GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Namnma znaša• letna 1 K; posamezna štev. 10 vin. Uredništvo in npravništvn: K'i2vvž Izhaja vsak s-tek
St. 18.	V	Ljubljani,	2.	aprila	1915.	Leto	X.
Gospod je vstal! Aleluja!
Velikanoč, praznik zmage nad smrtjo, praznik prerojenja sveta po krščanski ljubezni, pozdravljen! Zadnji Božič, spomin Gospodovega rojstva, bil si krvav, krvava je tudi letošnja velikanoč. Na zahodu in na vzhodu in na severu in jugu povsod ti grome topovi in pokajo puške in rožljajo strojne' puške in brenči nabrušeni bajonet in meč in sablja. Kdo naj šteje solze, ki so v tej strašni moriji pretekle: matere plačejo za sinovi hrabro padlimi na bojišču slave za domovino in žene in otroci, uboge sirote, in sestre in bratje in sorodniki žalujejo in jočejo za tistimi, ki jih ni več. Kdo naj meri potoke in reke krvi, ki je potekla v sedanji strahoviti vojski, vojski, kakršne po svoji veličastni grozoti in morebiti tudi v sedanjem obsegu ni videl svet. Na zemlji in v zraku in pod zemljo in na morju in pod gladino morja se ljudje med seboj vojskujejo. Naši sovražniki so neizprosni; izgubili so vse človekoljubje, pozabili na nauk krščanske ljubezni. Ne streljajo in ne morijo naravnost naših žena in deklet in otročičev, ampak radi bi, da umro gladu. Prepovedujejo in zabranjujejo dovoz vseh živil. Vse, kar človek potrebuje, se je strašno podražilo. Moke in kruha že tudi primanjkuje. Res, v pravi dolini solza in gorja živimo.
A ne obupajmo! Ne bodimo šolo-barde vsaj mi ne, ki smo zavestni prepričani krščansko socialni delavci in delavke. Ne skrivajmo liki noj glave v pesek, saj kot verni katoličani vemo, da brez Božje volje ne pade niti las z glave in da tisti, ki skrbi za ptice pod nebom, poskrbi tudi za nas.
Aleluja! Gospod je vstal! Premagal je smrt! Cerkev in mi ž njo praznujemo Alelujo. Iz globočine upijemo k tebi, o Gospod vojskinih trum, naj skrajša te dneve britkosti in žalosti, a
ne naša marveč Tvoja volja naj se izpolni, o Gospod vojskinih trum!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Umrla je delavka naše ljubljanske tobačne tvornice, Uršula Mrha r. Rajnico smo vsi prav dobro poznali kot vneto in navdušeno in požrtvovalno krščansko socialno delavko. Sodelavke so rajnico zelo spoštovale in ji zaupale in ji poverjevale častna mesta v svojih strokovnih organizacijah. Dobro smo jo poznali, ker ni zamujala društvenih sej in sestankov in shodov. Pošten ja-kanji liki zlato je poverilo vodstvo organizacije tudi časten posel pobiranja društvenih prispevkov. Sprejeto, ne ravno prijetno dolžnost, je rajnica požrtvovalno izvajala dolgo vrsto let. Glavne zaupnice naše organizacije, ki vzdržujejo neposreden stik med člani in odbori naših strokovnih organizacij so naše blagajničarke, kakor jim pravijo. Na nje pade vse. Beračiti skoraj morajo dostikrat za prispevke, kakor da bi šlo za nje, ne pa za delavsko skupno moč zbrano v strokovni organizaciji. Preslišati morajo marsikatero grenko, dasi ni ponavadi tako hudo mišljeno, kakor se izgovori, a ravno podblagajničarke ali če že hočete, glavne zaupnice delavke najbolj spoštujejo in cenijo. Tudi rajnica nam je včasih potožila, kako težko breme da vlači, ampak nosila jo je požrtvovalno in vztrajno Bogu na čast in ljudem v korist, kakor nam je rekla nekoč. Kar je dobrega storila razborita rajna naša Urška svojim sodelavkam in sveti naši krščansko socialni delavski organizaciji ji je gotovo že povrnil mili Bog in Sodnik. Čast njenemu spominu! Pokoj blagi njeni duši!
Požrtvovalna hči. Minuli teden je umrla mati vpokojene naše somišlje-nicc Frančiške Zajc. Rajnica je bila več let bolna. Stregla ji je lepo in požrtvovalno njena hči Frančiška; ki sc jo še vsi v tvonici hvaležno spominjamo kot naše zveste in požrtvovalne in delavne somišljenice in odbornice. Sožalje naše dobri hčerki, odlični in razboriti so-mišljenici slovenske krščansko socialne delavske organizacije.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
SLOVENSKI ŽELEZNIČAR.
Železničarji in preskrba z živili.
Dobili smo pismo od osivelega »malega železničarja« ter ga priobčimo, ker vsebuje uvaževanja vredne misli. Mož piše:	Spoštovani!	V štev. 16 »Naše
Moči« ste popisali težave in skrbi, ki po 200 gramskem odloku zadenejo prožne delavce in reči moram, da imate popolnoma prav. Trdo bo za moža, ki mora opravljati težko delo, a z dobro voljo in z zavestjo, da se gre za naše življenske cilje, bi šlo, ako bi bilo vsaj to porcijo moke mogoče dobiti. Naši mali podeželni trgovci in kramarji se z moko sploh nočejo več pečati, ker je nje dobava če ne naravnost nemog-oče, pa vsaj zelo otežkočena. Navezani smo tedaj in ker naši železničarski konzumi zelo klaverno posljuje-jo, bolj kakor prej na bližnje trge in mesta. Znano vam je, da smo prišli po enkrat na mesec — navadno po izplačevanju — v mesto, da smo se založili z potrebnim. Dasiravno smo trpeli pri tem podrobne stroške, ki so tvorili na mesece že vsotico, smo bili vsaj sigurni, da naša pot ni bila zastonj. A zdaj ? Zdaj pa, ko si izmoleduješ poireben dopust za nakup živil, pa ti po mestnih trgovinah pravijo, da ne dobiš več moke, kakor pol kilograma ali pa — nič. Da, mestjana to ne more veliko že-nirati, ker ima priliko, da vsakega poldne lahko gre pogledat, kdaj bo trgovec voljan mu kaj moke prodati, toda za nas pa, ki smo službeno priklenjeni včasi celo na divjo samoto, je to drugače. Nam ni mogoče hoditi po vsak Kram moke posebej v oddaljene kraje, nam mora biti omogočeno, da se z enim potom založimo za več časa. Da se vladne odredbe ne morejo pečati z podrobnostmi je umljivo, neumljivo pa je, da železniške uprave, ki morajo poznati položaj slehernih svojih uslužbencev do dna, ne nastopijo. Če se že prišteva živilske skladnice k dobrodelnim zavodom v prid uslužbencev, bi morale biti iste sedaj, ko je sila že davno prestopila prage revnih delavskih bivališč in čuvajskih koč, poslovati z vso točnostjo. Da nimajo dovolj zalog, ni za nas nikaka tolažba, pač pa dokaz, da železniška uprava za »živi
ali pa krepaj« svojih uslužbencev se niti ne zmeni ne. Če uprava pri vladi položaj primerno pojasni, vspeh gotovo ne bo izostal, ker še se dobe ljudje, ki vedo, da železnica brez živih strojev nič ne pomeni. Luksusa ne zahtevamo, ker nam je tuj, toda brez najpotrebnejšega vsakdanjega kruha nemoremo živeti in tudi ne delati. Želimo, da so naša živilska skladišča založena, da ustrežejo našim najnujnejšim potrebam.
Vojska in promet. Nemalo ulogo igrajo v vojski prometna sredstva: pota in železnice. Naši spoštovani stari Radeckijevi veterani še vedo povedati o napornih marših, ki jih vojak sedaj-nosti niti poj miti ne more. Ker pa ni v vseh državah enako, bode morda zanimalo, ako pogledamo nekoliko po svetu.
Veliko prednost uživajo danes tiste vojujoče se sile, ki razpolagajo z dobrimi cestami in gostim železniškim omrežjem. Pogled na zemljevid nam pove, kako nam je iz prometnih ozirov razvrstiti posamezne države, nastopajoče v sedanji svetovni drami.
Izmed vseh na naj slabšem je pač Rusija, ki nima v celi veliki državi niti ene ceste v res pravem pomenu tega imena.
Večina ruskih železnic se od njih sester v ostali Evropi razlikuje po širši kolotočini. Normalna razdalja notranjih robov obeh tračnic znaša na drugih srednjeevropskih progah 1435 mm, v Rusiji pa 1524 mm. Normalnotirne so samo glavne proge na Poljskem in sicer Granica (avstrijska meja) — Čen-stohov — Varšava, Skiernice — Aleksandrovo, Koljuško — Lodz in zveza z nemško Šlezijo Kobkovice — Sosnovi-ce, ker so bile zgrajene kot pi’ivatne in so prešle šele po nakupu v rusko državno last. Razlika kolotočinske razdalje pa je za promet s sosednjimi državami velika ovira. Vse blago se mora
Prekletstvo bogastva.
Zatajuje sc, a le ugiba, kaj da je s sinom.
'Ko stoje trije rajnikovi tovarši pred Kamnarjevim stanovanjem in potegne eden s tresočo roko za zvonec, jim prihaja že Friderikova mati naproti. Vpraša jih boječe po svojem sinu.
»Gospa, Friderik je ponesrečil. V bolnišnici se nahaja«, odgovori žalostno najstarejši. »Moj Bog in moj Gospod, kaj se je zgodilo? Ali je moj sin obolel? Hitro povejte!«
»Friderik jo nevarno ranjen«, mla-denči prično plakati.
»Kje in kdaj je bil ranjen? Pripovedujte in ne mučite me!«
Neki mladenič prične govoriti, a ne more, solze mu zaduše glas.
»Peljite me takoj k sinu. Govoriti hočem ž njim in ga videti!«
»O gospa! Doma ostanite. Friderik je že mrtev.« Mati, ko to čuje, omedli in se zgrudi na tla.
Nenavadni poset treh mladenčev je opozoril posle. Sobarica, kuharica in kočijaž hitro priskočijo gospe j na po-
v obmejnih postajah preložiti. Na prehodih Grajevo, Mlava in Sosnovicc obstoje sicer priprave, da se vagonom osi izmenjajo, a Nemčija ima za to le par sto primerno prirejenih voz, ki pri živahnem prometu le malo zaležejo,, v slučaju vojske pa sploh v poštev ne pridejo, vrhutega se pa Rusija zadnja leta za tak sistem niti brigala ni. Pomembno pa je, da se ruski 'tiri kaj lahko zožijo v normalne, dočim krajše podlage srednjeevropskih železnic skoraj onemogočijo razširjenje kolotoča za ruske vagone. V poštev pridejo nadalje še različni profili mostov in predorov, ki tudi branijo prehod ruskih vozil čez meje. Ruska vlada je bila oči-vidno namenjena še zgoraj navedene noi-malnotirne železnice predelali v rusko - širokotirne, toda vojska jo je prehitela. Nemčiji pride ta moment v sedanji vojski zelo prav, ker lahko prevaža vojni materijal neovirano na poljsko bojno ozemlje. Nedvomno bi se bil preustroj pričel na progi Aleksandrovo — Lovič, ker slednje imenovana postaja je križišče s progo Kališ — Varšava, ki je zgrajena že po ruskem načinu. Sploh pa je Rusija glede železnic zelo revna država. Najgosteje prepre-žena je še Poljska, dasiravno se tudi ta ne more kosati z obmejno Prusijo. Kot merilo bodi omenjeno, da kraji Lomža (22.000 prebivalcev) ali Pultusk (16.000 prebivalcev) nimajo nikake železniške zveze, dočim so v Nemčiji že kraji z 2000 ljudi zvezani z železnimi cestami. Od pruske meje pa do vzhodnih meja velike Rusije postaja železniško omrežje vedno redkejše; nekaj maloštevilnih ozkotirnih železnic pa niti v poštev ne pride, ker so večinoma privatna last veleposestnikov. V pravem pomenu besede zgrajenih cest ima carstvo zelo, zelo malo; nešteto gosto obljudenih krajev vežejo le navadna, popolnoma zanemarjena poljska pota.
Promet Dunaj — Carigrad preko
moč. Neso jo v sobo in jo polože na zofo. Kuharica prinese hitro Eau de Cologne. Gospej drgnejo čelo in senci, odpno obleko in brizgajo mrzlo vodo na prsi. Gospa se zopet zave. Kriči: »Ne, ni mogoče, da je Friderik mrtev. K njemu hočem! Peljite me v bolnišnico.« Precej časa mine, da se nekoliko pomiri. Mladenči ji pripovedujejo, kako se je razvil strašen dogodek.
Nemo z izbuljenimi očmi jih posluša. Kurji pot jo obliva.
Kar poskoči kvišku in kriči: »Ne, ni mrtev. K njemu grem!« Odpovejo ji moči in zopet se zgrudi v naslonjač.
Ko mladenči končajo svojo žalostno povest, prične mati glasno plakati; tako milo joka, da bi omehčala skale. Solze ji nekoliko olajšajo gorje.
Mladenči boječe poizkušajo, da bi odšli. A prišel je medtem že odposlanec policije, da poizveduje o žalostnem dogodku.
Policijski uradnik si pi*edvsem zabeleži imena treh mladenčev in njih tovarišev, ki so bili zraven ob pretepu med Friderikom in mladim delavcem. Ko se to zgodi, zapuste mladenči žalostni Kamnarjeve.
Srbije je bil nekaj časa prekinjen, pa se je obnovil s pomočjo proge Temeš-var — Orsova — Bukarešt — in čez Bolgarijo. Vlaki Carigrad — Bukarešt - Dunaj se med Ruščukom in Giurg-jevem prepeljejo čez Donavo na posebnih px*ipravah.
Ko so Japonci napadli in zavzeli nemško naselbino Kiaučau je prešla tudi šantunoška železnica iv njihajvo posest in sicer ne samo nemški del, temveč cela proga. Nemški železničarji so, ko so poprej uničili ves porabljiv železniški materijal ter poplavili nemške rudnike, zbežali v sosedno nevtralno državo, Kitajsko.
Dvomljiv polojžaj Angležev v severni in vzhodni Afriki jih je prisilil, da so v zadnjih petnajstih letih zgradili v anglo-egipčanskem Sudanu več železnic predvsem strategičnega pomena. 927 km dolga proga od Wadi Ilalfa v južnovzhodni smeri sredi skozi puščavo in ki teče od Abu Hameda navzgor do Kartuma, je namenjena izključno le obrambi. Veliko prometnih ovir na tej progi povzroča 370 km dolgi del skozi nubijsko puščavo. Vlaki morajo vso za lokomotivo potrebno vodo voziti s seboj; sviž pa zelo kvari stavbni in kota j oči materijal. Druga istotako samo le strategično pomembna proga je izpeljana večinoma ob bregu Nila od Wadi Halfa do Dongola. Leta 1905. je bila odprta železnica od Berbera do Rdečega morja in leta 1912. je sledilo nadaljevanje glavne proge od Kartuma do Senarja od Modrem Nilu na eni in do El - Obeida v Kordofanu na drugi strani; ta del sam meri 2400 km.
Uničujoč vpliv vojske na ameriške železnice sc pa sedaj še sploh presoditi ne da. Ne glede nato, da se padajoči promet že občutno izraža v vedno pojemajočih dohodkih, je treba še pomisliti, bo se li evropski denar še kdaj v dosedanji meri stekal v ameriške železniške blagajne. Naravnost žalostno
Mati, slaba in razburjena, ne more veliko uradniku povedati. Kuharica, ki je vse slišala, pove uradniku, kar so pripovedovali mladenči. Policija poizveduje za delavcem in ga kmalu izsledi. Ni tajil. Zaprli so ga.
Friderikova mati je v veliki svoji bolesti brez odločne volje. A nekaj mora storiti. Želi imeti mrtvega sina doma. Kakor nerada, brzojavi Dobler-ju, naj pride.
Dobler se pripelje že zvečer. Kamnarjevo tolaži, kolikor jo more. Ko mu kuharica vse pove, poskrbi drugi dan kar je potrebno za pogreb.
Ni dobil lahko trupla, ki ga je zasedlo državno pravdništvo, da se mrlič raztelesi. Predno se to ne izvede, pogreba ne dovolijo. Doblerju se vsaj posreči, da prepeljejo mrliča v materino hišo.
Ko pripeljejo krsto domov, se seveda zopet ponove žalostni prizori žalosti in obupa. Nihče ni niti slutil, da pripeljejo tistega Friderika mrtvega nazaj domov, ki je šel prejšnji dan še tako veselo razposajen krokati. Sreča je bila, ker je stal Kamnarjevi gospej na strani gospod Dobler. Sestra Neža je sicer na-
Nepozvani gostje,
ki na njih obisk nismo bili prav nič pripravljeni in ki nanje nismo mislili, pridejo vedno ob nepriličnem času, kadar nas najbolj motijo in v našem delu ovirajo. Taki nepozvani gostje, ki pridejo kar presenetljivo in nikakor nočejo oditi, so tudi naša trpljenja, ki smo si jih_ nakopali z vlažnostjo, prepihom ali prehlajenjem.
Prav posebno velja to za prehlajenje, ki se rado prime prsi in se javlja s tesnobo v prsih, zbadanju v hrbtu, hropečo sapo, zbadanju h kašlju in drugimi simptomi. Ako pravočasno rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elza-fluid", se zla kmalu rešimo.
O tem smo se sami pogosto prepričali in tudi mnogi zdravniki potrjujejo dobre uspehe Fellerjevega fluida z namko „Elza-fluid“. Gosp. dr. Jos. Estmeister, VVildenau, pošta Aspach, piše, da Fellerjev fluid pri vsakdanjih motenjih zdravja izborno služi. Gosp. dr. Kittel, Kr. Vinogradi, piše, da je Fellerjev fluid že več let v
svoji praksi rabil z izbornim uspehom, in tako sodijo tudi mnogi drugi zdravniki.
Pri prehlajenjih, pri bolečinah vseh vrst, kakor tudi pri oslabljenih očeh, migljanju pred očmi, migreni in živčnih bolečinah se izkazuje za zanesljivega pomočnika in bi ga naši bralci morali vedno imeti pri hiši, ker 12 steklenic stane samo 6 kron franko.
Tudi Fellerjeve odvajalne rabarbarske krog-ljice z znamko „Elza-krogljice“, 6 škatljic franko 4 krone 40 vin., bi morali naši bralci za varstvo proti želodčnim neprilikam, zagatenju itd. naročiti pri lekarnarju E. V.Feller, Stubica, Elza-trg štev. 264 (Hrvaško). --------------------cisi.
predstojnik tržaškega obratnega nadzorstva, Lieske, v pokoj in ker zahteva to mesto moža, ki ne bodi zgolj prevoznik, temveč rutiniran tudi na trgovskem polju, je padla volitev na Nessler-ja, — pa prav o pravem, za južno železnico pomenljivem času. V dobi njegovega delovanja v Trstu se je zgradila bohinjska železnica in ker je istočasno hrepenela tudi Ogrska za tem, da spelje kolikor mogoče veliko prekmorskega prometa čez Reko, se je trebalo južni železnici bati uničujoče konkurence. A Nessler je s svojim finim in možatim nastopom ter z svojo bistroumnostjo srečno premostil vse nevarne hudournike, kako na trgovskem, kakor tudi naj narodno političnem; pojlju. Upravni svet južne železnice mu je izkazal svoje priznanje na najvrednejši način s tem, da ga je po smrti prometnega ravnatelja Gašperja posadil na to težav in odgovornosti polno mesto, na katerem je mož vztrajal nad eno desetletje. Recimo, da mu je bila iisoda mila, da je imel priliko se izvežbati v popojnega železničarja, priznati pa moramo, da je bil Nessler z dušo in telesom pravi železničar, svojim podrejenim vselej kavalirski predstojnik in ljudomil prijatelj. Njegova poslov-nica se glasi: »Kot prijatelj jemljem slovo od vas, ko stopam v pokoj z dobrodejno zavestjo simpatij, ki ste mi jih izkazovali v dolgi dobi mojega službovanja. Iz vaše srede izšel sem se čutil vselej z vami, vaša usoda mi je bila vselej pri srcu, to vam jo znano. Ohranite mi prijazen spomin in zagotavljam vas, da tudi jaz ne pozabim dni našega skupnega delovanja.«
Vsi, ki smo ga poznali, mu kličemo odkritega srca: »Uživaj težko zasluženo pokojnino prav mnoga leta! Rodi nam i njegov naslednik enak gospodar!«
Vojni dogodki
od 22. do 29. marca 1915.
Severno bojišče. Rukovina je malone popolnoma očiščena Rusov. — Pri Wyszkowu smo iztrgali Rusom neko višino in ujeli krog 4000 Rusov. — Siloviti boji se vrše na ozemlju med rekama Ondawa in Latorcza (na ogrski strani Karpatov) obcestah, ki vodijo v Varanno in Homono. Rusi so vrgli semkaj sveže čete in nova ojačenja. Kljub velikanskim izgubam vedno znova napadajo. Naše čete se junaško bore. Tu gre po splošni sodbi za velike odločitve. — Na fronti v zapadni Galiciji in na južnem Poljskem ni nič novega.
sliko nudi južna železnica, ki služi v prvi vrsti izvozu bombaža. Njeno omrežje leži med Washingtonom in mehi-kanskim zalivom. Rombažu je bila lani letina sicer ugodna, toda nemogoče je pri sedanjih zmedah njega izvoz in bodočnost tudi ne nudi kaj veselega upanja, kajti poleg bombaža se bo morala omejiti tudi setev sočivja, ker Nemčija in Avstrija ne moreta dobaviti semen in umetnih gnojil. Veletrgovina in država se sicer trudite, da se drži železnica na površju, a kaj, ko se zelo veliko firm komaj s pomočjo javnih denarjev še brani propada. Akcijo-narji so se odrekli dividendam, da ne bi trebalo odpuščati uslužbencev, ki se zaposlujejo z razširjevalnimi deli.
Tudi švicarskim železnicam prede precej slaba, vsled česar so uvedle razne varčnostne odredbe. Žalostno nas zadene, da so tukaj najbolj prizadeti železničarji. Zadnje redno napredovanje je popolnoma izostalo. V proračunu je ogroženo podaljšanje nošne dobe službenim oblekam, odškodnine Cezur sc odpravijo, stanje osobja in vožni red se kolikor mogoče skrčita, nasprotno se pa osobni tarifi občutno zvišajo. Pa še se kaže primanjkljaj, ki se namerava pokriti z ustavljenjem prispevkov pomožnim fondom in tudi amortizacij; stavbna dela se omeje do skrajne možnosti.
Ker je blagovni izvoz iz ene države v drugo omejen, trebalo je obsežne iz-
meravala tudi priti k pogrebu, dasi sta se sprti zadnjič ločili, a ko pomisli, da bi bilo sestri še hujše, se ne odpelje na pogreb in jo le pismeno tolaži.
Čez dva dni dovolijo oblasti pogreb; dan pozneje pokopljejo Friderika poleg njegovega nesrečnega očeta. Žalostni ga spremljajo njegovi tovariši na zadnji poti. Tako žalostno se še ni kmalu končala kaka gospdska krokarija, kakor ta.
Mati se dolgo časa ni pomirila. Drva smrt v njeni rodbini je bila Friderikova, ki je res globoko in trajno vplivala na njo.
Čez nekaj tednov se je z vso zadevo pečalo sodišče. Delavca, ki je Friderika usmrtil, so obsodili v trimesečni zapor, ker je rajni Friderik izzval s svojo suiovostjo žalostni dogodek.
XXI.
Globoka žalost je zapustila na Kamnarjevi sledi. Nič več tako dobro nc izgleda, kakor prej; lasje so ji posiveli. Ni se pa zavedala, da je s svojo napačno vzgojo večinoma sama povzročila strašno Friderikovo smrt.
vozne kontrole, ki je obmejni carinski uradi nikakor niso premogli. Rlago s« je torej v prehodnih postajah kopičilo v veliko škodo trgovcev, ki so slednjič predložili odpomočne nasvete. Sedaj se vrši in zabilježuje kontrola že v oddajnih postajah, da blago neovirano lahko prestopi carinsko mejo.
Nemških železničarjev se nahaja približno 50 tisoč v osvojenih tujih krajih,, da opravljajo službo v vojne namene in ki se jim ne godi prav nič boljše, kakoir vojakom v strelskih jarkih.
Umevno je, da vojno stanje i na finance naših domačih železnic neugodno vpliva in bati sc je, da bo mar-sikak naš up šel po vodi. Kaj bo, če sc ne preobrne kmalu na bolje? Vsi si znajo pomagati, trgovec, obrtnik, hišni posestnik, državni in komunalni uradnik, le železničarja se ne spomni ni-kdo; njegov klic je glas upijočega v puščavi.
Od južne železnice. V letošnjem januarju se je nepričakovano dovršila v prometnem ravnateljstvu južne železnice za vso prometno osobje velepo'-menljiva izprememba: ravnatelj Julij Nessler je stopil v pokoj in naslednik mu je postal podravnatelj ing. Louis Praschniker. Slednji je rojen iz kamniškega okraja, je torej naš rojak. Do-čim bo moral ta svojo vsestransko sposobnost; šele dokazati, vemo o Nessler-ju, da je bil v najpopolnejšem pomenu besede mož na svojem mestu. Ril je kavalir skoz in skoz, z enako ljubeznjivo-stjo je občeval z svojim podrejenimi uradniki in uslužbenci. Vsakomur je rad spolnil njegovo željo, če je le mogel, za to pa je bil tudi priljubljen in spoštovan. Ril je eden izmed tistih maloštevilnih »visokih«, ki ni zlezel po kaki protekciji čez glave svojih sovrstnikov do časti prometnega ravnatelja, nc, kar je dosegel, je zbog njegove globoko strokovne izobrazbe in temeljitega umevanja svojega poklica pošteno zaslužil.
Iz njegove službene dobe vemo sledeče: V službo južne železnice je stopil kot mlad uradnik takratnega mestnega biiroja na Dunaju. Sprosil se je k prometu in ko je več let preskušal dobrote in britkosti prometnega uradnika po tirolskih progah, je bil poklican v komercielno ravnateljstvo. Ker obvladuje več tujih jezikov, so ga po daljšem službovanju pri tem oddelku ob preustroju srbskih železnic dodelili vodstvu istih, — moral je se povrniti, ko je Srbija železnice na svojem ozemlju podržavila in nastavila le same Srbe. Doma je postal ravnatelj komercielnega ravnateljstva. Ko je šel
Nemko-ruska fronta. S črte Pilica-Rawpa-Bzura-Visla se ni ničesar poročalo. — Pri Plocku, severno od Visle, so bili odbiti ruski sunki. Ponesrečili so se številni ruski napadi na ozemlju rek Orzyc, Omulew in Pisek. Ob črti Bobr-Narew si Rusi zaman prizadevajo, da bi vrgli Nemce nazaj čez prusko mejo. Tudi vzhodno od gozda pri Av-gustovu in v gozdu samem se vrše ljuti in trdovratni boji. — Memel so Rusi zopet zapustili, ko so se približale močnejše nemške čete. Sploh so ruske čete prišle v Memel samo radi plenitve. Nemci so bežeče Ruse zasledovali čez mejo in zasedli ruski Krottingen. Ob čiščenju skrajne točke vzhodne Prusije so sodelovale tudi nemške ladje z Vzhodnega morja. Enak obisk kakor v ■Memlu so Rusi te dni napravili v Tilsi-tu, a morali hitro nazaj čez mejo.
Z južnega bojišča se uradno poroča o artiljerijskih bojih ob Savi in Donavi.
Na zapadnem bojišču se ni nič posebnega zgodilo; vrše se le manjši boji. V Vogezih so se Francozi zopet polastili vrha IIartmannsweilerkopf. — 21. t. m. ponoči so nemški zrakoplovci vrgli na Compiegne in Pariz veliko bomb in napravili dokaj škode; tudi človeških žrtev je bilo precej. 29. so pa francoski letalci metali bombe na Strassburg.
V Dardanelah nič novega.
Ob Sueškem kanalu in ob Perzijskem zalivu zapadno od Bassore so se vršili spopadi med angleškimi in turškimi oddelki.
V Armeniji so Turki zavrnili ruske poizvedovalne čete.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Strah je čtoueka
izpadanja las in redke rasti las, a nesreča, izgubiti naravni, plemeniti okras las in vsled tega izgledati neznaten in starikav, zadene le tistega, ki svojih las ne neguje. Zato svetujemo v svrho dosege bujne rasti las uporabiti Fellerjevo slovečo, pristno Tan-nochina pomado za rast las »Elsa«. — Na tisoče jih je, ki hvalijo nje dobri učinek proti prhotu in izpadanju las. Krhki, redki lasje postanejo bujni, prožni, dobijo svit in prvotna barva se jim povrne in tako ne osive pred časom. 1 lonček št. I. K 1 60, št. II. (močnejše vrste) 3 krone. Za negovanje brkov priporočamo Fellerjevo voščilo za brke. 1 lonček 50 vin. Dobiva se edino pristen od lekarnarja E. V. Fellerja, Stubica, Elsa trg št. 264 (Hrvatsko).
,Našo Moč4.
Lekarna »Pri kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeCa zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn' krč, steklenica 50 v.
Posipala! prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, Škatlica 50 v.
Blbje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v.
,,Sladin“ za otroke, Škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
h
F MptM UUBLJHHH
1 . 11MC1 dUl Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavio, nogavio, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Dl
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturnl trgovini
Janko Česnik
|Pri Ccšnikn) IJUBLJHim
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
O
n-7/-----7/----7/---7/----7/-
~7/ 7/ 7/ 7/~
stoi trg
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
3,ri=7ZZZ7Z=Z7ZZZ7iCZ7ZZZ7/C=7ZZ=7ZZ=ZC;a
Naiboliša, naisinurneiša prilika za štedeniei
LiudsKn Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela,.llnion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
i
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 01 4 O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.