PRIMORSKI DNEVNIK
Leto XXI. Št. 244 (6222)
Cena 40 Ur
ZAKLJUČEK DEBATE O ZUNANJI POLITIKI V ZBORNICI
Moro je ponovil ameriška stališča v govoru o italijanski zunanji politiki
Socialisti so glasovali proti resolucijam o Vietnamu in vključitvi Kitajske v OZN, vendar z verbalnimi pridržki - Izjava Mora o potovanju v Jugoslavijo
TRST, četrtek 14. oktobra 1965
RIM, 13. — Po dolgem govoru Mora je poslanska zbornica zavrnila komunistični resoluciji o vojni v Vietnamu in o vključitvi Kitajske v OZN. Za resolucijo so glasovali samo poslanci KPI in PSIUP, vse ostale skupine pa proti. Predsednik socialistične skupine v zbornici Ferri je v svojem govoru sicer zagovarjal vstop Kitajske v OZN in to ponovil v glasovalni izjavi, dodal po je. da bodo socialisti glasovali proti resoluciji KPI, ker zveni kot nezaupnica vladi.
Glede atlantskega pakta je Moro dejal, da se italijanska politika ni v ničemer spremenila in velja «vsa lojalnost atlantskemu zavezništvu«. V tej zvezi je tudi govoril o blokih, ki da niso preživeli, temveč so realnost in «ustvarjajo ravnotežje sil, so instrument miru, pomirjenja in opreznega odprtja«.
Kljub temu pa je Moro dodal, da to stališče ne pomeni «statičnega, grobega konservativizma, temveč, obratno, pomeni, da bo vlada skrbno spremljala mednarodni razvoj«.
Moro je nato podrobno analiziral stanje v evropski gospodarski skupnosti in krizo, ki je nastala zaradi znanega francoskega stališča.
Zelo obširno je govoril o Južni Tirolski in uvodoma utemeljil razloge ter objasnil okoliščine zasebnega razgovora, ki ga je imel z avstrijskim kanclerjem Klausom. Ponovil je znano italijansko stališče
o ((celovitosti države« in obrambi meja in nato dodal: «Ko spoštujemo in zagotavljamo avtonomijo manjšine v Gornjem Poadižju, u-resničujemo ustavno določilo in pospešujemo pomirjenje, zaupanje in mir«. Stališče do manjšin je torej odraz politike vlade, ki bo krepila pravično in mirno sožitje prebivalstva italijanske in nemške jezikovne skupnosti in pri čemer bodo uporabili zaključke komisije devetnajstih. V tej zvezi pa je Moro zagovarjal tudi načelno stališče, da je to vprašanje tudi mednarodno, kar izhaja iz mednarodnih pogodb.
Nadaljnji del je bil posvečen terorističnim napadom in naštevanju vrste opozoril in zahtev italijanske vlade avstrijski naj neha podpirati skupine skrajnežev, in je zlasti poudaril zahtevo, da mora sodelovati z italijanskimi policijskimi silami pri zatiranju terorizma.
Po orisu italijanskega stališča na ženevski konferenci o razorožitvi je predsednik vlade govoril o zadnjih potovanjih Saragata po Nemčiji in državah Latinske Amerike
iailiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii iiiiiiii m n uiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti iimii um m |||||,|l|||||,t||||||l)n||,||||||||
VVilson poročal kraljici o pogajanjih s Smithom
Zanikal je, da misli zahtevati razpustitev parlamenta in razpis novih volitev
LONDON, 43. — Predsednik britanske vlade Wilsom je davi nepričakovano odšel z letalom, v Balmoral na Škotskem, kjer je kraljica Elizabeta na počitnicah. Sporočilo, da se je VVilson nenadoma odločil za obisk pri kraljici, so sprejeli v Loodonu z velikim presenečenjem, zlasti ker se bo kraljica vmila v prestolnico v torek in ker siprejema vsak torek Wilsona.
Po razgovoru s kraljico je Wil-*on izjavil, da je šel v Balmoral, zaito da poroča kraljici o zadnjem raaivojiu rodezijske krize. Dodal je, da bo britanski parlament sklican. na izredno zasedanje samo v primeru nevarnega razvoja rodezijske krize. Takoj po pogovoru s kraljico je VVilson odpotoval z le. talom v London.
Na vprašanje glede možnosti novih parlamentarnih volitev je VVilson odgovoril časnikarjem, naj se obrnejo na njegov urad v Londonu. Davi je načelnik njegovega tiskovnega urada zanikal, da namerava VVilson zahtevati od kraljice razpustitev poslanske zbornice in razpis novih volitev. Popoldne je Wilsonov predstavnik izjavil, da ne bodo objavili urad-»ega sporočila o VVilsonovem pogovoru s kraljico. Zjutraj so se razširile govorice, da je VVilson obiskal kraljico z namenom, da zahteva razpust poslanske zbornice in razpis novih volitev.
Zvedelo se je, da je VVilson poročal kraljici o svojih pogajanjih * Smithom ter o svojem načrtu, da pošlje v galizbury odposlanstvo državnih poglavarjev ali ministrskih predsednikov Commomvealt-ha, da prepreči enostransko razglasitev neodvisnosti Južne Rode. zije. Zvedelo se je, da bo odposlanstvu predsedoval predsednik avstralske vlade Robert Menzies.
VVilson pričakuje odgovor državnih in vladnih poglavarjev držav Commomvealtha glede omenjenega odposlanstva. Ob prihodu v London je VVilson izjavil, da je v stiku s temi voditelji in da so njegov načrt o odposlanstvu ugodno sprejeli.
Britanski stalni delegat v OZN iord Caradon je danes popoldne
izjavil na letališču, da je poročal vladi o razpoloženju v OZN v zve. zi z Južno Rodezijo. Glede odposlanstva Commonivealtha je izjavil, da bi tak korak ugodno sprejeli v OZN. Na koncu je dejal: «OZN namerava storiti vse mogoče, da prepreči enostransko raz. glasitev neodvisnosti, spričo dejstva, da bi nekaj takega pomenilo pravo nesrečo.«
Predsednik južnorodezijske vlade Smith je poročal danes na seji vlade o svojih pogajanjih v Londonu. Sinoči je Smith dobil brzojavko VVilsona, s katero ga poziva, naj sprejme novo pobudo Commonivealtha.
Bečuanija bo neodvisna
LONDON, 13. — Ministrstvo za kolonije sporoča, da je londonska vlada sklenila, naj protektorat Be-čuanije v Južni Afriki dobi neodvisnost do 30. septembra prihodnjega leta. V tej deželi Je 540.000 prebivalcev, od katerih je 3.000 belcev. 2e sedaj ima delno samovlado.
in o bližnjem potovanju v Varšavo.
Predsednik vlade Moro je v dolgem govoru odkrito zagovarjal a-meriška stališča, krepitev NATO in podobno in to ne — kot je njemu običajno — na zapleten in nejasen način. Brez daljšega uvoda se je takoj lotil vietnamskega vprašanja, glede katerega je dejal, da Italija «v celoti razume stališče ZDA, kar prav gotovo pomeni prijateljski odnos do velikega zaveznika, ki nosi tako veliko breme za varnost in mir na svetu«. V nadaljevanju je to vojno ocenil kot vprašanje zapletenih odnosov med vzhodom in zahodom in delikatno vprašanje notranje krize komunističnega sveta. Nato je dejal, da je Italija zagovarjala pogajanja, to pa «kot so ZDA vedno izjavljale, da žele«. Nadaljnji del govora, posvečen Vietnamu je bil dolgo naštevanje in zagovarjanje ameriških pobud.
Moro je utemeljeval zavrnitev vizuma predstavnikom osvobodilne fronte Severnega Vietnama s posebnim postopkom, ki velja za državljane držav, s katerimi nimajo diplomatskih odnosov, in predvsem z načelom, da ne izdajajo vizumov takim državljanom, če ima njih obisk politični značal.
Glede vstopa Kitajske v OZN je bil prav tako odločen in ponovil stališče italijanskega poslanika v OZN sen. Bosca o ((homogenosti OZN«, ki jo vidi v dolžnosti, da vsak član OZN ((izpolnjuje dolžnosti ustanovne listine«. Kot glavni argument nasprotovanju vstopa pa je navedel stališče Kitajske, njeno nasprotovanje vstopu in postavljanje pogojev. Seveda ni pozabil o-meniti Formoze ter ((delikatnega vprašanja, ker je nacionalistična Kitajska stalni član varnostnega sveta in bi zamenjava s komunistično Kitajsko privedla do resnih pravnih težav in imela resne posledice političnega in moralnega značaja«.
Nato je Moro nadaljeval:
«To potovanje, kot potovanje, ki ga z veseljem pripravljam v Beograd, dokazuje, da Italija, v vsej lojalnosti do zavezništva, ki ga j» premišljeno sprejela, namerava razvijati prijateljske odnose z vsemi državami in zlasti s sosednimi državami, s katerimi je stik, na osnovi obojestranskega spoštovanja koristen za globlje razumevanje in sodelovanje med narodi in za mir na svetu.
Italijansko - jugoslovanski odnosi temeljijo na prisrčnosti in duhu medsebojnega sodelovanja ter so primer, kako lahko obstajajo dobri sosedski odnosi tudi med državami z različno notranjo ureditvijo. Se zlasti je obsežna trgovinska izmenjava, medtem ko milijoni Italijanov in Jugoslovanov vsako leto prehajajo mejo med obema deželama in tako izkoriščajo ugodnosti, ki jih predvideva videmski sporazum o malem obmejnem prometu.
Obisk, med katerim ne bomo razpravljali o ozemeljskih vprašanjih, bo dobil koristno vsebino z lajšanjem dvostranskih odnosov in pomembnim gospodarskim sodelovanjem med obema državama. Poleg tega bomo izmenjali misli o najvažnejših mednarodnih vpraša-
njih, pri čemer bomo upoštevali svojstveni in zanimivi položaj Jugoslavije v mednarodnem svetu.
Nekateri liberalni poslanci so me vprašali pojasnila o vzrokih, ker zunanji minister ne bo spremljal predsednika vlade pri njegovem bližnjem potovanju v Jugoslavijo. Skoro odveč je ugotoviti, da, če se poslanec. Fanfani ne bo napotil v Jugoslavijo, bo edini razlog v obveznostih, ki izhajajo iz naloge predsednika XX. zasedanja skupščine OZN. Fanjani pa se je aktivno ukvarjal in se bo ukvarjal z organizacijo obiska, s predvidenimi razgovori in potrebno dokumentacijo.»
Pred govorom predsednika vlade Mora so govorili predstavniki vseh štirih vladnih skupin v poslanski zbornici: La Malfa za PRI, Cariglia za PSDI, Edoardo Martino za KD in Ferri za PSI. Medtem ko sta bila govora prvih treh predstavnikov v bistvu na skoro docela podobnih pozicijah kot govor Mora, pa je socialistični predstavnik v tonu in v nekaterih argumentacijah iskal določene razlike.
Tako je tudi Ferri ponovil obvezo socialistov da sprejmejo vse mednarodne obveznosti in pogodbe, vendar pa Italija v okviru zavezništva ne sme «igrati pasivne vloge, temveč svojo pravico in dolžnost, da lojalno zagovarja svo-
ja stališča v korist rešitev, ki morajo biti odprta za mir, demokracijo in napredek«.
Glede Vietnama je Ferri — kot že prej Moro — dejal, da Italija ni neposredno zapletena v to vprašanje in da ni realistično misliti na italijanske pobude za sklicanje mednarodne konference. Zato še lahko omeji samo na podporo pobud za začetek pogajanj.
O vključitvi Kitajske v OZN pa je ponovil načelno stališče o nujnosti te vključitve kljub resni zaskrbljenosti zaradi kitajskih stališč in nekaterim nesprejemljivim kitajskim pogojem. Navedel je Fan-fanijeve izjave, da ne gre za vprašanje «če» se vključi Kitajska v OZN, temveč za vprašanje, «kdaj» se bo vključila, in Je dodal, da sedaj obstaja tudi vprašanje «kako». Bistveno je namreč da glasovanje o vključitvi Kitajske v OZN ne povzroči krize v tej organizaciji. Zato je zahteval, da se mora vlada na vse načine truditi v OZN in pri prijateljskih državah za pozitivno rešitev vprašanja.
Ferri se je ugodno izjavil za začetek avstrijsko-italijanskih pogajanj o Južni Tirolski, pozdravil Sa. ragatov obisk Poljske in Morov obisk Jugoslavije, kar dokazuje, da Italija «v okviru omejenih možnosti izvaja aktivno vlogo pri procesu pomirjenja in utrjevanja miru«.
Govor predstavnika CGIL na kongresu SSZ v Varšavi
Tajnik CGIL Lama je podal zanimiva, nova in napredna stališča glede sindikalnih vprašanj
VARŠAVA, 13. — Peti dan šestega kongresa Svetovne sindikalne zveze je imel zanimiv govor predstavnik italijanske sindikalne organizacije CGIL Luciano Lama. ki je dejal, da je Izvršni odbor CGIL soglasno kritiziral In izrekel bistvene pripombe k tezam za šesti kongres SSZ, da pa se je razdelil o vprašanju, ali naj ostanejo še v vrstah zveze ali ne. Vendar pa nihče v CGIL ne misli, da bi se izolirali od mednarodnih sindikalnih organizacij.
Glede poročila, ki Je bilo podano na kongresu, je Lama ugotovil, da sicer vsebuje nekatera nova stališča, vendar pa v bistvu ponavlja teze, in zato CGIL izreka kritike in pridržke zlasti glede poglavja posvečenega kapitalističnim državam in notranjemu demokratičnemu življenju v Svetovni sindikalni zvezi. Odločno je zavrnil predloge, naj bi program petega kongresa predstavljal orientacijo politike sindikalnih organizacij za daljše razdobje. Dejal je, da je treba izhajati iz realistične analize novih pojavov na svetu pri izdelavi nove linije.
Ostro je kritiziral s kitajskim stališčem in kitajskim napadom na miroljubno sožitje, ker je »politika miroljubnega sožitja veljavna in pravilna«.
Osnovno linijo sindikata pa vidi v krepitvi sindikalne akcije, utrditvi enotnosti sindikalnih organizacij, pri čemer je treba upoštevati tudi druge sindikalne organizacije, ki niso vključene v SSZ, in misliti na akcijsko povezavo tudi z drugimi sindikalnimi centralami, kar po-
staja v zahodni Evropi vedno nuj-
lllliltiiiiiiiiiiimmiitiiiiiimiiMiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiH,umu mn,ii„l,|„im|,|„,|,iinniii,,||,„,,|,|,m||)|||||t|,nuni,,iininiiii,mn,n,||f||||||||„||n,|t
PO POROČILIH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
95-odstotna udeležba pri stavki uslužbencev električnih podjetij
Ukrepi ENEL in vlade so zagotovili električno energijo potrošnikom z izjemo industrije - Razbita pogajanja o obnovitvi delovne pogodbe gradbenikov
RIM. 13. — Ob zaključku nrvega dne stavke uslužbencev elektriških podjetij so vse tri sindikalne organizacije izdale skupno poročilo, v katerem ugotavljajo, da se je stavke udeležilo okoli 95 odstotkov vseh prizadetih uslužbencev, kar se pri tej kategoriji 'še ni nikoli zgodilo. To dokazuje upraviče-
nost zahtev, ki jih občutijo prizadeti. Poročilo pravi, da so vladni ukrepi, ki so jih izvedli s pomočjo vojske, omogočili delno dobavljanje električne energije, vendar pa so bile zaprte številne tovarne.
Po vesteh iz vladnih krogov je položaj približno tak, kot ga opisujejo sindikalne organizacije. Minister Preti je izjavil, da je odstotek stavkajočih dokaj visok, čeprav menda nekoliko nižji, kot so pričakovale sindikalne organizacije. Kljub temu pa prebivalstvo skoro ni občutilo prvega dne stavke, in predvideva, da se stanje jutri ne bo bistveno spremenilo. Preti je dodal. da je stanje v javnih podjetjih težavno in da niso upravičeni nadaljnji izdatki za zvišanje plač uslužbencev, dokler ne bomo dokončno rešili vprašanja neugodne konjunkture. Zato gre za premiš-
........................................IH.....milil......................
PO VEČMESEČNEM OSTREM SPORU
\f
Kasavubu je odstavil Combe j a Novo vlado je sestavil Kimba
Predsednika je podprl tudi voditelj opozicijske «Kongoške demokratične fron-te», ki jo vodi Nendaka - Vojaki strašijo glavna poslopja v prestolnici
LEOPOLDVILLE, 13. — Kongoški predsednik Kasavubu je na skupni seji obeh domov parlamenta sporočil, da je odstavil predsednika vlade čombeja. Dejal je, da se je za to odločil, ker Combe ni hotel odstopiti. Novo poslovno vlado je sestavil katanški politik Evariste Kimba.
Combe
potrebami političnega ravnotežja v deželi.« Predsednik je dodal, da on še vedno osebno vodi narodno obrambo, »zato da zagotovi nevtralnost vojske«.
V prvih jutranjih grah so močno oboroženi vojaški oddelki za-stražili glavna poslopja v Leopold-villu.
Kasavubujev sklep je zaključek napetosti med njim in Combe-jem, ki je trajala že nekaj mesecev. Kasavubu in Combe sta bila v odkritem sporu glede tolmačenja ustave. Combe je trdil, da njegova prehodna vlada, ki jo je sestavil julija 1964, lahko ostane na oblasti do izvolitve novega predsednika (čez pet mesecev).
Kasavubu in opozicijske stranke pa so trdili, da je imela Combe-jeva vlada samo nalogo »vzpostaviti red v Kongu in zatreti upor ter pripraviti nove volitve.« Z novim parlamentom na podlagi splošnih volitev, ki so bile aprila letos, je po mnenju Kasavubuja in njegovih zagovornikov Combe izpolnil svojo nalogo.
V	zadnjih mesecih se je Kasavubu še posebno naslonil na «Firont Democratique Congolais«
(F1DC), ki je opozicijska politična koalicija, ki je bila ustanovljena nedavno in ki ji predseduje notranji minister Victor Nendaka. Ta koalicija je podprla Ka-savubujevo zahtevo z k vlado narodne enotnosti ter se je odločno uprla Comtoeju in njegovi stranki (Convention Nationale Congolais — CGNACO).
Kimba, ki je sprejel nalogo za sestavo poslovne vlade, je voditelj opozicijske stranke »Baluba-kat«, ki je vključena v Nenda-kovo koalicijo.
V	svojem današnjem govoru v parlamentu je Kasavubu izjavil, da sestav Combejeve vlade »ni v . mu je sporočil”v ponedeljek sovjet-skladu z ustavnimi določbami, ne ski poslanik v Alžiru. Dan obiska z volilnimi rezultati in tudi ne s J ni bil še določen.
Dolci pred komisijo o mafiji
RIM, 13. — Parlamentarna preiskovalna komisija o Mafiji je zaslišala Danila Dolcija, ki je komisiji poslal spomenico, v kateri obtožuje ministra Mattarello, da je bil izvoljen z odločilno podporo mafije. Dolci je izjavil novinarjem, da je nekatere nevažne trditve v spomenici popravil in da bo povedal imena prič posebnemu odboru, kateremu bo predsedoval sen. Pafundl, sestavljali pa ga bodo liberalec Bergamasco, socialdemokrat Morino, komunist Assennato in demokristjan Russo-Spena. Dolci se bo vrnil prihodnji teden v Rim, kjer ga bodo ponovno zaslišali. Komisija bo verjetno obiskala tudi Sicilijo.
ljeno stališče vlade, ki se kljub pritisku, ne bo spremenilo.
ENEL v svojem poročilu nekoliko bolj optimistično pravi, da so v celoti zagotovili preskrbo z električno energijo v vsej Italiji. Podobno je tudi poročilo ministrstva za notranje zadeve, ki pravi, da je načrt izrednih ukrepov, ki so ga Izvedli s sodelovanjem prefektov in oboroženih sil, omogočil skoro normalno- dobavljanje električne energije.
Vsedržavna tajništva gradbenih delavcev so se ponovno sestala s predstavniki sindikata gradbenih podjetij ANCE, da bi razpravljali o obnovitvi delovne pogodbe, ki zapade 31. decembra. Pogajanja so se razbila, ker delodajalci niso sprejeli razgovorov niti o normativnih pogojih, ki ne bi vplivali na stroške podjetij. Sindikalne organizacije se bodo sestale ponovno 19. oktobra.
«Pravda»
o komunističnih strankah v zahodnih državah
Bumedien obišče Moskvo
AL2IR, 13. — V alžirski prestolnici so sporočili, da je polkovnik Bumedien sprejel vabilo, naj uradno obišče Sovjetsko zvezo. Vabilo
MOSKVA, 13. — Današnja »Pravda« objavlja dolg uvodnik pod naslovom »Revolucionarna prednja straža delavskega razreda«. V članku pravi, da je v sedanjem mednarodnem trenutku, ko vedno bolj narašča nevarnost vojne, nujno potrebna enotna akcija komunistov vsega sveta. Članek je posvečen vlogi komunističnih strank v kapitalističnih državah Evrope in Severne Amerike.
«Pravda» priznava komunističnim strankam kapitalističnih držav Evrope in Severne Amerike funkcijo revolucionarne prednje straže delavskega razreda in poudarja, da je lažna teza tistih, ki trdijo, da izboljšani življenjski pogoji dušijo revolucionarnega duha delavskega razreda.
Zatem pravi list, da so sedaj možnosti za široke koncentracije demokratičnih sil, t. j. tudi z udeležbo nekomunistov. «Prava revolucionarna stranka, poudarja ((Pravda«, se ocenjuje na podlagi dejanskega prispevka, ki ga daje borbi in ne na podlagi ultrarevolucionar-nih gesel.
Boreč se za demokracijo, nadaljuje list, se komunistične stranke borijo proti revizionizmu, ki skuša omiliti razredno borbo s sprejemanjem reform, ki naj se vključijo v kapitalistični sistem. Program temeljitih demokratičnih sprememb lahko postane trdna podlaga za koordiniranje akcije komunističnih in socialističnih strank.
Taka podlaga lahko pripravi tla za uresničenje enotnosti v notranjosti delavskega gibanja.«
»Komunistične stranke v kapitalističnih državah, piše dalje ((Pravda«, so večkrat pokazale svojo privrženost proletarskemu intemacio-nalizmu, s tem da so izrekle solidarnost z Vietnamom in z vsemi drugimi narodnoosvobodilnimi gibanji.« Zatem poudarja list, da postajajo sedaj vedno jasnejše trdne vezi med intemacionalizmom in re. volucionarnim duhom. »Kdor se bori za koristi narodnoosvobodilnega gibanja, se hkrati bori za mednarodno strnjenost vseh revolucionarnih sil in predvsem za e-notnost komunističnih strank.«
List zaključuje:	«Ni presenetlji-
vo, da se v nekaterih zgodovinskih i razdobjih mnenje raznih strank ne miritvi ter k ujema. Toda to, kar je važno, je I ne Evrope.
delo kljub različnim mnenjem, za enotnost v borbi proti skupnemu sovražniku. Politični vpliv neke stranke se ne meri samo po njenem stališču v domovini, temveč tudi po stanju, ki ga lahko ustvari v mednarodnem komunističnem gi. banju in po vplivu, ki ga svetovni socialistični sistem ima na zgodovinski razvoj sveta «
Vojna v Vietnamu
SAJGON, 13. — Po štirih dneh neuspelih akcij, da bi obkolili močne skupine partizanov, so ameriški vojaki naleteli na večjo skupino partizanov v dolini La Tinh približno 450 kilometrov severnevzhodno od Sajgona. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so se med ameriškimi četami in partizani vneli srditi boji, ter da Američani zadajajo hude izgibe nasprotniku. Dejal je, da so v prvih urah bojev našteli 34 mrtvih partizanov, drugih 93 pa so jih ujeli. Kakor običajno, je dejal, da so ameriške izgube «lahke».
Boji so se začeli sinoči, potem ko je 5.000 ameriških vojakov štiri dni nadaljevalo operacije za obkolitev partizanov. Računajo, da šteje skupina partizanov, s katero so se zapletli v boje, 600 mož.
Tiskovna agencija južnovietnam-ske osvobodilne fronte je sporočila, da so partizani onesposobili prejšnji teden 3.000 ameriških in južnovietnamskih vojakov. Tu je vštetih tudi nad 700 Američanov, ki so padli v 80 spopadih na raznih bojiščih v Južnem Vietnamu. V istem obdobju je bilo sestreljenih 36 ameriških in južnovietnamskih letal ter uničenih 14 oklepnih vozil.
Severnovietnamska tiskovna agencija je javila, da so ameriško prevozno letalo «DC-3», ki se je zrušilo v plamenih 16. septembra bli-bu Kuang Ngai, sestrelili tamkajšnji partizani. Tedaj je zgubilo življenje 38 potnikov, ki so bili v letalu.
Severnovietnamska vlada je obtožila ZDA, da so njihova letala odkar so začela napadati Severni Vietnam, bombardirala 124 šol ter ubila večje število učiteljev in študentov.
nejše, saj predstavlja edino učinkovito orožje proti monopolom.
Glede evropskega skupnega tržišča je ugotovil, da nasprotja med ameriškimi in evropskimi monopoli niso več rešljiva v okviru nacionalnih gospodarstev, In je proces go-gospodarske integracije neizbežen.
Važno Je tudi stališče o demokratičnem načrtovanju in reformah gospodarskih struktur, pri čemer se lahko doseže sodelovanje širših sil in slojev. Treba se je skupaj boriti za demokratično načrtovanje In torej za aktivno intervencijo v pogojih državnega kapitalizma, ki ustvarja nove in naprednejše pogoje za bitke in za demokratično alternativo.
Kongres
angleških konservativcev
LONDON, 13. — Davi se je začel v Brightonu kongres angleške konservativne stranke v precejšnji napetosti zaradi nenadnega VVilscmovega odhoda v Balmoral, ker so s tem v zvezi pripisovali Wilsonu namen, da razpiše v kratkem nove volitve.
V začetku so delegati odobrili sklep vodstva, da bodo v petek razpravljali o Rodeziji.
Zatem se je začela debata o političnem dokumentu, ki ga je vodstvo stranke objavilo prejšnji teden Debato je zaključil voditelj opozicije Edvard Heath, ki je dejal med drugim: »Naj bodo vzroki našega poraza lanskega oktobra kakršni koli, britansko ljudstvo noče socializma. Naš dokument je praktičen dokument, ker ne vsebuje praznih obljub.«
Kar se tiče skupnega tržišča, je Heath omenil, da postavlja laburistična stranka pet pogojev za pristop Velike Britanije k evropski skupnosti. Po njegovem mnenju sta vsaj dva 'od teh pogojev taka, da onemogočata pogajanja.
V	Indoneziji
ni še normalno
D2AKARTA, 13. — Po aretaciji polkovnika Untonga je general Su-oroto včeraj izjavil, da je s tem odvzeta vsaka možnost uspeha u-pomikov. General Suharto, ki Ima nalogo vzpostaviti red. da »e izjavil, da «za sedaj ni moč reči, da Je stanje zopet povsem pormalno»
V	Džakarti je 2000 muslimanov razdejalo sedež komunistične mladinske organizacije, ki je nasproti predsedniški palači. Demonstranti so zažgali pohištvo In dokumente ter zahtevali razpustitev komunistične stranke. Oddelkom predsednikove straže je uspelo šele po eni uri razgnati demonstrante.
Muslimanski list «Suara Islam« trdi, da je neki višji častnik, ki se je bil pridružil upornikom, in ki so ga ujeli, med zaslišanjem priznal, da je enota, ki ji je on poveljeval, Imela ukaz ubiti predsednika Su-karna. List pravi, da je polkovnik Untong prepričal Sukarna, naj se zateče v letalsko oporišče Hamin, češ da so predsedniško palačo obkolile čete »sveta generalov«. Dejansko pa je šlo za enote, ki so prišle s srednje Jave. da podprejo Untongov državni udar. Iz Hamina bi Sukarna odpeljali na vzhodno Javo, kjer je bil predsednik komunistične stranke Aidit.
Malezijski radio pa trdi, da sta se Sukamo in minister za obrambo general Nasution sporazumela o potrebi reorganizacije močne indone-
Dr. Josip Vidmar sedemdesetletn ik
LJUBLJANA, 13. — V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani je bila danes intimna slovesnost ob 70-letnici, ki jo bo jutri proslavljal predsednik akademije znanosti in umetnosti dr. Josip Vidmar. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki akademije znanosti in umetnosti iz Zagreba. V svojih čestitkah so člani akademije poudarili, da je Vidmar ena najizrazitejših osebnosti slovenske m jugoslovanske književnosti, ki je zelo uspešno povezal politično delo in raznovrstno kulturno dejavnost.
Med številnimi brzojavkami in čestitkami sedemdesetletniku so tudi brzojavka predsednika republike maršala Tita, predsednika zvezne skupščine Jugoslavije Edvarda Kardelja in predsednika zveznega odbora SZDL Jugoslavije Lazarja Koli-ševskega. «Pošiljam Vam prisrčne čestitke ob Vašem rojstnem dnevu in Vam želim dobro zdravje in še mnogo let uspešnega delan se glasi brzojavka predsednika republike maršala Tita.
«Tvoj 70.rojstni dan nas ponovno spominja na prispevek, ki si ga dal razvoju kulture in družbenega napredka slovenskega ljudstva v borbi za neodvisnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov v njihovih najbolj usodnih dneh.n poudarja Edvard Kardelj t> svoji čestitki in želi slavljencu mnogo osebne sreče in uspehov pri nadaljnjem delu za napredek kulturnega, znanstvenega in družbenega življenja jugoslovanske skupnosti.
Jutrišnja številka ljubljanskega «Dela» objavlja ob sedemdesetletnici Josipa Vidmarja, uglednega slovenskega pisatelja, prevajalca, politika, organizatorja in prireditelja kulturnih in znanstvenih ustanov, več priložnostnih člankov o literarnem, znanstvenem in političnem delovanju slavljenca. Med drugim objavlja «Delo» tudi članek Rodoljuba čolakoviča pod naslovom «Do-stojanstvo in odgovornost». Colako-vič ugotavlja, da je Vidmar eden najuglednejših osebnosti ne le slovenskega ljudstva temveč vseh narodov Jugoslavije, ki je s svojim delovanjem obogatil najnovejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino. Colakovič izreka priznanje za njegov prispevek kulturi jugoslovanskih narodov, in posebno slovenskega naroda, in pravi, da spada Vidmar med kovače zgodovinske zmage slovenskega ljudstva nad fašističnim okupatorjem in domačimi izdajalci. Bil je graditelj socialistične Slovenije in socialistične Jugoslavije v surovih pogojih osvobodilne vojne in revolucije. Kot politik in kulturni delavec je Josip Vidmar, po besedah čolakovi-ča, vnašal v svoje delo svoje izredne kvalitete, odslej pa je eden najuglednejših delavcev pri graditvi socialistične Jugoslavije. Josip Vidmar, nosilec partizanske spomenice 1941. leta, je bil odlikovan z Redom bratstva in enotnosti J. stopnje, z Redom narodne osvoboditve I. stopnje, z Redom zasluge za narod I. stopnje, z Redom jugoslovanske zastave I. stopnje in z Redom junaka socialističnega dela.
Robert Kennedy o razorožitvi
WASHINGTON, 13.	— Senator
Robert Kennedy se je danes zavzel za obsežno politično akcijo, da se prepreči širjenje jedrskega orožja. Dejal je, da bi morali v okviru te akcije povabiti Kitajsko, naj se udeleži razorožitvenih pogajanj, ki se bodo nadaljevala januarja v 2e-nevi.
Kennedy je govoril v senatu in je nadaljeval: ((Ustavitev širjenja jedrskega orožja zahteva obsežno politično akcijo, napor, da se svetovna skupnost ubrani pred jedrsko vojno, da se doseže, da absolutno o-rožje ne bo več jamstvo za varnost in prestiž.«
Kennedy je kritiziral de Gaullo-vo stališče s tem v zvezi in je dejal, da napredovanje za združitev
zljske komunistične stranke. Njene-1 Nemčije ter za splošen sporazum ga sedanjega predsednika Aldita | 0 evropski varnosti «pomeni potre-
bi izločili iz vodstva.
Indonezijska vlada je uradno protestirala pri kitajskem ln kubanskem poslaništvu v Džakarti, ker nista prejšnji teden razobesili žalne zastave ob državnem žalovanju zaradi umora šestih generalov. Indonezijska vlada je protestirala tudi, ker poslaništvi nista poslali svojih predstavnikov na pogreb omenjenih generalov.
ben korak, če hočemo storiti bistvene korake naprej na poti razorožitve«.
RIM, 13. — Minister za proračun Pierracini je sprejel izvršilnega tajnika evropske gospodarske komisi-je Velebita. Govorila sta o razvoju gospodarskega sodelovanja v okviru zahodnoevropske gospodarske skupnosti.
...............................................IIIIIIII..lili...HHHIIIIIIIIIIIiniKinilUlllllint
l Stavka j podjetij
uslužbencev električnih Combejev sodelavec Kimba. Kanu-
je v celoti uspela; stav
T. i • • i •	. ! kalo je okoli 95 odstotkov vseh
italijanski vagoni prizadetih. Vendar pa je bila do-
-	™	< bava toka skoro normalna t. ivv.
za Egipt
KAIRO, 13. — V Kairu se italijanska gospodarska delegacija pogaja za dobavo 3.000 železniških vagonov v skupni vrednosti 36 milijonov dolarjev. Sedaj se pogajajo za dobavo prvih tisoč vagonov, ki so posebno opremljeni za prevažanje žita. Italijansko delegacijo vodi predsednik italijansko-egiptovske trgovinske zbornice iz Milana dr. Giuseppe Mastromattei. V delegaciji je tudi trgovinski ravnatelj železniških delavnic v Pistoji, ki bodo dobavile omenjene železniške vagone.
Švedska obramba
KOPENHAGEN, 13. — Švedski minister za obrambo Andersson je izjavil, da je Švedska pripravljena pogajati se o ustanovitvi obrambne zveze z Dansko in Norveško, če bi bil leta 1969 NATO razpuščen, ali pa če bi Danska in Norveška tega leta sklenili zapustiti to zavezništvo. Minister je dodal, da taka obrambna zveza ne bi bila nasprotno s švedsko nevtralnostjo in bi prispevala k po-nevtralnosti sever-
bava toka skoro normalna z izjemo dobav nekaterim industrijskim podjetjem, ki so ustavila proizvodnjo. Stavka se danes nadaljuje.
V poslanski zbornici sta vladna večina in desnica zavrnili komunistični resoluciji o Južnem Vietnamu in o vključitvi Kitajske v OZN. PSI ni predložila lastne resolucije in je glasovala z ostalimi vladnimi strankami, čeprav z opravičilom. da komunistična resolucija o kitajski zveni kot nezaupnica vladi.
Moro je v svojem govoru odkrito zagovarjal ameriške teze glede Južnega Vietnama, o Kitajski pa je bil sicer nekoliko bolj zapleten, vendar je v bistvu na osnovi teorije o »homogenosti« OZN zanikal možnost njene vključitve. Predsednik vlade je obširno govoril tudi
o drugih mednarodnih vprašanjih li o
v Jugoslaviji
svojem bližnjem obisku U«
in tudi ■
gotovil je dobre sosedske odnose, utrjevanje gospodarskih vezi in zanimivo jugoslovansko pozicijo v mednarodnem svetu. Dejal je, da ne bodo razpravljali o teritorialnih vprašanjih. Z ničemer se ni dotaknil vprašanja obstoja narodnostnih manjšin na italijansko-jugoslovanski meji.
Kar se tiče dogodkov po svetu, je prišla zanimiva novica iz Leo-poldvilla. Predsednik republike Ka-savubu je namreč odstavil Combeja in novo vlado je sestavil bivši
vubu se je že več mesecev prepiral s Combcjem, ker ta ni hotel odstopiti, njegova vlada je namreč bila le prehodna in Je z izvedbo volitev končala svojo nalogo. Ka-savuhuja je podprla tudi opozicija, ki jo vodi minister Nendaka In ki je združena v »kongoški demokratični fronti«.
Predsednik britanske vlade Wil-son je včeraj obiskal kraljico v Balmoralu na Škotskem in ji poročal o neuspehu pogajanj s predsednikom južnorodezijske vlade Smithom. V Brightonu pa se je začel kongres konservativne stranke. V petek bodo na kongresu razpravljali o Rodeziji.
V	Indoneziji se stanje počasi normalizira, vendar pa nadaljujejo zlasti muslimanske organizacije demonstracije proti komunistični stranki in zahtevajo njeno razpustitev.
V	Južnem Vietnamu so se ameriške čete, ki so skušale obkoliti narodnoosvobodilno vojsko, zatekle v boje s skupino 600 partizanov. V glavnem pa se je izjalovil ameriški poskus, da bi obkolili večje število partizanov, o katerih so domnevali, da so na tem področju. Kakor poroča tiskovna agencija o-svobodilne fronte, so partizani onesposobili prejšnji teden 3.000 ameriških in južnovietnamskih vojakov.
V	lizini se je zvedelo, da je sovjetska vlada povabila polkovnika Bumediena na obisk v Moskvo in Bumedien je vabilo sprejel.
r -
kar $ x
OB DESETLETNICI SKUPNE SPOMENICE
Perspektive borbe koroških Slovencev
v zvezi z zasedanjem upravnega dosledno in brez oklevanja poslu-odbora Zveze slovenskih organiza- ževali te možnosti.
cij na Koroškem, ki je bil 5. oktobra v Celovcu, objavljamo zanimiv uvodnik, ki je bil objavljen v zadnji štev;lki «Slovenskega vestnika» iz Celovca. Sestavek dr. Francija Zioilterja je toliko bolj zanimiv, ker obravnava aktualna vprašanja koroških Slovencev v luči desetletnice skupne spomenice koroških Slovencev. Zwitterjev članek pa je Se pomembneejii, če ga gledamo v luči sodobne perspektivne borbe koroSkih Slovencev za svoje narodnostne pravice.
Zadnji torek se Je zbral v Celovcu na seji upravni odbor Zveze slovanskih organizacij na Koroškem.
O tem torkovem zasedanju poročamo na tem mestu ne le zato, ker je veljBlo tudi proslavi desetletnice skupne spomenice koroSkih Slovencev, zgodovinskega dokumenta narodnostnih zahtev naSe slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, marveč zlasti zaradi tega, ker je bilo to zasedanje ob tej priložnosti posvečeno temeljiti presoji in oceni našega dosedanjega prizadevanja na političnem, kulturnem in gospodarskem področju, dosedanjih uspehov in neuspehov ter končno kritičnemu prikazu naše današnje stvarnosti.
Spomenica z naravno zahtevo po veronauku v materinščini, pa čeprav Jo je podpisalo več tisoč naših ljudi ne glede na politično gledanje, ne zadostuje, če je ostala v nekem predalu in ljudstvo zaman čaka na odgovor naslovljenca, če bomo še naprej molčali k očitnemu roganju nasproti našemu ljudstvu, da ordinariat pošilja številne slovenske duhovnike v popolnoma nemške kraje, na ozemlje z mešanim prebivalstvom in posebno v fare ob jezikovni meji pa pošilja nemške duhovnike, ki ponekod smatrajo kot svojo prvenstveno dolžnost čimprejšnje ponemčenje tega kraja. Na Južnem Tirolskem ima v bocenski škofiji nemško govoreča manjšina svojo lastno administrativno avtonomijo, pri nas pa slovenski predstavniki v kapitlju očitno nimajo nič besede; drugače bi «Minderheit ohne Maske« in podobni izbruhi izpod peresa duhovnika ob vednosti ordinariata ne mogli izhajati. Naše ljudstvo čaka, ali bo tukaj novo imenovani cerkveni laični sosvet, v katerem so, kakor slišimo, zelo ugledni predstavniki slovenske desnice, našel bolj odločno besedo in zlasti več posluha, da se te in druge nevzdržne razmere na cerkvenem področju končno odpravijo.
Nevarni
avtomobilisti
PARIZ, 13. — Najnevarnejši avtomobilisti so stari od 25 do 34 let. Do tega zaključka je prišla francoska policija departmana Seine na podlagi podrobne analize avtomobilskih nesreč, ki so se pripetile na pariškem področju.
Statistike vedo povedati namreč, da so avtomobilisti med 25. in 34. leti starosti povzročili 1488 prometnih nesreč. Na lestvici sledijo šoferji med 16. in 24. letom starosti z 976 nesreč, a tisti med 45. in 54. letom 483, med 55. in 64. letom 340. Najmanj nesreč so povzročili šoferji, ki so starejši od 65 let, in sicer le 106 nesreč (verjetno Jih je zelo malo).
Tudi na področju žensk, ki se ukvarjajo s šofiranjem avtomobilov, so zabeležili podobne rezultate: med 25. in 34. leti so ženske zagrešile 120 prometnih nesreč, med 35. in 44 leti 98 in od 16. do 24 leta 78. nesreč.
Vztrajen
žeparica
DUNAJ, 13. — Dunajsko sodišče je obsodilo včeraj na tri leta zapora neko 81-letno žeparico, ki je v svoje življenju preživela že več kot pol stoletja v zaporu. Včeraj je bila obsojena že dvaindvajstič. Starka se Je posvetila žeparskemu poklicu ko Je bila stara 16 let. V avgustu lani so jo zasačili, ko je skušala ukrasti torbico, ki je bila obešena na nekem otroškem vozičku.
/ni/igfl ^ (flvflnlihrv
qln!*bu ~ bliluttblvi*
PISMO IZ LJUBLJANE
MIRA MIHELIČ
Ure naših dni
Krstna predstava ob 30-letnici umetniškega dela igralca Franceta Presetnika
h otvoritve IV. sezone Slovenskega kluba: Komorni zbor pod vodstvom dirigenta Ubalda Vrabca je s svojo visoko kulturno ravnijo vtisnil svoj pečat bodoči dejavnosti kluba
PO SMRTI OSMIH STARK V POKRAJINSKI UMOBOLNICI
Napovedani repertoar za letošnjo sezono kaže v primerjavi z nekaj prejšnjimi očiten padec v naše staro zamudniStvo. Kajti Sartrov •Hudič in ljubi Bop* je pripadal še lanskemu repertoarju.
Komedija Mire Miheličeve .tira naših dni» je po svojem žanru pravzaprav ljudska igra in to ne samo zaradi snovi in prizorišča dogajanja, marveč — in morda predvsem — zaradi nezahtevnega, čeprav včasih prav zabavnega humorja, o katerem bi Ljubljančan rekel, da je »hecen*. Igra je odrsko spretno in učinkovito napisana. Pozna se, da Mira Miheličeva ni v dramaturgiji novinka in da dobro obvlada tehnične zahteve odra.
prispodobe našega ž vljenja in nehanja.
Avtorica je svoji groteskni ali satirični komediji dala nekaj od vseh naštetih elementov. Toda Miheličeva je kot večina ženskih pisateljic predana predvsem rea-izmu - verizmu, podprtem z dovolj izvirnimi humorističnimi prizvoki. Poseg v »metafizične sfere» — mislim tu na prizor z mrtveci na pokopališču — je sicer sam po sebi posrečen, vendar je v precejšnjem kontrastu z ostalo realistično - humorno obdelavo vsebine. Njen verizem ji tu ne dopušča, da bi se iz zgodbe dovolj jasno izluščila prispodoba »naših dni*. Komedija ostane vendarle na ravni dobre in celo uspešne ljudske igre.
V poročilih, v široki diskusiji in v sklepih Je prišlo do izraza, da ne zadostujejo visoke programske izjave o naši resnično demokratični koncepciji manjšinske politike, ki noče podirati mejnikov, ampak kot sestavni del domovine v tesni povezanosti s celotnim družbenim in državnim dogajanjem stremi pomagati pri uresničitvi takih pogojev, ki jamčijo enakopravnost in s tem obstoj in razvoj tudi naše narodnostne skunnosti. Ne da bi hoteli podcenjevati določene uspeha, ki so bili doseženi na osnori številnih vlog, intervencij in razgovorov tudi na najvišji ravni s predstavniki vlade, je bilo poudarjeno, da zlasti ob priznanju osrednjih slovenskih organizacij s strani vlade in ob priznani tudi mednarodni vlogi manjšine kot naravne posredovalke med sosednima narodoma ne more niti ne sme biti prvenstvena naloga o-srednje slovenske manjšinske organizacije visoka politika in diplomacija, marveč mora le-ta z vsemi vključenimi organizacijami posvetiti svojo skrb v prvi vrsti podrobnemu delu na vasi, med delavstvom, med mladino, na vseh področjih narodnega življenja. Le na ta način bomo kos nevarnostim, ki v današnjem času splošne integracije še posebno in tako očitno ogrožajo obstoj našega ljudstva.
Zato Je treba končno spremeniti našo šolsko politiko tarnanja zaradi 'odprave obvezne dvojezične šole, marveč se Je treba spoprijeti s stvarnostjo, da Je treba otroke prijaviti. Pri tem pa dolžnost slehernega zavestnega člana slovenske narodnostne skupnosti ni le, da se sam poslužl te možnosti za svoje otroke, temveč mora tudi skrbeti, da bo prijavljen sleherni otrok, ki so mu starši zavestno ali nezavestno posredovali kot prvo kulturno dobrino slovensko materino besedo. Ob vseh pomanjkljivostih tudi ta šolski zakon le daje možnost pri-učitve materinščine, če bomo s stalnim spremiJevanJem dogajanja v posameznih šolah skrbeli — če potrebno tudi s pritožbo na pristojno šolsko oblast — za dosledno njegovo Izvajanje.
Brez dvoma se nikakor ne smemo sprijazniti z dejstvom, da dvajset let po vojni ln deset let po podpisu državne pogodbe ln izročitvi spomenice vlada še ni Izdala zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pred upravnimi oblastmi, a naša tozadevna deklarativna borba za sprejem predmetnega zakona ter za Izpopolnitev in teritorialno razširitev zakona o uporabi slovenščine kot uradnega jezika pred sodišči bo vse bolj stvarna in učinkovita, če se bomo na sodnih področjih, kjer je slovenščina že do sedaj pripuščena kot uradni Jezik,
Zelo jasno je bilo na seji ZSO končno poudarjeno, da ne zadostuje slovenska prisotnost le na vrhu ob raznih manifestacijah, marveč moramo skrbeti za slovensko prisotnost predvsem na terenu. Le-ta mora postati živa in tvorna na kulturnih prireditvah, v gospodarskem pospeševanju in socialni pomoči ter ne nazadnje v vsem družbenem dogajanju v občini in v splošnem političnem življenju okolja, v katerem živimo. K temu nas še prav posebno sili današnji čas splošne integracije, v kateri bo ostal le tisti, ki bo šel v to integracijo kot samonikel činitelj in se ji bo znal samoniklo prilagoditi.
Tem nakazanim problemom in nalogam služi tudi program Zveze slovenskih organizacij na Koroškem o narodno političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti, ki je sprejet na letošnjem občnem zboru in h katerega izvajanju in uresničitvi bo ZSO na osnovi sklepov zadnje seje upravnega odbora z vso resnostjo ii). odgovornostjo pristopila v prihodnjih mesecih bolj odločne ih bolj slvarpe aktivnosti.
Dr. FRANCI ZVVITTKR
Zaradi žaloigre v Bergamu se je ubil lastnik podjetja «Asthei»
Ko so zdravstveni inšpektorji pregledovali listine in fakture podjetja, je dr, Roberto Dazzini odšel v bližnjo sobo ter si z lovsko puško vzel življenje
VOGHERA, 13. — Zaloigra osmih stadk, ki so v pokrajinski norišnici v Bergamu izgubile življenje, ker so jim vzbrizgali injekcije »cardiobaine* je zahtevala še eno žrtev. Davi se je namreč u-strelil z lovsko puško 41-letni ravnatelj farmacevtskega podjetja »Laboratori Ascheri di Ruggero Dazzini*, dr. Roberto Dazzini.
V jutranjih urah so prišli v podjetje, ki ima svoj sedež v Casteg-• giu, t»ije zdravstveni inšpektorji; ki jim je bila poverjena naloga, da preiščejo pismeno dokumentacijo o izdelovanju preparata »car-
diobaina*. Roberto Dazzini je sprejel inšpektorje ter jih seznanil z delovanjem laboratorija. Pri tem mu je pomagal njegov 42-letni brat Domenico, ki sicer biva v Liguriji, a je v teh dneh prišel v Casteggio, da bi nudil svojo pomoč bratu, ki se je znašel v zelo zapletenem položaju. Davi, ko so inšpektorji pregledovali vse fakture iz leta 1954, je Roberto Dazzini nenadoma zapustil sobo, kjer so bili ter je odšel v neki drugi prostor. Strela iz puške ni čul nihče, toda kmalu nato je moški spet stopil v sobo, a je takoj bttiihnil
NiiiiiiMiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiniMiiHiiiiinMiiiiiiifiiiiiuiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii
ZANIMIV ZVEZDOZNANSKI POJAV
v
Cez en teden bo «Seky Ikeya» trčila v sončno površino
Zvezda repatica, ki so jo odkrili Japonci pred tremi tedni, se zelo hitro približuje Soncu - Z dneva v dan žari vedno močneje
FLORENCA, 13. — Dne 21. oktobra bo zelo zanimiv znanstveni dan — je izjavil danes prof. Gu-glielmo Righini — ravnatelj zve-zdoznanskega observatorija v Ar-cetriju, ker se bo prvič v zgodovini vesoljstva zgodilo, da bodo zvezdoznanci lahko opazovali pojav trčenja v kozmosu. Dne 21. oktobra bo namreč zvezda repatica «Seky Ikeya*, ki so jo odkrili pred tremi tedni japonski zvezdoznanci, trčila v Sonce.
Predvidevamo — Je dejal prof. Righini — da bo repatica padl3 21. oktobra na površino Sonca, ker je njen tir že izračunan: trenutno repatica vzhaja približno dve uri pred Soncem, a danes se je že približala temu za približno štiri stopinje. «Seky lkeya» stalno pridobiva na svetlobi-, saj je danes
že druge velikosti, a 16. bo žarela kot zvezda velikosti 0. Dne 20. oktobra, se pravi na dan pred trčenjem s Soncem, bo zabeležila velikost —4, ali približno velikost zvezde Danice. Za primerjavo naj služi pojasnilo, da ima Sonce velikost —27. Dne 21. t.m. (približno ob 1.37 po našem času) bo repatica oddaljena od Sonca približno en milijon kilometrov. Takoj nato se bo verjetno hitro približala sončnemu robu in to ob 6.25 zjutraj.
Ob 6.25 21. oktobra — je pojasnil prof. Righini — bo repatica oddaljena od Sonca mogoče samo 70 ali 75 tisoč kilometrov. Vse to so seveda predvidevanja ter ni mogoče izključiti, da ne bi prišlo do kakih motenj ter da bi repatica, namesto da bi letela samo ob
4. m . ZL&. j m
Staro in novo na deželi: avtomobilska Industrija poskrbi s svojimi proizvodi (fiat 850 iu družinski voz) sa prijeten sprehod na podeželje ter tudi za prevoz v mesto plodov in sadežev zemlje
robu Sonca, padla celo na njegovo središče, ali pa se oddaljila ne da bi jo Sonce pritegnilo. Pri vsem tem je treba namreč računat: na razne težave pri določanju smeri repatic, kajti na njihovo pot vplivajo razni činitelji, ki jih znanost ne more vedno predvidevati. Gre torej le za mož-nostna predvidevanja in ne za gotovost.
Dogodek je na vsak način znanstveno zelo važen, ker če je na eni strani res, da so razne repatice šle v preteklosti že blizu Son. i.a, nikoli pa se ni '.godilo, da bi bila kakšna izmed njih tako blizu, da bi jo Sonce pritegnilo nase 75.000 kilometrov je namreč zelo majhna razdalja, saj znaša komaj eno četrtino razdalje med Soncem in Zemljo. Zato je zelo verjetno, da jo bo Sonce pritegnilo nase.
Včasih so ljudje mislili, da zvezde repatice prinašajo s seboj hude posledice, kakor vojne, poplave in druge nesreče. V tem primeru se prav gotovo ne bo nič podobnega zgodilo, saj gre za čisto navaden pojav v vesolju, ki se bo le slučajno zaključil z morebitnim trčenjem s Soncem. Zgodilo se bo nekaj podobnega, kot se dogaja pri padcih meteoritov na zemeljsko površino. Pravzaprav bo primer še neznatnejši, kajti celotna masa repatice je zelo majhna ter se bo verjetno razblinila v nič še preden bo dosegla površino Sonca. Zelo zanimivi pa bodo morebitni posnetki tega dogodka, kajti le-ti bodo utegnili prikazati količinsko in kakovostno sestavo repatice.
Opazovanje tega kozmičnega dogodka bo mogoče samo v določenih krajih zemeljske oble. V Florenci pojava ne bodo mogli opa-zovati naravnost, ker bo Sonce vzšlo nekoliko pozneje. Zdi pa se, da ga bodo utegnili opazovati sovjetski zvezdoznanci.
Za usodo repatice »Ikeya Seky» so se zanimali tudi na zvezdo-znanskem observatoriju na rim skem vseučilišču, kjer menijo, da bo repatica žarela malo pred trčenjem s Soncem kot prvi krajec Lune. V tem trenutku je «Ikeya Seky» svetla kot zvezda severnica . ter se nahaja v Krokarjevem o-' zvezdju.
na tla v mlaki Krvi. Prisotni so poskrbeli za njegov takojšen prevoz v bolnišnico, toda vsaka pomoč je bila zaman. Dazzini je namreč izdihnil še preden so mu zdravniki vogherske bolnišnice u-tegnili pomagati.
Kaj je dr. Roberta Dazzinija napotilo, da si je vzel življenje, verjetno ne bo mogoče nikoli pojasniti. Vsi namreč zatrjujejo, da je pokojnik ostal po nedavni ža-loigri v Bergamu popolnoma hladnokrven. Vsaj na zunaj je vedno trdil, da ti^ka, Jti jo je njegov ! oče prevzel že pred več kot 40 | leti, ni odgovorna za kar se je zgodilo v bergamski bolnišnici, kjer je umrlo 8 žensk zaradi injekcij »cardiobaine*. Pripominjajo še, da je bila doza injekcij, ki je povzročila smrt omenjenih žensk, izdelana leta 1954, se pravi v trenutku, k° je bil pravni lastnik podjetja še oče dr. Roberta Dazzinija.
Tudi najbližji sorodniki dr. Dazzinija si ne morejo pojasniti samomorilskega dejanja njihovegt svojca. Pripominjajo, da je Daz zini vseskozi trdil, da bo sodnij ska preiskava popolnoma osvetli la vprašanje ter dokazala, da pod jetje ni zakrivilo nobenega pre krška.
Nekateri menijo, da je treba pripisati vzrok za tragični sklep dr. Dazzinija, da si vzame življenje, hudemu živčnemu šoku, ki ga je prizadel, ko je zvedel, da je zaradi zdravila, ki so ga že pred 11 leti pripravili v njegovem farmacevtskem zavodu, izgubilo življenje osem oseb.
Zdravstveni Inšpektorji, ki so pregledovali zapisnike In fakture, niso podali nobene izjave v zvezi s tragično smrtjo dr. Dazzinija.
V zadnjih štirih dneh so v bergamski bolnišnici umrlo še tri 0-sebe. Dve izmed teh (gre za dva moška) nista živeli v oddelku, kjer je prišlo do tragične smrti 8 žensk. Sodnijske oblasti se zanimajo samo za okoliščine, ki so povzročile smrt 76-!etne Amalie Zariatti. Vendar pa se zdi, da ta ni umrla zaradi injekcije »cardiobaine*.
Danes so izvršili obdukcijo trip la 48-letnega Giuseppeja Monzam-ja, katerega je ubil 24-letni slabo-umnež Natale Mazzoleni. Ta nova žaloigra se je odigrala v bergun-ski norišnici čisto slučajno, ker je Mazzoleni podivjal po več letih bolovanja v norišnici. Na vrtu je napadel bolničarja ter ga smrtno poškodoval z bremi v trebuh in prša.
Danes popoldne so pokopa’i šes‘. preostalih žrtev sobotne tragedije.
Oropali so župnika
BRESCIA, 13. — Trije oboroženi moški, eden s pištolo in druga dva z nožem, so davi oropali župnika v vasi Boffalora ter se polastili
60.000	lir ln nekaj dragocenih predmetov. Trojica je potrkala na vrata župnišča Apr potem prisilila župnika Andrea Recaldinlja, da JI je izročil denar.. Zlikovci se niso zadovoljili samo s ,(60.000 lirami, temveč so temeljito preiskali sakresti-jo in župnikov urad ter odnesli razne druge predmete.
O genezi svoje komedije piše avtorica v Gledališkem listu: «.. .Vsekakor sem se jaz morala posmejati, ko sem pred kakimi desetimi leti v enem naših časnikov prebrala članek z naslovom: že spet so hoteli nam naprtiti... Nekdo — nekakšen Jurij iz moje komedije — ptsec članka ni bil podpisan — se je s pravično jezo razburjal nad dogodkom v nekem manjšem kraju naše mile domovine. Bivši meinar m bivši Žan dar sta poruvala iz grobov križe iti jih prodala kot staro železo, potem pa se je mežnar izgovarjal, da je s tistim denarjem kupil olja za mazanje cerkvene ure, ki bi se bila sicer ustavila. Ta kratki članek, Levstikova pesem o uri: tvoja pesem kliče iz grobov mrliče ... vprašanje časa, ki je povezan z uro: kakšen je čas v prostoru našega življenja? so se mi strnili v misel o komediji ..
Ta snov je sama po sebt dovolj zanimiva za literarno obde-( lavo. Nudi možnosti za grotesko, satirično komedijo, maka-brni ton s krajo križev na pokopališču pa tudi prodor v pošastne globine človekove biti. Možna je tudi obdelava v obliki
Šolokov kandidat za Nobelovo nagrado
STOCKHOLM, 13.	— Večerni
stockholmski dnevnik «Expressen> sporoča, da bodo verjetno podelili Nobelovo nagrado za literaturo sovjetskemu pisatelju Mihajlu Solo-kovu. Znani pisec »Tihega Dona« je namreč prvi kandidat za podelitev te nagrade. Letos pravijo, da je podelitev te nagrade zelo težka ter ne izključuje možnosti, da bi Je ne delila dva avtorja. V tem primeru pa bi vzporedna druga nagrada pripadla sovjetski pesnici Akhmatovi.
WASHINGTON, 13. - NASA je uradno potrdila, da so ZDA in Sovjetska zveza sklenila v petek dva sporazuma o večjem sodelovanju med obema državama na vesoljskem sektorju v miroljubne namene.
NA CERKVENEM ZBORU V RIMU
Nesoglasja v koncilu o judovskem vprašanju
Spopad med konzervativnimi in svobodoljubnejšimi težnjami
RIM (Vatikan mesto), 13. — Veliko zan;manje vlada v krogih koncila za morebitne spremembe o Izjavi glede «odnosov katoliške cerkve do nekrščanskih ver«. Pri tem gre v prvi vrsti za odnose katoličanov do Židov.
Kot je znano, Je prvotni predlog predvideval, da katoliška cerkev popolnoma zapusti staro stališče sovražnosti do judovskega ljudstva, ki je bilo tradicionalno skozi ves srednji in tudi novejši vek. Pred vsem bi po tej novejši zamisli rimska cerkev morala zapustiti stališče, da se obdolžuje Judovski narod (za časa Kristusa in potem), da je umoril Kristusa, se pravi da Je zagrešil «bogomor» («delcidlum»).
Teza, da katoliška cerkev zapusti to nevzdržno stališče, se je okrepila pod vplivom svobodoljubnejšlh razorov Janeza XXIII., toda oo njegovi smrti so bolj nazadnjaške težnje spet prišle do Izraza.
Te so dobile svoj Izraz prav v teh dneh v Izjavah treh koncil sklh očetov, Brazilca Geralda de Proenca, Francoza Marcela Lefeb-vra ln Italijana Luiglja Carllja. Tile menijo namreč, da Je osnutek o deklaraciji, ki se tiče posebno Judov, nespremenljiv zaradi vrste razlogov. V glavnem ti-le koncilski očetje (in za njimi seveda vrsta drugih predstavnikov serkve) menijo, da ni mogoče oprostiti vsakršne krivde judovski narod (med drugim Jih v teh nazorih potrjujejo pisanja starih cerkvenih piscev), kakor tudi, da Je nemogoče postavljati na isto raven »kristjane«, ki so krščeni in druge ljudi, ki niso bili deležni te «milosti».
V bistvu gre torej za diskriminacije, ki Jih nekateri cerkveni krogi skušajo vnesti v Izjavo o odnosih do nekatoličanov, kar bi ponovno zmanjšalo pomen o izjavi glede svobode verskega mišljenja.
Indija-Pakistan
NOVI DELHI, 13. - Predsednik indijske vlade Sastri je obiskal včeraj pakistanska področja, ki so jih zasedle indijske čete. Spremljali so ga nekateri visoki častni-
ki. Y razgovoru z vojaki je Sastri izjavil, da ni mnenja, da bodo ZDA še dalje dobavljale Pakistanu tanke in reaktivna letala »Sa-bre», ki jih je Pakistan uporabljal proti Indiji in s tem kršil sporazum z ZDA. Dodal je, da so ZDA dobavljale orožje za obrambo pred Kitajsko, Pakistan pa je sedai zaveznik Kitajske.
Indijski minister za obrambo je izjavil, da so Pakistanci izvršili v ponedeljek tri napade na goita-tem področju Titval v Kašmiru. Indijske čete so nanade odbile, pri čemer je padlo 80 pakistanskih vojakov.
Režiser Mile Korun je dal t> svoji odrski realizaciji poudarek realistično humoristični osuoni, k čemur je pripomogla tudi sce na inž. arh. Uroša Vagaje. Celo • metafizični vložek» na pokopališču je bil kar se da veristično obarvan.
Temu primerna je bila tudi izvedba vlog. Jubilant France Pre-setnik je prikazal oblastno prostodušnega, pa tudi frazerskegtt direktorja »Odmeta* (odpada), Jako Boltežarja, bivšega žandur-ja pri Antonu, nekoč svetem. Dal je svojemu liku hrupen temperament in kaj zabaven humor. Čeprav ni imel v vlogi možnosti za posebno nove odtenke svoje sicer izvirne igre, je bil vendarle kot figura posrečen in pristen.
Tildo, Boltežarjevo ženo, je igrala Mila Kačičeva z drastičnim, a ne pretiranim humorjem. Vloga ji je nudila dovolj priložnosti za vzbujanje smeha pri občinstvu.
; O ■ .0*1
Tri prav posrečene humoristične like so prikazali Janez Ro-haček kot cestar Gašper, Alek-šdndčf Valič kot mežnar Nepo-muk in Branko Miklavc kot star kmet. Vse tri vloge so bile do potankosti izdelane ter so nudile tako v igri kakor v maski troje originulnih likov.
Ljubimski par, Nepomukovo hčer Vilmo in zaneseno aktivističnega občinskega ajnika Jurija sa z mladosno ihto predstavljala Marija Benkova in Danilo Benedičič. Vlogi sta igrala naravno, čeprav jima nista nudili kdo ve kaj možnosti za oseb-nejšo izpoved.
Helena Erjavčeva je v «metafizični sceni* prikazala s kar presenetljivo verodostojnostjo pokojno posestnico Maroltovko, o-ba mrliča pa sta uspešno poosebila Dušan Skedl in Marjan Hla-stec. V tej sceni ponovno nastopata Danilo Bčnedičič kot Neznani vojak in Marija Benkova kot Nezakonska mati. Metka Leskovškova je v epizodi lepo prikazala Delavko s cizo.
Premiersko občinstvo je sprejemalo novo in izvirno slovensko komedijo očitno z mešanimi občutki m mestoma prav kritično. Vendar sta ob koncu predstave požela tako jubilant France Preselnik kakor tudi avtorica Mira Miheličeva dovolj aplavza.
VLADIMIR BARTOL
Ameriški kozmonavt Glenn John je prispel včeraj zjutraj v Rim skupaj s svojo soprogo. Na rimskem županstvu ga je sprejel župan Fe-truccl, a v Vatikanu papež Pavel VI. V prostorih ameriškega poslaništva je imel Glenn tiskovno konferenco na kateri je govoril o svojih Izkušnjah v vesolju
Dva tedna je Alvin Smith buljil vanjo, štirikrat na dan. Čutila je njegov pogled. Osem let je že poznala Altiina Smitha, vendar ji doslej ni posvetil nobene Pozornosti. Vedno je nepremično stal ob vzvodih svojega dvigala, s katerim se je Dora Wells peljala v svojo pisarno. Ves čas je bil Alvin Smith samo sestavni del dvigala, bitje brez spola.
V	zadnjih dveh tednih pa je Smith nenadoma dobil obraz, ki se ji je vtisnil v spomin. Vsakokrat, kadar je zaprl vrata dvigala, se je navidezno brezbrižno naslonil ob steno in jo opazoval s pogledom, ki ga ni mogel prikriti, Ni bilo dvoma; Alvin Smith je nenadoma začutil nagnjenje do ne posebno lepe Dore VVells.
Dora je pričela svojemu zunanjemu videzu posvečati večjo pozornost. Pazila je bolj na svojo obleko, pogosteje je segala Po rdečilu za ustnice
Uboga Dora! Ko bi vedela, odkod nenadoma ta naklonjenost uslužbenca pri dvigalu!
To nagnjenje je bilo posledica nekega članka v časniku, Kt ga je Alvin prebral neko nedeljo.
Iz članka je izvedel, da trna zloglasnega soimenjaka, nekega Georgea Josepha Smitha, ki je prišel v Angliji na vislice, ker je tri svoje žene drugo za drugo spravil s sveta in podedoval njihovo premoženje.
Ko je prišel v. ponedeljek v službo tn se dolgočasil v svojem dvigalu, je dobil idejo; sklenil te. da bo Jel po stopinjah Georgea Josepha Smitha — seveda samo kar zadeva umore in podedova-nje, ne pa kar zadeva obešenje.
V	ponedeljek zjutraj je sklenil, da se bo lotil vesele plavolaske, ki ga je vsako jutro veselo pozdravila. Mislil je, da bo laže navezal stike z dekletom, ki je bilo prijazno. Toda pri njej se je opekel. Odločno ga je odbila. Ker je bilo podobno tudi pr« nekem drugem dekletu, mu je preostala samo še Dora.
Ojunačil se je in jo nekega dne v dvigalu nerodno vprašal:
—A-a-a-li bi morda šli nocoj, z menoj v kino?
Nasmehnila se je.
— Bi. Zal pa sem nocoj naročen a k zdravniku.
Dora VVells se je čudila njegovi plašnosti, ko Pa jo je vendar štirinajst dni skoraj požiral z očmi. Kramljala sta, dokler se dvigalo m ustavilo. Dogovorila sta se, da bosta obisk kina preložila na naslednji večer.
Odtlej je šlo vse gladko. Obe-*na se je mudilo, da bi stopila čimprej na matični urad.
Ko sta žl« prvič v kino, je bila sredina aprila. Prvo nedeljo v juniju sta že bila zakonski par. Prvi ponedeljek v juniju pa se je Alvin začel vaditi podpisovati z ženinim podpisom.
Ženin podpis je potreboval za Poslovilno pismo. Hotel jo je hamreč tako umoriti, da bo vse videti kot samomor. Namerava 1 Je v ta namen ponarediti pismo in ga podpisati z Dorinim podpisom.
Mnogo imetja Dora sicer ni imelo. Le nekaj nakita in malo gotovine Toda sklenila je življenjsko zavarovanje — in z njim se ho okoristil Alvin Smith.
Za ponarejanje ženinega podpisu je porabil mnogo časa. V vsakem odmoru se je zaklenil t, garderobo in marljivo podpisoval svojo ženo: Dora VVells-Smith, Do-ca VVells-Smith In tako dalje.
Sčasomu se je v ponarejanju ženinega podpisa tako izuril, da ga nihče m mogel razlikovati od pni Vega. Tako je bil prvi del njegovega nažrta opravljen. Zdaj se Je treba lotiti drugega. Samo tu »o se pojavile težave. Alvin je opazil, da ne bo Dore nikoli mogel umoriti.
Spočetka si tega ni hotel priznati. Vendar nt nič pomagalo. moral je uvideti, da mu je bilo v zakonu všeč. Dora je dobro kuhala, darovala mu te ljubezen, kt je m nikoli poznat.
NNllllUdllMIMMIIIIMllIlllllllllllltlllMIIIimillllllMII
Sporazum med /DA in SZ o vesoljski medicini
VVASHINOTON, 1».	- KakOl
Poroča danes «Washington Pošto, so ZDA in dZ podpisale sporazum *a sodelovanje na področju vesoljske medicine in biologije. Skic nitev pogodbe Je Sovjetska zveza predlagala že leta 1964, vendar ni Prišlo do sklepa zaradi razllčnin stališč glede načina medsebojne Izmenjave ustreznih lnformacl) Pogajanja za sklenitev pogodbe so se vršila prejšnji leden v New Yorku med ameriškimi In sovjetskimi strokovnjaki, sl so sodelovali v neki komisiji OZN blede miroljubne uporabe vesolja. Uradni krogi odklanjajo vsako podrob no3t v zvezi s tem sporazumom, preden ne bo sporazum hkrati ob Javljen v Moskvi ln v VVashing-tonu.
Ko je Alvis Smith to uvidel, se je naglo odločil: vzel je zadnji kup lističev, na katerih se je vadil v ponarejanju ženinega podpisa —* in ga vrgel v košaro za papir. Bil je srečen.
Tudi Dora je bila srečna — čeprav je vedela, da mora kmalu umreti. Doživela je nekaj tednov ljubezni in sreče — in to je bilo več, kot je pričakovala od življenja.
Sklenila je, da bo prej umrla, preden se bo bolezen tako razrasla v njej, da ji bo prizadela neznosne muke. Ista neozdravljiva bolezen, ki jt je v mukah podlegel njen oče.
Ko je opazila prve znake, je odšla k zdravniku. Odbila je zdravnikov predlog, naj bi se podvrgla operaciji, ker se je zavedala, da je operacija ne bi rešila. Zatekla se je k pomirjevalnim tabletam in se silila k smehljaju, kadar je bil mož doma.
Alvinu se je mudilo domov. Zdaj, ko je uvidel, da je srečno zakonsko življenje več vredno kot umor, se mu je vedno mudilo domov. Stekel je v garderobo.
Pred njegovo omarico sta ga pričakovala direktor in hišnik. Hišnik je našel šop podpisov v košari za smeti in takoj osumil Atvisa. To je sporočil tudi direktorju. Oba sta ga vzela v precep.
— Bilo je samo neumno igračkanje, — se je izgovarjal Alvin. — Tako kakor drugi ljudje rišejo možičke.
Zdelo se je, da mu je direktor verjel. Hišnik pa je ostal nezaupljiv.
— Ta Smith se je vsak dan zaklepal v garderobo, — je tožil Alvina direktorju. — Stavim, da se je ves čas vadil v podpisovanju. Danes pa je pozabil uničili dokazno gradivo. Pravim vam, da je imel temne namene s svojo ženo.
Alvin se je smehljal. Zdaj ko je prekrižal vse svoje morilske načrte, se mu vendar ne more nič zgoditi.
— Prav imate, — se je zasmejal s pretirano veselostjo. — Povedal vam bom, kaj nameravam: umoril bom svojo ženo!
Direktor je odgovoril, da bo podpise za vsak primer shranil m jih izročil policiji, če bo to potrebno.
— Storite to, — se je šalil Alvin, ko se je oblačil. — Na svidenje na električnem stolu! — se je norčeval, ko je zapustil poslopje.
Ko je prišel domov, je našel Doro na postelji, bledo mirno in mrtvo. Ob njenem pismo:
«Dragi Alvin! Oprosti mil Zahvaljujem se ti za čudovite tedne, ki si mi jih daroval. Ali se še spominjaš, kako si me hotel prvič povabiti v kino? Takrat sem bila naročena k zdravniku. O-glasila sem se pri njem pod lažnim imenom, zato se nikar ne trudi, da bi izvedel, zakaj sem si zdaj vzela življenje. Storila sem to, da bi tebi in sebi prihranila to, kar bi mi prinesla bo-bočnost, če zdaj ne bi segla po strupu. Ljubim te...»
Na koncu Pa je bil njen podpis, ki ga je tolikokrat vadil — Dora VVells-Smith...
—	Jakec moj jest ti rečem, ahtej si zdravje. Zatu ke dandanes, dragi moj...
—	Pej kej se plašeš? Glih dandanes nj treba bet več tolko u skrbeh. Zatu ke medicina je nardila, ku se reče, tašne korake...
—* Sej glih zastran tega. Zatu ke dandanes, če si bolan, še lahko vlečeš naprej an cajt. Ma če greš h dohtarji, lahko greš na uni svet zastran anga jaltrja. Kej nisi slišou od tisteh žensk u anmi špetali od ta matasteh. So jem dali ane injecjone jn so šle. Osem od njeh. Vide,5, anbot si šou zastran bolezni, zastran bomb al za domovino, danes pej greš zastran anga jalerja; al je injecjon star al je kašna kapica preveč jn ti lepu greš. Po potno ti.
— K, dragi moj, tu je blo zmiram, da se dohtar zmote Pej zakej be se dohtar ne smeu zmo-tet. Sej je tudi uan človek; vsi se zmotemo, samo politiki nikoli ne falijo.
— jj, uani ne, zatu'ke so furbasti jn se ne zapestijo. Si vidu, kaku so si hitro zvišali plače u parlamenti? Vsi so bli kar preči dekordo, de si zvišajo plačo od pu meljona na sedemstu-peaeset taužent na mesec. Jn so bli vsi za tu: od leve do desne, vse stranke. Neč. si niso delali dešpetov jn protestov. Vidi, kadar se gre za kašne druge reči, mečkajo mesce jn tudi leta. Jn delajo vse sort komišjone, jn štedirajo jn popravlajo jn pole nardijo nov komižjon jn pole spet popraulajo jn pole odložejo za drugo leto jn intanto plača teče. Ma Za si zvišat sebi honorar so pej nardili tik tak. Ni blo treba neč komišjonov.
— Ma Mihec moj, kej ne znaš za pregovor, de narprej si je Buh sebi brado ustvaru? Kej se čudeš?
— Ma jest se spounem, ke so glih an par dni
prej pej an i ministri govorili, de dnarja ni, de bo treba šparat, de bo treba gledat na vsak so ud...
— Ma tisto je reku zastran nas, ke plačavamo davke. Sej mi pej res moremo gledat na vsak soud. Sej nas prou učijo!
— Sej, sej, Ma vselih se marsikatermi zdi, de si dobro prvoščejo. Vidi, an časnik tam u Milani je šou jn se informiran, kolko zajlužejo parlamentarci u drugeh državah jn je vse preračunan u lire jn kolko pride vse vkep na leto. Jn taku je zvedu de, denmo reč, u Ameriki, kamer jemajo dolarje, pride na všacga poslanca deset meljonov lir; na Francoskem kumej tri meljone jn sedemstutaužent; na Danskem, ke je mižerja, dva meljona; na Angleškem, ke jemajo šterline, dobijo štiri meljone (zmiram preračunano u lire). Jn pr nas pej — sedemstupedeset krat dvunajst. — je glih devet meljonov. Taku da se naši parlamentarci, ke dobijo devet meljonov, lahko glihajo samo z amerikanskem«, ke jih dobijo deset. Angleži jn Francozi, ke dobijo samo tri, štiri meljone, se lahko grejo skret.
—- E, zdej zastopem, zakej je res treba gledat na vsak soud! Zatu ke našem parlamentar-cam moremo vselih zagvlšat dostojno žiulenje, ke tolko skrbijo za nas. Ne moremo pretendiral, de bojo skrbeli za nas jn še bacelirali, ki bojo dobili dnar za tet, za an par šulnov, za obleko. Zatu ke uani hodejo ukuli po sveti jn morejo reprezentirat jn ne morejo hodet ukuli ku cega-ni. Sej be dišfigurirali celo državol
— Ben, tu jemaš pej ti prou. Ma, prej ku končamo, kej si kej zvedu, kaku je s tistmi podpisi, ke jeh nabira Lega pruti Hreščaki? Kej se zna kej?
— Ma, zaenkrat se ne zna še neč. Bo treba še počakat.
— Pej počakmo. al
modni količek |
Kar trije različni stili za letošnjo jesen in zimo
Ugoden odmev v ženskem svetu v zvezi s tako imenovano €vesoljsko linijo> Modna šivilja Chanel ostaja zvesta svojemu stilu - Vsi ustvarjalci pa so za precej krajša ženska krila
Letos kar noče biti konca modnih revij ln novosti, ki jih modni eksperti tako v Franclji kot v Italiji, pa tudi v drugih državah, nenehno organizirajo in izpopolnjujejo. Mislile smo že, da smo povedale vse, kar se o letošnjih modnih novostih povedati da ter da smo v glavnem nakazale tudi vse smernice novih linij ln krojev, pa smo se zmotile. Nove modne revije tako v Italiji kot v Franciji kažejo, da se smernice letošnje ženske mode še niso ustalile ter da Je še mnogo novega In posebnega, kar bodo morale ženske vedeti in spoznati, če bodo hotele svojo garderobo za jesen in zimo prilagoditi direktivam letošnje mode.
Kakšni so napotki za letošnjo žensko modo iz Pariza? Najbolj znane pariške modne hiše priporočajo ženskam kar tri različne stile: stil modnega krojača Cour-regesa, ki zahteva čisto geometrične kroje, stil modne hiše Chanel z nekakšnimi variacijami v izbiri blaga in barv ter klasično-prak-tični stil, ki ponavlja le z majhnimi spremembami to, kar se je
v modi obdržalo kot nekaj osnovnega in neovrgljivega.
V začetku so modni eksperti in dopisniki napovedovali modnim kreacijam pariškega krojača Cour-rčgesa zelo kratko življenjsko dobo, in to prav zaradi posebnosti njenih krojev in svojevrstno stilizirane linije, ki bi bila primerna le za izredno vitke in visoke ženske in pa za mlada dekleta, ki so bolj naklonjena raznim novostim, tudi če gredo te v skrajnost. No, odgovor ženskega sveta na to «ve-soljsko linijoi) Je bil prav nasproten od pričakovanega. Njegovi togi, geometrično izdelani modeli, so naleteli po svetu na tak odmev, da se danes v modnih krogih upravičeno govori o pravcati revoluciji ženske mode, kot je to bilo že leta 1947, ko je pariški krojač Dior kar čez noč podaljšal krila skoraj do gležnjev ter uvedel modo zelo široko krojenih kril, ki so nadomestila dotedanja kratka In ozka krila. Uspeh Courrčgesovih modelov Je bil tak, da so si številne kroje zagotovile tudi tovarne konfekcije, ki pričakujejo, da se bodo ženske slej ali prej ogrele tudi za ta «vesoljska» oblačila. Seveda za-
...........mn.tuni.......mm...............i.......
KAKO VPLIVAJO CIGARETE NA ŽENSKO ZDRAVJE
Psihično ravnotežje, zdravje in lepota sc izgubljajo v dimu m mr u m mui °Bmm
Zastrupljanje mladine v Zahodni Nemčiji
Katerim nevarnostim so ženske izpostavljene? - One, ki mnogo kadijo, so zelo pogosto utrujene - Obstaja tudi določena vzročna zveza med številom preranih porodov in številom pokajenih cigaret - Od ene cigarete naglo navzgor
AU ste morda že kdaj pomislili, da je kajenje za ženske mnogo bolj škodljivo kot za moške? ženske namreč s kajenjem nevarno zrahljajtM svoje psihično ravnotežje, blaginjo, usodo, zdrav-, je pa tudi lepoto;''Ne mislite, da vas hočem kotjlk0fiservatlvna žena odvrniti od kajenja. To, kar bom napisala, je zelo resno. Sicer pa: ali niso že zdravniki večkrat opozarjali na nevarnost zaradi kajenja?
Zakaj so ženske bolj občutljive za škodljive učinke tobaka kot moški? Morda bo za nekatere razlog dokaj laskav. Me žene smo namreč mlajše od moških. Lahko rodimo otroke, naše mišice ostajajo nežne in izredno elastične. Za to gre zahvala arterijskemu sistemu, ki je povprečno za osem let mlajši kot pri moških.
Toda: kakšna je druga stran kolajne? Mlajši organizem je manj zaščiten proti raznim škodljivim vplivom. Kljub temu, da ne reagiramo kot otroci, kot mladina — kajenje je navzlic vsemu »bolezen«. Pri kajenju pride namreč do zastoja v krvnem obtoku, in sicer se zmanjša dovod krvi za polovico, temperatura na koncu prstov pa se zmanjša za pet do sedem stopinj C. Spričo tega dejstva tudi ni nič čudnega, če se pri ženskah, ki mnogo kadijo, stalno spreminja tudi krvni obtok.
Kajenje vpliva tudi na endokrine žleze, zlasti na teriod, žlezo,
ki je najobčutljivejša. Ta žleza je mimo hipofize najpomembnejši del ženskega organizma.
Katerim nevarnostim so ženske izpostavljene? Pojavljajo se različne spremembe in- občutki nelagodnosti, ki sicer vedno ne morejo biti nevarni. Podrobnejši opis o vplivu kajenja na ženski organizem nam je dal nemški specialist — profesor Paul Bernard. Ta nemški zdravnik je napravil poskus na 5000 ženskah, ki ne kadijo ln na 695 ženah, ki so strastne kadilke. Življenje teh žensk je spremljal kar 20 let. Pri nekaterih je lahko ugotovil spremembe v pubertetni dobi, pri nekaterih pa po zaključku menstruacije. Kaj sodi profesor Paul Bernard o kajenju žensk?
»Pri mladih deklicah, ki kadijo, so razne spremembe v pubertetni dobi dvakrat pogosteje kot pri tistih, ki ne kadijo. Ugotovil sem tudi zastoj pri rasti, mimo tega pa potrebujejo te deklice do normalizacije menstruacije daljšo dobo. Bolečine za časa menstruacije so močnejše. Pojavljajo se tudi pri tistih dekletih, ki morda pokadijo samo po tri cigarete na dan. To kaže, da je tudi zelo majhna količina nikotina škodljiva v dobi, ko je celotna rast organizma odvisna od normalnega funkcioniranja endokrinih žlez. Pri odraslih ženah povzroča kajenje nepravilnosti v menstruacijskem ciklusu, ki ga stalno sprem-
Radio Trst A
7.00	Koiedar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel F. Cerrija; 12.00 Iz slovanske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah;
17.00	Ansambel «Le Tigri«; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ernest Bloch: Schelomo, hebrejska rapsodija; 18.50 Trobentač L. Armstrong; 19.00 Pisani balončki; 19.30 Parada orkestrov; 20.00 Šport;
20.35	S pesmijo po Slovenskem;
ČETRTEK, 14. OKTOBRA 1965 Nacionalni program
8.30 Naš jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija;
10.30	Orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi;
11.30	Mozartove variacije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Lahka glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Lahka glasba; 18.10 Koncert F. Germanija; 18.50 Or-
zvoki; 8.55 Radijska šola; 9.25 Glasba za mladino; 9.40 Melodije;
10.15	Solisti v popularnih operah;
11.00	Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Dva Tele-mannova koncerta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodna zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Domača glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Pihalne godbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonična glasba; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Turistična oddaja;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00
____ _ r______________________ kester p.v. G. Gaslinija; 20.25	„ . _
21.00 «Grof Monte-Christo«; 22.15 Glasbena antologija; 21.00 Pianist Domače pesmi; 21.00 Romunska Pesmi ln plesi; 22.40 Klarinetist E Istomin- 21 50 Pnllt^na tribuna, lirika; _ 21.40 Glasbeni nokturno;
I. Karlin In pianist M. Lipovšek;
23.00	Nežno in tiho.
12.05	Plošče, 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester Franca Russa; 13.35 Med zgodovino In legendo; ’ 13.45 Simfonične skladbe; 14.05 Knjižne novosti; 14.15 Tržaški tamburaški ansambel.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesem za pesmijo; 8.30 Polke ln valčki; 9.00 Ritmi in pesmi; 9.45 Gershvvl-nov koncert za klavir in orkester; 10.13 Plošče Durlum; 10.45 Poje Elda Viler: 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Uspeli motivi; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 ln 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkestri; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.45 Godba ljudske mi-lloe; 16.00 Današnje pesmi; 16.30 Tretja stran; 16.45 Operne skladbe; 17.40 Plesna glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 Trio orglic; 19.30 Prenos RL; 22 15 Ansambel Cal Tjader; 22.30 Nočni motivi.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Romantično popotovanje; 14.00 Glasbeni snored; 14.05 Pevci; 14.45 Nove plošče; 15 15 Kolesa In motorik 15.35 Koncert v miniaturi;
16.00	Raosodiia; 16.35 Ital. panorama; 17 15 Neaneljske pooevke;
17.35	Mala enciklopedija; 17.45 A. Dumas: «Asoan1o» — 6. eoizoda:
18.35	Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20 no Filmske novosti; 20 30 Pesmi; 21.00 O opernem gledališču: ‘M 40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz
///. program
18.30 Pregled ruske kulture; 18.45 Martinujev trio za godala; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Scarlattijeve skladbe; 21.20 Pisatelj Emilio Cecchi; 21.30 Brahms in D"bussy,
Slovenija
7.15	Igramo za razvedrilo; 8.05 Domači pele-mčle; 8.25 Zabavni
22.10 Plesna glasba; 23.05 Francoski godalni trio; 23.30 T. Pro-šev: Godalni trio, A. Roussel: Godalni trio.
Ital. televizija
18.00	Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.10 Robinson Crusoe; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba; 21.50 Politična tribuna (KD, KPI, PSI in PDIUM); 22.45 Lahka glasba; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Scamlcci ln Trabusi: «Kaviar in leča«.
Jug. televizija
10.00	TV v Soli; 11.00 Angleščina v šoli — ponovitev; 16.10 TV v šoli: Najzanimivejša področja ZS SR — ponovitev; 17.40 Oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Štirje vogli Slovenije — reportaža; 1910 Oddaja zabavne glasbe;
19.40	TV pošta; 20.30 TV obzornik;
20.40	G. Puccini: Tosca — opera;
22.45	Zadnja poročila.
ljajo bolečine in nesprečnost.«
Zenske, ki mnogo kadijo, so zelo utrujene. To je posebno zanimivo, saj se zmanjša količina rdečih ,krynih telesc In hemoglobin^ v krvi. Kakšen pa je položaj pri nosečih ženah, ki kadijo? V Angliji in v Kaliforniji v ZDA so napravili dve anketi, ki sta dali precej razlogov vsaki ženi, ki kadi, da dobro premisli. Anketi sta dali naslednje rezultate:
— Ženske, ki mnogo kadijo in ki za časa nosečnosti ne prenehajo s kajenjem, dvakrat pogosteje prerano rodijo, kot ženske, ki ne kadijo.
— Obstaja določena vzročna povezava med številom preranih porodov in številom cigaret, ki jih ženske dnevno pokadijo. V 5000 primerih odpade na ženske, ki pokadijo dnevno do 10 cigaret,
13,6	odstotka preranih porodov, na ženske, ki pokadijo 15 cigaret, 25 odstotkov, pri 35 cigaretah pa se odstotek preranih porodov dvigne na 33,38 odstotka.
Zdravniki so tudi ugotovili, da imaio otroci mater, ki mnogo kadijo, pri porodu manjšo težo. Povprečno je teža manjša za 170 gramov. Mimo tega so otroci mater. ki kadijo, nežnejši in manj odporni, pojavljajo pa se tudi patološke spremembe, saj se otrok zastruplja z nikotinom že v materinem telesu. Po porodu pa pride nikotin v otroka prek materinega mleka.
Statistični podatki kažejo, da je leta 1925 samo en odstotek žensk pokadilo eno do dve cigareti dnevno. Danes je položaj povsem drugačen. V Franclji pokadi 28 odstotkov žensk najmanj deset cigaret dnevno, v Angliji ln ZDA pa je ta odstotek še višji — 48. Kaj je torej treba ukreniti?
Zdravniki predlagajo še; kadite čim počasneje, kajti tako boste pokadili manj cigaret. To je ugotovitev matematike. Ce je cigareta mrzla je manj škodljiva. Ženske naj opravljajo čimveč tistih opravil, pri katerih ne morejo kaditi. Kajenje je skoraj onemogočeno pri pospravljanju stanovanja in pri previjanju otrok.
Zenske, ki delajo v pisarnah, naj upoštevajo pravilo: v pisarni ni dostojno kaditi. Dobro je tudi, da pri sebi nimate nikoli vžigalic ali vžigalnika. V večini primerov vam bo dokaj neprijetno, če boste stalno prosili za ogenj koga drugega. Imejte vedno rdečilo na ustnicah, ker na ta način ne boste mogli pokaditi cigarete do konca. Po vsaki jedi sl očistite zobe, ker tudi svežina v ustih odvrača od kajenja.
Dvajset dijakov iz zahodnega Berlina je to poletje preživelo tri tedne svojih počitnic v Luene-burgu, in to kot gostje zahodno-nemških obmejnih enot. Da bi se tu mogli «uspešno» posvetiti svojim «otroškim igrani«, s6 jim dali uniforme in orožje. Vozili so se na oklepnih vozilih ter se udeleževali strelskih Vij'. Od jutra do večera so bili samo vojaki in Imeli so tudi sovražnika.
Zahodnonemškl ilustrirani tednik «Stern» je zatem objavil fotografije teh grozotnih iger, ki so se jih udeležili, kot rečeno, fantiči, katerih starost je znašala štirinajst ali največ šestnajst let. Objavil je tudi, kaj so ti fantiči smatrali za svoje najlepše doživetje v teku omenjenih treh tednov počitnic. Michael D., star štirinajst let, je n.pr. izjavil: »S puško v rokah sem se na oklepnem vozu počutil tako močnega, da bi se bil sam spoprijel s celo posadko Rusov.«
Hans-Joachim Sch. pa Je zapisal: »Zaprosil sem, da bi ml za kratek čas dali brzostrelko. Inštruktor mi je pojasnil, kako se z njo ravna. Potem mi jo Je potisnil v roke. Nenadoma ml je bilo tako, kot da sem ves drugačen. Tolikšna Je bila sila, ki se je zdelo, da je v orožju. Čutil sem se dovolj močnega, da bi z
njo, če bi bilo treba, zavzel vso Rusijo.«
Tako so tl otroci sami odkrili, kaj so se bili naučili na počitnicah ter lz svojih odkrito vojno-hujskaških knjig, ki se v milijonih izvodov tiskajo v Zvezni republiki Nemčiji: Spet se jim go-YOri o isteip. sovražniku, ki ga Je že Hitler bil izbral za svoje psihološke priprave na vojno.
Ko Je revija «Stem» to objavila, je komandant obmejnih enot, general Noffke, Izjavil, da so nekateri vojaki, ko so otrokom dali v roke brzostrelke, to storili «z dobrim namenom«. V resnici pa so bile naloge, ki so v njih fantiči napisali svoja doživetja, popravljene prav od samih oficirjev obmejnih čet v Lueneburgu. Tako je izjavil odgovorni urednik revije «Stem» Nannen na tiskovni konferenci 12. avgusta v zahodnem Berlinu. Se več, isti oficirji so bili celo zelo ponosni na to, da so se fantiči pri njih tako dobro učili.
Zahodnonemške obmejne čete pa predstavljajo nekakšno »policijsko formacijo«, katere oficirski zbor je sestavljen iz 31 odstotkov bivših funkcionarjev nacistične policije, 62 odstotkov bivših častnikov nacistične vojske In 7 odstotkov nekdanjih esesovskih častnikov.
Model sovjetske večerne obleke
hteva modna linija krojača Cour-rčgesa tudi svojevrstne tkanine in tudi svojevrstne barve. O prvih moramo reči, da morajo biti izredno gladke ter ne prihajajo zato v poštev niti tweedi niti bouclčjl niti druge podobne tkanine. Med barvami pa prevladuje bela, ki naj bi bila primerna tako za obleke kot tudi za plašče, klobuke in celo za obutev. Med slednjo so na prvem mestu beli škorenjčki, k) spremljajo vse Courrčgesove modele od športnih do popoldanskih in v nekaterih primerih tudi večerne obleke.
Modna šivilja Chanel je ostala zvesta svojemu stilu, ki ima še vedno velik uspeh med ženskim svetom, ter je dodala le nekaj novosti, ki pa so predvsem v izbiri karirastih tkanin in pa v novih barvah, pri katerih je na prvem mestu rdeča, tej pa sledijo še modra in še nekatere druge bolj poudarjene barve. Tako se je šivilja Chanel odpovedala pastelnim barvam, ki so bile njena posebnost, ter je dala poudarka predvsem zelo živim barvam, ki seveda Izključujejo druge okraske, ki so bili sedaj potrebni kot dopolnilo njenim kostumom, plaščem in bluzam.
Tretji stil, ki uživa prav tako velik ugled v ženskem svetu, Je, kot smo že rekle, klasično-prak-tičen, ki se v glavnih obrisih drži tradicionalnih linij in bo prav zaradi tega všeč vsem tistim, ki so v pogledu mode nekoliko bolj konservativne in ki se težko prilagajajo velikim spremembam, ki jih ženska moda pogosto zahteva.
V nečem pa so si prav vsi modni ustvarjalci tokrat edini, pa naj gre za pariške ali italijanske modne ustvarjalce. Vsi so mnenja, da je treba ženska krila zelo skrajšati, ker so ta bolj mladostna in ker so za moderno žensko tudi bolj praktična. Italijanski modni ustvarjalci so pri krajšanju kril le nekoliko zmernejši ter so svoje modele krajšali le do polovice kolena. Pariški krojači so šli dosti dlje ter se zdijo njih manekenke v novih plaščih in kostumih kot dekletca desetih ali dvanajstih let. Nekaterim bodo morda takšna krila tudi pristajala. Toda kolikim?
No, me smo le naštele vse modne novosti in nove tendence. Na ženskah samih je, da izberejo sebi primemo, pa četudi bi morale Izbirati med bolj konservativnimi in ne tako »vesoljskimi« linijami.
Prodali so dragulje H. Rubinstein
NEW YORK, 13. — Dvesto draguljev lz zbirke Helene Rubinstein, lastnice istoimenske industrije za kozmetiko, ki je umrla > aprilu letos, so včeraj prodali na dražbi v newyorški galeriji Parke-Bernet za skupno vsoto 371 tisoč 715 dolarjev, kar Je okoli 230 milijonov lir. Polovica te vsote bo šla dedičem, polovica pa dobrodelni ustanovi Rubinstein.
V manj kot pol stoletja so dvakrat pognali nemško mladino v krvavo klanje. Omadeževala si je roke s krvjo milijonov nedolžnih ljudi in sama v milijonih popadala za docela nečloveške in nestvarne cilje. In zdaj, se zdi, jo ponovno pripravljajo za podobne podvige
OVEN (Od ai.3. do 20.4.) Danes brez tveganja ne boste opravili ničesar. Nezporazum med prijatelji ho ostrejši, kot ste predvidevali.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlično
vam bo uspelo popraviti nekatere netijj g^Upaj z drago osebo se boste udeležili prijetne zabave. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izmo-
škodljive posledice napačno storjenega koraka. Ogibajte se čustvenih
pustolovščin.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte se finančno tako okrepiti, da boste v tem pogledu bolj neodvisni. Spremenjeni odnosi v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne zapravljajte časa in energij s postranskimi vprašanji. Zvečer vzemite v roke dobro knjigo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovolite, da bi vas novi dogodki prese-
tali se boste iz dokaj zapletene situacije in prevzeli pobudo. Ne uveljavljajte s silo svojih stališč.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Sreča bo naklonjena onim, ki bodo v pravem času znali tvegati. Glede čustvenih zadev bodite bolj oprezni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Sledite vztrajno začrtani poti, obenem pa Izpolnite neko svojo obljubo. Zagotovljeno vam je vse razu-
mevanje od strani drage osebe.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Cimprej zaključite neko poslovno razmerje, od katerega ne morete pričakovati ničesar. Manjše skrbi v zvezi z nekim sorodnikom.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bo vam škodilo, če se v svojem delu od časa do časa oprete tudi na svojo intuicijo. Od ljubljene osebe lahko pričakujete vse.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Skušajte še bolj utrditi svoje poklicno znanje in spretnost. Deležni bost« neprijetnega obiska.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo ploden dan za vse umetnike in one, ki ljubijo umetnost. V pogledu ljubezni boste danes imeli posebno srečo.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18.4 stopinj, najmžja 11.2, ob 19. uri 14.9 stopinj, zračni tlak 1023,9 stanoviten, vlaga 46 odst,, veter 13 km vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19.6 stopinj.
Tržaški dnevn
Danes, ČETRTEK, 14. oktobra
Nedeljko
Sonce vzide ob 6.20 In zatone ob 17,22. Dolžina dneva 11.02 Luna vzide ob 19.34 in zatone ob 10,31
Jutri, PETEK, 15. oktobra Terezija
STAVKA DELAVCEV ENEL SE BO KONČALA DANES OB 24. URI
Kljub stavki elektriških delavcev skoraj nezmanjšana dobava toka
Od 18.30 do 24. ure popoln zastoj prometa vozil podjetja Acegat • Številne velike tovarne so včeraj zaprle svoje obrate - Danes triurna stavka ostalih delavcev in uradnikov Acegata
Prvi dan 48-urne splošne stavke električnih delavcev ENEL, ki se bo zaključila danes ob 24. url, ni povzročil tržaškim potrošnikom nobenih nevšečnosti, razen seveda velikim tovarnam, ki so včeraj ves dan Imele svoje obrate zaprte. Mesto Je imelo ves dan dovolj električnega toka, tako da podjetje Acegat ni bilo prisiljeno niti za kratek čas prekiniti dobave elektrike. To pa še ne pomeni, da ni treba tud' danes varčevati s tokom. Zato se podjetje Acegat oorača na potrošnike, naj do konca stavke smotrno izkoriščajo tok, še posebno pa se obrača na trgovce ln lastnike Javnih lokalov, naj omejijo razsvetljavo Izložb In svetlobnih napisov.
Tehniki Acegata so se bali, da bo prišlo do pomanjkanja električnega toka v prvih večernih urah, ko so še odprte vse trgovine in uradi. Toda do 20. ure Je bilo vse normalno, kar je seveda pomenilo, da tudi v kasnejših večernih urah ne bo treba omejiti dobave toka.
Delavci velikih tovarn so včeraj zjutraj prišli normalno na delo, a so našli podjetja zaprta. Zato pričakujejo, da Jim bodo podjetja zaradi zapore, ki je niso oni zakrivili, plačala dnevnico. V nasprotnem primeru je treba pričakovati, da bodo sindikalne organizacije posredovale, da se zadeva reši v korist delavcev.
Včeraj ob 18.30 so v znak solidarnosti z električnimi delavci začel! s stavko uslužbenci prevoznega oddelka Acegata, ki Je trajala do 24. ure. Tudi ukinitev trolejbusnega in tramvajskega prometa v mestu je prispevala k redni dobavi toka za domačo uporabo. Seveda so včeraj obratovala vsa industrijska podjetja, kjer velja neprekinjen ciklus dela, da se ne pokvarijo naprave (kot na primer v železarni Italsi-der).
V znak solidarnosti s stavkajočimi delavci bodo danes stavkali vsi ostali delavci in uradniki Acegata, ki bodo zapustili delo tri ure pred koncem redne Izmene.
Na torkovi seji tržaškega občinskega odbora je župan dr. Franzil obvestil odbornika, da mu je minister za proračun Pieraccini sporočil, da bo prišel v Trst prihodnjega novembra. Ministra Pieracci-nija je povabil v naše mesto župan dr. Franzil. V Trstu se bo minister seznanil predvsem z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka in gradnje avto ceste Videm - Trbiž. Ti vprašanji sta v zadnjih mesecih povzročili v Trstu veliko zaskrbljenost. Ladjedelnici Sv. Marka grozi nevarnost, da jo bodo v okviru preureditve italijanske ladjedelske industrije ukinili, glede avto ceste Videm . Trbiž pa so se razširili glasovi, da bo vlada to pobudo v prihodnjih petih letih opustila in podprla pobudo beneških krogov za gradnjo avto ceste Benetke . Muenchen.
Podžupan odv. Miam je podal na seji obširno poročilo o delegaciji, ki je bila pod njegovim vodstvom nedavno v Rimu, kamor je nesla 80.000 podpisov Tržačanov za ohranitev ladjedelnice Sv. Marka, Kot smo že pisali, so delegacijo v Ri-
•iiiiniiiiiiiiHiiiiiMMiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiumiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO <P0L1TIČNI» OSTAVKI PREDSEDNIKA BARBA
Mladinska konzulta bo danes ponovno volila predsednika
Predstavniku ACLI ni prav, da so zanj glasovali tudi levičarji in Slovenci • Odbornik Gasparo začasni predsednik?
IZ SV. KRIŽA NAM POROČAJO
Protest slovenskih mater iz Sv. Križa
• Po šolski maši ob začetku noue-ga šolskega leta je učiteljica sporočila materam, ki imijo otroke v
I.	in v 11. razredu osnovne šole, da so višje šolske oblasti ukinile eno učiteljsko mesto in da-bosta I. in
II.	razred imela skupen pouk. V 1-razredu je letos 5 otrok, v II. pa 16. V I. razredu bi bilo več otrok, če ne bi nekateri slovenski starši
Na včerajšnji seji deželnega sveta so svetovalci soglasno odobrili zakonska osnutka o prispevkih za gradnjo ljudskih hiš ter vodovodov in kanalizacije, katera je vlada ponovno vrnila deželnemu svetu in katerih besedilo so malce spremenili. Razen tega so pristojni odborniki odgovorili na nekaj vprašanj in resolucij svetovalcev.
Prvo je prišlo na vrsto vprašanje svetovalca KPI dr. Siškoviča, ki je dejal, da so družine in osebje vrtcev ONAIRC postale še bolj zaskrbljene, ker se bliža 1. november, ko bi morali zaradi pomanjkanja denarja zapreti vrtce. Zato vprašujejo podpisani svetovalci pristojnega deželnega odbornika, kakšne korake je napravil odbor, da se prepreči zapora vrtcev ONAIRC in da se to vprašanje dokončno reši. Odbornik je potrdil odgovor, ki ga je dal 21. septembra o tem vprašanju svetovalki Pittino ter dejal, da je odbor posredoval pri zakladnem ministrstvu, da se prebrodijo težave pri iskanju potrebnih
...............................................................................................
SPOROČILO NA SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
vpisali svoje otroke v italijansko šolo).
Prizadete matere najprej niso hotele verjeti učiteljici, nato pa jih je vseh 21 podpisalo protestno pismo, ki ga je skupina mater odnesla šolskemu skrbniku na dom. Gospa jih je vljudno sprejela in jim svetovala, ker moža ni bilo doma, naj gredo naslednji dan na šolsko skrbništvo. Tako so mat&e tudi storile, toda šolski skrbnik jih ni mogel sprejeti, ker je tedaj imel vaien o-bisk. Sprejel jih je neki funkcionar, ki je poslušal njihove pritožbe, nato pa jim je svetoval, naj se obrnejo na šolskega nadzornika. Telefonirale so šolskemu nadzorniku, ki pa jim je odgovoril, da sam ne more ničesar ukreniti in naj počakajo, da se šolski skrbnik vrne iz Rima. V ponedeljek okrog poldne so iz Križa spet telefonirale šolskemu nadzorniku, toda tedaj ga ni bilo v uradu.
Vse to razburja prizadete matere, ki so se odločile, da bodo nadaljevale z akcijo, dokler ne bo šolsko skrbništvo poslalo še eno učno moč v Križ za I. razred slovenske osnovne šole. K tej odločni akciji jih sili tudi izkušnja iz lanskega šolskega leta, ko so otroci iz tedanjega I. razreda imeli do božičnih počitnic le dve uri pouka na dan, ker so delavci popravljali šolske prostore.
Se nekaj moramo pripomniti. Slovenske matere, ki so na šolskem skrbništvu nastopale za ohranitev razreda na slovenski šoli, so Se precej razočarane vrnile domov, ko so ugotovile, da so na šolskem skrbništvu srečale funkcionarja in uradnico, ki sta sicer Slovenca, svoje otroke pa imata na italijanski šoli. Tako pravijo te žene: «Kaj naj pričakujemo od ljudi, ki tako malo cenijo slovensko šolo, služijo pa si kruh na slovenski šoli.*
SEJA DEŽELNEGA SVETA
Ponovna odobritev dveh zakonov o prispevkih za razna javna dela
Odgovori odbornikov na številna vprašanja in interpelacije svetovalcev
Minister Pieraccini novembra v Trstu na izrecno povabilo župana Franzila
Seznanil se bo z vprašanjem ladjedelnice Sv. Marka in avto ceste Videm - Trbiž
mu sprejeli razni ministri in voditelji IRI - Fincantieri.
V zvezi s včerajšnjo in današnjo stavko ENEL je odbornik za Acegat inž. Spaccini poročal o ukrepih, ki jih je podvzelo podjetje, da bi čimbolj omililo pomanjkanje električnega toka v mestu. Odbornik za proračun dr. Verza pa je na seji orisal glavne značilnosti občinskega proračuna za leto 1966, ki ga bo predložil v razpravo in odobritev na prihodnjem zasedanju občinskega sveta. Odbor je tudi sklenil, da vključi v dnevni red prihodnjega zasedanja občinskega sveta obračun Acegata za leto 1961-62
Jutri ob 19. uri se bo v sejni dvorani občinskega sveta ponovno sestala mladinska konzulta. Na prvi seji je bil izvoljen za predsednika konzulte predstavnik krščanske delavske organizacije ACLI Narciso Barbo, ki je dobil 21 glasov od 40 prisotnih predstavnikov Italijanskih in slovenskih mladin skih organizacij. Mladinski predstavnik Lege Nazionale Antonio Sambo Je dobil 17 glasov. Iz izida glasovanja je bilo razvidno, da so za Barba glasovali predstavniki katoliških, levičarskih in drugih demokratičnih italijanskih in slovenskih mladinskih organizacij; za Samba pa predstavniki desničarskih organizacij.
V preteklih dneh pa je izvoljeni predsednik sporočil občinskemu odborniku za mladinska vprašanja dr. Gasparu, da ne more sprejeti predsedniškega mesta, češ da mora imeti izvolitev predsednika najširši izraz, da bi se izognili kakršnikoli politični kvalifikaciji in da bi lahko predsednik računal na najširše sodelovanje. Poleg tega pa omenja, da je bilo tolmačenje, ki ga je dalo komunistično glasilo njegovi izvolitvi, škodljivo zn delovanje konzulte. List «Unitš» je sicer napisal, kar smo ugotovili tudi v našem časniku, da je bil Barbo izvoljen tudi z glasovi komunističnih mladinskih predstavnikov. Ta ugotovitev je izražala popolnoma resnično stanje po glasovanju in menimo, da ne more v nobenem primeru «škoditi delovanju mladinske konzulte«. Glasovanje je bilo tajno in je bilo izraz sestave mladinske konzulte. Zato je prav ostavka Barba dala njegovi izvolitvi ne samo politični, ampak tudi ozko strankarski pečat.
Jutri bodo morali mladinci ponovno voliti predsednika, nato pa Se izvršni odbor. Na žalost pa predvidevanja niso preveč rožnata prav zaradi ostavke predstavnika ACLI. Nekateri celo napovedujejo, da bo moral začasno predsedovati konzul-tf dr. • Gasparo, dokler se ne bodo posamezne mladinske organizacije dogovorile za izvolitev predsednika.
V avto je trčil
Včeraj popoldne se Je 19-letni delavec Glorgio Giorgi Iz Ul. Pon-ziana 18 na vespi TS 33835 peljal navzdol po Drevoredu D’Annunzio. Ko je privozil na vogal Ul. Contl, je trčil v fiat 500 TS 77883, ki ga Je vozil 58-letni Giuseppe Landa iz Ul. Vasari 8. Nesreča se je pripetila, ker se Landi ni ustavil pri znaku stop. Zaradi trčenja se Je Giorgi prevrnil in se pri tem pobil in ranil po levem kolenu in desni roki. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja
od 8 do 10 dni sprejeli na ortopedski oddelek.
Avtomobilist podrl žensko sredi ceste
Včeraj zjutraj okrog 7.30 je 40-letna Maria Callini iz Narodne u-lice 48 na Opčinah prečkala Ul. Carsia blizu stavbe št. 32. Prav tedaj je z avtom TS 40804 v smeri proti Narodni ulici privozil 36-letni Silverio Della Santa z Opčin 1125 ter žensko podrl. Prj nesreči se je Callinijeva pobila in ranila po desni roki ter si zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so pone-srečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku. Zdraviti se bo morala trj mesece.	,
Nesreča na delu
Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 49-letni delavec Secon-diano Salvador iz Concordie v videmski pokrajini. Ul. Rinascimen-to 112, ki je uslužben pri gradbenem podjetju Giuliani. Salvador je včeraj na delovišču na proseški železniški postaji na voziček dvigal železniško tračnico. Nenadoma mu je ta zdrknila iz rok in mu padla na levo nogo.
Ponesrečenega delavca so z zasebnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni zaradi udarcev in verjetnega zloma leve noge.
Upravna vprašanja na seji v Dolini
Sinoči Je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je razpravljal le o nekaterih problemih upravnega značaja, oziroma o odobritvi sklepov občinskega odbora. Tako Je o-dobril sklep občinskega odbora glede popravil v nekaterih šolah za skupno 730.000 lir, glede stroškov za ureditev nove učilnice v dolinski šoli, glede nabave opreme za italijansko srednjo šolo pri Domju ln za slovensko šolo v Dolini, glede prispevka občinske uprave za praznik grozdja v Boljuncu (100.000 lir) itd.
Občinski svet Je nato odobril občinski obračun za leto 1963 in je pooblastil občinski odbor, naj določi v okviru občinskega proračuna prispevek občine za prevozne stroške in nabavo knjig potrebnim dijakom (del stroškov krije šolski patronat, nekaj pa bo prispevala tudi deželna uprava). Prav tako Je občinski svet pooblastil občinski odbor, da lahko sklepa o nekaterih vprašanjih brez predhodne odobritve občinskega sveta.
priznanic dvema podčastnikoma korpusa Javne varnosti.
Prijave cen za tujske sobe
Proslave korpusa Javne varnosti
Ob 113. obletnicj ustanovitve korpusa straž Javne varnosti bodo tudi v Trstu v soboto 16. in v nedeljo 17. t.m. razne svečanosti.
V	soboto dopoldne ob 10. uri bo oddelek korpusa položil venec na spomenik padlim na griču Sv. Justa, ob 11. uri pa pred ploščo padlim pripadnikom korpusa Javne varnosti v palači kvesture. Ob 18. uri bo otvoritev umetnostne (slikarske, kiparske in fotografske) razstave v palačj Costanzi na Trgu piazza Piccola, pridržane za civilne in vojaške nameščence u-prave Javne varnosti.
V	nedeljo dopoldne ob 10. uri bo glavna svečanost na ploščadi vojašnice Beieno v Ul. P. Revol-tella 29 z defilejem raznih enot pred vladnim komisarjem dr. Maz-zo. Sledila bo maša, nato pa bo polkovnik conski inšpektor prebral statistične podatke o prispevku korpusa 7,a ohranitev javnega reda v državi in v borbi proti kriminalnosti. Sledilo bo še čitanje dnevnega povelja poveljnika policije in nato izročitev pohval in
Pokrajinska turistična ustanova opozarja vse avtorizirane oddajal-ce sob, ki še niso zadostili predpisom čl. 10 zakona od 16. junija 1939 št. 1111, da morajo takoj prijaviti Ustanovi cene za posamezne sobe in stanovanja. Kakor tudi za hrano, ki jih mislijo uveljaviti v letu 1966. Prijavljene cent bodo veljale kot maksimalne in jih ne bo mogoče zvišati. Kišnelji omenjenega zakonskega predpisa bodo kaznovani z globo, - j-.--
Nalezljive bolezni
V razdobju od 4. do 11. t.m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število nalezljivih bolezni: da-vica 1, škrlatinka 6, tifoidna mrzlica 1, paratifus 1, ošpice 2, norice 3, oslovski kašelj 2, vnetje prf-ušesne slinavke 2, nalezljivo vnetje jeter 6 (1 izven občine), virusna nevroza 1, mrzlični revmatizem 2.
Seja FIOM
Danes ob 14. uri bo na sedežu Nove delavske zbornice v Ulici Pondares seja izvršnega odbora FIOM, na katero so vabljeni tudi člani notranjih komisij in sindikalnih sekcij v podjetjih.
Kradla sta iz avtov
Agenti letečega oddelka policije so te dni prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 27-letnega pomorščaka Giu-seppa Bressana, zaradi sodelovanja pri tatvini in 25-letnega Renata Satina, oba iz Ul. Rettori 4.
Ponoči 25. septembra je 41-letni delavec Aifredo Sedrani iz Ul. Pic-cardi 60 zaslišal šum na cesti. Odprl je okno in zagledal neznanca — bil je Bressan — ki se je motal okrog prtljažnika njegovega avta TS 72239, ki ga je bil pustil pred hišo. Sedrani nj utegnil ziniti besede, ko se je Bressan približal fiatu 600, ki je bil ustavljen pred njegovim in v katerem je sedel nekdo. Bressan je nekoliko popahnil avto, da je njegov pajdaš Satin vžgal motor, nakar sta se zlikovca odpeljala in izginila v noči. Sedrani je poklical a-gente in ti so ugotovili, da sta tatiča iz Sedranijevega avta odnesla rezervno kolo in trikotnik.
Toda Sedrani je videl nekaj številk evidenčne tablice avtomobila s katerim sta se odpeljala neznanca. povedal jih je policistom, ki so tako prišli na sled Bressanu in Satinu. Povabili so ju na zaslišanje in nekaj časa sta oba zanikala krivdo, potem pa sta le priznala. Po izpolnitvi zapisnika, so policisti izpolnili še prijavo. Bressana in Satina so pustili na začasni svobodi. Ukradene predmete so vrnili Sedraniju,
skladov za ONAIRC. Dr. šiškovič je odgovoril, da ga odgovor le delno zadovoljuje.
Odbornik Vicario je odgovoril tudi na vprašanje svetovalcev Seme in Siškoviča, ali se namerava odbor potegniti za to, da bodo uživali učenci in dijaki ob nedeljah popoln počitek. Odbornik je dejal, da v vsedržavnem okviru že proučuje to vprašanje minister za prosveto, ker so nedavno minister za zdravstvo ter predsedniki nekaterih parlamentarnih komisij, izjavili, da bremenitev učencev z nalogami za nedelje konec koncev le škoduje učnim uspehom. Odbornik je zagotovil, da bo odbomištvo posredovalo v Rimu in v deželi sami za pozitivno rešitev tega vprašanja.
Odbornik Marpillero je odgovoril na vprašanje svetovalca prof. Seme (KPI), ali se bo deželni odbor zavzel, da se uredi pravni položaj industrijskega pristanišča in vprašanje sestave njegovih vodstvenih organov. Pri tem se je dr. Marpillero skliceval na odgovor, ki ga je že dal v zvezi s tem svetovalcema Paccu in Šemi lani. Rekel je nadalje, da se odbor stalno poteguje za to, da se to vprašanje zadovoljivo reši.
Na vprašanje misovca Morelli ja o prispevku za šolske kuhinje je pristojni odbornik odgovoril, da je vladni komisariat nakazal za letošnje šolsko leto 37.500.000 iir, in sicer za Trst 31.500.000 lir, za Milje 2.450 000 lir, za Dolino 1.500.000 lir, za Repentabor 150.000 lir, za Zgonik 200.000 lir in za Nabrežino 1.700.000 lir.
Za vprašanji so prišle na vrsto interpelacije. Svetovalec dr. Skerk je predložil interpelacijo o vprašanju razlaščanja zemljišč za gradnjo naftovoda in rekel, da je ustanova za industrijsko pristanišče izobesila na razglasno desko dolinske občine drugi seznam 146 lestni-kov zemljišč, ki naj bi služila za naftovod. Dr. škerk je v interpela-' ciji poudaril, da ima ustanova'pravico zahtevati razlastitev zemljišč le v industrijske namene, kar se ne more reči za naftovod, ter da je ponujena cena 500 lir za kv. m mnogo nižja od resnične vrednosti zemljišč. Vprašal je odbor, ali namerava nastopiti pri prefekturi in industrijskem pristanišču, ter ju pozvati, naj spoštujeta zakon, tako da se zaščitijo zakonite pravice lastnikov zemljišč. Nadalje, ali bo postavila dežela kot pogoj za morebitne prispevke, da mora industrijsko pristanišče1 spoštovati zakone o razlaščevanju, ter ali bo dežela končno zahtevala od pristanišča in družbp; SK)T, naj plačata razlaščencem zemljišča po pravični ceni.
Odbornik je odgovoril, da se je o stvari že razgovarjal s predstav-
iiimiiiitimiiiimmiiiitiMiiiimiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiimffiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHjniiiiiiii
IZJALOVLJENA MIS0VSKA SPLETKA V DEŽELNEM SVETU
Odobrena zahteva po cenenem bencinu toda zavrnjena politična špekulacija
Več kot polovica prisotnih svetovalcev se je pri glasovanju vzdržala, odbor pa je bil proti resoluciji sploh
niki odbora in konzorcija razla ščencev ter s samim dr. škerkom Rekel je, da je odbor stalno posve čal pažnjo pritožbam ter posredo val za pravično rešitev sporov, tako da bi to ne oviralo gradnje naftovoda, ki je po njegovem mnenju bistvene važnosti za razvoj gospodarstva v deželi, žal do tega še ni prišlo, a deželni odbor ne more pristati na zahtevo svetovalca, da bi pozval prefekturo in industrijsko pristanišče, naj spoštujeta zakone, da bi postavil za svoje morebitne prispevke zahtevo, da se spoštuje zakon o razlaščevanju ter da bi prisilil industrijsko pristanišče In SIOT, naj plačata razlaščencem pravično ceno. Odbor namreč ne more prevzeti vloge sodnika v tem sporu; bo pa še posredoval, če ga bodo vse prizadete stranke za to zaprosile. Svetovalec Skerk je dejal, da ni z odgovorom docela zadovoljen.
Komunist Bosari je vložil interpelacijo, v kateri poudarja, da je položaj v gradbeni industriji zelo resen, ter da ne nudijo zadnji vladni ukrepi nobenega jamstva, da se bo zaposlitev v gradbinstvu povečala. Zato vprašuje odbor, ali bo pregledal, v kakšnem stanju so občinski načrti za gradnjo hiš na podlagi zakona 167 in ali bo nakazal v proračunu za leto 1966 občinam primerne prispevke, da povečajo na podlagi zakona 167 svojo gradbeno dejavnost.
Odbornik je dejal, da se ne strinja s sodbo, da bodo zadnji vladni ukrepi brez haska. Kar se tiče nadzorstva pri izvajanju zakona št. 167, spada v pristojnost države. Zatem je odbornik dejal, da se je kljub temu pozanimal, kako je v posameznih občinah z izvedbo zakona 167, pri čemer je omenil razne občine, med katerimi tudi Trst. Kar se tiče prispevkov občinam, da usposobijo zemljišča, pridobljena na podlagi zakona 167, za gradnji, pridejo v poštev posojila, ki jih dajejo blagajne za naložbe in posojila, ki opravljajo to nalogo v korist javnim ustanovam.
Končno je odbornik Vicario odgovoril na interpelacijo demokristjana Del Gobba, ki je zahteval, da se ustanovi medicinska fakulteta v Vidmu. Odbornik je dejal, da to ni mogoče, ker se je ustanovila ta fakulteta na tržaški univerzi, da pa bodo upoštevali potrebe Vidma in ustanovili tam tako fakulteto ali inštitut.
SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI
Rod
Modrega vala
V soboto, 16. t.m. bomo imeli na sedežu v Ul. R. Manna 29 od 18. do 20. ure plesno čajanko.
Vabljeni vsi taborniki in prijatelji.
Nadzorni odbor
VLAGANJE PROŠENJ ZA AKADEMSKO LETO 1965 - 66
Podporno društvo Dijaška Matica sporoča, da se prošnje ža dolgoročno brezobrestno posojilo za akademsko leto 1965-66 vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih visokošolci lahko dobijo pri odboru Dija-ške Matice v Trstu, Ul. Gep-pa 9. Prošnje se sprejemajo do 20. oktobra t. 1.
S V petek, 15. t. m. ob 20.30 bo v veliki dvorani Ljudskega doma
v Ul. Madonnina 19 javno predavanje prof. Maria Spinelle iz uredništva revije »Rinascita« o temi «Kultura in sodobna družba«. Predavanje organizira tržaška federacija KPI. Predavanju bo sledila diskusija.
Znano je, da bi tudi motorizirani Tržačani radi dobivali bolj poceni bencin kot ostali Italijani, to je da bi jim dodelili določeno količino bencina po nižji ceni, kar že uživajo na primer Goričani. To upravičeno željo Tržačanov pa je izkoristil misovec Morelli ter ji dodal ščepec protislovenskega strupa, pri čemer ga je pridno in požrtvovalno podprl mladi «up» in «enfant terrible« liberalcev svetovalec Trau-ner, ki ga prav tako boli, da hodijo Tržačani v trumah v Istro in na Kras ne le zaradi bencina ampak tudi dobrega zraku ter okusnih klobas, zelja in gnjati, ki Jih po navadi zalijejo še s teranom. Misinom in liberalcem namreč ni pogodu, da vedno bolj hlapi narodnostna mržnja, ki je včasih tu v Trstu tako «dobro nesla«.
Morelli je namreč predložil deželnemu svetu resolucijo, v kateri opozarja, da imajo tukajšnji zakupniki bencinskih črpalk veliko škodo, ker hodi mnogo Tržačanov polnit avtomobilske rezervoarje čez mejo, kar škodi tudi državni blagajni. Zato zahteva, da se dodeli tudi Trstu znatna količina bencina pa znižani ceni. Toda ta častilec «pretekle slave« je na koncu dodal («in cauda venenum«), da je treba tudi preprečiti dotok bencina «z onstran železne zavese«. To svojo zahtevo je nato podprl še z dolgotrajno obrazložitvijo, polno običajnih cvetk iz ((nostalgičnih« vrtov.
V razpravi o tej resoluciji je prvi spregovoril demokristjan Coloni, ki je dejal, da so tudi oni za kontin-
HlllillilllilllllliiiiiiiliiinMiiiiilillitlllllllillillllllllliiliilliiiiniiliiitiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiH,ii,iiiiiiiiiiiiiiii||l||imi|„„|„|||t||l|||||||||||l|l|lll,,l,iml,l,|,|l„niMI|l|||)||||||t|||U||ll„,„,|„,|„„,|||„,|l„miltl|||||In||||||||||||f|)
Na zadnji seji pokrajinskega sveta je predsednik dr. Savona spo-
PO PREKLICU KONVENCIJE S POKRAJINSKO UPRAVO
ročil, da bo moral pokrajinski svet posvetiti vprašanju preklica konvencije z ustanovo Ente Ausillario Assistenza Sociale eno od svojih prihodnjih sej. Pokrajinski odbor je med počitnicami sveta zaradi pomanjkanja denarnih sredstev preklical konvencijo z omenjeno ustanovo, ki zapade 31. decembra letos. Ce ne bo pokrajinski svet našel kakšno drugo ustrezno rešitev, bo ustanova EAAS s koncem tega leta razpuščena, ker Je zadnja tri leta živela izključno s podporo pokrajinske uprave.
Ustanova EAAS Je bila ustanovljena za časa Zavezniške vojaške uprave. Po prihodu italijanske u-prave Je to ustanovo do leta 1962 vzdrževal vladni komisariat. Ustanova bi morala biti že tedaj razpuščena, če ne bi posredovala pokrajinska uprava, ki je sklenila z EAAS konvencijo, na osnovi katere sl je naložila breme vzdrževalnih stroškov za določen čas, in sicer do ustanovitve deželne uprave. Pokrajinska uprava je menila, da je ta ustanova koristna in da jo
Ustanovi EAAS grozi razpust ker je nihče noče vzdrževati
Tudi deželna uprava si noče naložiti bremena vzdrževanja te koristne socialne ustanove
Je treba zato podpreti ln vzdrževati. Pričakovala je, da bo našla p n deželni upravi razumevanje in da bo dežela prispevala pri vzdrževanju EAAS.
Toda deželna uprava Je baje že odklonila vsako podporo, češ da v Italiji ni nikjer podobnih ustanov in da si zato ne more naložiti nobenih stroškov v tem pogledu. Enako stališče je zavzel pred tremi leti vladni komisar, ko je ukinil vsako denarno podporo za vzdrževanje te ustanove.
Pri Ente Ausillario Assistenza Sociale je zaposlenih skupno 37
uslužbencev, med katerimi Je 15 socialnih asistentk. Ustanova Je do slej Izvrševala najrazličnejše naloge na področju raziskav o socialnem, zdravstvenem, gospodarskem ln higienskem stanju družin in po sameznlh prebivalcev. Njenih uslug so se posluževale vse javne ustanove, od prefekture, občinskih in pokrajinske uprave do bolnišnic. Ko so posamezne ustanove želele dobiti podatke o socialnem položaju neke družine ali večjega števila prebivalcev, so se obrnile na EAAS, ki jim je nudila vse potrebne podatke, ki so jih zbrale socialne asi-
stentke. Ustanova je za občinsko upravo, prefekturo in druge javne ustanove proučevala socialno-gospo-darski položaj tržaških družin ter se ukvarjala z vsemi ostalimi so-cialno-gospodarskimi vprašanji, Ki zanimajo javne uprave, bolnišnice ln druge ustanove. Z dolgoletnim delovanjem je popolnoma opravičila svoj obstoj. Na žalost pa je edina tovrstna ustanova v Italiji in je zato nočejo krajevne državne oblasti in deželna uprava priznati kot potrebno javno ustanovo.
pokrajinska uprava je bila sedaj prisiljena preklicati konvencijo z EAAS, ker je že itak sama v velikih finančnih težavah in si ne more privoščiti izrednih, čeprav nujnih izdatkov za vzdrževanje u-stanove, ki služi vsem javnim in krajevnim ustanovam. Zato se pričakuje, da bo pokrajinski svet razpravljal predvsem o možnosti ustanovitve posebnega konzorcija med vsemi tržaškimi javnimi in krajevnimi ustanovami za nadaljnje vzdrževanje Ente Ausillario Assistenza Sociale. V nasprotnem primeru pa bo s prvim januarjem prihodnjega leta ustanova razpuščena in bodo njeni uslužbenci ostali na cesti, dva furlanska socialista.
gent bencina po znižani ceni, ki bi pospešil tudi prevoze, da pa ne pristajajo na zadnji del resolucije, ki zahteva dejansko zaporo nad mejnim prometom, kar hi pomenilo negativno oceno videmskega sporazuma, ki je prinesel prebivalstvu znatne ugodnosti ter pripomogel k pomirlenju in razumevanju med narodoma.
Zatem je liberalec Trauner govoril o pravem «eksodusu» Tržačanov na Kras in v Istro, kar naj bi hudo škodovalo deželnemu gospodarstvu.
Rekel je, da je treba to nedeljsko preseljevanje zajeziti tudi zaradi mesarjev, ki utrpe hude izgube. Ni pa povedal, da po drugi strani mnogo zaslužijo od Jugoslovanov tudi tržaški trgovci drugih strok.
Komunist Bacicchi Je dejal, da vprašanje obstaja, da pa ljudje ob mejah vedno hodijo kupovat na drugo stran, če se jim Izplača, Ce se hoče to preprečiti, naj se znižajo cene. K temu je Bacicchi še dodal: «Cemu naj bi imeli ljudje pri nas od meje le nevščenosti, pustite jim tudi kakšno ugodnost,!« Seveda so tudi komunisti za to, da se dodeli prebivalcem ob vsem obmejnem pasu kontingent bencina po znižani ceni, toda k temu se ne smejo mešati očitne politične špekulacije.
Dr. Skerk je dejal, da gre promet v obe smeri ter da je imel doslej Trst od njega več koristi kot obmejna področja v Jugoslaviji. Ljudje z onstran meje so doslej namreč nakupili v Trstu do 4 milijarde lir blaga na leto. Rekel je, da se strinja z zahtevo po cenenem bencinu, da pa nasprotuje zahtevi, da se prepove uvoz bencina iz Jugoslavije. Zatem je Morelli pristal na to da se iz resolucije izpusti zahteva po prepovedi uvoza bencina ter da se prizna kontingent cenenega bencina vsemu obmejnemu področju.
Odbornik Marpillero Je nato dejal, da Je deželni odbor tudi proti tako popravljeni resoluciji, ker hodijo na primer Goričani kljub kontingentu kupovat vedno več bencina v Novo Gorico in ker ni res, da se je v zadnjem času prodaja bencina v Trsti znižala. Tudi predsednik Berzanti je rekel, da je odbor nasproten resoluciji, in sicer tudi iz političnih razlogov, da pa prepušča odločitev svetovalcem. Sledilo je glasovanje, pri čemer je dalo 23 svetovalcev glas za resolucijo, 25 pa se jih je vzdržalo. Za popravljeno resolucijo so glasovali misovci, liberalci, socialista Pitto-ni in Dal Mas, dr. Skerk, in demo-kristjanski svetovalci. Vzdržali pa so se vsi odborniki (KD in PSDI) ter svetovalci KPI, PSDI in ostala
S P D T PRIREDI od 26.12.85 do 2.1.66 zimovanje na Livku; na razpolago bo tudi smučarski učitelj. Vpisovanje v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi vsa pojasnila. Vpisovanje bo trajalo Ie do konca tega meseca!
S P D T BO OTVORILO letošnjo sezono planinskih predavanj DNE 15. OKTOBRA OB 20.30 V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA. Predaval bo dr. France Srakar o
«Slovenski odpravi na Kavkazu 1964»
Predavanje bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni.
S V Tovarni strojev pri Sv. Andreju so včeraj preizkusili dva nova turboalternatorja z zmogljivostjo 1700 kWh, ki so ju proizvedli za turbinsko ladjo «Eugenio C.» v gradnji v tržiškem obratu Združenih jadranskih ladjedelnic.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. oktobra 1965 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 8 oseb.
UMRLI SO: 81-tebna Maria Ciriel-li, 76-letna Maria Giacomino por. Moscolin, 72-letni Luigl Marceglla, 82-letna Antonia Croloic vd. Raguz-zi, 67-iletni Roberto Casagrande, 35-letni Bruno Comuzzi, 76-lebna Anna Bariskovlc por; / Verdogliak, 57-letna Anna Gabrieli!.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN Alla Salute, Ul. Glulia, X, Benussi, Ul. Cavana 11, Picclola, Ul. Oriani 2, Vernari, Trg Valmaura 11, D’Ambro-si, Ul. Zoruttl 19/c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasini, Trg Liber-tš 6, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43 Od 13. do 16. ure Alla Salute. Ul. Glulia 1. Benussi, Ul. Cavana 11, Picclola, Ul. Orlanl 2, Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN D’Ambrosi, Ul Zoruttl 19/c, Croce Verde, Ul. Settefontane 39, Ravasini, Trg Liberta 6, Testa d’oro. Ul. Mazzini 43.
LADJE V PRISTANIŠČU
Borea, San Marco, Liana, Lucrlno, Cesare D'Amico, Chioggia, Mondoro, Ausonia. Orsa. Vulcania, Saipa II, Dulno, Esquilino, Eros, A. Lollighet-ti, Zafflro. Salaria (It.), Omiš. Go-ranka (Jug.), Elvira, Coral (Pa.), Athinai, Angele, Bremerhaven (Gr.), J. de Chacartegui (Sp.), Axum (Et.), T. Stavros (Ma.), Arda (Bu.), Vista-svagge (Sv,).
Mali/bglasi
Sintetične preproge
in preproge za nodmke iz plastike «BALATUM» m <(MERA KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice »RIKETT« m ((ARMSTRONG« Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra uredi-tev s specializiranim osebjem A. R P	11 Al.PLAŠI, Trst,
Trg Ospcdale št. 6 Tel. 95-919
Darovi in prispevki
V počastitev spomina našega dragega sina in brata Stojana Pečarja darije družina 3.000 Ur za Glasbeno |Matlco, 3.000 lir za Dijaško Matico in 2.000 lir za Tiskovni sklad Primorskega dnevnika
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Ivan Cankar obvešča, da se bo v kratkem začela v društvenih prostorih baletna šola. Informacije ln vpisovanje otrok od 6 let starosti dalje na sedežu društva vsak večer od 18. do 19. ure v Ul. Montecchi 6/IV.
Razna obvestila
Slike, ki jih je posnel naš fotoreporter 9. t.m ob priliki srečanja bivših članov mladinskih društev v dvorani na stadionu Prvi maj, so na o-gled v Tržaški knjigarni, Ul. sv, Frančiška 20.
Prosvetno društvo Prosek-Kontovel
priredi v nedeljo. 24. t.m. izlet v Benetke in Padovo. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva.
Gledališča
VERDI
■BERIOZKAl V VERDIJU
V petek, soboto ln v nedeljo bo v Verdiju gostoval sloviti sovjetski bale,. «Berlozka». Ansambel, ki ga je ustanovila in ki ga vodi koreografinja Nadiejda Hadiejdina, Je hitro zaslovel po vsem svetu zaradi popolnosti svojih Izvajanj, izrazne izvirnosti In koreografske slikovitosti. Vse te njegove lastnosti je tržaško občinstvo že lahko občudovalo pred štirimi leti Program, ki ga bodo izvajali plesalci ln plesalke obsega Izključno folklorne plese polne llrič-nosti. Omenimo naj le slikovito ((rajanje«, ki je nekak simbol ansambla «Beriozka».
Za vse nastope se nadaljuje prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje sprejemanje abonmajev za operno sezono 1965-66. Dosedanjim a-bonentom bo dovoljeno podaljšanje abonmajev v mejah možnosti do 23. oktobra, po tem roku pa bodo njihovi stari abonmaji zapadli in bodo na razpolago novim prosilcem. Vse Informacije daje gledališka blagajna, telefon 23-988.
Nazionale 16.00 «7 uomtnl d’oro». Eastmancolor Rossana Podesti, Philippe Leroy, Gastone Moschln.
Arcobaieno 16.00 aBerlino appunta-mento alle sple«.
Excelslor 16.00 «Castelll dl sabbla«. Metrocolor, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «11 compagno dl Don Ca-mlUo« Fernandel, Gino Cervi, Giannl Garko, Graziella Granata.
Grattacielo 15.30 «11 ptacere e 1'amo-re». jane Fonda, Chaterlne Spaak. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Alabarda 16.30 »Italianl come nol«, Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatlco 16.00 «Super rapina a Milano«. Claudia Mori, Adriano Celentano. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30 »Slerra Carlba«. Charl-ton Heston
Crlstallo 16.30 «L’impero dell'odlo».
Garibaldi 16.00 «La luriga estate cal-da». Technicolor. Paul Nevvman.
Capitol 15.30 «Come uccidere vostra moglie«. Technicolor. Jack Lem-mon, Vlrna Lisi,
Impero 16.00 «Uno sparo nel bulo«.
Vittorio Veneto 15.45 «Questo pazzo, pazzo, pazzo mondo« Technicolor. Mickey Ronney.
Moderno 16.00 »Marale«. Technicolor, Sean Connery. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astoria 16,30 «Scotland Yard, mosateo di un delltto«.
Astra 16.30 «90 nottl ln glru per U mondo«. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Abbazia 16.00 «Bataan». Robert Tay-lor.
Ideale 16.00 «11 mondo tra le mle braccla«. Gregory Pečk, Ann Blyth, Technicolor.
ZAHVALA
Naznanjamo žalostno vest, ds nas je v nedeljo zapustila po krav ki in mučni bolezni naša draga hS in sestra	i
Ivanka (Nina) Jerman
vd. Larniani
Drago pokojnico smo pokopali v ponedeljek na škedenjsko pokopališče.
Prisrčno se zahvaljujemo darovalcem cvetja, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in sekciji KP iz Skednja.
Žalujoči:
Francesco, nečak Franček, mama. sestri, bratje in drugo sorodstvo
Trst, 14. oktobra 1965.
zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali In spremili na zadnji poti našega dragega in nepozabnega sina m brata
STOJANA PEČARJA
se iskreno zahvaljujemo.
valcemecveatjaZahVala prljatelJem ln 0P«M*i mladini ter daro-Starši, sestra Lučka in drugo sorodstvo Opčine, Trst, Herpelje, Buenos Aires, 14. oktobra 1965.
Sporočamo žalostno vest, da nas je v starosti 86 let za vedno zapustil naš dragi oče, ded in praded
IVAN KOCJANČIČ
iz Krogelj štev. 11
Pogreb dragega pokojnika bo Jutri, v petek, ob 16. uri iz glavne bolnišnice v Kroglje, od koder ga bomo od ib.jo spremili na zadnji poti na pokopališče v Dolini.
žalujoči sinova, hčeri, snahe, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, Kroglje, Buenos Aires, 14.10.1965.
PO IMtODAJI LADJE BUDOARJEM GK1MALDIJEM IZ PALERMA
Z novim slikovitim imenom «Caribbia» «Vulcania» ponovno na široka morja
I rža.ški arzenal hi lahko izvršil ponovno opremo in modernizacijo ladje Borna in srečna zgodovina prekomornika v 39 letih njegovega življenja
Osamljena «Vulcania» čaka na svojo usodo zasidrana ob pomolu Lesnega pristanišča pod Skednjem. Pred nekaj dnevi je vlačilec. Iz Genove potegnil od njenega boka sestrsko motorno ladjo «Saturnio», ki pluje zdaj z ugašenim strojem proti svojemu zadnjem pristanu v La Spezlo. Pomorska družba «Ita-lia» je «Vulcan:o» prodala brodarjem Grimaldl, ki so se v zadnjih letih uveljavili na pomorskem področju zlasti na progah, ki jih vzdržujejo ladje njihove družbe «Siosa» Iz Palerma. Zdaj se je zvedelo, da bodo Grimaldijevl postavili «Vulcanio» še za nekaj let na morje, in da jo bodo za to tudi primerno opremili in modernizirali. Pravijo, da ne bo modernizacija ladje popolna, temveč da bodo na njej uredili le najnujnejše; «Vulcanio» naj bi nameravali postaviti na relacijo Severna Evropa-Venezuela-Karlbsko morje, in v skladu s tem načrtom jo bodo prekrstili za «Ca-ribblo». Kdaj In kam bodo to ladjo odpeljali na popravilo in modernizacijo ni znano. V tržaških pomorskih krog.h poudarjajo, da bi vsa potrebna dela lahko Izvršili brez najmanjše težave v tržaškem arzenalu, vendar je glede tega palermska družba dala vedeti, da proučuje zdaj vrsto ponudb iz vse Italije. St veda bodo Grimaldijevl Izbrali najbolj ugodno ponudbo, ni pa seveda Izključeno, da ne bo pri natečaju prodrl prav tržaški obrat. «Vulcanio» je družba «Italla» prodala baje za okroglo milijardo lir, medtem ko je šla «Saturnla» za nekaj sto milijonov manj.
Tako bo tudi «Vulcania» v doglednem času zadnjič zapustila naše pristanišče ter s tem zaključila veliko poglavje v zgodovini tržaškega pomorstva. Ladjo so splavili decembra 1926 v «Cantiere Navale Triestlno« (sedanji CRDA) v Trži-žu. in sicer po naročilu bratov Ca-lista in Arlstidesa Cosullch. Ladja, k- ji je danes 39 let, je bila za takratne čase pravo tehnično čudo. Sami Angleži, ki so morda najbolj «mornariški narod« na svetu so takrat priznali, da spadata »Vulca-n'a>> s sestrsko «Saturnijo» med najmodernejše ladje na svetu. Dejstvo Je, da so na poskusni vožnji z obema prekomomikoma dosegli neverjetno hitrost 20 vozlov, čeprav je ladji pogajanj sprva štiritaktni motor, ki se pa ni obnesel in so ga pozneje zamenjali z dvotaktnim. «VuIcanlo» sta brata Cosulicba postavila na progo Trst-Severna A-nierika. Prvi odhod iz Trsta je bil v noči 19. decembra 1928, ko je had tržaškim zalivom pihala mrzla ourja in je bila temperatura tudi že prav zimska. Kljub temu se je na pomolu zbrala velika množica Tržačanov, ki so ladji zaželeli prvič srečno pot. Svoje odlične tehnične kakovosti je «Vulcania» potrdila« že takoj ob prvem odhodu, ko je odplula na odprto'-morje,' kljub močni burji brez pomoči vlačilca. Leta 1931 je bila «Vulcarvia», dodeljena pomorski skupini «Elotte, Rlunite«. ohranila pa je matično pristanišče v Trstu; leta 1936 Je prišla «Vulcania» hkrati s «Satur-nio» pod okrilje genovske pomorske družbe «Italla». Tudi to pot je »Vulcania« ohranila matično pristanišče v Trstu.
Leta 1940, to se pravi v začetku druge svetovne vojne, je družba «Ttalia» odpremlla «Vulcanio» v Južno Ameriko. Ko se je ladja vračala Iz Buenos Airesa proti Gibraltarju, so jo zajeli Angleži. Vendar so jo kmalu nato Izpustili brez vsakršne škode. Nadaljnjih nekaj let Je «Vulcania» križarila na raznih vojaških misijah po vseh morjih, k sreči pa se je ves ta čas Izognila nalhu.jšemu. Tako se je septembra 1941 zgodilo, da je «Vulcania» plula skupaj z «Neptunio» in «Ocea-nio» lz Taranta proti Libiji s tisoč vojaki na krovu. Ladje je sovražna pričakal pred Tripolisom in v trenutku se je vnel strahovit boj. Zadeti od torpedov sta «Neptunla» in «Oceania» z vsemi vojaki zginili Pod površje, «Vu!cania» pa je srečno ušla iz pasti in priplula v Linijo Pozneje so ladjo opremili za Prevažanje ranjencev ter jo postavili na progo okrog Afrike proti lr.niiianskim obalam, ter z njo pre-Vfžali v domovino italijanske vojake.
Ltogodke 8. septembra 1943 sta
mthoka
« Vulcania* zasidrana ob pomolu lesnega skladišča
dočakali «Saturia» In «VuIcania» skupaj zasidrana v beneškem pristanišču. «Vulcania» je kmalu nato iz še nepojasnjenih vzrokov odplula proti Brionskim otokom ln nasedla nekje pred Puljem. Trije vlačilci so imeli nato mnogo dela, da so ladjo ob močni plimi čez nekaj dni rešili. Ko so letala 21. marca 1945 bombardirala Benetke, se Je nekaj ladij zraven «Vul-canle« potopilo, prekomornik pa je še enkrat ušel najhujšemu. Nato se je prikazala druga resna nevarnost za ladjo, ko so Nemci postavili v njenem trupu močan naboj razstreliva z namenom, da jo poženejo v zrak. Tudi ta nevarnost je bila kmalu zatem odstranjena. Ko so v Benetke prikorakale zavezniške čete, so «Vulcanio» kratkomaio re-kvirirall ter začeli z njo prevažati družine ameriških vojakov. Ves ta čas je «Saturnia» plula na raznih progah med Evropo in Ameriko, tako da ni bila njena zgodovina ta-kj burna kakor zgodovina ^<Vulca-nleri Po raznih dogodivščinah je Genova 20. oktobra 1.955 t.j. točno pred desetimi leti, ponovno »odstopila« «Vulcanio» tržaškemu pristanišču. Takrat je namreč Genova prejela iz italijanskih ladjedelnic nekaj novih in moderno opremljenih ladij in «Vulcania» je izmenoma s «Saturnio» ponovno nastopila staro pot Trst-Severna Amerika.
Zanimivo Je, da Je «Vulcania» kljulrrvsem dogodivščinam, ki jih je srečala na svoji štirideset let dolgi življenjski poti, ohranila svoje s&PjrtHN v boijšen*	ka-
kor sestrska ladja «Saturnia». Tako so brodarji v zadnjih mesecih med številnimi pregledi obeh pre-komornikov ugotovili, da je najbolje «Saturnio» razdreti, za »Vul-canio» pa so izrazili mnenje, da bo lahko po manjšem popravilu ponovno nastopila pot po oceanih.
Zadela ga je srčna kap
Včeraj ponoči je 57-letni železničar Mario Diego Gambettj iz Ul. Torquato Tasso 4 prišel v bar «Cattaruzza» nasproti stranskega izhoda železniške postaje \ M mornarskem drevoredu in naroč 1 kavo. Komaj je barist položil skodelico pred Gambettija, je ta nenadoma prebledel in se mrtev zgrudil na tla, ker ga je zadela srčna kap. V bar so prihiteli bolničarji RK, toda za nesrečnika ni bilo več pomoči. Njegovo truplo so odpeljali v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
V avto je trčil
Ko je predvčerajšnjim popoldne 39-letni Giorgio Turale iz Ul. Co-relli 6 z vespo TS 32203 vozil navzgor po Ul. Battisti, je na koncu omenjene ulice trčil v zadnji del fiata 600 TS 42072, ki ga je iz. parkirnega prostora privozil 69-letni upokojenec Giovanni Bencina iz Ul. Marco Polo 1. Zaradi sunka se je Turale prevrnil z vespe ter se pri tem pobil in ranil po bradi in n<fcu!r’K" rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral hh opazovalnem oddelku zdravitMO dni.
ZARADI STAVKE DELAVCEV IN URADNIKOV ENEL
V KLUBU «SIM0N GREGORČIČ
Za polovico manjša potrošnja elektrike
i .	,	9	\	, J ■ i - dr. Kustje iz Kobarida o jazzu
med prvim dnevom stavke električarjev
V bivšem SEL VEG v Stražicah so zaposlili dva vojaka - Pogon pomožnih generatorjev v mestnih podjetjih - Odvzem toka največjim potrošnikom - Nobenih težav v preskrbi z elektriko in vodo v gospodinjstvih ter manjših obratih - Skrčena javna razsvetljava v Gorici
Med stavko delavcev ln uslužbencev ENEL na Goriškem Je bila včeraj občutno skrčena potrošnja električne energije na Goriškem. V biv-šem SELVEG, sedaj ENEL, so stavkali vsi delavci ter večidel uradnikov. Da bi navzlic odsotnosti delavcev, zaposlenih pri generatorjih kakor tudi napravah za distribucije električnega toka, ki prihaja 1z drugih krajev, bila preskrba zadovoljiva, so v podjetju namestili dva vojaka.
Podjetju ENEL so priskočila na pomoč mestna podjetja iz Gorice, ki so pognala dva motorja diesel za proizvodnjo električne energije. Kljub temu se je razpoložljivost toka skrčila za kakšnih 50 odstotkov, morda celo za 60. Ker Je vodstvo ENEL hotelo oskrbovati z elektriko predvsem bolnišnice, javno ustanove, stanovanja in manjše industrijske obrate, je odpovedalo dobavo elektrike dvema največjima potrošnikoma, in sicer SAFOG v Gorici ter CRDA v Tržiču. Zaradi negotovosti v preskrbi z elektriko pa so kljub temu ustavili stroje v celi vrsti podjetij zlasti v Tržiču. Delo se je ustavilo v CRDA, OET, Sem-Detroit, v delavnicah Passero. Delavci CRDA bodo izgubljene ure nadoknadili na podlagi določil delovne pogodbe: v naslednjih dneh bodo delali do 18. namesto do 17. ure. Kemična tovarna Solvay je normalno obratovala.
V Gorici kakor tudi po drugih okoliških občinah ni bilo opaziti posledic pomanjkanja elektrike, z njo so bila preskrbljena vsa gospodinjstva ln trgovine; vodovodi so redno delovali. Le v Gorici je bila mestna javna razsvetljava šibkejša kot običajno ob večen, h u-rah. Mestna podjetja so namenoma ugasnila polovico javnih svetilk, tako da so od večera dalje svetile samo tiste žarnice, ki ponavadi svetijo od polnoči dalje.
Največja goriška tovarna Coto-nificio Triestlno je ves dan normalno obratovala (z izjemo stavke tekstilnih delavcev, o kateri poročamo na drugem mestu), ker ima svojo električno centralo in je zategadelj neodvisna.
Ostala manjša podjetja v Gorici
............iiliiiiiiiiitiiiiii...........ntnniiimiiiiiiirtii.iiiiiiiiiitiimtiuiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiimiiiimiiiii....
DANES V GLAVNI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE
Slovesna otvoritev desetega državnega srečanja o urbanistiki
Tiskovna konferenca predsednika inštituta za urbanistiko inž. Camilla Ripamontija - Zasedanja se bo udeležil podtajnik za javna dela Romita

Ob prisotnosti podtajnika za javna dela Romite bo danes ob 10. uri dopoldne v glavni dvorani tržaške univerze slovesna otvoritfev 10. vsedržavnega srečanja o urbanistiki, ki ga organizira Državni inštitut za urbanistiko, in katerega se udeležuje čez 500 strokovnjakov in arhitektov iz vse Italije. Sinoči je na sedežu tiskovnega krožka v Trstu predsednik zavoda ing. Ca-millo Ripamonti orisal številnim predstavnikom dnevnega in strokovnega tiska iz dežele Furlanije -Julijske krajine namen in smotre
msmin
ob 18. uri barvni
predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom Ceat film:
L’UOMO
SENZA
PASSATO
(ČLOVEK BREZ PRETEKLOSTI)
Igrata; HARDY KRUGER — PATRIZIA GOZZI
KINO -HUS. PROSEK
predvaja danes, dne 14. t.m. z začekom ob 19.30 uri barvni film
I VICH1NGHI
(VIKINGI)
Igrajo: KIRK DOUGLAS — TONY CURTIS — ERNESTO BO-GNINI — JANET LEIGH
UNIVERSALTECNICA
RADIO - TELEVIZORJI — AVTOMATIČNI IN SUPEKAV TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI CANDY - REX - EGE
Izredne cene za izvoz . Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji
DNIVtJRSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41248 In Trg Goldoni št. 1
10. srečanja, ki bo kakor napovedano posvečeno temi «Mesto in okolica — funkcionalni in figurativni elementi v urbanističnem načrtovanju«. Govornik je med drugim omenil, da se na področju urbanistike često razvnemajo tudi srditi boji med zagovorniki različnih načrtov. Boji so toliko hujši in dolgotrajni, ko gre za večje načrte, katerih obseg zajema cele občine, pokrajine ali celo dežele. Različni pogledi in vzori glede urbanističnih vprašanj pridejo seveda do izraza tudi na vsakoletnem sestanku med urbanisti iz vse države, vendar se na teh srečanjih kljub različnim vidikom prisotnih strokovnjakov vendarle širi čedalje bolj utemeljena urbanistična miselnost ter z njo povezana «urbanistič. na izobrazba«. Arh. L. Piccinato, ki poučuje urbanistične vede na rimski univerzi, Je nato v prijetnem razgovoru s prisotnimi novinarji razkril gledišče naprednih strokov-jnakov o sedanji urbanistični ureditvi italijanskih mest. Govornik je poudaril, da se v urbanistiki čedalje bolj uveljavljajo nove miselne struje, ki imajo sicer svoje zametke v preteklih desetletjih, o katerih pa ni mogoče reči, da so do danes že dovolj globoko prodrle v Italiji, medtem ko so nasprotno urbanisti napravili že mnogo daljšo pot v sedanji Jugoslavij, Zahodni Nemčiji, na Švedskem in še v nekaterih drugih evropskih državah. Govornik Je poudaril, da primanjkuje v Italiji predvsem primernih sredstev, medtem ko so strokovnjaki na višini predočenih problemov.
Na splošno je mogoče trditi, da so bila srednjeveška mesta po Italiji z urbanističnega vidika bolje urejena kakor sedanja. Ko danes študiramo stara srednjeveška mesta se čudimo, kako uvidevni so bili takratni «urbanisti»; prav gotovo pa bi o sedanjih urbanistih lahko povedali le malo dobrega hipotetični raziskovalci, ki hi čez 4000 let iskali temelje sedanjih italijanskih mest. Pri kopanju bi ti hipotetični strokovnjaki naleteli na velika protislovja: na eni strani bi izkopali katalog 1965 fiatove tovarne avtomobilov, v katerem je navedeno tudi vozilo, ki doseže hitrost 200 km na uro, na drugi pa bi naleteli na temelje ulice, po kateri bi hitrost prometa ne mogla presegati 20 ali še manj km na uro. Ali pa bi ugotovili naslednje protislovje: pendolamo gibanje delavcev iz okolice v mesto z raznimi prevoznimi sredstvi je v letu 1965 ustrezalo v samem Turinu vsak dan dvakratni vožnji ene ose-I be iz Piemonta v Carigrad; ali pa da so morali otroci, namenjeni v I šole, prekoračiti vsak dan nekaj najbolj prometnih žil v državi.
1 Odprava vseh teh protislovij in
anomalij je glavni smoter rednega srečevanja italijanskih urbanistov, ki bi radi v najkrajšem času uredili vsa ta pereča vprašanja, pa jih zadržujejo neštevilne težave socialnega, gospodarskega, tehničnega in zakonodajnega značaja.
Srečanje se bo nadaljevalo še jutri in v soboto, medtem ko je na programu za nedeljo celodnevni izlet udeležencev v Oglej in v Čedad.
Bogat plen tatov v stanovanju
Iz stanovanja 62-letne jugoslovanske državljanke Vincencije Ljubič por. Sare na Trgu stare mitnice 15 so tatovi odnesli za en in pol milijona lir plena. Neznanci so pokradli vse dragulje in <lat-nino. Ljubičeva ie 29. septembra odpotovala v Zagreb in se vinila šele 3. oktobra. Med idso-nostio je njeno stanovanje nospr&vljala gospodinjska pomočnica, ki na ji ob 14. uri hodila domov Stanovanje je bilo nato prazno od 20. ure zvečer, ko se je domov vračal Ljubičin mož. Stanovanje jo bilo torej brez nadzorstva ielu popoldne. Prav to okolnost so izkoristili tatovi in vdrli v stanovanje. Svoje delo sq opravili zelo vestno, ker so policisti zaman iskali znake na vratih, ki naj bi dokazovali vlom. Ko so se neznanci znašli v stanovanju se niso ničesar dotaknili. Sli so naravnost k omari v sobi za goste in vzeli leseno škatlo, v kateri je Ljubičeva hranila dve zlati verižici, zlato zapestno moško uro «Omega», štiri zaponke z dragimi kamni, več zlatin funtov in turških dukatov, zapestnice, štiri briljante, uhane z briljanti in se vee drugih zlatih in dragocenih predmetov. Ljubičeva se je šele predvčerajšnjim zavedla tatvine in je pohitela na komisariat Stare mitnice, kjer je povedala, t* )e Pr'Petilo. Agenti so u-vedli preiskavo.
Z vespo je padla na tramvajskem tiru
2rtev prometne nesreče je postala včeraj zjutraj 23-letna delavka Liliana Gava iz Ul. Pascoli 25. Okrog 8. ure te je na «vespetti» peljala po obtežju Grumula proti Korzu Cavour. Nenadoma je z vozilom zavozila na tramvajske tračnice in kolesi sta zdrseli na gladkem jeklu. «Vespetta» je še nekaj metrov zavozila v cik-caku in se nati prevrnila. Padla je tudi Ga-vova, kj se je pri padcu ranila in pobila po desnem sencu, levem kolenu in desni nogi ter po gležnjih. Ponesrečenko so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo rnoroia na nevrokirurškem oddelku zdiaviti 15 dni.
kot so Prinzl, Vouk, IPL Itd. so normalno delovala.
Stavka delavcev ENEL bo trajala še danes ves dan
Jutri v Sovodnjah seja občinskega sveta
Sovodenjski župan Jožef Ceščut je sklical sejo občinskega sveta, ki se bo vršila jutri, v petek ob 20. uri.
Na prvem mestu je na dnevnem redu občinski obračun za 1964, imenovanje preglednikov obračuna za 1965 ter nekatere spremembe v istem obračunu, ki se nanašajo na nekatere postavke. Dalje bodo morali odobriti vrnitev kav-
cije za občinsko trošarino iz leta 1964, prošnjo za delovišče za brezposelne za leto 1965-66, ter povišek izterjevalnine pri mitnici za Karla Butkoviča.
Na seji bodo razpravljali tudi o odmeri podpore dijakom enotne srednje in višjih šol za potni-no in za nabavo šolskih potrebščin; to podporo morajo tudi za svodenjsko občino vskladiti s splošnim; načeli, o katerih so se sporazumeli na sestanku vseh pretekli teden na sedežu pokrajinske uprave.
Ob koncu je na dnevnem redu še odobritev letne nagrade za mežnarje in organiste, ki opravljajo svojo službo na področju so-vodenjske občine.
V soboto v klubu predavanje SPD o slovenski odpravi na Kavkaz
Kdor je mislil, da je predavanje o jazzu ter poslušanje jazz glasbe zapravljanje časa ter kvarje nje estetskega glasbenega okusa, pa se zaradi tega ni udeležil včerajšnjega «Večera ob sredah« v klubu «Simon Gregorčič«, ta Je 'z gubll lepo priliko — ln tisti, ki so bili prisotni, mu bodo mogli to potrditi — da bi dojel vso globino muzikalične kakor tudi literarno-umetniške plati črnske duše. Predavatelj zdravnik Branko Rustja Iz Kobarida, ki je v klubu v včerajšnjem predavanju govoril o nastankih jazza ter njegovem razvoju do New Orleansa je navedel razloge, zakaj se je on, vnet poslušalec in oboževalec klasične glasbe, ogrel za jazz in ga študira že celih 15 let. Zato, pravi, ker je klasična simfonična glasba lepa, vendar totalitarna in jo mora Interpret izvajati s prav takšnimi občutki kot jo je napisal avtor, medtem ko je jazz svobodnejši, improviziran, vedno se spreminjajoč ker izraža ob-
iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiintimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA
Pripravili so programsko izjavo za sobotno sejo občinskega sveta
Delegacija na kongres za urbanizem v Trstu
N-a običajni tedenski seji pokrajinskega odbora pretekli torek zvečer, je predsednik dr. Chien-tarolj najprej podal svoje poročilo. Nato so odborniki odobrili programsko izjavo, ki jo bo podal predsednik na sobotni seji pokrajinskega centra v skladu s programom in politiko levega centra.
Pri nadaljnjem delu je odbornik Dissette predložil v potrdilo nekatera dela, ki so bila izvedena v pokrajinskih poslopjih in drugih pokrajinskih napravah.
Odbornik za osebje Marko Wal-tritsch je predložil v diskusijo in odobritev številne zadeve, ki se tičejo pokrajinskih uslužbencev in uslužbencev raznih pokrajinskih ustanov. Odbornik Bottegaro pa je predložil ukrepe v korist umo-bolnih ter pripravo za božičnico otrokom pokrajinskih uslužbencev.
Tudi odbornika Pecorari in Ma-rocco sta predložila nekaj ukrepov s svojih področij v odobritev. Končno so odborniki sprejeli sklep, da bodo poslali delegacijo pokrajinske uprave na kongres za urbanizem, ki se bo vršil na tržaški univerzi ob prisotnosti ministra za javna dela.
Jutri 24-urna stavka slaščičarskih delavcev
Stavka delavcev slaščičarskih podjetij bo v petek, 15. oktobra. Trajala bo 24 ur, proglasila pa so jo vodstva treh sindikalnih organizacij, ker Confindustria noče začeti pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Vrhu tega bodo delavci tega sektorja od 16. oktobra dalje prenehali opravljati Izredne ure ter delati ob praznikih. Spor zadeva vse delavce in delavke slaščičarskih podjetij v okviru proste cone v Gorici.
Nivoju ob mostu Preraria. Predor je dolg 200 metrov, onkraj novega mosta Festello pa se cesta na desnem bregu priključuje stari trasi. Z novima odsekoma bodo odpadli številni razlogi, zaradi katerih je bilo v preteklosti na teh krajih mnogo prometnih nesreč.
janske občine, ki obiskujejo šole izven ozemlja svoje občine, Ker pa je še vedno precej takih, ki prošenj še niso vložili, naj to store vsaj danes ali jutri, da jih bo občina lahko pravočasno predložila na pristojnem mestu.
Domači vinogradniki so v največjem delu s trgatvijo, čeprav ta letos ni nič vesela, ampak raje žalostna spričo bolj pičlega in slabšega pridelka, ki je precej pod normalnim povprečjem. K drugim nevšečnostim je prišla tudi stavka uslužbencev ONA1KC zaradi katere je bil prve tri dni rega tedna zaprt tudi otroški vrtec v Steverjanu in so morali imeti svoje otroke starši doma. Tudi občinska uprava, ki plačuje pre* Vbz "ti te otroke, je bila spričo nenadnosti stavke presenečena. MiiiifimiitiiiitiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiifinimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiniiiiiititiiiJiiiiiiiiiiiiiiii
ZARADI IZPLAČILA PROIZVODNE NAGRADE
Uspela stavka delavcev tekstilne tovarne v Podgan
V tekstilni tovarni v Sovodnjah bodo izplačali proizvodno nagrado v dveh obrokih po 5.000 lir
IZ STEVERJANA
Vlaganje prošenj za podpore dijakom
Na županstvu v Steverjanu sprejemajo prošnje prizadetih za dodelitev prispevka za potnico in za šolske potrebščine dijakom e-notne srednje šole fn Viljih^št-ed-njih ter strokovnih,,jSoloiz štever-
Včerajšnja stavka delavk In de lavcev podgorske tekstilne tovarne je zelo lepo uspela. Proglasile so jo vse tri sindikalne organizacije, ki zahtevajo izplačilo proizvodne nagrade ter ugoditev še nekaterim drugim delavskim zahtevam. Po dva url sta stavkali jutranja In večerna izmena kakor tudi dnevna In nočna.
Sindikalna stroka FIOT-CGIL Je odgovorila na pismo ravnateljstva Cotoniflcio triestlno, ki naglaša svojo pripravljenost Izplačati «una tantum« ob koncu letošnjega leta Sindikat poudarja, da je bila pro Izvodna nagrada priznana s podpisom delovne pogodbe 1961. leta ter jo je treba spoštovati. Sprva so delavci prejemali po 11.000, pozneje pa se je zvišala na 20.000 lir letno.
Za delavce sovodenjske tekstilne tovarne je delodajalec obljubil iz plačilo proizvodne nagrade v dveh obiokih po 5.000 Ur.
Kratke iz bolnišnice v Tržiču
Včeraj je padla iz osebnega avtomobila 45-letna Santina Pozzec iz
Urejevanje ceste v Kanalsko dolino
Na državni cesti štev. 13, ki pelje iz Vidma v Kanalsko dolino, so Izročili prometu dva nova cestna odseka, kar bo še bolj pospešilo promet na tej mednarodni prometni žili. Prvi odsek je izpeljan Izven naselja Kluže (Chiusaforte), drugi pa skozi novi predor pri križišču v
illililiMtnm.HulilMmiiliiimilHimiuiiMiiimilimiiiniu.imiiiiiiiiii....
DVE PROMETNI NESREČI
Mopedist je bil ranjen pri trčenju z avtomobilom
Jugoslovanski skuterist zadel od zadaj v avto, ki se je nenadoma ustavil
Včeraj dopoldne ob 10.40 se je peljal 53-letni Virgilio Grache)ly, ki stanuje v Gorici, Ul. Cipriam 93, s svojim mopedom po Ul. Ca-puccini v smeri pfoti kapucinski cerkvi. V nasprotni smeri pa je vozil poltovornik fiat 600 45-letni trgovski potnik Pietro Cavalliere iz Benetk, Ul. Casfello 5939. Blizu hiše št. 13 sta obe vozili trčili s precejšnjo silo. Pri tem je bil seveda na slabšem mopedist, ki je padel in se ranil. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v gon-ško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom možganov, oteklino na desnem zapestju ter poškodbo na desni roki in na čelu. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh
Zaoisnik o nezgodi je napravila izvidnica cestne pol cije, ki je u-gotovila precejšnjo škodo na mo-
pedu (Garelli 48), dočim je bil av to manj poškodovan.
Pri drugi prometni nezgodi je bil laže ranjen skuterist 24-letni delavec Peter Baudaž iz Deske! št. 91. Nekaj po 9, uri se je preko solkanskega bloka pripeljal po o-pravkih v Gorico. Ko je vozil po Ul. Carducci, je od zadaj trčil v avto fiat 6u0. ki ga je vozila 50-letna Matilde Selmi por Bezzon, doma iz Gorice, Ul. Kistori 25. Ker ji je prihajal nasproti neki tovornjak, je žena nenadoma ustavila avto Mopedist na to m btl pripravljen ter tet je trčil v njen avto. V goriški bolnišnici Kamor se je zatekel, so mu nudil, prvo pomoč za manjša odrgnjenja na čelu in na nosu Okreval bo v treh dneh.
Zapisnik o nezgodi je napravil mestni stražnik, ki je ugotovil manjše poškodbe na mopedu.
Mazzinijeve ulice 27 v Ronkah. Nesreča se je pripetila zato, ker so se odprla avtomobilska vrata, na katera se je naslanjala. Potolkla se je po obeh kolenih ln levi roki. V civilni bolnišnici v Tržiču so ji nudili prvo pomoč; okrevala bo v enem tednu.
Pes Je popadel dva prebivalca lz Ul. Croclera v Tržičti. V bolnišnico sta se zatekla 10-letni Umberto O-retti ln 63-letna Rosina Brumat. Otroka Je pes ugriznil v roko, žensko pa v nogo; oba bosta okrevala v nekaj dneh
Mesec dni se bo moral zdraviti 67-letni Gioachlno Russian iz Sta-rancana; zaradi spodrsljaja sl je zlomil desno nogo.
Na seji v ponedeljek zvečer
Župan bo prečita! programsko izjavo
V ponedeljek ob 21 uri tio seja občinskega sveta v Gorici. Na dnevnem redu je samo ena točka: župa nova programska izjava, ki bo vsebovala smernice odbora levega centra o najvažnejših upravno političnih vprašanjih naše občine.
čutje interpreta v trenutku samega igranja.
Predavanje je bilo delno zgodovina črncev, prodanih v Ameriko, ter njihovo življenje v suženjstvu ter poznejša osvoboditev, delno himna njihovemu upornemu duhu, ki je napisal In zapel tako revolucionarne pesmi, kakršnih ne premorejo druge kulture. Poslušalci so mogli izvedeti za neko nadrobnost, ki bi Jo sicer težko predstavljal. da je namreč Napoleonova gesta dejansko porodila neworlean-ski jazz, ki se je potem razvijal preko vseh mogočnih oblik do modernega jazza, kakršnega danes igrajo širom po svetu. Nekaj čudovitih plošč starih datumov, med katerimi naj omenimo Ie Armstronga, kralja jazza, je predstavljalo čudovit okvir vsebinsko globokega, čustveno pretresljivega in glasbeno-virtuoznega večera, med katerim smo globlje dojeli ameriško črnsko dušo kot če bi poslušali kdo ve koliko razprav In političnih predavanj.
Predsednik kluba Marko Wal-trltch, ki se Je predavatelju zahvalil za zares lepo Izvajanje, je priporočil občinstvu, naj pride v soboto na predavanje slovenskega Planinskega društva o »Slovenski odpravi na Kavkaz leta 1964».
Ponoči so razgrajači v Čedadu
zažgali stenčas PSI
Pred sekcijo PSI Domenlsinf na Trgu Adelaide Ristori v Čedadu imajo navado, da postavijo v prostor za stenčas pred sedežem časopis »Avanti« na razpolago čitate-ljem. Tako so napravili tudi v torek in zvečer je bil časopis še na svojem mestu. Okrog polnoči pa je gostilničar iz bližnjega lokala «Speranza» začutil močan smrad po dimu. Stopil je ven in opazil, da je gorel lesen okvir stenčasa Prinesel je nekaj vode in pogasil o-genj, ki je popolnoma uničil časopis in tudi leseni okvir. Druge škode ni bilo ln tudi za storilci ni bilo nobenega sledu. Meščani menijo, da gre za prenapeteže, ki bi radi ribarili v kalnem. Policija je včeraj zjutraj uvedla preiskavo, vendar pa storilcev še ni odkrila.
Stiki med goriško PSIUP in SZDL iz Nove Gorice
Pretekli torek zvečer se je v Tržiču sestal izvršni pokrajinski odbor PSIUP, ki je med drugim proučil dnevni red sobotne pokrajinske seje.
Obenem so proučili navezavo stikov s predstavniki občinske SZDL iz Nove Gorice. Tako bodo imeli v soboto 16. t. m. na sedežu pokrajinske federacije PSIUP v Gorici prvi uradni sestanek z delegacijo 4 socialistov iz Nove Gorice. Dogovorili so se tudi že za povratni sestanek ko bo v kratkem v Novi Gorici.
Izlet v Istro
Globe mestnih stražnikov
V	preteklem mesecu septembru so mestni stražniki v Gorici naložili 528 denarne kazni za nasled nje prestopke:
proti cestnemu pravilniku 497, proti mestnemu pravilniku 23. proti poljedelskemu pravilniku 3, za prekrške na trgu 2, za prekrške pravilnika za taksije 2, za prekrške pravilnika psov 1
V	istem mesecu Je mestni konje ! derec polovil 23 psov, ki so se kla tili brez nadzorstva
Pri cestni nesreči si je zlomila nogo
Včeraj dopoldne ob 11. uri je pešačila R6-letna Anna Haudech, ki ima stalno bivališče v Trstu; Ul. Navali 95, ter živi sedaj v Gradiški, po Ul Dante v Gradiški, kjer jo je podrl nek avtomobilist s svojim vozilom. Zenico so odpeljali v goriško civilno bolnišnico kjer so ji ugotovili zlom desne noge ter so Jo pridržali na zdravljenju s prognozo 30 dni. Zapisnik o nesreči so napravili mestni stražniki iz Gra diške.
EN AL iz Panzana prireja 31. oktobra in 1. novembra avtobusni izlet v Pulj, Rovinj in Poreč. Voznina j lastnike potnih listov je 2400, sicer pa 2600 lir, prijave sprejema urad ENAL v Ulici Dandolo 25.
CORSO. 17.00:	»Avventura nella
fantasia«, L. Harwey in C. Bloom. Ameriški barvni film po Grimmovih pravljicah.
VERDI. 16.30: ((Agente 007 — mis-sione Goldfinger«, Sean Connery in G. Frobe, ameriški barvni film; zadnja ob 22. uri.
MODERNISSIMO 16 00 «11 Terzo giorno«, George Peppard in Eli-sabetn Ashley, ameriški barvni film, mladini pod 14 letom vstop prepovedan.
VITTOR1A. 17.15: «Andy», N. Alden in Z. Scooler, ameriško-grški čmobeli film; zadnja ob 21.30.
CENTRALE 17.00: «1 grande con-
quistatore (schiava e signora), C. Heston in Susan Hayworth; ameriški črnobeli film
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št, 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 19,8 stopinje ob 14.50, naj ni? jo 6,8 stopinje ob 6.20; povprečne dnevne vlage Je bilo 40 odstotkov
Z A H * A 1 A
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin našega dragega
Janka Rustja
in sočustvovali z nami. Posebna za. hvala dr. Francu Krkoču za njegovo požrtvovalnost ter župniku — očetu Stanku Pečovniku ofm za tolažbo in poslovilne besede
Žalujoči sin dr. Danilo ter hči Cita t družinama Gorica Vinavskl Križ. 14 10 1965.
6
14. oktobra 1965
8. SLOVENSKI ŠPORTNI TEDEN
Spored atletskega tekmovanja 24. t. m.
Spremembe v urniku nastopov
Atletsko tekmovanje letošnjega športnega tedna nima posebne sreče. Najprej je moral organizator črtati skok s palico, ker na stadionu v Kolonji ni ustrezne naprave, sedaj pa je bil zaradi predpisa. ki je skoraj srednjeveški, prisiljen, da spremeni tudi urnik. Na šolskih stadionih namreč ne mo- -•
rejo nastopati istočasno fantje in dekleta. Zato bodo dekleta tekmovala zjutraj po koncu moških disciplin, popoldan pa pred fanti.
Nov in dokončen urnik je tako naslednji
8.00	— zbor sodnikov in tekmo-
valcev
8.15	— 80 m troboj
8.15	— kopje
8.45	— 110 m zapreke (polfinale)
8.45	— višina (člani) in troboj
9.00	— 1500 m (finale)
9.15	— 100 m (predteki)
9.45	— 400 m (predteki)
10.00	— disk
10.00	— krogla troboj
10.15	— 100 m (polfinale)
10.50	— 100 m (finale)
11.00	— 80 m ženske (predteki)
11.00	•— daljina ženske
11.50	— 80 m ženske (finale)
15.00	— zbor sodnikov in tek-
movalcev
15.15	— višina ženske
15.15	— krogla ženske
16.00	— 110 m zapreke (finale)
16.00	— daljina
16.00	— grogla
16.10 — 400 m (finale)
16.20 — hoja 2 km
16.50	— švedska štafeta
400 x 300 x 200 x 100 m Podrobnejša navodila bodo objavljena prihodnji teden.
MEDNARODNI NOGOMET
ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV
2:0 za Liverpool Juventus izločen
Reprezentanca Milana premagala Chelseo 2:1
LIVERPOOL, 13. — Juventus, ki je v prvi tekmi prvega kola turnirja za pokal pokalnih prvakov zmagal z 1:0, je moral danes v povratnem dvoboju kloniti enajstorici Liverpoola z 2:0. Angleško moštvo je oba gola doseglo v prvem polčasu.
Liverpool je s to zmago izločilo
turinske tekmece dela turnirja.
iz nadaljnjega
MILAN, 13. — Prijateljska tekma v okviru «britanskega tedna« med reprezentanco Milana in enajstori-co Chelsee se je končala z zmago igralcev Interja in Milana z 2:1 (2:1). Srečanju, ki je bilo v prisotnosti 35.000 gledalcev, so prisostvovali predsednik FIFA Stanley Rous, predsednik FIGC Fasquale, predsednik angleške
nogometne
ViiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifmi|iiiiiiil,|||lirinil|„l|l|„mmi„lll|||,l|mi,l||,lllllll1im||mi|||||n|||||||||||||||||||||||||||||||||||||
NOGOMET V OKVIRU 8. ŠPORTNEGA TEDNA
3:1 za bazoviško Zarjo v tekmi s Svetoivančani
Mladi Kalc najboljši na igrišču - Burja motila potek srečanja
Nedeljska nogometna tekma med ekipama škamperla in Zarje je imela samo enega protagonista: burjo. Igrišče pri Sv. Ivanu je namreč večkrat spominjalo na saharsko atmosfero, ker je burja dvigala pesek z igrišča in tako ovirala tekmo in občinstvo ob robu stadiona.
Škamperle se je predstavil v rdečih dresih, Zarja pa v belih. Sodil je Petaros, ki je povsem zadovoljil, že pri uvodnih potezah je bilo
videti, da bo Zarji trda predla, toda ne po nasprotnikovi zaslugi, temveč zaradi burje, ki je neizprosno pihala proti bazoviškim i-gralcem Kljub temu pa so beli takoj pokazali, da so tehnično boljši od Svetoivančanov. Kaj kmalu je v vrstah Zarje izstopil Kalc, ki je pravi talent v tem športu. Prav od tega igralca so namreč prihajale vse nevarne žoge za obrambo škamperla. Mladi Kalc ima dober drib-bling in fantastičen pregled igre, kar mu omogoča, da se z neverjetno lahkoto prerinja med nasprotnikove branilce,. Manjka mu pa vztrajnosti in žilavosti, toda igralec je še mlad in zato se bo nedvomno kmalu razvil v dobrega nogometaša.
V	žiriji je Kalcu pomagal še drugi mladi Igralec — žagar. Tudi ta je tehnično precej nadarjen in zato sta skupaj s Kalcem gospodarila kot sta hotela na sredini igrišča.
V	napadu naj omenimo še levo krilo Vladimira Petarosa, ki je večkrat spravljal v nevarnost nasprotnikovega vratarja Mahorčiča.
Obramba Zarje, nasprotno, pa ni pokazala nič izrednega in se je večkrat pustila presenetiti pred ne preveč zahtevnimi napadi Svetoivančanov. Moštvu iz Bazovice pa očitno manjka homogene igre in zato mora težo ekipe prenešati le kak tehnično dober individualni igralec.
Škamperle je moštvo sestavljeno iz igralcev, ki večinoma niso nikoli gojili nogometa. Zato ne moremo zahtevati od ekipe velikih presenečenj, že dejstvo, da so Svetoivančani prvi prišli v vodstvo, predstavlja za moštvo pravi uspeh. V tej ekipi pa je mnogo odbojkarjev. ki so fizično že precej dobro pripravljeni, kar jim omogoča, da agonistično nadoknadijo tehnične pomanjkljivosti. Škamperle pa gotovo ne more prikazati homogene igre, kar Je v škodo lepega nogometa. Kljub temu pa lahko občudujemo te igralce, ki se z neverjetno požrtvovalnostjo postavijo po robu še tako kvalitetnim ekipam.
Na nedeljski tekmi se Je posebno
potrudil Jurkič, ki Je pokazal svoje odlične atletske sposobnosti, žal pa igralec ni tehnično pripravljen za zahtevnejše tekme. V napadu sta se izkazala Plesničar in Udovič.
še nekaj kronike.
Zarja se je takoj po začetnem žvižgu vrgla v napad in že v 3’ je Kalc nevarno streljal proti nasprotnikovim vratom. Mahorčič je bil na mestu in ni imel težave z obrambo. Sedma minuta: Škamperle je izvedel prvi napad s Plesničarjem, ki je streljal mimo vrat v out. Tri minute kasneje zopet krasna akcija mladega Kalca, ki je preigra! trt igralce Tri podal žogo pred nasprotnikova vrata. Obramba Svetoivančanov se je, čeprav s težavo, rešila kritičnega položaja. Petnajsta minuta igre in presenečenje: Škamperle je prešlo v vodstvo. Akcijo je začel Plesničar, ki je poslal visoko žogo proti bazoviškim vratom. Vratar Križ-mančič je zapustil vrata, da bi žogo ujel, toda v istem trenutku je desni bek Križmančič S. odbil žogo po krivdi burje v lastno mrežo. 1:0 za Škamperle. Zarja se Je po nesrečnem golu še ostreje vrgla v boj in je stalno napadala obrambo Svetoivančanov, katerim Je medtem prišel pomagat tudi Udovič. To je omogočilo Zarji, da je udobno sprožila napade. V 35’ je obramba Svetoivančanov klonila. Po zmedeni akciji pred vrati škamperla je srednjemu napadalcu belih Križ-mančiču I. uspelo ukaniti Mahorčiča in izenačiti rezultat.
Zarja je vztrajala v napadu, a burja je ovirala vse akcije, kar je olajšalo Svetoivančanom delo. Vendar pa Je Kalcu uspelo v 38’ zadeti prečko. S silovitim strelom bazoviškega srednjega napadalca se je zaključil prvi polčas.
Drugi del igre se Je praktično odvijal v polovici igrišča Svetoivančanov. Škamperle je imel v napadu le Plesničarja, ki pa je bil preveč osamljen, da bi lahko ogrožal nasprotnega vratarja. Tudi v tem delu igre se Je posebno izkazal Kalc, ki je že v 3’ spravil v težave Mahorčiča. Deseta minuta: lep
strel srednjega napadalca in sigurna parada Mahorčiča. Minuto kasneje so bazoviški igralci ponovno zadeli prečko. V 12’ pa je uspelo levemu beku Komarju presenetiti tokrat ne preveč gotovega vratarja škamperla. Rezultat je bil tako po 12’ igre v drugem polčasu 2:1 v korist Zarje. Tekma se je praktično zaključila s tem golom, kajti Svetoivančani niso imeli več moči, da bi reagirali. Tako je Zarja lahko udobno vodila svoje napade in stalno ogrožajo Mahorčiča. Obramba Svetoivančanov je zopet klonila v 36’. Tudi ta gol je nastal po precej zmedeni akciji pred vrati rdečih, žagar je streljal močno v nasprotnikova vrata, kar je presenetilo Mahorčiča. Plesničar je bil prisiljen ustaviti žogo, toda le do samega Petarosa V., ki pa tokrat ni zgrešil in je poslal žoge neubranljivo v mrežo.
Moštvi,, sta, se predstavili sodniku Petarosu v naslednjih postavah:
Škamperle: Mahorčič; Mijot, Dovgan J.; Jurkič, Udovič D., Drasič; Majcen, Orel, Plesničar, Udovič, Švab.
ZarJa: Križmančič J.; Križmančič S., Komar; Krasna, Renčelj, Grgič; Ražem, žagar, Križmančič L., Kalc, Petaros.
zveze Mears, podpredsednik FIFA in FIGC Barassi in predsednik italijanske nogometne lige Stacchi.
Prvi gol je v 10’ dosegel Ange-lillo, deset minut kasneje pa je Peirb podvojil rezultat. V 40’ je Bridges dosegel častni gol za barve angleškega moštva.
Enajstorici sta se milanskemu sodniku Campanatiju predstavili v naslednjih postavah: REPREZENTANCA MILANA — Barluzzi, Pelagalli, Schnellinger; Trapattoni, Guameri, Picchi; Jair, Angelillo, Peirb, Suarez, Corso.
CHELSEA — Bonetti, Schellito, Murray; Hollins, Young, Boyle; Bridges, Graham, Osgood, Vena-bles, Fashione.
NEPOBOLJŠLJIVI PIJANCI
14 sovjetskih
nogometašev
diskvalificiranih
MOSKVA, 13. — Vodstvo sovjetske nogometne zveze je javilo, da je dosmrtno diskvalificiralo 14 igralcev prve lige. Vsi ti so bili nepoboljšljivi pijanci.
Eden od diskvalificiranih je zveza moskovskega Spartaka Jurij' Se-vidov, ki je zaradi pijanosti zakrivil prometno nesrečo, pri kateri je izgubil življenje nuklearni znanstve. nik prof. Dmitrij Rjazčikov.
Med ostalimi so bili izbrisani iz seznama igralcev tudi Afomin, Larin, Denisov, Pusvilov in Rjazanov.
Split 72 Goriziana 55
Prijateljska tekma med košarkarskima ekipama Splita in Goriziane, ki so jo odigrali sinoči pred številnim občinstvom v dVbr&ni Unio-ne Ginnastica Goriziana, se je za-ključia z zmago gostov 72:55 (36:28). V predtekmi juniorskih petork pa je Goriziana premagala Partizana iz Tolmina z rezultatom 52:46 (26:20).
Za Goriziano so koše dosegli: Nanut 7, Pozzecco 7, Rossi 5, Mi-chelin 7, Blasizza 2, Turra 15, Del Ben 6, Cella 2, Comelli 4, Kristan-cich 0.
KVALIFIKACIJE ZA SP
Poljska 2 Škotska 1
GLASGOW, 13. — V tekmi osme izločilne skupine evropske cone za svetovno nogometno prvenstvo je danes Poljska nepričakovano premagala škotsko reprezentanco z 2:1. Prvi polčas se je zaključil z 1:0 v korist poljskih nogometašev.
LESTVICA
Italija	3	2	1	0	8	1	5
Škotska	4	2	1	1	7	5	5
Poljska	4	12	13	4	4
Finska	5	1	0	4	3	13	2
Prihodnje tekme osme skupine
24. t. m.: Poljska - Finska
V	Rimu 1. novembra: Italija -Poljska
V	Glasgowu 9. novembra: škotska - Italija
V	Neaplju 7. decembra: Italija -Škotska
* * •
LIMA, 13. — V tretji odločilni tekmi izločilne skupine za svetovno prvenstvo, ki so jo odigrali na nevtralnem igrišču v Limi, je Čile premagal Ekvador 2:1 (2:0). S to zmago so se čilski nogometaši u-vrstili v finalni del prvenstva, ki bo v Angliji.
Od južnoameriških reprezentanc sta se v finale že uvrstili, poleg Brazilije, ki brani naslov, reprezentanci Argentine in Urugvaja.
CE ŠTUDENT NA RAJZ0 URE ALI...
4000 KM S KAJAKOM PO VODI IN SUHEM
Argonavta iz dežele brežiške
Lani do Črnega morja, letos pa po srednji Evropi
To je pripoved o dveh bratih, večnih popotnikih Maksu in Janezu Toplišek iz Brežic. Že lansko leto sta se s splavom odpravila po Savi in Donavi do Črnega morja, letos pa sta preizkusila svoje moči na povsem svojstven način. S posebnim kajakom, dolgim 540 cm in širokim 80 cm, sta pustila za seboj dobršen del srednje Evrope. Kar šest držav sta morala prepotovati, da sta se vrnila tja, kjer sta pričela svojo pot. Ali jima je uspelo in s kakšnimi težavami sta se morala boriti, o-pisuje ta naš sestavek.
PRTLJAGE ZA 100 KG
Sonce je ta dan pripekalo kot za stavo. Množica ljudi, ki se Je zbrala v starem pristanišču vzdolž Save je z radovednostjo spremljala zadnja opravila bratov Toplišek.
Kapitan čolna Maks, 23-letni plavolasi mladenič, študent v Mariboru, je imel na skrbi splavitev, medtem, ko je Janez 24-letni diplomira-
ni pravnik, poslušal še zadnje na-
ATLETIKA
16. IN 17. T.M. V NOVI GORICI
Troboj Nove Gorice s Torriano in Borom
Domačini so favoriti za končno zmago
Hladno jesensko vreme priganja atlete k počitku, vendar njihove obveznosti še niso končane. Borovi atleti bodo v soboto in nedeljo v Novi Gorici, kjer jih čakata naporna dvoboja z domačim atletskim klubom Gorica in z izbrano vrsto Torriane iz Gradiške.
Medtem ko so atleti iz Gradi- -
ške takorekoč vsakonedeljski na-
sprotniki borovcev na raznih tekmovanjih v naši deželi, so Novogoričani izredni tekmeci, čeprav so tudi z njimi Borovi atleti znanci. Prvič so jih borovci obiskali leta 1963, naslednje leto so v juliju Novogoričani vrnili obisk v Trstu, leto dni od tega pa so bili Tržačani ponovno v Novi Gorici.
Letošnje srečanje je bilo v načrtu že v septembri). Zaradi obojestranskih obveznosti pa je bil končno izbran datum 16. in 17. oktobra. Borovcem in Novogoričanom se je letos pridružila tudi Tor-riana iz Gradiške, kar bo prireditev kvalitetno zelo obogatilo: to bo prvi primer sodelovanja italijanskih klubov z lahkoatleti iz jugoslovanskega obmejnega pasu.
Iz tehnične strani lahko predvidevamo, da bo Nova Gorica dva-I krat zmagala, Boru pa bo morda
Skoraj kot sredi Sahare: burja je dvigovala prah, igralci Zarje in Škamperla pa so se morali pošteno
potruditi, da so obvladovali žogo
le uspelo, da premaga Torriano. Na startu bi moralo biti nekaj res dobrih atletov. Kvaliteten bo predvsem met kopja. Barve Torriane bo branil Defranzoni, 6. na letošnjem italijanskem prvenstvu, nad 60 m pa velja tudi domačin Slokar, ki je že osvojil jugoslovanski naslov prvaka med mladinci. Borovec Fuč-ka bo imel izredno težko delo in je s svojimi 53 metri v neprijetnem položaju.^
Skakalec v daljino Žorž iz Nove Gorice je brez dvoma velik favorit z rezultatom 6,75 m iz nedavnega mladinskega prvenstva Slovenije, težko pa bo njemu in klubskemu tovarišu Orlu odvzeti tudi prvi mesti v troskoku. Žorž skoči normalno okoli 13,50, Orel pa je še za 20 cm daljši. Ogroziti bi ju u-tegnll le Buttlgnon iz Gradiške. Izenačen bo predvidoma skok v višino, kjer ima borovec Spacal tudi realne možnosti, da odnese prvo mesto. Borovci bodo solidni še v metu diska in kladiva, v skoku s palico, v teku na 200 m in v štafeti 4x400 m.
Torriana se zdi nepremagljiva v teku na 110 m čez zapreke, močna pa na 400 m, 1500 m, 3000 m, v palici, krogli, disku in kladivu.
Novogoričane poznamo po njihovih vrhunskih atletih, vemo pa, da imajo dokaj močno in izenačeno vrsto. Dvoboj bo zato po rezultatih uspešen, upajmo pa, da bo predvsem pripomogel k razvijanju sodelovanja med atletskimi klubi in naše dežele in s kolektivi iz Slovenije, sodelovanje, ki kot kaže, za deželni odbor atletske zveze ni zanimivo.
V soboto se bo troboj začel ob 15. uri s slovesno otvoritvijo, tehnični spored pa bo obsegal naslednje discipline: 100 m, 400 m, 1500 m, hoja, krogla, kopje, višina, daljina, štafeta 4x100 m. V nedeljo bodo atleti nastopili na 110 m zapreke, 200 m, 800 m, 3000 m, v metu diska, kladiva, v skoku s palico, v troskoku in v štafeti 4x400 m.
lili
S kajakom po starem alzaškem kanalu
svete staršev, prijateljev in kogarkoli, ki je bil prisoten na obali.
«Je prtljaga na svojem mestu?« je hudomušno vprašal kapitan edinega člana posadke.
«Kapitan, pokorno javljam, da je v sprednjem koncu čolna zloženih 60 konserv, 32 zavitkov argo juh, 21 rižot, šotor, jadro, blazini, rezervni obleki in še kup drobnarij,« je zatulil Janez.
Sledil je še zadnji intervju za RTV Ljubljana in domačo lokalno radijsko postajo, nato pa sta mahaje množici s počasnimi zavesijaji krenila na pot v neznano.
Kdaj neki bova prispela v Benetke? jima je rojilo po glavi že po prvih kilometrih, čeprav je čoln kljub precejšnji teži lepo drsel po vodni gladini. Saj pa je Sava še kar hitra reka.
Mimo Zagreba sta se peljala o-krog 18. ure in treba je bilo misliti na prvi pristanek in na to, kjs bosta prvič prespala. V nekem zalivu, polnem akacij, sta se usta vila. čoln sta potegnila na obalo in ga privezala kar s tremi vrvmi. Noč je bila topla, tako da šotora nista niti razvezala. Vtem, ko je Maks nastavil vabo za ribe, se je Janez preizkušal v kuharskih sposobnostih. Počitek se jima je po prvi turi prilegel, v veliko veselje komarjev, ki so se to noč prav kraljevsko gostili s toplo krvjo brežiških potnikov.
«6koda, da nisem riba,« še" je
zjutraj pritoževal Maks. «Tako se komarji vsaj ne bi spravili name.«
PRVI «KARAMBOL»
V Sisku, kjer sta se mimogrede ustavila, jima je hrvaški pesnik Ivan Strižič v znak hrabrosti posvetil svojo zibrko pesmi, ki je izšla z naslovom Kresovi 4. še isti dan pa sta doživela prvo neprijetnost. Maks, ki je vodil kajak, je spregledal nekaj za rečno plovbo izredno pomembnega. Ker je Sava niže od Siska deroča, sta vozila kai s precejšnjo hitrostjo. Na vsem lepem sta zaslišala pod čolnom sumljivo prasketanje.
«Kaj je?« sta zavpila oba hkrati. «Hitro ven!« Bila je plitvina. Skočila sta v vodo, ki jima je segala le do kolen, in kar se da nalahno privzdignila nasedli čoln.
«Srečo pa imata,« se je pošalil Maks, ko se je izkazalo, da ni nič hudega. Janez ni rekel nobene, samo pot si je obrisal s čela.
VREMENARJA
še vedno je bila Sava njuna zvesta spremljevalka. Na dan sta preplula okrog 90 do 100 km, za kar je bila potrebna velika mera vztrajnosti. Proti večeru sedmega dne, sta se ustavila v verjetno najbolj veseli vasici na obalah Save, imenovani Kor. Ko so vaščani izve-
deli za prihod dveh bradačev, ki se prevažata okoli s čolnom, se je na obali zbralo kar pol vasi. Sele kasneje sta izvedela, da se je tod ustavil zadnji turist leta 1939. To je bil neki Nemec, ki je potoval s čolnom na podoben način kot naša junaka. Tako so ju v hipu imeli za Nemca, čeprav sta Jim na vse mogoče načine dopovedovala, da sta Jugoslovana, ju je najvne-tejši v polomljeni nemščini vprašal, ali v Nemčiji kaj dežuje. V Koru namreč že dva meseca ni bilo dežja.
«Janez reci mu že enkrat, da sva Nemca, naj bo po njegovem,« je skoraj prosil mlajši Maks, ko se Je naveličal dopovedovati, da je Jugoslovan. Kaj Je hotel Janez drugega, kot da je vaščanu rekel, da «zgoraj» že precej časa dežuje in da bo tudi tukaj kmalu dež.
«Kot da sva prava vremenarja, se je najina napoved uresničila: še isto noč je lilo kot iz škafa. Zjutraj sva pri pregledu čolna imela kar 3 cm deževnice.«
ZAPORA NA DONAVI
Janez je v Beogradu opravil še zadnje formalnosti z vizumi, hkrati pa ju je presenetila vest, da Je Donava zaprta za vse promet. Poplavljen Je bil dobršen del Banata in ogrožen tudi Novi Sad.
Kaj sva hotela drugega, kot naložiti čoln na Panonia-expres in se PHpetjttti z njim naprej do Budimpešte, nato dalje do Bratislave. V Budimpešti sta se zadržala le dva dni. Pot sta najprej nameravala nadaljevati po Donavi, vendar so jima to zaradi izredno narasle in umazane reke vsi odsvetovali. Celo večje ladje so komaj zmagovale valove, ki niso bili dosti manjši od morskih. Vrhu tega sta v Budimpešti izgubila posebno jadro. Le-tega bi bila, kot sta povedala, zelo potrebovala kasneje v Italiji na reki Pad. Tudi v češkoslovaški ni bilo z Donavo nič boljše, in tako jima ni kazalo drugega, kot da sta potovala naprej z vlakom, do glavnega mesta Avstrije.
ZLOMLJENO VESLO
Po štirih dneh prevažanja po železniških tirih sta bila končno spet pri vodi. Na Dunaju sta se spustila v donavski kanal, ki leži nekako 10 km vstran od glavne struge. Zaveslala pa sta le 400 m, ko sta srečala neubranljivo oviro — zapornico, čoln bi morala nositi, kar 10 km, če bi hotela nazaj na Donavo. Na srečo sta dobila napo-sodo voziček in tako po daljših zapletljajlh končno prispela na modro reko. Toda že spet jima je ponagajala smola: po treh zavesla-jlh je počilo veslo in potovanje sta morala prekiniti.
(Nadaljevanje jutri)
JANEZ UJČIČ
i::::::::::::::::”:::-:::::::::::::::-;
HLAPEC IVAN
go jih je, na desetine! Beži-III te, bežite!«
III Pogledali smo eden dru-III gega, marsikdo je prebledel, jj; komisar pa ni izgubil hladno-jll krvnosti: «Mir tovariši, nič pa-
••• Tlikpl Pnirtimn aHpti Cmerim
i..........................................
Ivan je nekaj dni ležal na Jožetovem seniku, a kmalu je okreval in spet začel delati po poljih. Nemci in «kolottijevci» pa so vedno bolj pogostoma prihajali v vas, stikali in povpraševali in Ivan je večkrat zbežal, ko jih je videl prihajati.
Nekega večera je spet prišel komisar-partizan v vas in zbrali smo se v kapelici na pokopališču kot že tolikokrat. Komisar je vedel za pogoste pohode «ko-lottijevcev« v našo vas in rekel nam je, da je prav zato prišel kljub veliki nevarnosti.
Prišel sem, da ugotovim, če je nevarnost, da Nemci odkrijejo zveze med prebivalstvom in partizani. V naši rojstni vasi je ta nevarnost zelo velika. Ce «kolottijevci» dobijo v roke neumnega Ivana, ki je zbežal iz čete v Trnovskem gozdu, bo nam in vam slaba predla. Ukaz Je, naj bo ta človek eliminiran, predvsem, ker je dezerter.
potem pa zato, da s svojo neumnostjo ne izda kar ve in kar je videl, začenši s karavlo na Slavniku pa do čete v Trnovskem gozdu. Seveda jaz ne morem izgubljati časa z njim. Eliminacijo prepustim vama.« In pokazal na terenca.
»Tovariš komisar,« se oglasi terenec, «meniš, da ni možna druga rešitev? Ivan se niti ne spominja, kje je bil in kaj je delal«.
«Morda se tudi ne spominja. Mi pa ne moremo tega tvegati. «Kolottijevci» vedo dobro svoj posel. Take ljudi najraje zaslišujejo. Dajo mu par svetlih škornjev ali novo jopico in neumnež pove vse do pike in partizane bi to stalo kdo ve ko-iko življenj in dela: ukaz je, da hlapca eliminiramo in tako moramo storiti.«
Tisti trenutek je nekdo močno potrkal po vratih: ((Fašisti, fašisti, bežite ljudje! Pripeljali so se s kamioni in začeli so obkoljevati vas, mno-
nike! Pojdimo eden za drugim iz kapelice k obzidju pokopališča in poskakajmo čez. Pojdite razpršeni vsak na svoj dom. Jaz in tovariša terenca se bomo že prebili do rebri. Ce pridemo do tja, smo že na dobrem.«
Kar se je dalo hitro, smo starejši poskakali Čez pokopališki zid, se razpršili in ta po polju oni po cesti prišli domov, preden so «kolottijevci» stisnili obroč.
Komaj sem sedel k mizi in si opomogel s kozarcem vina, so že brcali v vrata In kričali, naj odpremo. Bili so kajpak ((kolottijevci«. Veleli so mi, naj grem z njimi in me odpeljali na acapovillovo« dvorišče.
Tu je že stalo in se pomenkovalo kakih dvajset vaščanov in vaščank, med katerimi je bil tudi hlapec Ivan. Bled je bil kot cunja in tresel se je od strahu. Hodil je od enega do drugega in jecljal, kaj bo, kaj hočejo te spake od nas.
Ko se je približal meni, sem mu rekel: «Miruj, Ivan, miruj, nič se ne boj! Vprašali te bodo, če kaj veš o partizanih, ti pa nič ne veš, kaj?«
«0 ne, ne! Kaj bi pa jaz mo-
gel vedeti, jaz samo delam po poljih in hlevih, kosim travo, kidam gnoj, jaz nič ne vem.«
«Ce boš njim povedal tako, boš videl, da bo dobro. Spustili te bodo in konec.«
Na dvorišče so «kolottijevci» vozili vedno več vaščanov, mlajše in starejše ženske, starejše može in celo kakega večjega otroka so privlekli. Malone cela vas je bila natrpana na dvorišču. Komisarja in terencev pa ni bilo. Verjetno so se prebili do rebri, preden so fašisti stisnili obroč.
Okoli dvorišča je vsaka dva metra stal fašist: v eni roki žarnico v drugi strojnico. Kričali so venomer na nas in nas opozarjali, da bo, če se le ganemo, kot v klavnici, pokoljejo nas do zadnjega.
Tako smo stali in čakali do dveh ponoči. Tedaj se je prikazal na oknu prvega nadstropja «kolottijevec» (bil je verjetno komandir drhali), in začel kričati: «Attenzione, silen-zio!« Ko se je mrmranje poleglo, je po italijansko povedal, da je dovolj — če se hočemo takoj vrniti na svoje domove in mirno zaspati — da pride eden od nas v hišo in mu pove imena tistih, ki sodelujejo s partizani, in kam se je skril bandit, ki je —- kot on ve — danes prišel v vas. Tistemu, ki bo prišel povedat, bodo dali dobro nagrado. Ce pa nihče ne
posebej in stali bomo na dvorišču brez hrane in vode, dokler ne izvedo, kspr hočejo, pa tudi če mora to trajati teden dni.
Med vaščani se je razlegalo mrmranje, a nihče ni prestopil «capovillovega» praga.
«Dam vam pol ure časa, da premislite, potem začnemo.«
Minilo je pol ure, a nobeden ni vstopil v hišo. Na koncu je fašist ves pobesnel rjovel, da bomo že videli, nas bo že on prepričal, da spregovorimo, in zraven psoval Slovence in partizane.
Začelo se je zasliševanje kar od kraja, ne glede na spol ali starost. Drugega za drugim so peljali v hišo, ga spraševali, kričali nanj, klofutali, brcali in tolkli. Nesrečni vaščani so vpili, da se je razlegalo v tišini noči. Po vsakem zasliševanju so nesrečneža prinesli na dvorišče in ga pred vrati spustili, da se je zgrudil na tla. Nato so zgrabili drugega in ga porinili noter. Pretepenim vaščanom in vaščankarn smo kolikor mogoče pomagali s tem, da smo jih polegli na tla in jim pobrisali krvave obraze z robci.
Ko se je zdanilo, je ležalo na tleh in ječalo kakih dvanajst vaščanov, a vendar nihče ni povedal fašistom, kar so hoteli zvedeti.
Opoldne je bilo v hiši že polovica vaščanov in še ni nihče
pride, bodo zasliševali vsakega povedal kaj o partizanih, ko je
prišel na vrsto hlapec Ivan, ki ni od prejšnjega večera, ko sem ga jaz pomiril, niti zinil besede z nikomer, sedel na tleh in se tresel.
Nekaj minut je minilo, odkar so ga odvedli, ko se je prikazal na okno «kolottijevec», verjetno komandir, in začel rjoveti, naj se poberemo in naj zahvalimo Boga, da se je tako končalo. Drugič bo gotovo slabše, če se kaj zve, da se bratimo z banditi.
Fašisti-stražniki so se umaknili in vaščani smo kar se da urno odšli z dvorišča, pomagajoč pretepenim.
Večina vaščanov je odšla domov, jaz in še kakih šest ali sedem starejših pa smo se u-stavili na cesti v bližini «ca-povillove« hiše, da vidimo, kako se bo končalo s hlapcem Ivanom.
Zdelo se je, da «kolottijev-cem« dobra prede, če nas niso spodili s ceste; in res, iz hiše ni bilo slišati kričanja kakor med prejšnjimi zasliševanji.
Nam pa ni položaj obetal nič dobrega. Bali smo se, da neumen hlapec kaj pove o te-rencih, ki so ga dvakrat peljali k partizanom; da pove fašistom, kateri sta njuni družini ; potem bodo gotovo vzeli očeta za talca, sežgali obe hiši, če ne celo vas.
«Moj Bog, kaj bo še z nami zaradi neumnega hlapca. Ko-
misar je imel prav, škoda, da ga nismo prej...!«
Med takim govorjenjem je minilo nekaj ur, ko začnejo v hiši vedno glasneje kričati a kmalu se kričanje spremeni v rjovenje. Tedaj se nam približata dva fašista in nas spodita s ceste: «Proč, proč, domov, proč!«
Odšli smo narazen, medtem ko so se iz hiše vedno glasneje razlegali kriki po celi vasi. Na oknih smo prisluškovali strašnim krikom, ki so trajali cele tri ure. Pod noč je tuljenje prenehalo, a okoli devete zvečer se je spet začelo še strašneje in močnejše. Kake pol ure je bilo posebno močno, potem pa je začelo pojemati in končno utihnilo.
Tisto noč je večina vaščanov spet bedela in prisluškovala na oknih in okoli polnoči se zgrozila ob pretresljivem kričanju. Ni se zdelo, da je človek, ki tako grozno vpije, niti zver ne. Bilo je, kakor da se sama bolečina in trpljenje spreminjata v nadnaravno tuljenje v noči. Trajalo je nekaj minut in naenkrat utihnilo. Nato so zabrneli motorji kamionov, vrata so zaloputnila in vozila so od-drdrala po cesti proti mestu.
Stopil sem na cesto in šel proti «capovillovi» hiši. Ne spominjam se, če šerp bil vesel, ker so fašisti odšli, ali žalosten, ker so. tako strašno mučili hlapca. Res je bil neumen in
nevaren, da izda vaščane, ampak tudi nedolžen, ubogi fant, kot jagnje.
Na cesto so prihajali še drugi vaščani. Zbralo se nas je kakih petnajst oseb in hiteli smo proti hiši. Ko pa smo prišli na prekleto dvorišče, smo kot okameneli obstali.
Dvorišče je bilo medlo razsvetljeno z lučjo, ki je svetila iz hiše skozi na stežaj odprta vrata in okna. Nekaj metrov od hiše je na tleh ležalo truplo z obrazom proti zemlji, z razprostrtimi rokami in nogami (verjetno so ga vrgli skozi okno prvega nadstropja). Oblečeno je bilo v nove hlače in na nogah je imelo črne, svetle škornje. Hrbet je bil gol in krvav, malone razmesarjen.
Približali smo se in truplo dvignili. Ce ne bi vedeli, da je to Ivan, bi ga malo kateri izmed nas spoznal, tako so ga fašisti zdelali. Krvavel je iz ust, nosa in ušes. Eno oko je bilo črno in zaprto, drugo se je zlilo s krvjo vred po licu, da je na njegovem mestu bila krvava, sluzasta votlina Tudi prsi so bila zverinsko bičane in razmesarjene.
Tako Je umrl Ivan, slaboumen hlapec, ki svoj živi dan ni slabega napravil niti muhi. Bil je prva žrtev fašistov v naši vasi, a žal ne zadnja.
IVAN COK
UREIINIAIVO. TRSI UL MONTECOH1 o. II TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvin Pellico1 II Telefon 33 8Q - IIP« 1VI- TP9T ttt	rr-r-. - -T*.Trr-1 n	-r	^■	,
Četrtletna 2 250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 — din, mesečno 1000— in letno 10 000 din - Poštni tekoCl račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 6 eI^D	meseflna 800 llr - Vnaprej:
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni Pank) v Ljubljani 600-14-603-86 — • RiLASI: Cene oglasov: Za vsak Lun v širini enega stolpca trgi« 150, finančno upravrfV2L5? 150Tr - MaH5 « £ £seda ^OtfahSe £>££? ookraZ^a SSL?	*•£
- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Soclet& Pubblicitš Italiana«. _ Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Tret ^	to gort5ke Pokrajine se naročalo Dri uoravL