di drugi. Z lasti se to odraža v podrobnejšem p rik az u ekosistem ov iti e n e r­ gije, ki kroži v n jih te r rastlin sk eg a metabolizma* in v k ro žen ju h rane . Med ekološkim i dejav n ik i je p o u d arjen pom en p rs ti za r a s t je in m ed ­ sebojni vp liv i m ed p rs tjo in vegetacijo . A v to r ju skupno s k lim atsk im i p rilikam i poveže v podnefono-rastlinsko-p rsten i sistem . Poleg p rs ti so p r i­ kazani še te m p e ra tu rn i vp liv i in delovan je ogn ja te r v e tra na rastline . S labo pa so obdelane reliefne, k am ninske in vodne razm ere, ki m arsik je dokaj vp liva jo n a rastje . Zainimivo je tu d i zadn je podpoglav je o ras tlin sk ih združbah . Te v k lju ­ ču jejo štev ilne ras tlin sk e v rste , k i jih lah k o ob ravnavam o ko t posam ezni­ ke v celotni populaciji. P osam ezne ras tlin sk e v rs te v določeni rastlin sk i združbi u č in k u je jo ena- na drugo-, tekm ujejo : m ed seboj za prostor, sve tlo ­ bo in vodo. P ri o b rav n a v an ju te h odnosov in osta lih zakon itosti v rastliin- sk ih zd ružbah se vedno- bolj u v e ljav lja jo s ta tis tičn e in m a tem atične m etode, s k a te rim i naj bi k v an tita tiv n o p rikaza li tu d i rastje . A v to r v rs to teh m e ­ tod naš te je in p rikaže nekatj p rim ero v n jihove uporabe. V d rugem delu k n jig e av to r na izv irn i načiln p rikaže g lavne v eg e ta­ cijske tip e na' Zem lji. V sedm ih podpog lav jih opiše vse pom em bnejše o b li­ ke ra s tja n a zem eljkem površju . P rič n e s tro p sk im i gozdovi in n ad a lju je s tropsk im trav n išk im rastjem , vegetacijo su h ih predelov , lis topadn im i gozdovi zm erno geografsk ih širin , ig lastim i gozdovi severne po lu te te r trav n išk im ra s tjem zm ern ih širin . Zadnji, podpoglav ji d rugega dela: kn jige sta posvečeni; ra s tju gora in h lad n ih področij te r m orsk ih obal in es tuarjev . V ečina vege tac ijsk ih tipov je p rik azan a na* enak način; n a jp re j s t ru k ­ tu ra in fiziognom ija tipa , nato n jegova biom asa, p ro d u k c ija in m in era ln i krog. P ri večini tipov so p rik azan e tu d i lastnosti prsti,, tip ičn ih zanje. M nogi p rim eri, naveden i v tekstu , so ilu s trira n i s štev iln im i skicam i, d iagram i, profili, tab e lam i in k artam i. Vse to dokaj p rispeva k laž jem u razu m ev an ju novih ugo tov itev in dejstev , ki so jih dala novejša) raz isko ­ van ja vegetacije. N a koncu knijige so v slovarčku zb ran i in razloženi najpom em bnejši strokovni, izrazi., u p o rab ljen i v tekstu . Tekoče p isano besedilo, dobro ponazorjeno z ilu strac ijam i, nud i b ra lcu vrsto novih spoznanj o vegetaciji. P o zn av an je osnov ekologije in b iogeogra- fije pa p o sta ja tem elj v a ro v an ja ras tlin sk e odeje in p rem išljenega gospo­ d a r je n ja z njo. F ranc L ovrenčak Karsts de m ontagnes — Karst et structure (Gorski kras — kras in struktura). C om ite N ational de G eographie, Com m ission des phenom enes k arstiques, Colloque de G renoble, 6— 7 Mai 1977, pp. 135— 358, G eographie A lpine, Noi 2 in 3, 1978. Na In š titu tu za geografijo A lp v G renob lu (F ran c ija ) so bili 6. in 7. m aja 1977 š tu d ijsk i dnevi kom isije za k ra šk e po jave v okv iru N arodnega geografskega kom ite ja , posvečeni gorskem u k rasu . Poleg sam ih F rancozov so se teg a ko lokv ija udeležili tu d i geografi-krasosiovci iz Ita lije , z M ada­ gaskarja , iz M aroka, P o ljske , Švice in Zvezne rep u b lik e N em čije. Žal ni bilo nobenega udeleženca iz Jugoslav ije , čep rav sodi večina našega k rasa v »gorski tip«. R e zu lta t te g a ko lokv ija je p riču joče delo, t isk a n a ozirom a vezano v oibliki posebnega od tisa iz rev ije G eograph ie A lpine. S rečan je je b ilo razd eljen o n a dv a dela1: p rv i je im el k o t vodilno tem o » k r a s i n g o r a « , drugi, p a » k r a s i n s t r u k t u r a « . V okv iru p rv e tem e se je zvrstilo 7, v o k v iru d ruge pa 10 p red av an j. L ahko rečem o, da so na ko lokv iju ob rav n av ali širok sp ek te r k rašk e p rob lem atike : glacialn i in ni.valni k ras te r k ras v m a rm o rjih iz ju žn ih francosk ih P redalp , h id ro - kem izem k rašk ih iizvirov iz francosk ih P rim o rsk ih Alp, po tencia lno ag re ­ sivnost skozi: p rs t p ren ik a jo če vode v V erco rju te r pod leden išk i k ras in površinsko k rašk o m orfo log ijo v šv icarsk ih A lpah. Tem a » s tru k tu ra in kras« je b ila snovno bolj enotna, pač pa reg ionalno bolj pes tra : žepi te r ra rosse na V ereorju , m edsebo jna p rim e rja v a k rašk ih k an jonov v francosk ih P irene jih , v p liv s tru k tu re n a n as tan e k in razvoj k rašk eg a p o v ršja v Dolo­ m itih , prarvilna s tru k tu ra in n as tan ek velik ih k ra šk ih ob lik v K an ta b r ij- sk ih gorah, p o lja in n a riv n e s tru k tu re v B e tijsk ih K ord ilje rah , vp liv lito - logije na razvoj ve lik ih k ra šk ih oblik v m aroškem V isokem A tlasu te r k ras in s tru k tu ra v A nti-A tlasu , p rim e rja v a1 izv irov v pogorju L ibanon, odnos k ras — s tru k tu ra v tro p sk em okolju na p rim e rih z M adagaskarja in k ras v an h id ritih v a rg en tin sk ih A ndih. Poleg nekatterih sp lošn ih in n iti ne p reveč nov ih ugo tov itev (da so n. p r. vse več je k rašk e ob like v D olom itih vezane n a geološko s tru k tu ro ) v n ek a te rih p rispevk ih , im a večina p rispevkov zak ljučke p o d p rte često z obiln im i in na tan čn im i re z u lta ti analiz,, k a r je lahko zanim ivo in ko ristno za p rim erjav o z rez u lta ti n aš ih p reučevan j. Taki, so p redvsem rez u lta ti a n a ­ liz p ren ik a jo če vode v zvezi z rač u n an je m po tencia lne agresivnosti, m in e­ ra lo šk e analize te rre rosse in s tru k tu rn e k a r te špansk ih k ra šk ih polj. Delo je vsekako r v redno naše pozornosti, še posebej, k e r je m a rs ik a te ri p rispevek lahko v pom oč p reu čev an ju našega gorskega in visokogorskega k rasa in pa:, k e r je zb ran ih skupaj v eni k n jig i to liko p risp ev k o v s podobno in razm erom a ozko usm erjeno vsebieo. A ndre j K ran jc A ntonia Buček, Oldrich M ikulik, Valuation of the N egative Effects of Economic A ctivities on the Environm ent of the Model Region of Liberec. S tud ia G eographica 57, B rno 1977, s. 109. D elo čehoslovaških raziskovalcev oko lja p red s ta v lja sin te tičen p rikaz p rob lem atike človekovega oko lja na p rim e ru vzorčne reg ije L iberec. R az­ p rav a je re z u lta t več le tnega dela v o k v iru kom isije za ekonom sko in n e ­ ekonom sko ocen jevan je vp livov č loveka n a o k o lje p ri SEV -u, in p red s ta v lja uspešen poskus tesnega in te rd isc ip lin iran eg a dela. K lju b p o u d arjen em u p rak tičn em u znača ju dela im a raz p ra v a tu d i teoretično^m etodo lošk i po­ m en. G re nam reč za p rak tičen p re izkus m a tričn e1 obdelave v p o k ra jin i, k je r im ajo nase lja in in d u s tr ija n a jv eč ji n eg a tiv n i vp liv n a človekovo okolje. A v to rja u p o ra b lja ta te rm in sistem okolja , k i ga sestav lja podsistem n arav n eg a okoljai (relief, p rs t, zrak, voda, v egetacija) in podsistem t im. socio-ekonom skega okolja (preb ivalstvo , naselja , km etijs tvo , gozdarstvo, vodno gospodarstvo, in d u strija , p rom et in re k rea c ija ) . Podobno> k o t p ri osta lih o b jav ljen ih š tu d ijah čehoslovašk ih kolegov je p ri m a tričn i obdelav i v o sp red ju preg led in m edsebo jna p r im e rja v a raz ličn ih n eg a tiv n ih vplivov n a človekovo! okolje. N avedeni so dejavn ik i, k i povzročajo negativni, vpliv , n jih o v a oznaka te r raven,, obseg in u k rep i g lede p rep reč ev an ja n eg a tiv n e­ ga delovanja . Z a določevanje n aveden ih postavk je vze ta ska la p e tih v re d ­ nosti, k i om ogoča p rim e rja v o d e lovan ja raz ličn ih dejavn ikov . R azum ljivo je, da se določeni su b jek tiv n o sti v o cen jevan ju vp liva nekega d e jav n ik a ni dalo popolnom a izogniti, k lju b pod robnejši ana litsk i obdelav i in sodelova­ n ju strokovn jakov raz ličn ih strok. Z lasti je težavno do ločevanje pom ena n ega tivnega v p liv a s sta lišča človekovega okolja k o t celote. Težko je do­ kazati, da je na p rim er pom en d e lo v an ja k m e tijs tv a s p re tira n o uporabo u m etn ih gno jil tak šen , k o t sp rem em ba re lie fa z odlagališči t rd ih snovi. O pisanim p o m an jk ljivostim se ni m ogoče izogniti, saj lahko p rav vsem m e­ todam , k i te h ta jo pom en raz ličn im dejavnikom , očitam o določeno: su b je k ­ tivnost. R azp rava je je d rn a ta in jasna, b rez p re tira n e g a p o n av ljan ja m etodo ­ lošk ih izhodišč, bogata s tabela ričn im i, g rafičn im i in k a rto g ra fsk im i p r i ­ kazi. M etodologija raz isk o v an ja u rb an iz iran ih in industrijsko^ raz v ite jš ih