Leto IV.
V Črensovcih, 1. januara 1917.
Štev. 1.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence
PRIHÁ JA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto vsakomi na njegov naslov 6 K, Sküpno v edno faro..............................4 K.
Cena Novin v Ameriko je na leto.................12 K.
Cena ednoga drobca je doma 6 filerov,
VREDNIK: 1
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFÖLD, Zalamegye.
K tomi se more posilati aarocnine I vsi dopisi, nej pa v tiskarno.
Vsi naročniki tak domači kak amerikanski dobijo k NOVINAM brezplačno vsaki mesec „ Marijin List“ i na konci leta „ Kalendar Srca Jezušovoga.“
Veselo novo leto!
To Želemo vsem dragim naročnikom i njihovim domačim. Novo leto vam Želemo i nej nazaj to staro krvavo. Novo, míra puno i ravno zato veselo. I, kda vam je Želemo, vam je, tüdi .prosimo, Jezuša, »vseh vekov kralja*, koga telikokrat v rokah držimo prosimo, naj vam obüdi novo veselo Ieto, v šte-rom vsa grozovitost staroga mine, v šterom ne bomo več pisali, kak ¾!¾BjBpB88ttm' nego kak lepo je m¾n¾ življenje doma.
'JN8r½ragi stojimo, šteri novo i staro leto veže, drtiži. Obe naime samo . ednoga mala, na šteroga stara zadnjič, novo prvič stopi. I kda to stopnjo na-redita, milijonom večnost naznanita: staro, ka se je že začela za njé i se ne da več premenití; — novo, ka se bo še začela i še zdaj se lehko pomore, ka ona srečna bo. Stara je vekomaj *ninolo. Če telikokrat milijon lét mine, koliko betvic travice, silja, rož i vsake vrste rastlin je obrodila od začetka sveta i bo do konca zemlja, še ne pride nazaj; pa če k tomi računi pri-denemo telikokrat miljon, biljon, triljon let, keliko zrn peska je na njej najti, keliko listekov bo njeno drevje i vsa rastlina do sodnjega dneva pognala, keliko ljüdi bo sküpno živelo na njej, pa še izdaj ne pride nazaj. Ali če vse té neštete reči na najmenjše drobce razdrobimo i vsakoga še po deset milijardkrat povekšamo, te vendar se li bliža že nazaj ? O ne, pa nikdar ne. Yu večnost se je pogrozilo, nazaj ga nik ino nikdar ne bo. Pa ne samo, ka ne pride nazaj i se razlije v večnosti, nego to je deo vsega ti-stoga, kaj je ž njim odíšlo. V¾i oni, ki so ž njim odhajali, so se v večnost pogrozili i nikdar časa več ne do meli. Strašno i veselo! Za joč i za juhkanje! Vekomaj, vekomaj, vekomaj do trpeli,
ki so kak neprijatelje božji, v smrtnom grehi šli z toga sveta i vekomaj, ve-komaj, vekomaj do radostuo slavo vživati, ki so se brez smrtnoga greha, v božjoj iz ljübezni ločili iz zemelskoga žitka.
I to novo leto, Štero nas zdaj po-zdravlja z svojim prihodom, ravno to sodbo nosi v svojem srci zapisano. Milijoni do šli ž njim ali v veselo, ali v žalostno, trpljenja puno večnost. Pa kda Znamo to i ijübimo srčno vas, dragi naročniki, pa kda delivca tak srečno kak nesrečno večn6sti telikokrat Y '*roFálí fdvžimb t: zoűivoéf gleda?atr pri svetih mešah, štere nevrédni smemo slüžiti, ne bi vam prišli na pomoč? O pridemo, ne bojle se!
Pogled vseh vas i vaših dragih vržemo na sveto hostijo, kralja vseh vekov, milo, tužno, željno, zahvalno, pokorno, proseč ga poglednemo kak da bi šteli predreti podobo krüha i se vrči pred noge njegove, koga nam vera svedoči i kaže od sunca svetlejše.
Pred njega, pred dragoga Jezusa spadnemó doli i si nategnemo vseh vaših src željpune strüne i položimo z pokorečim se sv. Tomažom roko v njegovo Srce pa zdehnemo z punim vüpanjom: Moj Bog i moj Gospod.
Moj Bog i moj Gospod, sodnik moj i vseh onih, šterih düše pasem po tvojih navukah teh spisov, poslühni ti naših src želje, ne poleg našega zaslü-ženja, nego poleg tvoje neskohčne smilenosti: daj nam veselo novo leto. Daj nam vsem, štere li v srci nosimo ali smo dužni uositi, miloščo, ka smrt-noga greha več ne včinimo, se v dobrom vsikdar bole vtrdímo, tvojo mater, Prečisto Devico Marijo kak svojo najbolšo mater, svetoga Jožef a tvojega presvetoga Hranitela pa kak najver-nejšega svojega očo častimo; v ljübezni tvojoj napredüjemo, ob smrtnoj vüri pekeo premagamo, vic se ščista rešimo
i zadobimo svoje drage može, sine, brate, rod v blaženom miri nazaj v svoje prazne, žalüjoče dome, ka se nam posüšijo te tri leta tekoče suzé, ka nam zacelijo od telikih nesreé vse« kane srčne rane, ka se odprejo že za-neméla vüsta deteča i spregovorijo to sladko ali že skoro pozabljeno reč: oča. Dragi Jezušek daj, naj morejo rožice tvojega Srca, nedužni otroki to leto tebi na radost svoje očete domo, prihajajoče z temi rečmipozdraviti: Oča, ido domo,mimo je boj, nastao je mir, h?ala presrčna malomi Jezušek! za to! To je« '¾t8a novolé¼a žélja i prošnja poi¾izna,
Vredništvo.
Stáro leto — novo leto.
Okoli toga časa tak zovémo té deo časa, z šteroga vöstopímo i ovoga, v šteroga notristopimo. Pa ka nam valá, či z stárim letóm ne povržemo svojega stáro ga človeka ino se ne oblečemo v novoga. V adventi je to Vnogi včino. Ne pa vsaki. K prihodi srčnoga mira Jezušovoga so milIione pripravile svoja srca. Pa dnes za osera dni po tom míri srcá, ka je ostalo z vsega pobošanja? Čüo sam poznžno pripovest, naj jo popišem tü:
Možje nekše vesnice so si pogučali, ka do šli ,v daléšnje mesto na senje. Pripravili so se na pol, vzélí si obleko i zadosta živeža pa so nastopili svoje potüvanje. Idejo celi dén, dokeč ne vzemejo v pamet, ka že sunce k ednádi ide. ,Kama mo šli, kde de nam pre« nočití?" To je bio njíhov pogovor. Pa kda so se ne mogli zjediniti v ednom mišlenji, se je ogláso nájčedneši med njimi rekoč: ,Hodmo domo spát, do polnoči pridemo, tri vüre mo spáli pa zaütra rano lehko idemo dale. Domí je li nájbole mimo za nás.* Tak so tüdi včinoli. Šli so tiho v svoje híže, da ne bi zbűdili nikoga pa zarán so
2.
NOVINE
1917. Január 1.
stánoli i šli „dale.“ Krátki sen pa trü-java prvešega dnéva sta včínola svoje. Drügi den so se že obpoldné obrnoli nazaj domo spát. Prišli so za časa, ka bi si hitrej lehko doli legli. Pa to je bila njihova nesreča. Naišli so ešče v vnogoj hiži posvet v ránom večéri pa kda so povedali, ka iščejo domá, so njim žena razložile,. ka tak nikdár ne prido na senje, ka so je že za-műdili.
Se smejéš? Je to noro bilo od tej moškov? Nikaj se ne smej, čüj: Si se té ne napoto z hiže tvojih grehov na daléšnjo poti Si ne oblűbo Bogi pa-zlívost za dűšo ? Si ne obečao, ka já-rem tvojih grehov dolivržeš z ramena? Pol popunosti krščanske si nastopö, vzeo si sebov žívež nebeskoga krüha v potnoj turbi pokdre pa zdaj za osem dníh si že pá domá, tam spíš tvoj sen znova na tvojoj stároj grešnoj posteli pa si to senje že zaműdo ! Zná biti že v dvojnost kápleš, ka je tebi tak vse zamán ?
Bláženi je, ki je ešče na poti, či li včási peša, ár čas beží pa se ne stáví niti na edno minuto. Glej novo leto je tü, pa z njim bodi novi človek z no-vim požalüváujom i oblübov, ka boš šo, či li trűden po trnavoj poti krščanske popunosti.
Ali ne vídiš, ka je preminoče leto tak Vnogi premino, ki je na novo leto nanč mislo ne na to, ka de njemi za krátka čas odíti? Ali si tí bole gotov dugoga žítka, kak so bili tisti, ki so tü živeli pred nami? So se oni ne tak veselíli tomi živlenji, kak se vese-líš dnes ti? Pa glej, nega jih. Edno krátko leto pa so že preminoli,
Plivánuš so notri zapísali dén roj-stva i krsta v krstno knigo, pa je te tam na krájci knige edna nevídliva roka z nevidlivov tintov tá zamerkala vnogomi leto 1917-to za smrt, naj ona zná, ka to leto more tebé zadavo. Pa dnes v temnoj noči jaše na svojem čontenom konji kostnáti jabáč vdilje po vulicaj. Nišče ga ne vidi, ne ččije, kak skoči z svojega konja, ga privéže k sohi pri farofi, se zasűče v svoj plášč i tího, mimo ide gori v hížo, kde najde knigo v šteroj si notri tí, jas pa tak Vnogi drűgi. Pa si tam zamerka vse, šteri to leto pridejo na réd: tebé, mené pa vse po dnéví, vürii minulí. Pa si ne misli, on ne pozábi vüre niednoga. V právom časi de tü nesmilena smrt.
Ne, ne, lübi krščeník, tí nesmeš nazájití v tvojo stáro posteo spát. Ti si se napoto na lepo, veliko pot. Kak prideš do cíla, či boš nazájglédao i celo nazáj šo? Si stári, si mládi,
hajdi gori k visočínam novoga nebe-skoga žítka Z Neháj blato grehov, tvoje nogé se naj ne mážejo več v njem. Prsi se naj nadigávajo v čístom zráki, v šterom ne ćeméra božnih pöželenj i mrskoga guča. Oči zdigni gori! Ka raáš ískati na tleb, da je ne tam tvoja domovina? Vküp se poberi pa či ti je teško, vzemi si továriša, angela čuvára, tvojega nebeskoga patrona pa pri mi se za roko bi. D. Marije. Cio je pa tam pred tebov, kde gori vekivečen, na celom sveti vídlivi plamén lübézni punoga srca Jezušovoga. Toga cíla ne zgűbi z očih.
Kronan je Kralj.
Svetoga Štefana, prvoga našega kralja našlednik, IV. Kard je bio kronan v Soboto, dec. 30. v cerkvi sv. Matjaša z svojov ženov, Kraljicov, Zitov. Mo-lite materecerkvi, maziljenjé z sv. oljom, blagoslov Najsvetejšega so sedle na dedno krono sv. Štefana, štera je po-ložena na glavo novoga kralja. Srečna država, kde Maticerkev ešče teliko ob-lasti ma. Kraljev¾ka dvojica (par) je 27. bila sprejeta z najvekšim ttavdü-šenjom v stolnoglavnom mesti Budapesti, 30. s ob 5/49 sta se slovesno pelala krao i kralica na kronanje iz kvaljev-skoga grada, V cerkvi je bilo vse okin-čano; sem se je prenesla z Beča tüdi imenitna Marijina slika, štero je Lotz slikao. V cerki je knezoprimas sprejeo kraljevski par z dühovščinov, jihva poškropo z blagoslovljenov vodov i njima ponüdo na küš križ. Med slovesnov sv. mešov je bio kralj z kra-Ijicov kronan. Klečečemi kralji sta na glavo položila krono Dr. Gsernoch Janoš, primas i gr. Tisza Štefan, mi-nisterski predsednik: Primas njemi zatem dao v roka kraljevsko žezlo (palico). Kraljici se krona sv. Štefana samo ram doteknola. Fo kronjanji sta oba spre-vodjena k svojemi troni. Kraljica je bila v belo z zlatom obšito opravo ob-lečena, štero je domovina njej darüvala. Obleka je vogrska narodna i je stala više što jezér koron. Po kronanji je kralj imenüvao nove viteze, prisegno na üstavo vogrsko (aIkotmány) i vdaro štirikrat z mečom na štiri kraje sveta, zatem se je pa vrno v cerkev nazaj, kje je hvalo dao pred Najsvetejšim za sprejete milosti. Po molitvi se je vrno v slovesnom sprevodi nazaj v Kraljevski grad. Obširnej popišemo dnes tjeden.
Bogi na diko i vsem svojim ptdlošni-bom na dűševni i telovni blagor naj dugo éiveta nj. vel. kralj Karol i kraljica Žita!	.
Bsjna. — Mir.
Amerika i Svičarska Ijiidoviada pos-rediijeta za mir. Talijansko je jako nag-njeno za mir. To je najveselejši glas. Brščas do se drüge nepristranske države tüdi potegüvale za posredüvanje, naj mir čem hitrej nastane. Na našo mi-rovno ponüdbo pa sovražniki, odgo-varjajo ka tečas ne verjejo našemi pravomi nakanenji, ka se miriti ščemo, dokeč njim ne naznanimo pogoje mirü, to je kaj püstiti i kaj obdržati ščemo. Jezušek, kralj mirű, daj nam takši odgovor dati, ka pridejo vsi na tisti sled, na šterom se že moro začnoti poga-janja za mir. V te namen se kaj za-tajiti, pravimo ne iti v krčmo, se prosto nositi, oj kak velrko domoljübno delo je. I v tom zatajüvalnom dühi prositi od Dev. Marije to miloščo, mislite ka de zaman ? Kelikokrat je že odločila edna pobožno opravljena zdrava Marija štere svete düše dogodke celoga sveta se dotikajočel Trpimo i molimo, te se poslühnemo. — Poročila z bojišč so sledeča.
Francozko bojišče. Francozi so pri Verduni Nemce nekeliko nazaj poriloni, jih do deset jezér zgrabili pa 55 topov (štük) zaplenila
Ruski) bojišče. v Karpatáh i pri Mar-ticanesci ji smo zazveli ruske postojanke i zajetnike v roke dobili.
RomanskO bojišče. Zavzeli smo Tukeo, 1600 vojakov zgrabili i vnogo strlíva zaplenili. Na drügih bojiščah ne bilo posebne spremembe.
Dom j svet.
Namestnik palatinov. Pred 1848. letom je na Vogrskom meo apoštőlski kralj namestnika, šteri se je za pala-tina zvao. Te je položo krono SV. Štefana kralja z esztergom-skim knezo-primašom vseh na glavo novoga kralja. Palatinska čast je od 1. 1848-ga več ne spunjena, čeravno je nej zbrisana. Da ne ga palatina, se je mogo njegov namestnik odebrati. 103 glasov je dobo nadvojvoda Jožef, 210 grof Tisza Štefan ministerski predsednik, 140 poslanikov je pa ne dalo glasű. Zvoljen je tak grof Tisza Štefan za palatinovoga namestnika.
Novi nabor. Prebirani do od jan. 8. do 20. od 18 do 24 let stari (rojeni 1892—1898) vojne slüžbe dužni močki i dečki, čeravno so že bili na nabori. Ki trachomo majo i do potrdjeni za vojake, do vdeljeni vsi k sküpnim pol-kom, zdravniki pa vsi k domobrancom. Na nabori de sod troji: 1. ali se potr-dijo k vojakom, 2. ali se ščista izpüs-tijo, ali pa 3. se zpišejo za supervizito. Ti tretji do mogli se zato ešče ednok pri zdravniki preiskati dati den šteroga vojaška oblast določi i tü se odloči njihova usoda za stalno.
Austrija. Br. pl. Spitzmüller je od-ložo sestávo ministrstva. Kralj je ses-távo nove vlade zavüpao na groífa čes-koga Glam-Martinica. Te je predsednik ministerski i z ednim tBdi poljedelski
1917. Jauuár 1.
NOVINE
S.
minister; dr. Urban Karol je trgovinski, baron Handel Erazem notranji, baron dr. Sclienk Jožef pravosodni, dr Baern-reither M. Jožef nemški, baron Trnka za javna dela, baron Hussarek pouka i bogočastja, baron Foerster železniška baron Georgi domobranski i dr. pl. Bobrzynski pa gališki minister. — Kard kralj je pohodo Trst. Ljübeznivo je sprejeo tü tüdi Slovence tržaške pa iz okolice Slovenske. Dr. Vilfani fiškališ!, njihovomi zastopniki je te reči pravo slovenski »Veseli me, da tukaj vidim tudi zastopnika slovenskoga na-rodá na Primorskem, ki se je v teh težkih časih odlíkoval z mnogimi dokazi svoje požrtvovalnosti. in domoljubnega sočustvovanja.* — Mesto barona Bu-riana je imenüvan za novoga ministra za zvünešnje zadeve grof Czernin, b. Buriau je pa nastopo slüžbo financ-ministra. Vojvoda Hohenlole—Schilling-fürst, dozdajšnji íinaucminister dobi drtigo slüžbo od kralja.
Urugtiay. Tak se zove edna država v Jfižnoj Ameriki. Grlasovita je postala •zdaj po tom svojem hüdobnom naka-nenji, ka odpravi katoličansko državno vero i imanje kat. Materecerkvi za države zastavi. Páli do kradnoli ne za državo, nego za svoje žepe nev¾rni prostozidarje.
Od jetike.
(Po spisi ministra za motrašnje zadeve.)
Pazimo posebno ne hranjenje dece, zato ka se v detečem teli ne samo pot-rošena snov more z novov hranov na-domestiti, nego more se i še za zras, razvoj teli snov správljati. Ki ma ob-čem, naj li da svojemi deteti čem več mleka, belic, zmočaja na krühi i mesa; nikdar pa ne davajmo deci opojnih pijač : vina, pive, Vganke, zato ka je to za mla-do telo pravi čemér. (No glejte, to zdaj svecka gospoda pravi, ne dühovnik 1) Da opojne pijače nikše hranilne moči nemajo v sebi, odrašeni človek tüdi samo te dela prav, če svojih penez ne potroši na vino, žganico pivo, nego pravo hrano küpi za nje sebi i svojoj drüžini. (To tüdi svecko ravniteljstvo pravi.) Hrano dobro zgrizimo i deco tüdi na to navadimo.
Hramba tvoja naj bo svetla, süha, prestrana, zračna i naj suace dobi. Če le moreš, daj si sobo podivati. Okna mej velika; pred mala okenca ne devaj korin (rož) niti zagrinjala, posebno če jetečnoga človeka maš v hiši. Večkrat zrači hišo, (zrak püščaj v njo, to je okno odpri). Štero hišo ne prehodi sunce i zrak, je prebiva-lišče betegov, je gnezdo jetike.
Žmetna, pretopla obleka je nej zdrava; z remenom se močno ne stiskavaj, to dihanje zavira. Če se ti je obleka pre-moćila i se bojiš prehlajenja, tečas se močno giblji, dokeč se ne moreš pre-•obleči.
Telo si čisti; vsaki den je zriblji v friškoj vodi. V leti se večkrat koplji v tekočoj vodi ne pa v mlaki. Roke •si rad peri; z zamazanimi rokami nikdar ‘ne jej i ne daj drügim jesti.
Med delom pazi, naj te ne mantra nepotreben prah i dim. V prostom časi se zdržavlji na polji, v logi, ogradi čem duže. V slabom vremeni se tüdi ne boj friškoga zraka. Hoja na prostom, telovadba, plavanje, kroglanje, mirna kratka vožna na potači itd. krepijo telo proti jetiki. Tak močno se nikdar ne vozi, ka skoz nosa ne bi mogo odiha-vati. Če ne moreš stalno skoz nosa dihati, nego samo skoz vüst, idi k zdravniki. Z proti ranov vožnjov na potači i z piesohi si je Vnogi mladenko Spravo jetiko.
Od veselic je že vnogo ljüdi vmrlo, zato ka so nej pazili na sebe. Posebne ples je süno pred časom v grob vnogo mladih deklin. (Mladina predraga, to ne predgajo zdaj dühovnik, nego svecka gospoda ti razlaga!) Z vročega, segreti idti na mrzlo vö, navadno za poslodico ma vužganje plüč i potom jetiko jako dostakrat. Pazimo na svoje i drügih zdravje, dužnost velika nam je to.
Habaj se nezmernosti í nečistosti! (Svecka oblast glasi!) Ti grehi rane posüšijo moč človečo. Leži rano doli, ka se ti telo more prav poČinoti. Zmant-rano telo se slabo more proti betegom braniti.
Ogiblji se opojnih pijač! Med nered-nimi pivci je vnogo jetičaih. Nezmerno kajenje tüdi škodi posebno slabotnim. (Svecka oblast naznanja to !)
Slabotni, giugavi, drobnoga zrasa, vozkih prs ljüdje, posebno če od jetič-nih staršov shajajo, hitro jetiko dobijo, če se v prašnih dimnatih hrambah möro zdržávatir Rajši naj delajo pri poljedelstvi, vrtnariji (kertesijV, lo-garstvi itd.
Jetični človek naj se nikdar ne šeni; jetičaa mati naj nikdar ne nadaja,
Jako naj pazijo, ki z jetičnimi v do-tiko pridejo, ž njimi kaj opraviti majo i ozdravljajóči.
Ki sumni, ka so njemi plüča nej poredi, naj ide k zdravniki. Poleg düš-nevesti naj spuni jetičen vse predpise zdravnikove, zato ka ne sme oküziti niti svoje drüšine, rűti svojih bliinjih. fKonecv
Amerikancom na znanje.
Zato ka nikšega pisma nega z Ameriko i tak ne verno stalnoga naslova vašega pa tüdi to ne, što šče meti Novine i M. List pa što ne, zato je stavimo, naj zaman poštnine ne pla-čüjemo. Čakajmo bolše čase. Letošnjega leta vse Novine, Liste, Kalendare smo vam dali odpóslati, na novo leto pa vse stavimo, da ne verno že dugo, jeli vam bodi kaj do rok ali nej, Če bi znali, ka te dobite do rok bi vam vsem na porgo pošilali, da pa ne verno, smo prisiljeni vse staviti. Zakaj bi meli mi potroše vi pa nikšega haska nej? Kak pa dobimo glas, ka vam naši listi do rok prido, znova odpremo pošiljanje. Daj Jezušek čem hitrej te blaženi čas. Vredništvo.
škali
cena postnime prosto4K40f.
Pri potrebnoj i dobrojreči se popravici cena no sme glédati. Dvoje vešelje pa mamo, če kakšo potrebno i dobro reč še po ceni moremo dobili i to se nam zgodi pri küpili želodec okrepčajočih, naráhi tirajo-čih, prebavo povspešüjočih Felierovih Rebarbarskih
Pomagajo: če nemamo téka, če se nam grsiinas metanica sili,
še nas ¾eiuucc. ucsi*, če nas v "obistih peče, če nas želodec boli, če nas od želodca glave boli, če nas zavolo prebavskih poraot strah mantra, če nas od napinjajočih jest-vin črvo boli,
če nemamo rédnoga stolca, če zavolo nerédnoga stolca smo zmantráni i pobiti, če
smo zavolo prebavskih po-mot neprijazni i slabe volo, če mamo krč v želodci, če smo slabo skühano hrano zavšili, če smo meso ne mogli zgrizti,
če smo slabo zgriíeno jed požrli,
če smo predosta i prehitro jeli,
kratko, če smo zavolo kakšega zroka z tékom t z pre-bavov nz zadovolni, Z vredjanjom stolca krv čistijo i odstranijo nežélno debelino. Celo so neškod¾ive, gotovo delajo, ne navadimo se jih, žalodec okrepijo. Zatogavolo majo prednost pred onimi sredstvo štera sIatijo, vznemirjajo i kaj škodijo Predbojnske cene: Pravi Elza 6 škatiil franko je 4 K 40 fil., 12 škatlic pa samo 8 K 40 fil.
Po lastnoj posküšnji se lehko priporoča tüdi Fellerov bolecino vtišajoči, ozdrávljajoči protikašljeni ,Elsa fltiid', právo domače vrástvo proti trganji, potini, neuralgiji v glavi, lici i v teli proti zumaknjenosti, boíečini v šinjek! i prsah, prehlajenjiiprepihisa za zdrav sen, moéne kik. žile, živce i celoga tela dobrostanje. 12 malih ali: 6 dvojnih ali dva špeciálniva glaška franko 6 K, 24 malih, ali 12 dvojnih ali 4 speciálnih kant franko 10 K 60 fil., 48 malih, ali 24 dvojnih ali 8 špecialnih glaž-kov franko samo 20 kor.
Ki ta starodavna ne nadomestliva sredstva v pravo] kakovosti šče meti naj točno piše.
FellerV.Euoen,lekamiki Stubica centr.146.(Zaoreb zup)
Razpošilanje, če se naprejplača, ali po povzetji. Dobro je peneze naprej poslati, ovak pošta 12 fll. povzétnih stroškov računa.
ČE Et LJÜDJE ZNALI KAK JE ZN0JENJE TELA
ne samo neprijetno zavolo s!abega šteroga povzroča, nego tüdi navarnost škodljivo zdravje ker zamaši kožne lüknjice in zabrani na te način zdravice človeka jako važno izhlapevanje tela potem bi vsak razumo, da je dužnost takših ljüdi, ki opazijo na sebi takši neprije-ten pot, za braniti to zoI. To se doseís je „z uporabov Fellerovoga popisalnoga praška proti polenji tela z namko »Elsá* Te se od-iiküje zavolo svoje posebne estavine. Gorspijé popolnoma znoj in zabrani s tem neprijeten düh. Boleči deli posipljejo s praškom. Pri potenju nog se dá se nekoliko toga praška v nogavice (štrumfe.) Posebno pri maloj deci, šteroj mokrota povzroči večkrat velike bolečine, da preročejo zavoloroga večvür, se izkafce Fellerov popisalni prašek z znamkov ,Elsa" prav izboren še se po vsakoj kopelji posip-ljejo s praškom ranjeni deli tela.
Še boljše je, ako je se ne püsti, da dobijo mali otro i rane, in zato naj se porablja pri vsakom kopánji posipalni prašek proti znojenji tela z znamkov „Elsa“ na vseh obČutjivih delih tela. Fellerov posipalni prašek proti po-tenji tela z znamkov ,Elsa" se dobiva v pa-tentovanih kartoníh s sttom, tak da je upor-aba enostavná in cena. En karton stane kot dodatek k „Elsa fluidi“ 1 K. Pošebi naročen stane prašek 4 kavtone povsod poštninine prosto 5 kron. Da se obvarüjete ponarejanj, naj se naroči edinole pri izdelovateli in naj se naslovi raločno na : Lekarnar É. V. Feller, Stubica Centrala br. 146. Horvatsko.
4.
NOVINE
1917. Január 1.
Glási.
Od naših v0jak0v. Mrtev je: Žunič Ignac, dom. 20. dpp. 21 let star sin Žunič 1vana, trgovca, iz Črensovec. Naznanja Hornjak Štefan, vojni dühov-nik. Mro je od krča v Szatmárnémeti-ji dec. 14-ga. Molimo za njegovo düšo. Njegove ostale okrepi v žalcsti Srce Jezušovo!
Ne je potrjen glas, da bi Briandt, francozki ministerski predsednik bio streljen.
Zastopnika sobočkoga okraja na ÜEronanji sta bila iz Sobote Antauer Jožef, župan pa Turk Jožef krčmar.
MrSa je v 92. leti svoje starosti pok. pflšpeka Hidassg Kornela sestra Kri-stina v Szombathely-i.
Slovesnosti kronanja. 31. včeraj je bila zahvalna meša v naših cerkvah po šteroj je cela cerkev 3 Očanaše i 3 Zdrave Marije zmolilo za králja. — Po eeloj državi je šolska mladina držala ali bo držala te dneve šolsko slavnost na spomin kronanja.
50 let je, ka je dinamit iz najden. Njegov iznájditeo je Noibel Alfred, An-glež. On je toti človek mirű bio iz svojov iznajdbov sveti pomagati ščeo pri razstrelauji pečin za železniške poti itd. Zdajšnja bojna je pa obrnola v pogübljenje ljüdi njegovo iznajdbo.
Dar SV. 0Če. Sv. Oča so našim za-jetnikom po celom talijanskom¾ dara božične dali deliti. Talijanom pri nas zajetim so tüdi 20 jezér lad božičnih darov poslali.
Bojstna hiša črnogorskoga kralja Nikite je v Njeguši zgorela. En del pohištva je rešen.
Zahvali se voditelstvo kermedinske bolnišnice g. Novak Franca dovici, ka je na pomoč ranjencom 60 kor. gotovčini e i beliee v 54 kor. vrednost! poslala, kaj je z velikim trüdom nabrala v bogojanskoj fári.
Pozdrav pošilajo: Eorvat Ivan z Trnja, Matjašec Matjaš z V. PoIane, Császár Paveo z Bogojine, Rane Štefan z Črensovce, Maréič Štefan z Melinec, domobr. 313. dpp., pošlejo vsaki 1 kor. podpore za Novine i M. List, šteriva jih tolažita, veselja i krepita; Drvarič Ivan, desetnik 20. dpp. z Beltinec, vsem dü-hovnikom, dobrim düšam i vsem vo-jakom; prost mir za vse.
Novomišnik. Posveto je za mešnika mariborski prevzvišeni Knezoškof Krošl Jožefa.
Povrno SO je v kat. Matercerkev v Viči iz srbske pravoslavne vere vo-jak Bausch Miloš.
Roparje hodijo po Kranjskom i Sta-jarskom. Brščas so iz bližnjega Hor-vackoga. Pri sv. Florijani na Štajar-skom so 25 letno RadosIav Marijo "obstrelilL
Ápostoiskí kralj se je zahvalo pl. Jernej Andrejki za slovensko knjigo, štero je poslao za maloga tronona-slednika. V štoj je popisano viteštvo 17. p. p. Kraljevič je imejiteo toga slovenskoga polka.
Vsako boleeiiia žterekoli kotrigese lehko odpravi, če se na dotičnom mesti poživi kro-ženje krvi i se vmirijo živci, šteri bolečinske občütje nosijo. Oboje je moč doseči z Fe!le-rovim ,Etza fluidom" iz rastlinskih essenc, če se riblje ž njim. Te je prava dobrota. Pohit-roma se ovara, ka krv hitrej kroži i živci so mirnejši po ribanjí i njim. Predbojnske cene. 12 št ek! en le poštnine proste 6 koron. Naroči se pravi pri E. V. Feller lekarniki, Stubica, Centrala 146. (Horv.) Dobro je istočasno tüdi naročili Fellerove naráhi poganjajoče „E'za-Krogljice" iz rebarbara korna. 6 škatljic 4 k. 40 f. poštine prosto. Vsaka drüžina naj bi meIa oboje domače vrastvo. — Proti kürečim ókam se priporača Fellerov turistovski obliž po 1 ino 2 kr. .
Pošta.
Pucko Štefana mati. Renkovci Sta! en glas je prišo, ka je sin zgrab!jen. Gornbosg Peter, Šalamonci. Dozdaj ešče ne znati več od Fran-ceka samo, ka je premino že naznanim, kda sfalnejši glas dobim. Košti Jelena. Bebádihegg. Vaš Ferene je jun. 5. pri Lutkovi premine Ne znati je mrtev ali vlovljen. Sarjaš Matjaša mati. Trnje. Obetežo je sin i sprav-ljen v bolnišnico v Trient, odlod pa jul. 27-ga v drügo mesto. Kolman Antona žena. Gerlinei. št. 108, Mož je v Rusiji. Naslov njegov je : Evakuationsspital No 7, Moskau.
Najnovejša
V rimnícul-saratikoj bítkí smo pre-magalí Ruse. Vlovílí smo 10.000 Rusov.. — Dale na jug smo predrlí rusko fronto, novíh 3000 vjetníkov.
V NOČNOJ TEMI
ali v tmišnih prestorih vsikdar lehko vidimo keliko je vttra, ne da bi nam trebelo vživati svečo ali vžigaliee še imamo zanesljive Radium vüre v žepi. Ičüpimo pa jedino samo Satt-
nerovo Rsdium vüro, zato ka te trajno svetijo in se v tem ne dajo primerjati s slabimi koakurenČnimi svetečimi vüra-mi, šterih sveteča fosfoma znaša v krat-kom pobledi.
Veliko izbiro vür, verižici prsta-nov, zlatnine in srebrnine najdete
v velikom illustriranom ceniki
šterega lahko vsakši po dopisnici zaatonj in Poštnina proste prosi!
Št. 600. Fina prava nikel rementear vini, ide v kamenji s prima svetečim radium ka-zalnikem in kazalcema točno vrejema 8.40 K Št.	1280.	Radium büd. sveteía v noči	9.70	„
„	1279.	Moderna radiumvüra steješa	18.—	„
,	712,	„IKO“ nikel. an. vüra 16
ru½iiev . . . . :. . . .	14.—	„
„	7S5.	Srebrne eil. rem. vüra 15
rubinev . . . , . . . .	13.—	„
„	422.	Niklna veriMsa K 1.75,
duga . •	1.—	„
„	1450.	Pakfong	veriiica, trajno
lepa .........	2.00	„
e	813.	Srebrne j vüra za gespe z
zlat, obročem .....	12.—	,
„	817.	Srebrna vüra za gospa dva
pekrova............... 13.—	„
,	1648.	Srebrna narekviča s tula
vurev ........	25.—	„
„	1149.	Srebrne breška ....	1.60	„
„	1673.	Srebm*t vühani ....	—.90	,
„	1675.	Srebra« vühani ....	1.30	,
„	1627.	Vühani zlata na srebri .	3.40	„
„	1118.	Vühani	zlata na srebri,
bolša kakovost...........5.50	„
„	979.	Srebra!	privesek masiven	2.—	,
„	410.	Nikel anker Reskepf vüra	4.10	„
„	1203.	Dobra büdilka .....	3.60	„
Krasen eenik zaetenj in franko.
„ 1265.| Demant za rezanje stekla 5.50 ;	1264.	Demant za meínejše steklo
(glaí) . . , . .... . .	í .50
„	1316.	Lepa vüra na nihale(minote)	1).50	,.
„	1360.	Lepa stenska vüra . . .	4.80	*.
„	1371.	Vüra kukaviea, vsake pol
vüre ali vsako vüró kuka	9.76	*-
„	1381.	Kühinjska vüra ide 8 dni	7.26	^
,	1223.	Letna vüra ide 400 dni	34.—
,	1318.	Móderaa vüro s nihalem
(minetov)...............17.40
„	83.	Doublé zlata veriiica, jako
lepa . ................... 7.60
„	06.	Deubló zlata veriiica mo-
derna.............. 7.—	*
„	80.	Doublé zlata vüra . . .	5.90	„
„	115.	Deublé zlat! lani za okeli
šinjek* . . . . . . . .	2.3S	„
„	328.	Deublé zlata narekviča .	2.7f	»
„	1142.	Srebrna broška . . . .	2.50	„
Jezere ptiuslilc tak Mela:
Za brezplačno popravilo Iepa hvala. Na Vaše spareiile, ka mi vlapmje nevega ka ta na ne bele rašunsli, ker pripišüjete izpad kamna *apaki v prstani, sam bila jako iznenadjena. Za pevraíilo Vam odgovorim z novimi na-rečbami in belešim z odli&tím speŠtovanjone zahvaljüjoča se Marija Vaniek, Zagreb, Ga-jeva uliea 40.
Razpošiljatev
po pevzetji ali še se pesljejo penezi naprej. Kaj se ne vidi, se izmed.
Vsaka vüra je najtoéasje repesiraaa, sama-zana in se zapira brezprašno.
Laslna tovarna rör v Svici.
Zlata vüra brezplačno,
bliže v ceniki!
H. Suttner
samo v
Ljubljana št 945.
Ne je pedrüžnioa I Krščanska svetovni razpeši¾alnioa. Ne je podrüžniea! Laotva prosizna znamka „1K0 svetevnaznana.
Nyematott az Egyházmegye könyyn¾omda gjorssajtóján SzainbatKe¾en.