skrajno jezen nanj aU da se mu je zgodila zelo. zelo neprijetna zadeva. Ti občutki, Če ne prej, ponovno priplavajo na piano, ko je dovolj varno. To pa pomeni odnos, ki traja dlje časa. Zato začetek konfliktov nikakor ne pomeni, da je v odnosu nekaj narobe, pomeni zgolj to, da se je končala zaljubljenost, obdobje idealizira- nja, da se dva začneta spoznavati takšna, kakršna v resnici sta in da se bodo v njunem odnosu ponovno pojavila vsa tista hrepenenja in konflikti, ki so ostali neizpolnjeni oz. nerazrešeni v primarnih družinah. Re-kreacija, preoblikovanje bolečih i^ustev. Zato zaljubljenost primerjamo z razburkanim jezerom, kje ni moč-videti, kaj se nahaja v vodi. Ko pa zaljubljenost mine. ko se jezero umiri, na površje priplavajo usedline. To je namen odnosa in zanimivo je, da nezavedno privlačimo ravno tiste ljudi in vstopamo v partnerslü odnos ravno s tisto osebo, ki nam bo najbolj pomagala ponovno prebuditi te usedline - potlačena občutja, prebuditi domače boleče vzdušje ali zgodnjo razvojno travmo, bolečino - z upanjem, da se bodo tokrat nerazrešene stvari razpletle na pozitiven način in se bomo končno lahko od njih poslovili. Zato pravimo, da nam konflikti pomagajo pri naši osebni rasli, kot tudi pri rasti zakonskega odnosa. DRAGO JEREBIC * TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 24. oktober: Dopoldne bo polno dogodkov zaradi Lune v negativnem kvadratu z Venero. Upoštevajte vse norme in ustaljena pravila, da se ne ^odi kaj neljubega. Ne ukvarjajte se z ničemer tveganim, odločajte le o tistem, kar je bilo skrbno načrtovano. Še vedno bo čutiti močan vpliv planetov, vendar bo komunikacija bolj spontana. Pozitiven aspekt Merkurja bo pomagal, da lahko uredite tudi zmešnjavo preteklih dni. Mogoče bo prisotne nekaj neodločnosti, ki vas lahko obremenjuje, zato ponovno vključite v vse zdravo pamet. Sobota, 25. oktober: Luna v Devici bo spodbudila željo in potrebo po sodelovanju in timskem delu na splošno. Okrog 9.30 lahko naie tite na kakšno oviro, mogo- če celo na hladen odnos, a se bo to razblinilo. Popoldne in večer izkoristite za družabno življenje, prijateljstva In ostale partnerske odnose, ne izpustile nobene priložnosti za novo poznanstvo. Tako si boste najlažje nabrali svežo energijo. Nedelja, 26. oktober: Luna ponoči preide v Tehtnico in bo izposta\nla vse» kar je bilo narobe v ljubezenskih odnosih v zadnjem obdobju. Zaradi tega bo dan obeležen z napetostmi, ki lahko mimogrede izbruhnejo v kaj več. Razdražljivi in nestrpni ter premalo tolerantni bodo tudi drugi» ne glede na to. Če se boste vi obvladovali. Pre- vidno v odnosih, varujte se samouničevalnosti, prevar in laži, ne hitite, ne sprejemajte odločitev ter dogovorov. Počakajte na naslednji dan. Intuicija bo odlična, a vam lahko zaradi kvadrata med Luno in Jupitrom ne prinaša jasne slike, ampak vam zamegli obzorje. Po 22. uri se bo slanje umirilo in če boste še budni, vas lahko Čaka lep zaključek dneva. Ponedeljek, 27. oktober: Skladni aspekti vam bodo prinesli veliko kreativne energije. Domišljija in ustvarjalnost bosta prebujeni, Vendar pazljivo - tokratne ideje morda kasneje ne bodo uporabne. Zelo realno morate oceniti sta- do dob^eao/ ewtom/>hUci! Atka Prima d.o. Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 490 18 05 nje, v katerem se nahajate in svoje realne možnosti, Tako se vam ne more zgoditi nobena napaka. Popoldne vas srečanje Lune in Merkurja opo-zaija na ponovno previdnost. V hipu lahko nastopi kratek stik, kar velja predvsem za partnerske odnose. Ne vsiljujte svojega mnenja, nakopičen stres morate sprostiti popolnoma drugače. Torek, 28. olctober: Luna že dopoldne prestopa v Škorpijona in se pridruži Soncu, ki je tudi v tem znaku. Odlično za ljubezenska razmerja, saj bo aktivirana potreba po eroüki, bolj interuivnem druženju ter tudi prebujeno ^lošno družabno življenje. Čutili boste določeno povezanost z nekaterimi ljudmi, duševni stiki bodo intenzivni ne glede na fizično oddaljenost. Pričakujete lahko tudi pomoč in podporo pri svojih idejah. Sreda« 29. oktober: Kmalu po polnoči nastopi srečanje Sonca in Lune v.Škorpijonu, mlaj. Zaradi lega bo razmišljanje veliko bolj intuitivno. Ne zanemarite na- migov svoje podzavesti. Prebudila se bo pustolovska plat karakterja, zato si dan oiga-nizirajte pestro, zanimivo. Pomembno je, da ste v gibanju, na različnih krajih,zraz-ličnimi ljudmi. Družabno življenje vam bo odlično prijalo in vas bo napolnilo s pozitivno energijo. Čas po 16. uri je odličen za umsko delo, ski^nje dogovorov in načrtovanje v prihodnje. Astrologinji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404 93$ 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astrologlnja .gonjanagisiol, net wvAV.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 09014 2« 27 gsm: 041 S19 265 napovedi, primeijalna analiza astfologinja^jolores.sr www.dolores.si St. 84 • 24. oktober 2008 Za dober spanec Skoraj vsak drugi človek razvite zahodne poloble ima (vsaj občasne) težave s spanjem. Spanec ni nepotrebno razkošje, dobro spanje je potreba in nuja. Pomanjkanje spanca siabi mentalne funkcije» vključno s spominom, pa tudi reakcijski čas se podaljša. Ljudje so bolj ulrujeni, počasni in nemotivirani ter manj ustvarjalni. Zaspani ljudje pa povzročajo tudi več nesreč in nezgod. Odrasel človek potrebuje 8 ur spanja» mladoletniki pa 9 ur in več. Za slabo spanje je več povodov in vzrokov. Pogosto so zato vzrok različne kronične ali akutne bolečine, ki nas prebujajo in zaradi njih ludi ponoči vstajamo. Lahko pa so za slab spanec krivi različni drugi vzroki, med katere sodijo: preobremenjenost in stres, zdravila, ki delujejo stimulativno na možgane in živčevje, napetost, redno jemanje zdravil za spanje, uživanje alkohola, pomanjkanje fizične akävnosii, slabe spalne navade, neustrezna spalna bigiena, sprememba okolja, nezdrav živJjenjski slog itd. V koükor želimo izboljšati svoje spalne navade in si zagotoviti dober spanec, je pomembno, da prepoznamo ovire, ki so pogosto vzrok, da prebedimo oziroma preživimo noč brez učinkovitega počitka pod toplo odejo. NM m 26 ZAÄVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK C3 bo tudi picasso Francoski Citro^ ima veliko izkušenj z enoprostorci in zaradi tega ni nenavadno, da se pojavljajo tudi no* ve izvedenke. Tako hiša predstavlja C3 picasso (ime je rezervirano za enop restore e), ki la hip še ni nared za prodajo. V dolžino bo C5 picassa za 408 ^ CitroeriC3 picasso cm, kar pomeni, da se bo vozil v nižjem razred, kjer ponudba teh avtomobilov ni iz-jemno obsežna oziroma pestra. Značilno za C3 picasso je tudi to, da je prednji del vozila zelo kratek, zadek pa strmo odrezan. Ob vsem drugem se dokazuje z zelo velikim prtljažnikom (SOO litrov), kf ga je mogoče z zlaganjem zadnjih sedežev bistveno povečati (na 1.506 litrov). Posebnost je tridelno vetrobransko steklo, ki naj bi omogočalo zelo veliko preglednost. Avtomobilu bodo po sedanjih napovedih namenili štiri motorje: dizelska HDIs66 in UO kW ter bencinska, ki bosta ponujala 70 in 88 kW. Accord je tudi tourer Letos je japonska Honda že postavila Da trg novega accorda v iimuzinski izvedbi, te dni pa je steida Še prodaja karavanske izvedenke z unenom tourer. To ponuja 406-litrski prdjažni prostor (v osnovni postavitvi sedežev), ob vsem drugem pa je avto na voljo tudi s tremi motorji, ki izpolnjujejo okoljske zahteve v okviru predpisov evroS. Avto bo ali je namreč na voljo z 2,2-litrskim dizelskim in dvema bencinskima motorjema (2,0 in ZA litra), pri čemer za dizelski agregat tovarna navaja povprečno porabo 5,5 licra goriva. AC Mobil kot uradni predstavnik Hönde pri nas računa, da se mu bo letos posreČUo prodali kakšnih 70 accordov toureijev, pri čemer je la v najcenejši izvedbi na voljo za 28.990 evrov. Honda accord tourer Ooberith MNoft t». mm^ji^R šmam^ g siirrmiyTAS n bo,?wiu< dš/ai? os w VCUKfl IZBIRA PNCVMATIK PO UGOPNIH CCNAH Porsche: prenovili tudi targo Letos je Porsche prenovil slovitega 911. pri Čemer so začeii s kupejeni, nadaljevali $ kabrioletom in izvedenko s Štirikoiesnim pogonom (4 in 4S), sedaj je prišla na vrsto še Urga. Za to varianto 911 je značilna 1,54 m2 velika stekle na streha, ki se deloma odpre, tako da je targa vmes med kabrioletom in kupejem. Avto je dobil še nekaj drugih novih malenkosti, še naprej pa bo naprodaj v izvedenki 4 in 4S. Prvo poganja bok-serski šestvaljnlk, ki zmore 254 kW8, drugo prav tako šestvaljnik, ki pa ima 283 k-W. Dodan je štirikolesni pogon, ki ga je mogoče kombinirati z ročnim ali samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko- Po tovarniških podatkih zmore prva izvedenka največ 284, druga pa 297 km/h. Porsclid911 tarQB Targo9n sicer izdelujejo že vse od leta 1966, njen tržni delež je približno lO-odstoten. Slovenskim kupcem bo targa 911 4 na voljo za 111 tisoč, 4S pa za dobrih 123 tisoč evrov. Kia magentis Zdaj še magentis Južnokorejska Kia na evropskih in tudi na slovenskem trgu zelo dobro prodaja svojega ceeda. Zdaj predstavlja novega oziroma prenovljenega magentisa. limuzino višjega srednjega razreda. Avtomobil meri v dolžino 480 cm, prtljažnik ponuja 425 litrov volumna. Za pogon so mu namenili tri motorje. Dvolitrski dizel zdaj zmore 110 kW/150 KM, bencinska agregata sta dva, in sicer z gibno prostornino 2,0 in 2,7 litra. Prvi ima zdaj 113 kW/164 KM in 197 Nm navora. Menjalniki so trije (dva ročna in samodejni). Cena prenovljenega magentisa še ni znana. j 9>jT¥rt mgte^ [.jjbtena, ftjiftmoroi^ 3, 1000 LMtM wv^.torrls) Se bodo ameriški trije združili? Kriza avtomobilske industrije je vsaj za sedaj veliko hujša kol v drugih in-dtistrijskih dejavnosti. Pred časom so za nedoločen čas že omejili proizvodnjo pri Oplu, Škodi in BMW. V največjih težavah pa so velike ameriške avtomobilske hiše General Motors (GM), Ford in Chrysler. Prav zaradi tega sedaj razmišljajo, da bi se vse tri združile v enotno avto m obi Is ko korporacijo. Dejstvo je, da ameriške tovarne §e nimajo pravega odgovora na krizo in se ji tudi niso pravočasno prilagodile, saj je njihov avtomobilski program sedanjim časom povsem neprimeren- Pri Fordu ob tem napovedujejo, da bodo verjetno prodali svoj 33,4-odstot-ni lastniški delež Mazde, da bi tako dobili prepotreben denar za ubJaŽitev krize. m it. 04- 24. oktober 2008 NOVI TEDNIK Hj^ftFÖGLASI - INFORMACIJE 27 7TT VOZILA PRODAM FUT Punro. letnik bor^o rdea bofVB, 1(10 platKa, elekfnoii pomik dekel, ouv Iralno uiüaponje, rahlo po^odovon poknn (notofjo, prodom. Ceno 800 EUR. telefonOai 5324)92. &340 MOTOR Hondo er 125 cross, lernik im. ugodno prodom. Telefor 041347721. 5346 OPEl Koden, 1.71J lip, prodom. Telefon 572W)93. S37B AVTO Koro Tko», 1.2001 odlično ohronjerr. brezhiben, 121.060 km, prodom. Tele-fonOSI 524-392. 5374 SEATCordobo, L 2002, dobro ohronien. I. Mk, prodam. Telefon 051 610-398. 5371 KUPIM OSEBNO voclo, od leiDiko 2000, kokr^no kofi.kupim.Telefon041361-304. 4356 STROJI PRODAM MIKSES zo miksonje krmne pese prodom Telefon 041 999-906, 040 45S-990. Š523 MINI boger Tokjua, 1,61 m Jomor, 3 letnik 2001 terTokjuo, S i, letnik 2002, ugodno prodom Telefon 041 645498. Š54e NPER prikolico iiulonter, 3,S t, spoviski in zrocnimi zovoromi, prodam. Telefon 031 378-906. S3i6 OBRAĆAUIIK za traktor TV, prodom. Telefon 031553-769. &341 inAKTOR Rot 404, registriran, dobro ohranjen, prodom. V^ Stanko, GakTio 66. Telefon 5728-106. ss&z ROTACUSKO kosilnico sip 615 in plug zo Tomo Vinkovico, prodom. TeWfon 041 214-124. 5336 TRmOR Unmnol 550 dtc, (etnik 1992, ugodno prodom. T^on 041 347-721. 5347 AlUUfl üoterza srotonje korvzo in slomo-rsznico zo rezanje slo me iitseno, ugodno prodom. Telefon (03) 7812-152. 5364 TRAKTOR Štora 404 super, L 1983, prvi lastnik, registriran, prodom. Telefon 04J 829-714. 5377 R0TACll»0bsilnicobc404,17S(m, lesnik 2008, zelo malo robljeno, skoraj (WO, prodam. Ceno 2.250 EUH Telefon 041 794-272. 53S8 TRAKTOR Zidof 6211, letnik 92, čelni raldo-dolnlk zo gnoj in cepilec zc dno, ^ dQm.Telefon041 324-256. S5e4 POSEST KMETUO, stara stonovonj^a h&r, hlev, senik, v k. o. Mfzlo polje, občino Loäo, p(odo{no. lnfo(m«ije: A. N., Pod Vrbco ]6,^ntjur. Š535 MiOOJNlSpri Grizoh. Prodon» enostono-von jsko hfio, 143 m', lokoj vs^, cena 155.000 EUR. T^on 04146^^48. 5198 DRAMUE. Pro^m fledoko(un bivolni n-kend ali zomsnjom zo nepremičnine. Telefon041 366-771 6203 VOJNIK-Trg, stenvimisko hi», letnä 1972, podkleteno * 2 etozi, 90 m^ in 900 m^ zelenke, prodorno. Ceno po dogovora. Telefon 041 311-878 ali 040 250-733. 62^0 tep^i PRODAM lAARISORSKA («sto. Prodom gradbeno portelo, 472 m', primemo za poslovno-stonovonjsko d^ovnost. Cer>a po do9> vora. Telefon 041 672-374. 4527 NEPREMIČNINE r«i TEL 03 64B1'OOe 041 WWW.pgp-nepremlCnln9.com MILU UNO* • ft. eM>*>* Mn« ceu« QUE, Šmn^o, Hkon lokacijo. Prodorno stavbno zem^Üce, 1.244 m^. s stovbo. Možno gradnjo vee objektov. Telefon 031 321>946. 4dS7 STANOVAHJSKO h(§o, letnik 1972, Y(entru Šentiuio, Pod Vibco 16, A. N., prodorno, (eno po ogledu. S 535 Plurm, pniovni prulo(i Zi ttoi^ de 2«weiio npMtt vodliv ;«lbvnSi knjig www. Sm.«! Hli», ili()4V«iit, nree^i Info 041 653 376 Zdenka Jaaod^ ZAZIDLJIVO zemljišč, 1.800 m', v^rju, prodamo. Telefon 031 648-605. S25d tilSO v okoim ^orio pri Jelsoh, era 3 ho 2em^,nQmmkkodpJkm(z$morja, pradcm. Telefon 051384^39. NOifEi^ donovonpkfr^oslovno hisovtreh etoioh, v» pnklju^, dobro lokacija, i Celju, prodam. Možen nakup somo dveh etož brez prilifćjo. Telefon 041 731-737. S324 STANOVAXlSKOdraänsko hi§o, vseljivo, 1» (udovtti sončni lokodf), 7 km iz Celja, prodom. Ceno po ogledu. Telefon 041 20(W57. 5317 PARCEO, monj», primemo zo vikod, nad SiivnHkim jezerom, stovbno. z zozhlol-nim planom, sončno tego, z izrednim razgledom, ugodno prodom. Telefon 041 784-642. &3S6 HlSO v Kosnki, odlična lokaalo, 170 mV 671 m^ prodom. Telefon 031320410. 5373 KOZIE, Pi&lunj. Prodamo stonovonjsko^z 9ospodwte objektom in dnomico, leto grodnjs 1920, odoptirana 1995, prii^ («120 m^ stowATj^ pmrn 1 fiektor kmehlskego zsm^išča, w 49.500 EUR. TMn 041 708-198. Svetovorqe, hon Andnj KHmvoc, s. p., Godca pri Smortnem 57 C, Celje; svetovan je^gojbojiet. n H!TRO NAROČITE \nmm\n Dvakrat na teden« ob toridh in pethjh« sanimhro branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prociaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: S% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki bretplačno prejemajo se vse posebne Itdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. CiWil-^ tudi letnik 2008 ^-Ji Wi] • ^^ ^'^s prilogo TV-OKNO! ^^ ^^ Vsak peM 48 banmh 8tr»i teleraj^w^a $poreda in lamvosti iVill I I Prešernova 19 3000 Cetje NAROCILNICA Imo in pribneJc ^E_ ditm rojstva: Ulica:__ KepreMicno naroiUm Kovi tednik zo (lajmanj 6 messcev podpis; NT&KC do.o. bo podaiVc uporabljal urno potrebe luročolSkc sKižbc Novcgd tednika Mald Brastovčd- 9 komunalno oprem[|enth zaztdljivih parcel veliko&ii 680-1.350 m^ s plačanim komunalnim pnspevkom za gradnjo mansardnih hil. Q$m: 041 643436,031 540<002. v najem oddajamo poslovna prostore v Žalcu ne Šlandrovem trgu 1 vvehkosii 220 m^ 713.22-10, info^endarsi. www.ventier.si ROGATEC Dono6uiGon.ZamljSa pod đov-bo, 46 m^ površino stavb» 39.12 nC (sfoni stonovonjskG hisa), vinograd 150 m^ njivo l.OODm^er pašnik 496 m', prometno zo 30.000,06 (Uit. 2onv Ijišćo pod stavbo, 124 m^, stonovonjske povT$)(K 346,65 m' (stonovai^ko hiu btoizgrodnje I9M, vseljeno 1990, prodorno za 66.000 EUR. Telefon 041 706-196. SvelovonK Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico (Hi Smortnefn 57 C, (elte;littp://sve1ovonie.gojbo.Pi6l. n RANKOLĐVO, Cfesnjia. Pfoöomo poskuio stanovanjski objekt, 330 ni^, dvorišče 3B8 m\ igrajen 1962, prizidek 1968, zo 65.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svelovonje, Ivon Andrej Krbovac, s. p^ Gorilo pn črtnem 571, Cetie; fittp:// svelovonje.gojbo.nel n P0DČFRTĐ1. Prniamo pritliqe enostono-vonjske hiše, 134 m' stonovonjske površine, 120 m' dvons^o, zgrajeno 1850, (ÄnovIjeno 1990,2a 65.060 illR. Tele-041 708-]98. Svetovanje, Ivan Andrej Krbov«, s. p., Gorica pri Sortnem 57 C, Calie; sveiovanje.gajbo.nel. n KUPIM MiUUSO hik oli porteio, v (elju ali bližnji okoüä, kupim, PloSlo lokoj. TeMon 031 321-946. 4827 ODDAM KASAZE. Gostinski lokal z odkupom inven-forjodotnovnojem. Telefon 031693-727. 5019 Dddam v najem postovni prostor v kompleksu bivšega BWA ne naslovu Beograjska cesta 2 C, Celje, v velikost 72 m^ trgovsicih in 35 m' pisarniških prosiorov. Kofit^ 03/42-72-200 ftli GSM: 041 633-581. Alltag Xissdik 141. Snn. 49, Smtiur fVSlOVNI prostor, primeron bt onflnotijo ohemotivne mediane, predovolnico oii pHome, z mini kuhinjo in sanrtorijami, velikost 7Dni^tergoražo, 36 m^oddom no lokotiji T^orje. Telefon 041 8!7-506. 5098 ZALIC,Rlipovrig.V«p'5om, II. nadstropje, oddomJelefonOSl 343-913. im DRU^ upok^ncev (elje, Muzejski tr^ 7. oddov najem poslovne prostoro vskup-ni velikosti priblizi» 30 m' (v 1. nod-stropju objekta). InfonnacTie dobite po l^fonu 5415-737 ali 051346-737. 5138 GOSTINSKI lokct-Jogodo oddomo v nojem zo pkefijo diskot^o. Vetikost 360 m^ Telefon041 651-270. 5272 POSLOVNI prastiK v dveh nodstrop^ft, sko-roj v centru Celjo (za bolnikiiio) oddo-tnovnojeni,T^fonD70 810-180. S359 NUDIM POLTENI hnskr ali para nudimo bivonje v starejši hiši, zo določen fes, brez nojenv nine, lokocijo ob glovni cesti Kozje -lfsimo.Tele(on041485-233. 5392 STANOVANJE PKODAM OMOVLIEHO enosobnoslooovof^, Ha otoku, 36 m^ vprrlfi^, prodom zo 66.000 EUR.Te)efon 040 992-178. 4770 ZAIK, lOdiKBva utm. Prodom popolnoma obnovljeno stanovanje, 39 m\ z balkonom, ceno 63.660 EUR. Telefon 041 727-330. 4Ö27 POHORSKA ulko. 72 m^ ilvoinpolsobno stanovanje, z balktmom, v 4. nadstropju, obnovljeno, ohron jeno, prodom zo 95.006 ElfR.Triefon041 352-267. 482f QUE, üelov^. Pmiom stanovanje, 76 n>>no49.000EUR.Tel^041970-698. p DVOSOBNO stanovanje, 61 m^ v Šaranovi-ievi ulici, v blifini 4. osnovne sole, prodom. Telefon 041 781-166, po 16. uri. 6M7 anunmi ih|iIiih«ol}f« sla-iM)v«n|8,L lOeS.Bdapt. 2000,6.n»dst..Pv-kimo iMSto i «tvrhio ntiipo Cen« simmfbJ^osimors} CELIŠ • poslovna slavba, pfifnenMi s sUa-bitfa. ptsanM. delavnico, Ino iigrvliil« 2000. u|»r«bn8{Kri.^ße 30C n'.amljil&aSZO K*P*U. dv^alo i» wdnosi $00 kg. paAjr. no iiusaiia Svtuil Oftcanin mtna ji tet ä kn. Cen» 220.000 VJR./PiMa/ 3800/2} P0L2€LA - sttiwvantsti Mia v urtwftem ria-ullv. (epe bhw^ od a)«$tna infr»' ttniktun{ZO, tr^Avina, pronwtj.vmifc^ prftfični, bivaln» vatikna cca 140 m', parcsU Sdfl ^grifana t972. vntdavana. C«na: 14&0D0 CUR. fMaOSr 342 lO; CEUC -2*tom, aaoovaot« AofN S6 m', v^i« Mdstrow, Bnanawiost stawai^ na JV. hinhcMmsina wporvdrt«v bivaln«^ ^rosiara. bivalAs kuhii^a. th soto tat ofenovltana k^alnkA. mastna iih Iretfrbkturt IZD. iola. lifinlne in wulo). U-m: 73.000 EIR. fl/A OSf 342 (IS) lAŠKD • S«*«! knwEki hda siinjla gr»d> W s fai^oleaBl in mtiiStm pomdivn ob^ tofiv 9 p«ralo (ABlf ^Btadba v vahkorti m 40 arov na lepi arrakitvAfionin liAacv tft^l^ (ton n» Rimsk« Topta in kiMbiA» nMftÜa. loten od domaüit, v vahkesti eta 1.45 ha, ^melno invnik. C«na: 100 000 EUR. (Mr 051342 m}. Ce prodajate ali kupuieie »«ptenučnine. vam uradttno vse ta varen in zakonit DiBflos (a»lninslie pravice. VCBJU, Hovo VOS, proöoRi enoinpolsobno stonovonje, 51 ni^,tokojvsel|ivo.Tele-fon041 604^31. ' 5220 DVOSORttO stanovanje, 50 m^ niopren^fe-no, v c^ prenovljeno, v Celju • Hudinjo, ^dom oli oddom. Telefon 4926-826. CELK-Dtok Tniborjevo, dvosobno sto novih nje velikosti 54,21 m', prodorno. Ceno 69.000,06 m Infomiocije 651 305-432, www.maksimilijon.si, Moksimil^ jon DVOSOBMO stonovonje v Moriboni, dobro lokodjo, visoko piitliqe in gsnuo^ prodom. Tefefon 04) 731-737. 5325 CEUE - Hudinjo. Stonovonje, 72 m', pro-(}am.Te(efon04l79S420. »72 HlSO, STANOVANJE, VIKEND, PARCElOt PosredniStvimfo 30 in prevozn'^o. tp. Ufic8l4.drviDie12.Wie T»Mor>:041 807060 CEUL Prodamo dvoinpolsobne stonovonje v Okrogorjevi i,flid, v 6. nadstropju sto-novonjskego bloko, i dvigotom, 72,19 m^zgrojeno 1960, prenovljeno 1990, 20 6 9.600 EURJelefon 04) 708-196. Svetovanje, Ivon Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Šmortnem 57 c, Celje; iittp:// svetovonje.Qojbo.net. n Starejša mascansko atanovanja v Calju — cantar, prodamo« velikost 120 m^ priključki: piin. caTV. potretino obnove, cena 1200 ElHl/n^^ Iiifo051/30S432 www.makgJHMliian^t Mitf^enifca ma h. Celje CEUE. Prodomo dvosobno stonovonje no CesH no Dobrovo, v pritliqu petstono-vonjske stuvbe, 75,80 m^, zgnajeno 1931, p(enovljeno 1990, zo 85.060 EUR. Telefon 041 708-196. Svelovonje, Ivon Andrej KrkvtK, 1 p., Ooriu 5 prc^*^ Id stanovanjskih enot • rvvogra-üenj. hü, v pooay^ni lU. grdcHKOl fai. Objekti » . ''WStJ 113.145 In 165 m' neto Wvakiffi powltn s pfjpsflsjnfifni zemljišči « .kosti doo /30 m^ Qoiientai\iv gnr onje )e predvpideno do no-200e. mfcrnnKiJ«: IS wnaspteh^ vwB-oretfirf ' - CSJE. center. Pmdamo stonovonje (dve sobi, dvo kobinelo), v II. nodstro^u većstonovonjske hiše, 83,95 m^, prenv-|enol988Mzfin2.600!UR.TMn 041 708-196. SveiovanK Ivan Andrej Kibovoc^s. p. Gorico pri Smvtnem 57 c, Celje; hrtp://sYetovQnje.gojbQ. net. n KUPIM GARSONJERO oli enosobno stonovonje, v Ce^oli okolici, kupim zo gotovino. Tele-fon65UlMU. 4627 UP(H(OJENEC, Celjon, kupi afi najome gerso-njero oli enosobno stonovonje v okolici (eljooli2alco.T^fon041 602-395. S361 ODDAM DV0S06M sawonje (polovica blizu ceniro Celja, oddom. Telefon 041 364-140. 5283 DVOSOBKO, opremtieoos^onowiev Celju, o^dom. Ostoio po dogovoru. Telefon (03)5461-098,031 662-864. &318 ^MSOBNO stanovanje, v celoti o^rwnlje-no, oddom štvidentom oli dijokom, dni-üne izključene. Telefon 031 725-224. &383 ©watednik Nmćnid Novega tedrfka bom lahto naroCrUSke uoodnosd- 4 mote ogkfse v Hovem tedniku cfbfO, besed in čestitfcb no RQ[diu Celje - izkortstfl taktiućno s fvolo naroMSto ic^^ ttatotmško potažnico oUntna z osebnim ćotaMtt&^toru naroäiAca Noveoa Mnlka. NetelcoffWene ugodnoatt se ne pronoacio v noalcdnte letol it» 84 - 24. oktobar 2008 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnide<*s Celje, Gosposka ul. 7 KREPITI 00 lOlITZAVSEZAPOSmiE, IVDIUDOlOniUhiUKKOJDI« 00 50 % obremenitve, store obvozoDsM niso ovira. Krediti na osnovi vozilo in leoiingi. Mozimt odplačilo no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMSRO UNO » p . MUoftLa ul 32, Mortbor tel.: 02/252-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKA POSOJIU IN ODKUPI POSOJIi DO 3.400 Elffl. Do 36 mesecev na osnovi ODr pokojnine PE »SUE, UL XIV. dhwH 14. 03/42570 00 M MURSKA SMOTA, StSMta llDznuiia 10,02/521 30 00 MAR0OR, Partnuke 3-5. 02/2341000 PE Slov tili Grjd»c. Rontcon r, 02/M12000 •O WIN, «Le.«., Sloveittk« 27.1000 Ljubljana ODDAM GAJtAŽO v ggnizni hisi, v Vojkovi uDo, od-dom. Telefon 031 621-977. 4999 GARAŽO v Vnincevi ulici oddam. Tele^ 5483^e9ali03U62-938. 5323 m PRODAM ^OIÜilK, 6 ${qIov - bel», kotna sedežno, zamrzovalno omoro, skrirrjo 210hlo-dilnik. kovč, froncosko pcftefjo, dnevni regol, otroška s^, $ušilr\i stTO|, protni strot kuppenbusch, oljoo peč, prodom. Telefon 041284-975. 5369 ni PRODAM ORVi^ bukovo, krotko žofjono ter d(^o v hlodih, z dostavo, prodom. Telefon 040 v 211-346. p SMdarsks siof itvs tutf i v zehuvnejlih poi^jili. odkup less na psnlu. Plačilo vnaprej, m.: 031 763-867 IifflUei. d., Uhov Gr^Mn & Jvrirlo^e^ DESK m plohe, čraje, jeße, jcmrja, smreke, htasta, bresta, lipe, prodom. Telefon 040211-346. p SUHE hrastove fosie in deske, debeline 5 in 3 cm, prodam. Telefon 041 531-334. 5273 DRVA z dostmo, prodom. Večje količine -prevoz l^zpfaaio. Telefon 041 312-OR Ž20I BREZOVA drva prodam. Cena 200 EUR. THefon 040 223-111. 5338 ^BOVCE in deske, pradont Mon 031 24(M85. Vrtnarska prodajalna Škofja vas 40 Tel.: 03/491-68-70 VAŠA PRODAJALNA RASTLIN! MEDIAFIN KOM d.0.0. OunaM rt. Uubi^ Celje: 031 508 326 delovni čas: I vsak dan non-stop i TTTTTTTTTTl TAKOJ!!! NAJUGODNEJŠA . GOTOVJNSKA ^ POSOJILA!!! rTAKOJŠNJE IZPLAČtLOI ZriesM od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVEKfTkf PS MARI80R. Partizanska S tel: OS 200 ie 20, 040 633 332 P£ CELJE. Utica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 20. 040 033 334 ISkupIlM t. Rrairfne storttv« d.o.o.J Dwaptaa^OOOyugan^^^^J BUKOVA drvo (hlodi), prodom. Dostovo no dom. Telefon 041 657-595. p KUPIM L£Sr)opQn|uktfpim.Tet^on041 ^6^958. 5332 PRODAM PRASIQ, težke od 30 kg nopr^ domoco vzrejo, možno do^ovo, prodorno, lete-fen 031 509-061. 487s NESMIQ, rjcve, grahaste, tik pr»f nesnost-jo, prodorno. Brazplocno dostovo no dom. Vzrelo nesnicTibaot, telefon (02) 5B2-1401. p NESNIG, grafnste, rjove in cme, prodom. Nokup 10 üvoli • petelin brezplodno. Kmetiia Winter, LopoU 55,3000 CbI|b. Telefon (03) 5472 donxf Ijubrtellem avoli. Telefon 040 74UB3. 5333 TE1JQ(E ter dva bikca unentaka, store 14 dni, prodam. Telefon 041 794-185. 53T5 TflJCO brejo prodom oli menjom zo mkido krove oli teli«. Telefon 574(M)56. VEČbkcev. težkih od 80do 130 kg, pnion. lelefon&31621-337. Ž201 TEUČKO Črno oli simentolko, brejo, telifev letos, prodamo. Zlous, 8ukovžlok 64, Teho^, telefon 5421-194. Kli&le zju-troj do 7. ura oli zvecef po 20. uri. 5312 KRAVO br^ 7 mescev, prodom. Telefon 041 659-335. 5334 DVA prašiča, težka približno 130 kg, pro< dom.Telefon(03) 5741-416,klirrte do> poldon. S336 BIKA simenhslro, 220 kg, prodam. Telefon 051 646-127. 3559 ČFSIOKitVNE novofundlonce, store 5 tednov, zeio lepi, somci, prodam. Ceno zo somie 150 EUR, zo somicke 100 EUR. TeMon 1)31 705-771. tsG\ DVE mlodi ovo in ti1 bur^e tntodk'e, pro-dom.Telefon031 801-960. L4i8 BIKU smertolco, storego 10 dni, prodom. Telefon(03|5739-289. 5339 KKAVO smientolkfl, s prrim tolelom • bikcem, pošno, prodom. Telefon 031 221-243. &38S TQJO(E, 2 sivorjoviin \ frrzijko, prodom. Telefon 5720^78. S379 BIKCE simoirioke od 121) do 220 kg, pro-dQm.TelefonB4) 829-714. 5376 MICO limuzin, težke 250 kg, prodom. Teyon041 763^78. &360 VEČ bikov, od 300 do 800 kg, prodom. Telefon 031 240-4B5. Š5e7 PRAŠIČEod 100 do 250 kg, prodom. Možen zokol in dostovo. Telefon 031 506-383. $56a BIKCE simentoke In čnio-bele, prodom. Telefon 03150^383. 3566 TEUCO težko ca 700 kg, brejo 8 mesecev in pfošico, cco 120 kg, prodom. Telefon 041 596475. 3566 KRAVO »prvesnico« in t^iro zo zokol podom. Prodom tudi plemensko krovo z mlekom. Telefco 041812-100. 5386 KUPIM TlUCO oli kravo 26 zoko! kupimo. Telefon (03)582^404,040647-223. 3486 MENJAM THJCO za zokol, težko 450-588 kg, menjam zo plemensko letlco, zo nodoljnjo rejo, približilo enake teže. Telefon (03) 5794-287 oli 1)51 384-807. 3&69 PRODAM QPftESE zo živo mejo ugodno prodom. Telefon 831 291-865,(03)5718-839. ž 193 SORTNO vino, poO,90 EUR in mo^, piodam. Telefon 051 822-360. 3537 P^ICOter lušĆeno^ra koruzo, prodom. Telefixi 031654-760. szeo BAÜRMO seno v kockah, 200 kom., prodom po 1,50 EOR/kom., oli menjom zo les.Telefon047 /8^435. 5332 JEDIUII krompir ifl repo, primemo za luso-nje, pradom. Možno dostava. Telefon 041343-151. p OVES in koruzo v vreöih, pndom. Cenaov» O,25EURAg,cenokonjze0,17EüRAg. Telefon 04176M7B. 5360 RDECl most ii neskropljene trie, prodam. Ceno 0,60 EUR/1. Prodom tudi beli in rde^ most iz kvolitetnih sort. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5741-361 oli 051 351-635. 3565 JABOLKA zo ozimnico -krivepecelj, jooahjfi, jonogold, ojdored, itd., v okolic Smorja, prodom.Telefon 84144M85. 539? VIKO in mosi, ugodno pfodom. Možno dostovo.T^efon 841 382-735. 5345 PODARIM HLIVSKI gnoj, vokotici Frankokivego, podo-rim.TBlefon031 705-771 ŠS61 OSTALO PRODAM 8R20PftRllült(E(alfe),50,80,120,160in 2001, prodom.Telebn 030929-205, pe 15. uri. 4167 DOMAČE svirke pobwe prodomo. Telefon 041 228-363. 3550 NOVA smrekova notur vrolo fn enofozni elektromotor, z molim reduktorjem, ugodno prodam. T^fon 031 696-164. 5338 zimske gume no plotišdh, zo avto Polo, dim. 155/70/13, prodom. TMon 031805434. 5245 EIHIRICNI enofozni števec zun, prodom popolovičnl ceni. Uklte zvečer. Telefon [03)5413-371. 5270 NOV su^ stroj Gorenje, za pomoć pri hoji in »kular, prodom. Telefon 041 543471. 5290 PUNSM goriiec zo cenlrolno peč Rnlenn, prodam zo 150 EUR in oljni gorilec zo centralno peć Übelo-Finomshoniko, prodom za 150 EUR. Telefon 040 345-B09. 5322 PRIKOLICO domoce izd^ove, obnovljena, v odlk'nsm sfonju, nosilnosf 3 tone, pro-dam.Te[efon041 347721. 5347 ZIMSKE gume Sovo Eskimo, dim. 185/65/ T5, vožene 1 sezono in pol, prodom. Telefon 04192m 5350 STAR kozc^ prodam. Telefon 041763-301 5352 KUPIM KRAVO dojiljo, store do 10 let, zmlekom in jobolko bobovec, kupim. Telefon 041 B33-366. 9313 ODDAM OTROŠKA oblofila zo fontko, storego od 4. mesecev do 3. H oddom. Telefon (03) 541W71. 5270 m ŽENfTNA posredovohiico Zouponje, ki je uponje v ljubezen v preteklem letu povrnilo več kot 35.000 osebam, podeduje 20 vso slofosma obdobja, brez-pbmo 20 ženske do 46 let. Telefon (03) 5726-319,031 50M95. Leopold Ore-šnik s. p.. Dolenja vos 85, PrebcU. r> Iskreni fan^e Iš^jc preprosta, zvest« dakteta. Mnogo jihzato puo ce, pozaUe na razoćarsfila ler)lti brez slroakov spoznalta. Tel: 03/57 26 319, gsrr: 031/936 376. ImmH CMvnil m ii. MoH SIMPATIČNA gostinko, 45 letno, urejeno, Celjonko, želi prijoMja do 61 let. Agen-dja Abn, telehxi 041 24^47, wmsa-penikin.si. 3S07 30.000 posredovanj. 11.000 nov^h pozR«AatevJa b4lo v pralaklam {elu sklenjanih z naSo pomočjo. Latos k^ ža, da ilh bo še već. Ženćtna posredo-V8]r»ca za vse '^anarecija. Zaupanja, Menja v» 85. Prebold. 03/57 26 319. 031 60S 495, 031 830 370 30^ENA privloma žensko, a okobce Colja, žeti spoznoH m^egodo 46 let. Agmci-joAlon,telefon 041 248-647, www.su-perohn.si. $507 ZNAN) poslovnež, SMttn\. rozvezon, želi p^oteljiiodo svojih let. Resno. Agencija Alan, telefon 041 24^47, www.slp^ roion.si. 3607 USlUŠEKEC 464etni, nmpoticen, z v^ykim slonovar^iem, bi se preselil ženski, ki ima stonovonje oli hiso. V dvoje je lepše. Lahko imo do 50 let. Agencijo Alon, telefon 041 248-647, www.supero- lonii 3507 ZAPOSLITEV MtilCO Pole, Natalijo Uril. s. p., Uubljomko 14, Celje; v Celju zoposlimo rvtokarjcHCO ter dekleta in fonte zo pomoč pri delu zo iankom. Nedelje prosle. Telefon 041 72W54. 4971 SUKOlOESKARJAzaposlim. Mohor, d. o. o., kranowevalU^,tele(on04} 648- 121. n ZA delo v rorniovlopralnio iščemo moškega z idilom 8 kategorije. Telefon 070 81 O* 180. Dnistvo Fl, OblokovD 7,3000 CeTfe. 5359 llčamo zflaesljive, urejatta in inav» tivne sedel ovca ne področju trienja. Mohiost rerfntzapo^tvB. Za£a{«ti takoj, Informacile od ponedeljlci do petka, telefon 03/42641-60. Jakom« d.o,B. Manbonka e. 44.3000 Cefja. ISĆEMO tesnego komercialista za ftienje slovenskego gradbenega proizvoda no obmoqu bme Jugoslovije. Pogoj je zno-nje viiohrvaškego jeuka, vozniški izp^ in izkušnje no podobnih delili. Pisne ponudbe posljHe no noslov: Koće-vor&Tliermotron, d. o. o., ioaco 65 d, 3313Polzeki. 2i97 ZAPOSLJfAO ključovnicarja zo izdelovanje ogrojnih kovinskih vrot. Koćevorogmje, d.o.o.,Prebold.Telefon (03)5701-221, 051624-207. Koievar&Tbermotron, i o.o.,toc1co 65 d. Polzelo. ž 197 IŠČEMO motivirane sodelavce, s čutom odgovornosti do delo, blago in strank, zo delo v Sodišču. Od kandidolo pričakujemo nojmonj IV. stopnjo izobmbe, vsflj 2 leti delovnih rzkosenj, izpit zo viličoristo, vestno In morljivo delo. Vsi zointeresironi kandidati, ki jilr veseli delo v ambiciozna in hitro rastočem po^o, ki se ukvarjo s prodajo grodbe-nih materialov in kensmičnih pbšoc, noj pošljejo cenjene ponudbe no noslov. Bojnik d.0.0., Le^ 15,3202 Ljubeč- ADAPTACIJA KOPALNIC in STANOVANJ Ttl.!041 e22 36e.TomlKoi(nin tp. CvsdKfli hrib. Roflatk« Stilina no. 3503 ISĆEM0 motin mne sodelavce, s čutom odgovornosti do delo, l^ogojn strank, zo fizično delo v skladišču. Od bndidotcv pnčokujemo sposobnost delo brez zdrovstvenih omejitev, vestno in marljivo delo. Vsi zainteresirani kondidoti, Id jih veseli delo v ombkioznem in hHro mstoćem podjetju, ki se ukvarja s ptodo-jo grodbenihmoterialovin keromrmih pl(Kdc, nq posTfejo cenjene ponudbe no noslov. ffqnik d.0.0., Le^covec 15,3202 Ljubečno. 3506 SMO uspešno in h^ rossoce podjetje, ki se uicrorjo s prodojo gradbenih moterio-lovln keramike. Iščemo visoko moHvim-nego sodelovco, z izrodim čutom odgo* vornosH do delo, blogo in stronk, za prodajo v nosi moloprodojni et>oH, no sedežu podjetja. Od kondidoto priČoku-jemo nojmonj IV. stopnjo izobrozbe -trgovec, poznovanjs grodbenih materialov In keromike, vestno in marljivo delo, izpit zo vilKorjo. Vse zointeresini-ne ko nd idole, ki jih veseli delo v ombi-cioznem rn urejenem kolektivu, vcbinto, do posije cenjene ponudbe no noskiv. Hojnik d.0.0., Leskimc 15,3202 Ljubečno. 3506 K sodekmsiju vobimo kviifidnuHi dekrvko v strežbi. Nedelje in prozniki prosto. Telefon 031 234421, Okrepčevalnico Puncer, hnin Poncer s.p., Ul. Kozjanske-goodredQ6,Celje. &406 _RAZNO IZDELUJEMO projekte stonovoni^h htš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03) 8104-182,031 393-560. ARS^rojektirar\jB, Anton Strniša, s. p., Gobrovec 1 o, 3241 Podpld. Pri toiavah u fcr£nimi älami In odprtimi ranami siobrmani OENTBA ZA ZDftAVUiMJK VENSKIH BOLEZNI vPertDToni 5/U40-02 3 MAfebmMt I e.o. tR B.sIMei 9. PvrtWD^ m §t 84 - 24. olctobor 2008 SAM svq mojster s profesionolnlmi in ^e-ciolniniT stroji iz izposojevolnlro SAM v Celju (Hudinjo), Ul. brotov [h^rotinskov 13, telefon (041)629-644,(03) 5414-311. n PREMOG, zelo ugodno, z doslovo. Telefon 041 279-187. Prevoništvo Vlodknir Per-nek, s. p., Sedbšek91, Podkhnik. n I^ČEM zanesljivo osebo zo vorstvo ^Jetr»-go fantka, v popoldonskem čosu. Vsok dnjgi leden, od 15. do 22. uro, v Šentjuf-ju.Tdefan031 849-996. šseo SERVIS Ljpo^^, Matejo ZupQncs.p., Belovo 14, laško nudi popravilo motornih žog, vrtnih kosilnic ter lokseric. Telefon 041 794-272. 6357 wvmiradioce^^^^^ XRn)[n, leoungizii premične in nepremične potrošniške krodite, bančni posrednik zo BKS Bonk. EuroMild, Dragon Milenkovićs.p., PE Mariborsko 86, Celje, telefon 041415412,059 223^52,041 490*189. 5299 GRADtlEJt, pozor! Po konkurendiih nnoh izdelujem peči in bojlerjezo centralno ogrevanje. Pea so zelo primerne zo kurjenje na drvo. Gorancijo zo peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 o, Mo vas, telefon 5415-011 oli 041 531-976. 5346 NAOSTUESKI, steUenjoki, garaže, p;i2idki, kmetijski objekti..., nočrtovonje in gradbeno dovoljenja za nezahtevne objekte. Telefon 041 784442. Gus d.o.o., Doboj^o22a,Cer[&. 53S4 iiAirw.iiovile(li)il(.coiii ROJSTVA B Celje V celjski porodnišnici so rodiJe: 14. 10.: Ancireja MIHEL-ČIČ iz Škofje vasi • deklico, Judita ČREPINŠEK s Polzele - dečka. Maja SENKER iz Šentjurja • dečka, Valentina TRBOVC iz Laškega - deklico. Milica SLATINJEK iz Ve-1enia-dečka,Ndla]lJaD0B0-VTCNIK iz Dobrne - deklico, Petra ZÜPANC iz Šentjuna • dečka. Zofka HRASTENŠEK iz Sv. Štefana - deklico, Marjana ŠVENT iz Dobrne • dečka. 15.10.: Mateja NTKOLIČ iz Žalca - deklico, Polonca LES-JAK iz Velenja - deklico, Janja ČAS 2ELE2NIK iz ŠošU-nja - deklico, Nives KAMEN-ŠEK iz Šentjurja - deklico, Eva KOVAČ iz Šentjurja - deklico, Vesna POSPEH iz Griž -deklico. • 16. 10.: Lidija BUKOVŠEK iz Šentjurja - deklico, Natalija FLORJANC iz Oplotnice - dečka, Adrijana LOČNIKAR iz Nove Cerkve - deklico, Kkvdi ja MEH iz Velenja • dečka, Alma MUJIĆ iz Trbovelj - deklico, Elizabeta TRA-TENŠEK iz Laškega - deklico, Marta GERMADNIK iz Mozirja - dečka, Mojca METELKO iz Prebolda - deklico. ^ POROKE Celje Poročili so se: David KRA-VINA iz Nove Gorice in Mar-jetka ANTLEJ iz Škarnic, BoStjan LAPAN iz Celja in Ai-ko HIRAI z Japonske. Dobrna Poročila sia se: Marko TAVZES iz Celja in Sabina LEDNIK iz Vojnika. Velenje Poročila sta se: Uroš POTOČNIK in Sabina GORO-GRANC, oba iz Belih Vod. W SM rti Celje Umrli so: Karolina VIZJAK iz Ceija, 83 let. Marija MURKO iz Celja, 73 let, Janez BUČAR iz Celja, 78 let, Fridješ KIŠ iz Ceija, 77 let, Aleksander BRUS iz Celja, 40 let, Jožefa DOBOVČNIK iz Klanca. 98 let, Ljubo JOVAN iz Celja, 55 let. Marija TRATNIK NOVI TEDNIK t. INFORMACIJE 29 Ko poile so ti moä. zoprt trudne si oči, a čeprav spokojno spiš. z nami še naprej Živiš. V SPOMtN 22. oktobra 2006 je minilo leio Ždlosti, kar nas je zapustil IVAN SUMEJ iz Šentjurja (2.4.1929-22.10.2007) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveike. Vsi njegovi Š663 Srce vaSe je zastalo, zvon v slovo vam je zapel, misel na vas bo osta^, spomin za vedno bo Živel ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, tete« botre in svakinje MARIJE OPRCKAL iz Vojnika (8.2.1930*12.10.2008] se iskreno zahvaljujemo vsem» ki ste jo v življenju spoštovali in jo v ^su njene bolezni obiskovali. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem z3 izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, svete male in dar za cerkev. Hvaležni smo g. župniku Antonu Pergerju za molitve in opravljen cerkveni obred. Za besede slovesa pa iskrena hvala Mileni Jurgec. Žalujoči vsi njeni 5320 Srce tvoje ne bije. bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, dom je prazen in otožen, ker med notni več te nt ZAHVALA Ob i^ubi dragega moža, atija, dedija in tasta RAJMUNDA POLAKA IzGloboč 16, Vojnik se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku, izrazili sožalje ter darovali sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Djordjeviću. Zahvaljujemo se pogrebni službi Raj, patru Branku Cestniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino. Žalujoči: žena Katarina ter sinova Miro in Drago z družinama iz Šmartnega v Rožni dolini, 85 let, Ivan LTPOVŠEK iz Loke pri Žusrau, 72 let. Zofija CESAR iz Mozirja, 89 let, Miroslav LUPŠE iz Levca, 65 let, Marko ARLIČ iz Pristave pri Lesičnem, 80 let, ZoSja ŽE-HELiz Nove Trate. 69 let. Jožefa PUŠNIK iz Lož, 89 let. Marija ĆRETN1K iz Celja, 85 let, Stanislava PLANK iz Celja. 85 let, Bojan PLANIN-SEK iz Celja, 69 let, Terezija ŠTEFANČIČ iz Celja, 68 let, Elizabeta RAKOVNIK iz Vojnika, 93 let, Marija OPERC-KAL Lz Vojnika, 78 let, Gabrijela FEUCUAN lz Zavrha nad Dobrno, 64 let. Šmarje pri JeUah Umrla soj Janez STERCAR iz VirStanja, 90 let, Ivana SKORNŠEK s Spodnjega Tin-skega, 84 let, Elizabeta NOVAK iz Loga. 59 let. Antonija KOSTANJŠEK iz Lember- ßisert bi ob tebi postali le kamni. Azil moj si bila večni tn stalni Kako naj se za vse n' zahvalim in najiru) srečo v večnosti shranim? 7Vo; vaizfc Matic ZAHVALA Ob boleCi izgubi drage mame, lašCe, stare mame, sestre, tete in botre BOGOMIRE REZEC iz Rimske ceste 8 v Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in cvetje. Hvala kolektivu Avto Celje, Komunali Laško, gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Ojstršku za besede slovesa, pevcem in gospodu Masmaku za odigram Tišino. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskreno hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji, ki jo bodo močno pogrešil. l 42? Odšla si tiho. brez slovesa, niti roke nam podala, v našik srdji za veSio bol ostala. Srce ljubeče zdaj že v grobu spi, nam pa solzijo se solzne oči^ Ne moremo tzjokaxi bolečine, naj nihče ne r^. da vse mine. ZAHVALA Ob boleči iz^bl drage mame VIDE CUJES rojene Gajšek iz Tratne pri Grobelnem 45 a (14.6.1936-1S.10.200S) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete ma§e. Posebna zahvala družini GajŠek, Poklicni gasilski enoti Celje, podjetju Štore Sceel, patronažni službi ZD Šentjur ter Stanku Javomiku za poslovilni govor. Žalujoči: sinova Franc in Matija ter ostalo sorodstvo šs62 Kje so (isti lepi časi, ko srečni skupaj smo bili? KotebesTTio imeli, a zdaj te od nikoder ni Da zaman te čakamc, ne moremx> dojeti, a spomini naie dajejo nam moč, da brez tebe učimo se Živeti. V SPOMIN Minilo je leto Žalosti in spominov na našega dragega moža, atija, nečaka, strica, svaka, botrčka. soseda in prijatelja FRANCIJA KUGLARJA (3. S. 1963-24.10.2007) Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu. Zelo te pogrešamo, tvoji domači. 5306 ga pri Šmarju, 91 let, Jožefa GOBEC s Zgornjega Tinske-p. 81 let, Rudolf ARTlCEK iz Grobelc, 87 let. Velenje Umrla je: Matilda PREBIČ-NIK iz Paškega Kozjaka, 84 let. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noä. Tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni! (Simon Gregorčič) ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame in stare mame ZOFUE ZEHEL (1939200$) se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju, posebno ginekološkemu oddelku SB Celje. Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, pevcem, gospe Marinki za poslovilne besede, duhovniku za opravljen obred in pogrebni službi Morana za opravljene storitve. Hvala vsem. ki ste jo v tako velikem Številu pospremili na njeni zadnji poli. Vsi njeni 5375 Tiho si odšel. Kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. ZAHVALA V lihem jesenskem jutru je za vedno zaspal ALOJZ OBAJDIN dolgoletni član PGĐ Teharje. Častni Član Gasilske zveze Celje in upokojenec nekdanjega LIK Savinja Celje (21.6.1926-11.10.2008) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, številnim gasilskim tovarišem, predstavnikom Gasilske zveze Slovenije, Društvu upokojencev Teharje, nekdanjim sodelavcem in vsem dru^m, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili v njegov zadnji dom. Na tej poti smo spozn^, kako je kljub svoji skromnosti bil in ostal velik človek. Posebne besede zahvale veljajo Gasilski zvezi Celje in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Teharje za organizacijo pogrebnih svečanosti, govornikoma Ivanu Senici in Vinku Sentočniku za ganljive besede slovesa, nosilcem praporov in gasilcem za častno stražo in zadnji pozdrav ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem Srednje zdravstvene šole Celje, družinskim prijateljem in vsem ostalim za darovano cvetje, sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala pevcem, trobentaču in pogrebni službi Veking- Posebej se zahvaljujemo osebju Doma sv. Jožefa za vso skrb in nego. gospodu župniku Jožetu Planinšku in gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Žalujoči: žena Ivanka, hčerki Majda z Edijem io Zdenka z Miranom, vnuki Kristjan z Matejo, TomaŽ z Alenko, Matevž, Sebastjan in pravnukinja Manica S356 Življenje, kt se razliva, nikoli povsem ne usahne. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina, moža in očeta IGORJA RAMSAKA Izštor {14.2.1962-17.10.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, Hvala vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsakemu posebej za darovano pomoč in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Njegovi najdražji St. 84 - 24. oktober 2008 m 30 ^VODNIK NOVI TEDNIK KINO PLANET TUS lUntinttsgnfi ti prMfiiiiiic pnm d* s^MHflil» ^rafneii. AMh io vmrM anltreniziraM dn^slu kaifiBdljs |uuiBda!jd(. Torek, srsda. sobota in nedelja ob 1100 WiM, sinhrnnizirani inannvenfrfaiitastiins piutolovlän& snde. tobota m n«Mj8o61ZOO Tto^ vii9r. 9ko\si9 komsiSi» 1350 16.10.1&30.20.Sa ieimk. petali^ sotota in DMM snvti. elcdls 1S.Q5.19.20 Vojna TVtttf: VoiM Uo«»ov< a/ujnirsna aiuäje I6.0D poAKMpk tonfc. «redi. petak, c^ota in rtf^aotUlO ponadaliak, ton*, sreda e\ nađena olt 11.30 BanM rep. akc^ski irdef 21,35, JI 55 ponedaljsk. torak, sraäa, prtak, sobota in nulBl|aob19A§ Him zajfiea. komec^ia I6.5a 18.00,21.10.23.20 ponadeljat vnk, ired^ n^ta in nadeja ob 14.30 Na mM, akala 15.60,1&20, 21.00,2130 ponoddiak. tnrek. snći. sobota n naddja ob 13.00 Zadetki: AoaMS ektpm, korrvadjja 15.40J8.10. 20.30.2ZS0 ponadaljak. torak. srida. aoboU in nedalji ob ia20 Mn Pvyne. kriminalna drama IS.ia 18.00.2a40,i'J£5 ponodeljak, uvik. anda. sobota in nedelja ob 1130 Darf« - Vofn zs vod», dokiinufitami ftei 17.30 poßftddjek. tonk. sfeda. «itota r> nedela ob IS.tO eoM 19.40 Ž«Qa V. gnuliMa 2159 ponecftijak, terak, sreda, petek. siAola in pvi^ob 1SJ0,16.4a2r50 Pofcf^ it t trilr V2ti, 21^0.23.40 pofwf^ nda, foMa in nada^ («USO IfGOVDA: prM«eve lo vsak dan pndSM X v ptTft Bf soboto gfriflrff »V Tiilwlf In fftđftijr METROPOL pctek 19.00 Mtva Svie Metearodoi RAP « PSA fi^talni ftrien fofyefije SOBOTA 17.30 Dniiina Sevast 20.00 UdvCtMRirter NEOaJA 17.00 Udv Chatterivy 20.30 Dni&naSivme SLOVENSKE KONJICE PETIK 19.0B Manme Mia SOBOTA 18.00 Mamma Mit NEKUA 20.0D Mamma Mn I PRIltEPITVg mEK« 24.10. 10.30-11.30 in 16.30-17.30 MNZC Hemianovbriog_ Živeti v Celju: Urar Ivan Kri* vec demonstraofa 11.00 MNZC Hermanov brlog- u&rvanaizij atelje_ Hk-tak urica, dk-tak klepeta etnološka ustvaijalnim 19.00 Zavod OdonJurkloSler_ Kio$trskive£ersp.Kar1om Or žanom predavanje 19.00 Mestni kino Metropo) 2. mednarodiii FlAP io PS A digitalni salon fotografije 19.00 Dvorana Glasbene Sole Nazarje Piaiu9t Gregor Dedman initio Gud tonapTt 19.30 Kulcumi cent«* Laško_ Proslava ob dnevu rdonnacije giedoiiiika ^^ A becedanj 19-30 Slo vensko ljudsko gledališče Celle_ A. Ayckbourn: Skrivni strahovi na javnih mestih gostovanje SNGNova Gorica 20.00 Dom H. slovenskega tabora Žalec_ NikaMpotnik: lady poje blues muzikal 20.00 Local Celje_ n. mednarodni salon digitalne fotografije Celje 2008 razstava nagrajenih fotografij SOBOTA, 2S. 10. 16.00 Ruliurm dom Žep^ur_ Detektivka lisička Tička gledališka predsta va 19.00 Skoroarska hiSa Zreče_ Jaz mam en stari znucan kož 79. Uterarm večer 20.00 Narodru dom Celje_ Majda Petan koricen 15.00 Pred gasilskim in kulturnim _domom v Podčetrtku_ Bučarijada ]6.00'1S.00 Muzej novejše zgodovine Cgje__________ Ne^jski muzejski mozaik oživitev Tmt2^ske ulice .27.10. 9.00 in ll.OO Mladinski center Podčetrtek Tetka jesen däaunice 18.00 Osrednja knjižnica Celj e Rudarska dediSčina Zabukovi-ca-Uboje predavanje 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Večer večnih melodij dobrodelnikoncert RAZSTAVE 17.00 Jelenov greben Kostanjada Galerija Volk Celje: prva samostoj* na razstava likovnih del dijakinj 2. letnika Gimnazije Celje^enter, do 30.10. Zavod za zdravstveno varstvo Celje: Odsevi, razstava slikankiJi de! Darinke Pa vietič Lorenčak. Stari grad Celje: G. F. H Cupolone iz Fuenc, razstava najbo 1 j$ega evropske* ga forograiskega društva za leto 2007. do 28.10. likovni salon Celja: Nav7.do] po zaj& ji luknji, slikarska razstava, do 2.11. Muzej novejte zgodovine Cdje: Boris CaberŠčik, fotografska razstava, do 2.11. Galerija Mozaik Celj^ razstava XVI. Mozaikove slikarsko-klparskekoloni-je 2008, do 27.10. Galerija Zavoda za zdravstveno varstvo Celje: razstava likovnih del aka- demske s)ikarke Darinke Pavletič Lo-renčak, iz nov^lega in zadnjega obdobja ustvarjanja, do 31.10. Galerija Velenje: Ljubi Slovenci.... likovna razstava, do 711. Galerija Račka, Celje: Kako ona uživa, razstava slik in akvarelov, do 23.11. Pokrajinski muzej Celje: Mavrični sv^ Schützove keramike» do 31. 10. 2009. Galerija sodobne umetnosti Celjer Branko Suhy, risba v atmosferi slike, l^nja Špenko. umetniška dela, objekti in Slike, do 26.10. Muzej l^ko: Obrazi Primoža Tru-baj^a, ponreti slovenska pisatelja Primoža Trubarja, do 30.10. Pokrajinski muzej Celje: Mavrični svet Schiitzove keramike. Kulturno- in umetnostfto-^odovinska ztvka,Svetilča ob reki. Svet bogov. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnololka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheo* loška razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej l^Ško:UŠko-potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja In okolice; V pra^vnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu TYubaiju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v LaSkem in zdraviliškega turizma v LaSkem in Rimskih Toplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Gai^ja Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Ž^-veti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Foto^afski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Gcršakđ Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poŠta Celje: iikovr^ dela Vlada Ckriaka. Galerija Dan: prodajna razsuva del različnih avtorjev. Galerija O^r^a Kogoja Celje, celjskih knezov: prodajna razstava iz* delkov izserij Nature in &iergy Des^ ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskojja Kogoja ter grafik Rudolfa špamla na temo Celjski groH. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, s ta^na razstava Mori' je Gaber m fTt^SeeH V petek ob 10. uri: Dance for video, predstavitev plesne^ projekta med 27 in 31. 10. V projektu sodelujejo Alen Pavšar, Mojca Nüjcen, Bojana Mi-SiČinBrigitaSajovic. Oktobra, novembra in decembra: Pripovedovalci ^odb, skupine Nude,N^ in Orleki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja. V soboto, 25. 10., nastop skupine Nude. V soboto. 15.11.. nastop skupine Mi2. V petek. 5.12., nastop skupine Orlek. Vsoboto, 25.10., 0b21. uri: Pripovedovalci Zgodb, predstavitev in na-stopskupineNude, VstopninaSevrov, Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. Vodi Dejan Gre^: Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. smoii Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro. v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprto, Aktualno: možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva SmOCL) brezplačen tečaj računalništva za začetnike {ŠMGCL, mobilna učilnica] §MOCL prodajno mesto najrazlič-nej^ vstopnic preko sist^na Even-tim ŠMOCL-ove urice, vsakdan od 12. do 15. ure brezplačne instrukcije matematike za osnovno- in srednješolce igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka brezplačen interaktivni tečaj fran-ciskega jezika za začetnike, od 15 do 30 let Mešani pevski zbor Laško: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18. uri v prostorih Knjižnice Laško. PLANINSKI KOTIČEK Planinko društvo CeljeMatica vabi: v soboto. 25. oktobra, se bomo odpravili na pot od Julijcev do Dolomitov vse do Kamskih Alp. Odhod ob 4. uri s postajališča pred parlumo stavbo na celjski Gla-T^i, vplačilo za avtobusni prevoz 30 evrov, iiiiww.iioiritediiik.coiii Petek, 24.10.. ob 18.30 v Športnem parku predavanje o veganstvu. Iščemo aktiviste za Izvedbo različnih projektov, informacije na 031 404 146 (Gregor), 051 680 799 (Aljaž) ali info(i)skms.net. Pilates: Zgornji trg-Razvojna agencija Kozjansko, Četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša]. Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v sUslU Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu od 1700 do 19.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. "■X radrocelje 95.9 100.3 90.6 MHz DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni centCT in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 • pisarna 3000 Celje tel. št. 03/428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE iN OTROKE • ŽKTVENASUJA 080-11-55. vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme01-524-19-93. e-mail: dru§tvo-sos@dni8tvQ-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajali življenj e dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel: 03/548 60 11 aU 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492.55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali ^žičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU •ftlefbn 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRU^O OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v dušew;em zdravju Krekov ug 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedeljek-petek od 8. do 16. ure (tel. 03 492-57-50) Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure. Podjetje m'&RC,d.o.o. Direktor: Srečko Srot P^etje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000Cdie. telefon (0314225190, tu: (03)5441 032, Novi tednikizhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 RIB petkovega pa 1,25 EUR. l^jolca: Iii Podpe^n Veler. Naročnine'. Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUK. Za mjino je letna naročnina 189,60 EUK. številka transakcijski rft-čuna; 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk; Ddo, d.d., Tiskareko središče. Dunajska 5, direktor. Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vitfdiiusL NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: igor Šarlah, Andreja idakar CMilikovanje: www.minjadesi^.com E-mail uredništva: (edniXnt^.si NOVI TEDNIK 'UJ'- ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka U POMOČ: EUS-grika pokrajina Etida. EVI-£vlca. FRIK-ćudak, pos^nez, MAGNAT-vellfcsi, mogotec, MENTALTTETA^iselnast, STTVA-gredelj na dnu ladje Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za obisk Dežele savn Tferm Dobrna in darilni bon za 1 uro igranja badmintona Kluba Nirvana 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov Lavanya medico centra 3.-5. nagrada: darilni bon za I uro igranja badmintona Kluba Nirvana Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. BOOO Celje do srede, 28. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izSla 17. oktobra. Rešitev nagradne križanke iz št. 82 Vodoravno: PRAG. UmA, AZIAT, SLAMA, TIN, IKONA, ARKA, OHM, SEČNJA, MEČARICA, KR12ARKA, ARAFAT, ROKE, IRANKA, Rl, 2l. JEANNE, OBLAK. ACIDOZA, ROV. ERA, TABELA. NOROST. IŽ, NAO. AZRA, USTA. ARSENE, LO, STONE, PER. LHOTE, TIL, RČ, INJE, OR, RS, OVUAČA, UCl. OKOUCAN, UŠIVEC, JARENINA, KOJAK. GesSo: Zmagovalca letošnje slovenske popevke. Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnica za 3-umi obisk Dežele savn Term Dobrna in darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Brglez z Vranskega, prejme: BerU Pusar, Zagrad 85 d, 3000 Celje 2. nagradot darilni bon Lavanya medico centra, prejme: Judita Nikolov, Belovo 1, 3270 Laško 3.-S. nagrado, darilni bon v vrednosti 8 evrov podjetja Brglez z Vranskega, prejmejo: Ivan Doic, Sp. Sečovo 87, 3250 Rogaška Slatina; Janko Zupane, Rifnik 5, 3230 Šentjur in Zinka Potočnik, Ce$ta na Roglo II a, 3214 Zreče Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. HOROSKOP mm OVEN Ona: Ne domišljajte si, daje sramežljivost splošna lasmost. Kmüla boste prepričani v nasprotno, saj boste presneto presenečeni. Prijateljev nastop bo prepričal v njegovo smelost, kar vam bo veČ kot u&ijalo. On: Pri urejanja denarnih zadev boste naleteli na težave, ki pa jih boste uspeli rešiti tudi brez pomoči prijateljev, ki so vam pomoč nekoč že obljubili. 7b vam bo v veliki meri povzdignilo samozavest. Ona: V ljubezni se vam obe' ta nek^ manjših nesporazu' mov, zato je še najbolje, da se s partnerjem odkrito pogovorita in najdeta ski^no pot iz tre-nutnezagate. Nikar se ne bojte narediti prvega koraka. On: Iz fegfl tedna poskusile izvleči kar največ, saj so vam zvezde naklonjene kot že dolgo ne. Izkoristite čudovito obdobje. kolikor le lahko, sprostite se in si dobro odpoäjte. Caka vas prijetno presenečenje! Ona: Teden bo več kot napet. a si boste na konca vendarle oddahnili in videli, da je večina dela opravljena. Proti konca tedna si boste privoščili zabavo v dvoje, ki se bo končala precej nepričakovano^ On: S prijatelji se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo do ranih ur. Spoznali boste osebo, ki vam bo več kot samo prirasla k srcu, zato pazile, da za to ne bo izvedela partnerka. ŠKORPIJON Ona: Enkratrui priložnost se obeta zlasti na področja vitega konjička. Končno bi lahko iz njega iztržili kaj več kot le zadovoljstvo. Poskusite sesti s partnerjem in se pomeniti o težavah, ki vas mučijo, ne bo Škodilo! On: S partnerko boste preživeli prijeten vikend v dvoje, kar bo v veliki meri izboljšalo vajin odnos. Vsekakor boste ponovno spoznali, da je prav partnerka tista, ki bi za vas storila praktično karkoli DVOJČKA STRELEC Ona: Ni dobro, da zamenjujete med ljubeznijo in poslovnostjo. če hočete uspeti, potegnite med tema pojmoma äm jasn^Šo ločnico. Prt/a/e(fvas£)o re5i7 iz zapletene situarije, ki je posledica te zamenjave. On: Čim dlje boste upati, tem mar^ možnosti boste imeli Naredite raje kak konkreten korak in rezultati bodo takoj tiL Ne omahujte, temveč poprimite za delo in naredite tisto, kar ste že dolgo ^odlaŠaU. Ona: Nekdo, ki vam Že dolgo izkazuje naklonjenost, vas bo povabil na zabavo. V prijetnem ambientu boste preživeli čudovit vikend, poln sreče, veselja in ljubezni Sprostite se in uživajte, to je vaš srečen teden! Oh: Kar naenkrat se bo pojavila priložnost, ki jo že dalj Časa pričakujete. Nikar ne bodite okorni, raje se pošteru) potrudite, saj se kaj takega zlepa ne bo poTwvilo^ Imate pa res presneto veliko sre&}. Ona: Poskušajte užiti življenje. vendar pri tem nikar ne zanemarite dolžnosti, predvsem kar se tiče partnerja. Ob prijetnem klepetu se boste popolnoma sprostili in si nabrali novih moči za življenje. On: S partnerko se boste po-daä na dokaj neroziskarui ljubezenska področja, ki pa so več kot mamljiva. M dlje kot boste šli, lepše bo... Vseeno bo treba paziti, da vas vse skupa; preveč ne zanese^ KOZOROG Sk Ona: Skrbelo vas bo nekaj, za kar ste mislili, da je že rešeno. Kot vidite, je še vse odprto in se lahko Še marsikaj spremeni. Ježetako, da je prav ljubezen najbolj nepredvidljivega značaja. On: Ljudje vam vse prevečkrat očitajo stvari, za katere niste tisto nič krivi. Povzdignite glas in se zavzemite zase. drugače vas bodo tekmeci dobesedno pohodili Je že tako. da je seda/ čas neusmiljene konkurence^ "■EV ■ VODNAR ^ Ona: So dnevi, ko lahko mislite tudi nase. Izprezite in si vzemite vsaj en dan poütka. To vam bo izboljšalo tako fizične kol tudi psihične sposobnosti Vse skupaj se bo prav gotovo odrazilo tudi v ljubezni. On: Sprejeli boste ljubezensko igro partnerke in se pri tem zabavali Skozi prijetno igranje z besedami boste spoznali tudi povabilo h koraku naprej v vajinem odnos«, kar za prihodnost obeta veliko resnejši pristop. DEVICA ^ Ona: Dajte duška svoji razposajenosti in se lotite zadeve, fci se vam je doslej dozdevala vse premalo resna za Človeka vc^egßkova. Včasih je trebarui-rediti tudi kaj za svojo dušo, zato se nikar ne držite nazaj. On: Nekdo si bo na vse krip-Ije prizadeval, da bi vam kar najbolj nagajal, a se za tem skriva veliko več, kot le nagajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kaj hitro bosfc opazili, da WIS mogoče celo ljubi. Ona: Sklenili boste kompm-mis na posbvnem področju, ki vam bo dolgoročno prinesel celo več, kot boste pričakovali Je že tako. da je treba včasih malce popustiti, da dosežete tisto, kar si želite. On: Prav oseba, ki so ji namenjena uaia čustva, vas bo presenetila s prisrčnim darilom. Prinesla pa vam bo še riekajveč, morda celo tisto, kar si že tako dolso želite. Očitno je to vaše srečno obdobje! Ona: Dokončno se boste prepričal, da je novi prijatelj resnično (tsm oseba, ki je vredna ua^ega zaupanja in ljubezni Ob prijemi večerji si bosta izpovedala čustva in videli boste. da bo prav prijetno. On: Pomotoma se boste obrnili na napačno osebo, kar vas lahko stane prenekatere priložnosti. Poskusite biti fcorsftiapre-vidni, saj se vam lahko zlahka zgodi, da boste dobili nož v hrbet. it. 34 - 24. oktober 2008 m ^ ranzmzmeccm Obveznosti se množijo, sarm pa ostaja Pred volitvami so se nekateri tekmeci spraševali, le kako bo šentjurski župan Štefan TiseL ob že tako nenormalno zatrpanem umiku zmogel §e funkcijo poslanca. »Le zakaj bi enega ubogega Človeka raztrgali, ko pa bi se jaz tej reči posvetil do zadnjega vlakna?« so komentirali. Pa si niso dali nič dopovedati, župan pa je tudi oznanil, da bo poleg zdravnika in župana z veseljem še poslanec. Da bi mu karkoli od tega jemalo energijo in dobro voljo, zaenkrat ni videti, saj se je na šentjurskih Bučn'cah prvi zavrtel s plesalko iz Kikinde in ji za konec celo galantno poljubil roko. Foco: MARKO MAZEJ Drobtinica Oliverja Dragojevica Oliver Dragojević, eden največjih hrvaških glasbenikov, je po nastopih v pariSki OHmpi-ji, v newyorSki dvorani Carnegie Hall in Še marsikje po svetu v petek nastopil tudi v Slovenskih Konjicah. Naslednje jutro je pred odhodom obiskal stojnico Rdečega križa pri moslu čez Dravinjo in 2 nakupom kruha prispeval za topla kosila otrok na Konjiškem. MBP Dobri zgledi Posnetek ni nastal, kol bi mnogi lahko naloicnili, pred volitvami, temveč v zadnjem lepem sobotnem dopoldnevu med odpiranjem Sadjarske razstave v Mozirju. Zgor-ojesavlnjska poslanca Iztok Podkrižnik in Jakob PreseČ-nik sta poka^la. da se tudi »Izvoljeni« zanimajo za delo društev v domačih logih. Za Presečnika to sicer ni nič pre-senetliivega, saj ga srečamo praktično na vsaki večji zgor-njesavinjski prireditvi^ pohvalno pa je, da bo očitno tudi Podkrižnik. skoraj popoln novinec ne le v parlamentu, temveč tudi v politiki, krenil po njegovih stopinjah. Glede na datum posnetka, lahko mimogrede Podkxiž-niku zaželimo vse na(boljše 2a rojstni dan, čeprav sta poslanca razstav]jene>»kdčje sline« zgolj opazovala, ne pa tudi nazdravila z njimi. Ravnatelj na inštrukcijah? »Uff, ste ga pa pihnili s temle S-KONS,« je ravnateljici pošlovno-komercialne Šole Maji Krajne (desno), navdušen nad vrvežem mladine in programom na ^vnem prizorišču »Kosovelovih treh 5o!« dejal ravnatelj I gimnazije v Celju Anton ^petavc. Je v družbi ravnateljice srednje zdravs- • tvene šole Marije Marolt prišel po kakšno idejo pred bliž-njim viškom proslavljanja 200-letnlce gimnazije? Foto: GrupA Srečanje Takole sta se v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer sta se prišla poklonit spominu na dolgoletnega hišnega režiserja Francija Križaja ob odprtju njegovega kipa, drug drugega razveselila in objela Ana Vitez in Viklor B^k. Ana je svoje srce in dušo gledališču še dolgo po upokojitvi razdajala kot vodja ^edaliških bUjeterjev, Viktor, legenda celjskih fotografov, pa |e prav tako dolga leta spremljal in fotografiral celjske gledaliŠČnike in njihove predstave. Pred leti je te svoje umetniške fotografije 2 velikim uspehom tudi razstavil. O čem pa sta se pogovarjala v gledališču? Najbil o dobrih starih časih, ki so minili in o vonju po pravem gledališkem življenju. PS: Ana je pred dnevi že drugič postala prababica. Po Jakobu zdaj še krepkemu fantiču Maticu. Vse ostane v družini (b«ri v gledališču). Čestitamo! MP, foto: GrupA Zmagovalac tekmovanja v poinavaniu gob je postal Brane Piano. Novinarji preživeli« piknik v petek je bilo tradicionalno srečanje Aktiva novinarjev celjske regije z Gobarskim društvom Bisernica iz Celja. Doslej so novinarji vse »posege« društva (beri kulinarične čarovnije) preživeli, se naučili kar precej vrst gob in nekateri po znanju Že celo prekašajo dolgoletne člane druStva. Novinarji se tega dneva že vnaprej veselijo, saj se dobro podkrepijo z gobarskimi dobrotami, se malce sprehodijo po bližnjih gozdovih Kmečkega turizma Sle-menšek v Bovšah in vsaj za nekaj ur pozabijo na tegobe poklica. Pokazati morajo nekaj znanja iz poznavanja gob in določili Čim več vrst, ki jih društvo razstavi. Zmago- SO »spet gobarski valeč med novinarji - gobarji je letos postal Brane Piano (dopisnik Dela), tik za petami pa mu je bil Miran Korošec (dopisnik Radia Slovenija). Tekmovali so tudi člani gobarskega društva: novinarji so jim pripra\ili zanimivo preizkušnjo v pantomimi. kjer sta zmagala Vesna in Dare Kaslelic. Al PE.BSKARSTVO Fi^SiU>ER5TVO ^KUGLER tosovetovo 16 . 3000CEUE 6SH 041 1 OS* Tel 0%