GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOMUN KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER, 18. maja 19G2
PoStnlna plačana v gotovini
LETO XI. — Številka 21
DA BI ČIMPREJ VSKLADILI STANJE V GOSPODARSTVU IN DRUGOD Z NOVIMI PREDPISI ZVEZNIH ORGANOV
J
aevanie vsen i
škodujejo na vse
Vse naše zavestne subjektivne oblikovati in uveljaviti takšne	člembam stanja in poslovanja iz-	vlačevanjem
sile, sprožene po pismu Izvršnega notranje delitve, ki bi ustrezala	ogibajo z opravičevanjem na po-	strani.
komiteja CK ZKJ in zadnjem go- potrebam in možnostim podjetij	manjkanje strokovnih kadrov, Ponekod so že tudi napravili voru predsednika Tita v Splitu, in njihovih delovnih kolektivov	kar je že določen znak, da si ne	prve izračune na podlagi novih delujejo v smeri popravljanja ter bila hkrati vsklajena s potre-	upajo s pravim stanjem pred ko-	predpisov, vendar pa često pre-ugotovljenih napak in odpravlja- bami in koristmi naše širše druž-	lektiv. Veliko ■ preveč je tudi ča-	malo politično utemeljili vse nja v glavnem subjektivnih sla- bene skupnosti. Zato so bila po-	kanja na rezultate sprememb pri	spremembe. Zato v takšnih pri-bosti v našem družbenem življe- trebna določnejša navodila in	drugih, sorodnih dejavnostih, da	merih kolektivi ne sprejemanju in gospodarskem dogajanju, ukrepi zveznih organov o delitvi	bi se potem spravili na obravnava-	jo teh sprememb z razumeva-Vendar pa je iz teh ali onih vzro- čistega dohodka, zlasti o delitvi	nje svojih razmer in podobno. S	njem in se še vedno mnogokje napake in pomanjkljivosti v delu kov po naših delovnih kolektivih po delu in vsklajevanju te delitve	trditvami o zapletenosti zveznih	ogrevajo za uravnilovske in druge zlasti uprav podjetij in samo-glede na zadnje ukrepe in navo- z rezultati gospodarjenja v po-	ukrepov in meril tudi najbolj od-	negativne težnje tei' na ta način upravnih organov v teh gospo-dila zveznih organov za poprav- sameznih gospodarskih organiza-	govorni ljudje samo zavajajo	nezavedno podaljšujejo življenje darskih organizacijah je -treba ljanje ugotovljenih napak še vse cijah. Prav glede na te določene	svoje delovne kolektive in z za preveč čakanja — kot smo že naloge pa je v kolektivih še vse ugotovili — na pomoč od zunaj, preveč obotavljanja za njihovo posebno na pomoč občinskih ko- uresničenje, kar samo kaže, da se
Ko so pretekli teden v Zdravstvenem, domu v Piranu analizirali poslovanje, so sklenili, da v zdravstveni službi do najvišje mere zaostre varčevanje. Seveda tako, da bo varčevanje vsepovsod učinkovito, toda brez škode za dobro izvajanje zdravstvene službe. Pri. izdajanju receptov, bolniških staležih, trošenju zdravil itd. se da tu in tam še marsikaj prihraniti, varčno obrniti, bolje usmeriti. V razpravi je bilo očitno, kako se zavedajo, da žive in delajo letos na samostojnem računu in kako zatorej ni pričakovati, da bi Zavod za socialno zavarovanje plačeval izdatke, ki bi presegli dohodke s področja komune.
Z boljšim posluhom so se v Zdravstvenem domu tudi lotili pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. V odkriti in jasni razpravi so marsikaj postavili na pravo mesto, kot se reče, tako da bo poslej potekalo poslovanje in tudi delitev v skladu z zako-nitimi predpisi in načeli novega gospodarskec/a sistema ter načeli o svobodni delitvi dohodka. Pri tem so se zdravniki in zdravstveni delavci zelo odkrito pogovorili o delitvi osebnih dohodkov. Ko so pri kilometrini in obiskih na domu upoštevali povprečje v letu 1960 in deloma 1961, so sklenili, da se dohodek od 130 do 150 tisoč zniža na 60 tisoč, dohodek od 110 do 120 tisoč na 40 tisoč, dohodek od 60 do 80 tisoč pa na 30. tisoč. Med razpravo je bilo slišati izredno simpatično naslednje: »Ali ni dovolj, če v socialistični družbi in sedanjih pogojih zasluži zdravnik sto tisoč?« Sklepe in preudarno pr.esojo o delitvi dohodka v piranskem Zdravstvenem domu lahko zatorej javno postavimo kot zgleden primer, kako se morejo ob dobrem posluhu za načela socialistične delitve dohodka zadovoljivo in pravilno sporazumeti vsi člani delovnega kolektiva.	(ž)
Glede na vse te ugotovljene
in jih odstraniti, saj je rok za njihovo ureditev v izogib posledicam zelo kratek. Na določene naloge s tem v zvezi se bomo še povrnili tudi v prihodnjih šte-
mezdnlm odnosom.
naglo podvzeti potrebne ukrepe vilkah našega lista.
OTVORITEV OB PRAZNIKU KOPRSKE KOMUNE
misij za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka, čeprav je jasno, da morajo vše nepravilnosti v svojih podjetjih ugotoviti in odpraviti delovni kolektivi sami prek svojih uprav in samoupravnih organov. Izredno vlogo odigravajo pri tem politične organizacije v podjetjih, predvsem Zveza komunistov in sindikat.
G
O
že prej omenjene subjektivne sile še niso znašle.
Eden izmed vzrokov za takšno stanje je prav gotovo v slabi obveščenosti delovnih kolektivov o
stanju v njihovem podjetju in	Vključitev Slovenskega Primorja v slovensko telefonsko omrežje, v perspektivi pa še v jugoslovansko in mednarodno
nepoučenosti o tem, kakšne cilje
zasledujejo že omenjeni ukrepi	že pred časom je začelo pod- komun bo po dogovoru odstopila spektivi povezala tudi na med- omrežja je predvidena podobna
zveznih organov. Prav gotovo za-	jetje za PTT promet v Kopru ak- letos ta prometni davek našemu republiško in na mednarodno glavna centrala, kot jo bomo ime-
Okraini sindikalni svet v Kopru ciene krivda za to uprave p0dje-	cijo zbiranja sredstev, ki bi omo- PTT podjetju tudi postojnska traso Beograd—Zagreb—Ljublja- li zdaj v Kopru, še v Postojni,
ie poslal sindikalnim podružni- Pasivnost samoupravnih orga-	gočila položitev telefonskega ka- komuna. na—Maribor—Graz in Ljubljana Sežani in Ilirski Bistrici. Celotno
cam delovnih kolektivov kopr- nov in mn°g°krat tudi nezainte-	bla med Koprom in Piranom. Po V zadnjem času smo že dobili —Postojna—Kozina—Trst. Kabel- Slovensko Primorje bi dobilo ta-
■skepa okraia med drugim tudi-r®siranost vseh članov kolektiva,	predračunu naj bi veljala ta in- avtomatično centralo v Kopru in ska trasa bo namreč potekala ob ko ustrezen sistem povezave na
ta	J	ts	Iri frpnn + nn ^n+ovicjln/-! 1?-r\i*{e+	-i rrr\ — 'i::----- --------.--- - r>i. ---- ----i------„.: ««„t; T	T.^f i»-»	f^-»	TTT "D T TV/To^ —
ki trenutno materialno korist, iz-	vesticija okrog 150 milijonov, povezavo s Škofijami, Šmarjem, glavni cesti Ljubljana—Trst in
hajajočo morda iz premalo ute-	dela pa naj bi bila izvršena v Izolo, Portorožem in Piranom, ima nanjo glavna centrala iz
meljene razdelitve recimo ob za-	tem in prihodnjem letu. Nekaj Zdaj smo se priključili avtomat- Kopra najbližji priključek na
ključnem računu pokazanega vi-	sredstev je prispevalo podjetje, ski mrežni skupini Ljubljane, Kozini.
ška, predpostavljajo solidnejši	za razliko pa so obalne občine Bleda in Kranja. Uradna otvo- Za boljšo povezavo obalnega
razpravi in ukrepom za utrditev	predpisale prometni davek na ritev novega priključka bo v so- področja — dosedanje zveze že
Eno leto novega gospodarskega gospodarske moči in nadaljnjega	PTT usluge, tako nabrana sred- boto, 19. maja, ob praznovanju dolgo ne zadoščajo več — pa bi
sistema je pokazalo, da splošna razvoja svojega podjetja. Ponekod	stva pa bodo odstopile podjetju koprskega občinskega praznika, zgradilo podjetje za PTT promet
načela in smernice niso mogle se takšnim podrobnejšim raz-	kot ugodni kredit. Razen obalnih poskusi pa so že uspešno stekli kabelsko povezavo končnih cente dni.	tral Portorož, Piran, Izola in Ko-
posebno pismo, v katerem opozarja na nekatere napake in pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti in tako izboljšati gospodarjenje.
telefonsko omrežje FLR-J. Možnost vključitve pa se bo s tem odprla tudi za področje Pulja in ostale Istre.
PREDSEDNIK TITO — ČASTNI OBČAN IZOLE
PORTOROŽ n
in 3. JUNIJA
Ta priključitev glavne centrale per. Naročniki obalnega področja v Kopru na AMS Ljubljana in na gorenjsko AMS nas bo v per-
A SEJEM ALPE-ADRIA
Občinski ljudski odbor Izola je na svojem zadnjem zasedanju v torek z navdušenim odobrava-bi tako laže prišli do Kopra in njem vseh odbornikov imenoval s tem seveda tudi v drugo slo- predsednika republike Josipa vensko, jugoslovansko in medna- Broza-Tita ob njegovi rodno telefonsko omrežje.	desetletnici za častnega
V perspektivnem razvoju PTT izolske komune.
sedem-občana
Za bližnje mednarodne avto-moto dirke za »Nagrado Primorske«, ki bodo 2. in 3. junija na že znani cestni dirkalni progi v Portorožu, je prireditveni odbor že doslej dobil nad sto prijav iz številnih tujih držav. V obilnem številu pa se v zadnjih dneh vrstijo tudi prijave naših tekmovalcev iz Slovenije in drugih republik. Vse kaže, da bodo dirke v Portorožu letošnja elitna avtomoto prireditev, ki bo do kraja navdušila tisočere obiskovalce. V vseh kategorijah motorjev bo predvido-
za obisk našega obalnega področja.
Letošnja dirkalna proga, dolga 5750 m, bo tehnično izpopolnjena. Okrajno podjetje za ceste je že začelo izvajati izpopolnitvena Prireditveni odbor pa je med dela, da bo cestišče za dirke v drugim tudi zainteresiral za obisk
gapdo po vsej Sloveniji in Hrvatski ter na tržaškem in goriškem področju. Potovalni uradi in turistična društva ter agencije bodo v prihodnjih dneh v predpro-daji začeli prodajati vstopnice.
najboljšem stanju. Na nekaterih odsekih, zlasti v krivinah, bodo tudi uredili dvignjene blankete, da bodo tako gledavci še bolje zavarovani, kakor so bili v prejš-
V Ljubljani je te dni na Gospodarskem razstavišču odprt mednarodni sejem ALPE-ADRIA, na katerem sodeluje 47 podjetij iz Italije, 35 iz Avstrije in 91 iz Jugoslavije. Namen sejma je poglobiti trgovske stike in razširiti blagovno izmenjavo predvsem z izdelki, ki so značilni za gospodarstvo obmejnih področij vseh treh sosednih držav. .Razen tega pa bo omogočilo stalno prirejanje sejma ALPE-ADRIA nadaljnje tesnejše sodelovanje prebi-že, da se bo prireditve udeležilo valcev obmejnih predelov na tu-, no šolo pri nas 1236 učencev. Na
rističnem in kulturnem področju. šole druge stopnje se bo lahko
LETOS BO V NAŠEM OKRAJU OSNOVNO ŠOLO
velike portoroške športno-turi-stične prireditve vse delovne kolektive v Sloveniji, ki imajo ob naši obali svoje počitniške domove. Po cenitvah in zanimanju ka-
Eno najvažnejših vprašanj, o katerih je razpravljal na svoji zadnji seji okrajni svet za šolstvo in telesno kulturo, je bilo izobraževanje mladine po dovršeni osnovni šoli.
Letos bo namreč končalo osnov-
njih letih. Prireditveni odbor je raa nastopilo okoli 140 do 150 dir- poskrbel za primerno propa-vsaj do 30.000 gledavcev, kačev. Prijav je sicer že sedaj
ODLOČNI UKREPI V PIRANSKI KOMUNI
Občinski ljudski odbor sprejel vi4sto ukrepov, ki naj kar hitreje in učinkovito pripomorejo k splošni normalizaciji
razmer v komuni
precej čez to število, tako da letos prireditelj lahko med prijavami izbira zares najboljše domače in tuje dirkače. Iz tujine so se za portoroške dirke prijavili dirkači iz Italije, Švice, Anglije, Irske, Zahodne Nemčije, Belgije, Danske, Švedske, Južne Afrike, Rodezije, Nove Zelandije. Poseb-
nuiairi?Ivedske m^nske^er ob Pismu CK> govoru maršala gotovljena sredstva/se odložijo, posebnim sklepom se takoj uki-so v zvezi z dirkami razvili tudi Tita v Splitu, priporočilih Zvez- Tako bo med drugim odložena nja pavšal za kilometrino, sama primerno turistično propagando neSa izvršnega sveta in nekate- nadaljnja rekonstrukcijska gradi- kilometrina pa se primerno zniža.
______________rih novih predpisih je tudi v pi- tev Tartinijevega gledališča, ki po Da bi se posebej opozorili na od-
~	ranski komuni zavladala izredna proračunu terja 54 milijonov din. govornost in delavnost odborni
BREZ ODLAŠANJA politična razgibanost. Aktivi ko- Namesto tega bo notranja uredi-
, v , ,......munistov so se povsod lotili kon- tey opravljena le toliko, da bo
Občinska komisija za izvajanje kretmh analiz o stanju v proiz- gtavba ]ahko s]užila
svojemu na-Odložene bodo tudi neka
vpisalo prihodnje šolsko leto 566 učencev, gospodarske organizacije pa hodo lahko sprejele v uK 398 učencev. Po tem izračunu je višek absolventov osnovne šole 272.
Ker se približuje konec šolskega leta in bo problem prav kmalu hudo pereč, je sprejel svet priporočilo, naj bi o njem razpravljali občinski sveti za šolstvo še ta mesec in se pozanimali za primer-vsakega posameznega učenca. Razen tega naj bi šole druge stopnje povečale vpis do maksimalnih zmogljivosti in upoštevale celo možnost pouka v dveh izmenah. Tudi gospodarske organizacije ia zbornice naj bi vključile v uk Čim več učencev, ker prav gotovo še niso izkoriščene vse možnosti. Vsi ti ukrepi bodo prinesli Ie
predpisov o delitvi čistega dohod- vodnji, v družbenih službah^ ter	menu ^
ka v gospodarskih organizacijah sploh na vseh področjih družbe-	tere prej"pTediTidene"rekonstruk-
in zavodih postojnske občine je nega življenja. Minuli petek pa	- ces(; po 31 m. bodo tud-
imela prejšnji teden štiri seje, na je celotno problematiko kritično	ustavljene vse gradnje za katere
katerih je analizirala lanskoletno pretresal tudi občinski ljudski	investitorji nimajo ne'gradbenih
odbor. V tej zvezi sta oba zbora	dovoljeni ne potrebne dokumen-
sprejela vec odlokov in pnporo-	t j. Ta uk je erjen zla_
čil, ki naj učinkovito pripomo-	- -rejo k splošni normalizaciji ter nadaljnjemu razvoju v skladu z novimi predpisi in priporočili.
ne razrešiti. V tem smislu bodo o tem razpravljali zbori volivcev
v vseh tistih enotah,- kjer imajo	začasno rešitev. Pri iskanju rešit
nedelavne zastopnike v občin-	ve problema za daljšo dobo naj
skem ljudskem odboru. Po raz-	sodelujeta svet OLO Koper za
kov v obeh zborih, so na seji rešitvi pa bodo v tistih volilnih	šolstvo in telesno kulturo in ko-
sprejeli priporočilo, da je treba enotah razpisane nadomestne vo-	misija za strokovno izobraževanje
nedelavne in nedisciplinirane čla- litve. (ž)	kadrov pri OLO.
gospodarjenje in rezultate delitve čistega dohodka v nekaterih gospodarskih organizacijah. Komisija se je v dveh primerih tudi posvetovala s predstavniki podjetij, prejšnji teden pa je skupno s predsedstvom ObLO Postojna sklicala širši posvet o vprašanjih izvajanja navodil ZIS o delitvi" Posvetu so prisostvovali vsi direktorji in predstojniki go-■ spodarskih organizacij in zavodov, ld delijo dohodek, (ina)
ZBOROVANJE JUGOSLOVANSKIH POMORSKIH MUZEALCEV V PIRANU
w n
sti proti investicijski in gradbeni samovolji, ki se še tu in tam pojavlja v posameznih primerih
Preteklo' soboto so se zbrali v rovanje z delovnim programom, Piranu pomorski muzealci iz vse Posebno zanimiv je bil referat Jugoslavije na svoje letno zboro- direktorja pomorskega muzeja iz
Med odloki, sklepi in pripo-	po potrebi opravljal tudi nadzor-
ročili je posebno pomemben in	no službo, bo poslej opravljal iz-
važen sklep o reviziji programov	ključno samo službo inšpektorja,
gospodarskih in negospodarskih	Prav isto ^ vel jatudi^za kmetij-
Gradbeni inšpektor, ki je doslej vanje. Čeprav dela njihova sek- Dubrovnika o dejavnosti konzu-
investicij. Vse investicije, za katere ni izgledov, da bi imele za-
PKED LETOŠNJIM DNEVOM MLADOSTI
gajalo, da so se sredstva nekako »prelivala«, čeprav so morda bila zbrana za določen namen, so V počastitev 25. maja — dneva ske jame si bodo udeleženci _sre- sprejeli odlok o izključnem na-
mladosti _ bo v nedeljo v Po- čanja že dopoldne ogledali v menskem zbiranju sredstev za
stojni in okoliških naseljih celo- Predjami tamkajšnji grad, nato posamezne investicije in potrebe dnevno srečanje mladine vseh pa priredili na prostem velik mi- komunalnega značaja ali za nuj-obratov »Iskre« iz Kranja z mla- ting, združen s kulturnim in za- ne objekte družbenega standarda, dino postojnske občine. Srečanje bavnim programom ter opisom Vsakršno drugo ali drugačno zbi-________i;,.,-	lrAVYiT- tfTsn/riih rlnrrndVnv 17. narodno- ranip	tp trpha rtn fr»m
cija v okviru društva jugoslovan-	lata nekdanje dubrovniške repu-
skih muzejskih delavcev že osem	blike v Trstu,
let, je bilo njihovo zborovanje	Na zborovanju je stekla bese-
zdaj prvič v Sloveniji. Vidne	da tudi o pripravah za izdajo
predstavnike pomorskih muzejev	Pomorskega zbornika, ki bo po-
in akademij znanosti in umetno-	leg Pomorske enciklopedije naj-
sti šo pozdravili predstavniki pi-	bolj reprezentativno znanstveno
ranskega občinskega ljudskega	delo iz našega pomorskega živ-
odbora, kot domačin pa je vodil	ljenja. Zbornik bo izšel 10. sep-
, , , zborovanje ravnatelj piranskega	tembra letos ob proslavah 20-let-
„-„j-*™ mestnega muzeja Miroslav Pssor.	niče jugoslovanske vojne morna-
pomorsjij muzealci so izvolili	rice. Imel bo format enciklope-
novo vodstvo svoje sekcije, v	dije, približno 1200 strani, in bo
glavnem pa so izpolnili svoje zbo-	stal v predplačilu 4.000 dinnriev.
skega inšpektorja. Sicer pa poseben sklep določa, da je nasploh treba zaostriti inšpekcijsko službo, tako gradbeno kakor tudi trgovinsko in sanitarno.
Ker se je
pripravljata koordinacijski komite Ljudske mladine »Iskre« in občinski komite LMS Postojna.
Kakor računajo, bo prišlo na srečanje okrog 200 mladih delavcev iz vseh Iskrinih obratov ter več sto fantov in deklet s postojnskih šol, delovnih kolektivo., krajevne gamizije JLA itd. Po nkunnpm odhodu izpred Postojn-
glavnih dogodkov iz narodno-	ranje sredstev je treba po tem
osvobodilne borbe.	odloku takoj ustaviti ali ukiniti.
Popoldne pa se bodo udeleženci	V razpravi so ljudski odborniki
srečanja odpeljali k Pivki jami,	posebno opozarjali na splošno
kjer bo družabno popoldne, mla-	varčevanje in preudarno trošenje
dina obeh krajev pa se bo med	družbenih sredstev. Za javno
srečanjem, ki bo osrednja prire-	upravo na občini so sklenili, da
ditev v počastitev dneva mlado-	je treba vse izdatke za reprezen-
sti na Postojnskem, pomerila tu-	tanco, za sprejeme in podobno
di v odbojki in streljanju, (ma)	zmanjšati na najmanjšo mero. S
Pod geslom »Mir in prijateljstvo« je bil minulo nedeljo v Vi-polžah v Goriških Brdih sestanek predstavnikov italijanske, avstrijske in slovenske mladine, ki se je razvil v prisrčno manifestacijo mladih ljudi, ki živijo tik ob ju-goslovansko-italijanski in slovansko-avstrijski meji.
sednica CK LMS Francka Strmo-le je v svojem govoru med drugim dejala, da so takšna srečanja ponoven dokaz želje po nadaljnji širitvi in poglobitvi prijateljskih odnosov med mladino treh sosednih držav, kar krepi dobre sosed-
po 10. IX. 1962 v prodaji pa 10.000 dinarjev.
Zbornik bo razdeljen v 5 delov. V tem se bodo zvrstili eseji o naši vojni in trgovski mornarici, zgodovinsko sintetični del bo zajel vso našo obalo in vpliv pomorstva na umetnost naših narodov, spoznali bomo sodobne pridobitve našega pomorstva po osvoboditvi in njene začetke v NOB, poseben poudarek pa bo na razvoju novo osvobojenih krajev (Slovensko Primorje, Istra Reka in Zadar) ter na urbanističnem razvoju naših pristanišč. Zbornik bo zaključila pomorska bibliografija po letu 1945. Tako 'bo zbornik s svojo bogato vsebino ponovno osvetlil dejstvo, da smo pomorska država, pri čemer imajo svoj majhen delež tudi slovenski pomorščaki.
Svoje zborovanje so zaključil' jugoslovanski pomorski muzealc: z novimi obvezami v okviru svoje sekcije. V Piranu so bili gostjr občinskega ljudskega odbora in podjetja Sološna plovba, drugi dan pa so si ogledali še Izolo in Koper, kjer so se zanimali zlasti
ske odnose, mir v svetu in boljša jugo- položaj narodnostnih manjšin na za perspektivni razvoj koprskega Pred- obmejnih področji*-	pristanišča. — Z. L
III. REDNA LETNA SKUPŠČINA OKRAJNE ZVEZE DPM
:a mia
Člani in delegati Zveze pri-	čih problemov na terenu ter je ca vsakdanjih opravil, Ki i lan-	Lt nrostovolini družbeni
jateljev mladine koprskega okra-	to problematiko posredovala na ko zdijo na prvi pogled vsakda- ljamkot prosu, j	svqj
ja so na redni letni skupščini	pristojna mesta. Uspelo je tudi nja, drobna in. preprosta, vendar delavci in s tem p t	^
pregledali uspehe in samokritično	živo zainteresirati državljane, da pa zahtevajo kopico nesebičnega delež k lepšim m
ocenili pomanjkljivosti svojega	so povsod postavljali v ospredje dela, truda in časa. To delo so som mea ijuanu.
dela v zadnjem obdobju.	probleme skrbi za mladega člo-
Delo okrajne zveze DPM se je	veka. Nadalje je bila zveza po-
odvijalo v treh komisijah: v pio-	budnik formiranja novih občin-
nirski komisiji, v komisiji za	skih zvez in društev DPM, po-
probleme družine in v komisiji	magala pa je tudi pri organiza-
¿a letovanja. Težko pa bi rekli,	cijskem in vsebinskem utrjeva-
da se je katerakoli teh komisij	nju že obstoječih. Tako imamo
posebno in za dalj časa aktivno	danes v okraju 20 DPM s skup- varstva predsolskih otrok m
udejstvovala, v pretežni meri za-	no nekaj nad tri tisoč člani. d,me- Ist(? velja tudi za kraj _ . - _r n. „deležempri nji-rad dela podobnih komisij pri Iz poročila in razprave na letni skupnosti, katerih prvi obrisi bo- tudi^nepo¡redno udeleženi pri nj
drugih forumih. Zelo pa se je	skupščini je bilo razvidno, da ce- do zaznavni ze v bližnji prihod- hovem vzdizevanju.
S
Nobenega dvoma ni, da je sta-	problemov, ki so povezani z ob-
novanjska skupnost v prvi vrsti	stojem in pravilnim funkciomra-
zainteresirana na problematiki	njem predšolskih mstituc^^aze
c in mla-	bodo spoznali in cenili viednost
dine. Isto velja tudi za krajevne	vzgojnega zavoda^ in^bodo^tako
zveza angažirala pri analizi pere- lotno delo DPM sestavlja množi-
nosti	Občinski ljudski odbor Sežana
Kaže, da je stanovanjska skup-	je na seji 4. t. m. razpravljal o
nost v Sežani v zadnjem času	predlogu stanovanjske skupnosti
razmišljala o teh vprašanjih in	in odločil, da se otroški vrtec v
prišla do zaključka, da je najpri-	Sežani prenese v upravljanje
merneje, če prevzame skrb nad	skupnosti. Obenem je ljudski od-
otroškim vrtcem v mestu.	bor izrazil mnenje, naj bi se tudi
Problemi otroškega varstva so	ustanoviteljske pravice nad otro-
mmiuuiograia uana tromomja. jvui, v umu, »u se cuiu. tu	. v , , , , .. .	- ,__. „„ , - , - dokaj zapleteni, saj zadevajo	škima vrtcema v Senožečah m
skupine posvetili prav uprizarjanju Goidonijevih komedij in zato so si tudi kljucila svoje solsko leto Gostin- kovno, šolanje. Zadnje tn dni so	ganie brezskrbnosti zaposle-	Lokvi prenesle na krajevne skup-,
nadeli ime »compagnia goidoniana«. ime pa nosijo po svojem ustanovitelju, ska šola Okrajnega gostinskega imeli gojenci še strog strokovni j J oreanizaciiska ka-	nosti čim bodo te osnovane.
šolskega centra Koper v Piranu, izpit, ki jim je pravzaprav šele	> iin°nčna vprašanja,
Novih 12 kvalificiranih natakar- prislužil naziv kvalificiranega go- f^eSskiprostorza mSTka-Na sliki: prizor iz Goldonijeve komedije »La Locandiera« (Krčmarlca Miran- jev in natakaric in 9 kuharjev in stinskega delavca Gojenci SO po- korJ S0J za^rti prostori) igrižea) L) v uprizoritvi goldonijevske skupine »Cesco Basegglo« iz Italije Kunaric je s tem isoncaio svojo Kazati zeio> aooer uspeu, ¡>aj jm
Gostovanje znamenite Goldonijevske skupine »CEFCO BASEGGIO« iz Italije v Kopru, Reki in Kovin ju
Znamenita italijanska igralska skupina »Cesco Basegglo« 1)0 gostovala priliod-nji teden v Izoli tn v Kopru, pozneje pa Se na Reki in v Kovinju. Skupina bo uprizorila pri nas dve deli »La Locandiera« in »II Burliero benefico« komediografa Carla Goldonija. Kot vemo, so se «lani te italijanske igralske
režiserju in igralcu Ccscu Baseggiu Italijanski igralci bodo nastopili v Izoli 26. in 27. maja, v Kopru pa 28. In 23. maja
S torkom, 15. maja 1962, je za- vajensko dobo in obvezno stro-
dolina)
-je kar 12 končalo drugi razred s
KAŽE, DA BO OŽIVELA AMATERSKA GLEDALIŠKA DEJAVNOST V KOPRU
učila, itd. In prav gotovo je, da bo stanovanjska ali krajevna
SREDNJEŠOLCI ZA CESTO
Občinski komite Ljudske mla-
prav dobrim uspehom, 8 pa z do-	»» J organizacijska ob-	dine v Postojni je prejel prijave
brirri.Z odličnimuspehom je za-	i ,aP v kateri b0db0 starši najlažje	devetnajstih dijakov postojnske
kljucila svoje šolanje go enka	so(^lovali ri reševanju kopice	gimnazije in srednje gozdarske
Mimica Sijanec iz Slovenskih go-	^ J	„„ r,mcir™niinn
ric, zaposlena v hotelu »Javornilt« v Postojni.
SEMINARJI
Ze dalj časa z obžalovanjem prireditve v letošnji zimski sezo- Cisto na tihem pa se je skuhalo Tudi učni uspeh v prvem raz-	O DRUŽBENEM
ugotavljamo, da vlada okrog nas ni samo potrjujejo to ugotovitev, nekaj v samem Kopru. Zbrali so redu šole, ki je prav tako zaklju- UPRAVLJANJU IN kulturno mrtvilo. Zelo maloštevil- Še slabše je v amaterski dejav- se dramski amaterji in sklenili, čil svoje solsko leto, je zelo do- AjvriR ANTTT ŠDT.STVA °kraja 10. junija.
--	nvmmmi; Tivorlctcrr, lri	Sicov is liiii v rrvpm ra7.re- rilNaiNUKAiSJU auL/Biva
šole za počitniško' prostovoljno delo na avtocesti Bratstva in enotnosti. Prijavljenci bodo odpotovali na zvezno delovno akcijo s srednješolsko brigado koprskega
ni aranžmaji Zavoda Primorske nosti. V času ko so drugod po Slo- da bodo pripravili predstavo, ki ber. Sicer je tudi v prvem razre-	v-	.
" aH okrajne festivale naj bi jo tehnično podprl in du samo 1 gojenec izdelal z odlic- Okrajni svet za solstvo je po
SPLOŠNA GASILSKA VZGOJA NAJBOLJŠA PREVENTIVA
(Zapisek pred tednom požarne varnosti)
Dan pred letošnjimi prvomajskimi prazniki je v restavraciji »Jadran« v Portorožu gorelo. Ogenj je začel tleti v zaprtem priročnem skladišču. V zgodnjih jutranjih urah ga je prvi opazil nek mimoidoči domačin. Namesto, da bi bil takoj poklical gasivce, je razbil stekleno steno, vdrl v goreči prostor in z aparatom T 15 skušal požar gasiti. Ni mu uspelo. Prvič: ni znal uporabljati aparata,, in drugič, s. tem, da je prostor odprl, se je raz-zračeno tlHje razplamtelo v požar. Škoda okrog tri in pol milijona dinarjev bi s takojšnjo intervencijo gasivcev lahko bila znatno manjša.
Dne 3. maja je prav tako v portoroški restavraciji »Jadran« eksplodirala jeklenka z butanskim plinom. Žrtev ni bilo. Toda materialna škoda je velika. Komisija Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije, katere član je bil tudi glavni inšpektor za parne kotle, je ugotovila, da je eksplozija nastala s prižigom kombiniranega električnega in plinskega štedilnika. Vzrok: pokvarjeni ventili .na napra-. vali za odvajanje plina in neznanje pravil o Uporabljanju plinskih naprav.
V krojaški delavnici podjetja »Kroj« v Izoli je 12. maja zgorelo več oblek in delovna miza v skupni vrednosti okrog dva milijona dinarjev. Požar je nastal zato, ker je uslužbenec podjetja pozabil na delovni mizi odklopiti likalnik. Tudi v Kopru sta bila dva podobna primera.
Samo po sebi se nam ob teh primerih vsiljuje vprašanje: kako preprečevati. požare in izboljšati požarno varnost? Če skrbneje proučimo vzroke gornjih treh. požarov, bomo zlahka ugotovili, da je naša splošna gasivska vzgoja še na nizki ravni. Skrb o tem je prepuščena zgolj gasivskim organizacijam, medtem kn si kolektivi gospodarskih podjetij ne prizadevajo dovolj za splošno vzgojo o požarni varnosti, V nasprotju s tem ugotavljamo, da so vzroki mnogih požarov celo v malomarnosti. Posebno je to opažati pri mladih ljudeh v podjetjih, ker kolektivi nimajo konstantne skrbi za vzgojo mladega gasivskega naraščaja.
■ Prihodnji teden, od 21. do 27. maja bo »Teden požarne varnosti«. Izkušeni člani gasiv-skih organizacij bodo v propagandne namene predavali po podjetjih in šolah ter hkrati prikazovali dia.filme o najpogostejših vzrokih požarov. S praktičnimi primeri bodo demonstrirali uporabljanje gasilskih pripomočkov. Obiskali bodo tudi nekatera podjetja ter pregledali požarno-var-nostne naprave.
Toda prizadevanje gasilskih organizacij samih ne bo nikoli rodilo tistih uspehov, kakor Če bi z združenimi močmi stalno bdeli in se vzgajali v dobre zaščitnike našega narodnega bogastva.	(gb)
ZNIŽANJE — ZA KOGA?
Občinski ljudski odbor Koper
veniji prirejali ------- ------------------— „	-	- - ,	.,-,,„	,	,
dramskih družin, smo pri nas ko-	opremil Zavod Primorskih prire- mm uspehom, vendar ni nobene-	veni oddelku za družbene službe
majda lahko registrirali kako ne	ditev. Izbrali so delo Marijana ga z nezadostno oceno. Dobre	pri OLO, da še v tem mesecu or-	je na svoji zadnji seji minuli te-
preveč kvalitetno predstavo. Po-	Matkoviča »Na koncu poti«. Pre- uspehe je šola pokazala kljub te-	ganizira seminarje o družbenem	den skienil znižati stopnjo pro-
sledica tega je, da se nihče iz na-	miero v- Kopru napovedujejo za mu, da še ni bila zadostno oprem-	upravljanju in financiranju šol-	metnega davka na naravno Vino
šega okraja ne more udeležiti le-	ponedeljek, 21. maja, zasedba in ljena s potrebnimi učnimi pripo-	stva. Seminarji za občine I-Irpe-	s 25 na 15 odstotkov z veljav-
tošnje republiške revije dramske	uprizoritev pa bo z majhnimi močki in da je bil učni program	Ije, Izola, Koper in Piran so že	n0stj0 ocj 25. maja 1962. Kljub te-
amaterske dejavnosti v Novem	stroški mogoča na domala, vseh zelo natrpan; vendar gre dobri	bili te dni, v dneh 23. 111 24: maja	mu pa v torek in sredo po gostin-
mestu. Ugotovitev vsekakor ni	manjših odrih. Njihov namen je volji in požrtvovalnosti tako pre-	pa bodo^ seminarji še za občine	skih lokalih v Kopru in drugod v razveseljiva.
predvsem: gostovanja na pode- davateljev kot gojencev zasluga, Ilirska Bistrica, Postojna in Se-	ge nj bilo opaziti,
želju, kamor ne morejo večji an- da so tudi v takih pogojih posre- žana.	t,ila cena vinu za tolik
Tovariš urednik!
sambli.	dovali oz. pridobili potrebno teo-
„ .,,... , ,	retično in praktično strokovno
Za prihodnost imajo v načrtu	znanJe
redno in sistematično delo, štiri
do pet premier na leto, izbor laž-	Gostinska šola je s tem zaklju-
jega in tehnično nezahtevnega	čila svoje delovanje v Piranu v
programa ter gostovanja po raz-	začasno najeti stavbi počitniškega
nih krajih. Skupina koprskih	doma gradbenega podjetja »Pio-
PROSLAVA DNEVA MORNARICE NA KOPRSKEM
član SNG Drame iz Ljubljane pa bo šola že lahko poslovala v Pavle Kovič.	Portorožu. — Jule
lovanju nekaterih povabljenih
Krajevni odbor SZDL Topolo-	amaterjev bo nastopala pod ime- nir« iz Novega mesta. Jeseni - f^a^stilite^fK letoš-
2-Hrvon m šolski odbor v Hr-	nQm >>Mali oder Koper«. Pri prvi upajo odgovorni ljudje pri Go- ^ .^hn^ni nr^nik Tnsnslovan-
vojih protestirata v imenu vsega	predstavi bo sodeloval kot gost stinski zbornici za okraj Koper - ^J	2a obletmci
prebivalstva tukajšnje vasi zara-	- —	-•- t ------------------ ^ SKe mornarice oo ¿u. ooieinici
di ukinitve avtobusne proge v Hrvoje.
To progo je podjetje Slavnik ukinilo 4. marca tega leta, ne da bi o tem obvestilo ljudi in ne da bi pojasnilo vzroke, ki so ga k
ieom£	Tndh°Jr SZDL Bil° ie že Potrebno, da so se-, šce in Pod Planino; Glavna cesta vsem obalnim občinam, naj prav nji te šole prioriteto pred vsemi
i	nrnt^firal nri ob	žanske ulice in trgi, ceste in poti skozi mesto nosi ime »Partizan- tako formirajo podobne odbore drugimi investicijami za manj-
L^l	wnM» m za-	dobile svoja imena. V zadnjih ne- ska cesta«, imeni trgov pa sta pri njih. Hkrati je izvršni odbor • šinske šole v koprskem okraju,
"„-i;nZ™ri"flfcfl le bila	kai letih se ie mesto možno raz" sTrg 28> av§usta<< občinskem izrazil tudi svoje soglasje k izdaji Za gradnjo te šole bodo porabili
rrl7,,E	so	mahnilo in o tem se lahko pre- prazniku) — pred avtobusnim po- domačega pomorskega zbornika tudi sredstva republiškega skla-
"^T ^Tavivi^nbilio tem	Priča vsakdo, ki prihaja s tržaške istajališčem in »Trg osvoboditve« za to priložnost. To publikacijo že da. Nova italijanska šola bo v šol-
Sz, vtJi„i„u Vn OP 7 varni	^ lokavske strani. In kaže,- da ob Partizanski cesti v smeri proti dalj časa pripravlja poseben skem centru na Bonifiki, kjer bo
obveščeni. Stnnjau so se z nami	—„..........r,n	^ pred postajo uredniški odbor in je gradivo za- letos dograjena tudi slovenska
da bi se toliko znižala. Treba bo poskrbeti, da bomo tudi zniževali cene prav tako naglo, kakor smo jih pripravljeni dvi-, gati, kadar se nam za to nudi Izvršni odbor OO SZDL Koper koliekaj priiožnosti. je na svoji seji v tore»: ob sode-
O GRADNJI ITALIJANSKE SOLE V KOPRU
Okrajni svet za šolstvo je na
njene ustanovitve kar najbolj slo-	svoji zadnji seji med drugim odo-
vesno proslavili tudi na Kopr-	bril tudi investicijski program za
skem, kjer je proslavam treba	gradnjo nove italijanske šole v
dati celo republiško obeležje. Od-	Kopru in sklenil, da načrt pred-
bor bo dal pobudo za sestavo	laga v odobritev okrajnemu i j ud-
okrajnega pripravljalnega odbo-	skemu odboru. Člani sveta so' bi-
ra za proslavo ter priporočila	li mnenja, da bi kazalo dati grad-
-er njo v glavnem že zbrano.
osnovna šola.
in z našo zahtevo, naj podjetje gradbena vnema se nekaj časa ne sejmišču, to je Slavnik to progo spet vzpostavi bo ponehala.	Ljudske milice.
zaradi prebivalcev, največ pa za- v takem položaju pa so že pred radi šolskih otrok, ki morajo v časom prišli v zagato vsi, ki ima-dežju pa tudi v mrazu pešačiti j0 opravka s hišno numeracijo, v šest kilometrov do šole in po k on- prvi vrsti pa organi za splošne čanem pouku še šest kilometrov zadeve ;n statistični organi. Tem
do doma. Obrnili smo se ze na	„„ pr:pfno V(;ai deino „ . . ,.„..,„
11CP strani toda nodietie Slavnik le/'aval,n pa verjetno vsaj aeino v Četrtek, 10. maja, je Dil v Seme- mogli ostati v vrtcu še naprej tisti vse strani, loaa poajei]e ziavniic ne bQ konec tud! z uličnim siste- deli zbor volivcev, . ki jo presenetil malčki, ki začno na jesen obiskovati nam se do danes ni pojasnilo mom vse dotlej, dokler rie bo .tako z udeležbo kot s samim pote- šolo. Letos tega vprašanja zaradi po-
vzrokov, zaradi katerih so se od- Sežana dobila dokončno obliko z Itom-, femcrtelskt yolivci ,so malone manjkanja denarja v občinski blagaj- go primernejTfza" te nameni
* - -- -- '---->-	aezana aooiid uokohi-iiu uuimu z. llal30]niii dvorano, kar se že zlena ni ni se ne bo mogoče rešiti zadovolji- Letos so načrtneje začeli uresnlče-
vo, mora pa to priti na dnevni red vati načrt za ozelenitev Seinedele. Iz--odnje leto.	vajanje tega načrta je na zboru nale-
zadovoljstvom so volivpi sprejeli te'° 113 kritiko, češ da samo iglavci
mišljeno, namreč pod Tomosovimi bloki na vzhodnem robu naselja, temveč na boniriki, kjer je prostor mno-
inx;ij -n fn knrnlr pp -¡p bilo to """"" -	napolnili dvorano, kar se že zlepa ni	ni še ne bo mogoče rešiti zadovoljilo CHl za ta KO-raiC. ce je ono 10 detajlnim urbanističnim načrtom,	godilo. Na dnevnem redu je bila raz-	vo, mora pa t .....-
zaradi poti, naj povemo j da so jo j^j se zaradi pomanjkanja prora-	prava o poročilu stanovanjske skup-	prihodnje leto.
ljudje sami popravili in pri tem čunskih sredstev odlaga iz leta v	^ '"r-^nlmeHaTvetll^^trS z	-.....-...... , , . -
* .	nosti, poravnalnega sveta in potroSni- pojasnilo predstavnika komune, da je ne bodo rešili tega vprašanja. Ljudje
delu žrtvovali 500 ur prostovolj- jet0i nega dela. Če jim cesta še vedno
škega sveta.
predvidena pot do nove šolske stavbe s0 2a to> da zasadijo tudi več listna-
. . r^rllnV ^nlnnil imn Kakorkoli so Somedelčani hvaležni na bonifiki, tako da njihovim otrn- tcsa drevja, predvsem takega, ki kine ustreza, smo pripravljeni, da Občinski odlok je^dolocn ime- stanovanjski skupnosti, ki je lani po- kom ne bi treba hoditi v šolo po *------"
jo še popravimo.
na enaindvajsetim ulicam, dvema magala, da so prišlj do otroškega vrt- ovinkih čez prometno nevarna kri-
tro raste.
Pred volitvami potrošniškega sveta je bilo več pripomb glede na dejstvo,
Prn=;™n nhonom -nni nnm nnr? trgoma,. Štirim cestam m sed" ca, tak0 je danes ze jasno, da obsto- zišča; pot bo peljala naravnost iz no -	. . - _________________
trosimo o o enem, naj nam poa- vptl n,,ctn • npkni J1261 Provizorlj — provizorlj zato, ker vega naselja čez obrobni semedelskl	c'a se ti sveti v naši praksi doslej ni-
jetje Slavnik odgovori. , i'. 1 , , je vrtec v zasilno adaptiranem tro- kanal.	so kaj prida uveljavili. Prav Semede-
DHlinr ^7T)T in šolski odbor starih domačih imen, kakor so: sobnem stanovanju — več ne zado- Pričakovati je tudi, da bodo letos	la Pa bi potrebovala ostrejšo kontro-
m S01SK10a001 šča. Za več kot 70 otrok je že prete- le uredili otroško In mladinsko Igri-	'o, saj je na zboru soglasno prišlo do
Topolovec-Hrvojl Gradišče, Pod Taborom, Vldma-sen, obenem pa želijo starši, da bi šče, vendar ne kot je bilo prvotno	izraza dejstvo, da ga skoraj ni artik-
__la, ki v scmcdelsktli prodajalnah ne
—————-—-----—--—-——--—	1)1 bil dražji kot je po trgovinah v
drugih koprskih mestnih četrtih. No-
vi potrošniški svet bo moral računati
moral, spet pristati v družbi nadlež-	s tem in skrbeti, da pristojnim orga-
nega profesorja. Ta pa, kakor rja bi	nom priskrbi podatke o teh neopra-
ravno na mene čakal, se je ves raz-	vičenih pojavih.
živel:	Nenehna rast naselja terja tudi
»Mislite, da bi v Jugoslaviji lahko	otv°ritev novih prodajaln. Sedanjo
Izdal v španščini svoje eseje . prav-	sta,|le 3C vse prej kot zadovoljivo.
»Onrostlte' Vas lahko nplcal vnvs ^rav nekakšna premišljevanja o	Kepi so malone vsakdanji pojav, zla-
^ p življenju... o... skratka: o vsem?«	stl ob določenih urah in ob nedeljah.
* . , . TzDil sem kniarpi- rir, r>nn („	Ljudje pogrešajo tudi obrtne delavni-
Bll sem nesrečen. Pred menoj je se- ^f'1..sem «ozaiec do dna in ga	ce> tak0 čevljarja, brivca. Kot je po-
del sopotnik, ki so ga vsi spoštljivo vy>_asal-	^asnii podpredsednik komune inž.
Na mojo kabino je odločno potrkalo. Vprašujoče sem zaklical: »Naprej?«
Vstopil je komandant ladje »Bled«, širokopleč ln simpatičen Dalmatinee,
»Mogoče bo prišla prav.« Praznično oblečen sem stopil v ladijski salon. Obstal sem kot vkopan. Vse je žarelo, vse se je svetilo in le-
sketalo. Žarnice v različnih barvah, klicali: »Profesor!« Morda zato, ker se
prostodušen »Barba«, kakor ga je po- staniolski trakovi, pisani lampiončki, ves dan ni ločil od špansko-angleške- »Ko smo bili v Tangerju, sem srečal čine letos predvidena sredstva "a šir-sadka klicala, in s prijaznim nasme- veliko stensko zrcalo, na katerem je ga slovarja in Steinbeckove knjige, neko čudovito dekle ... v njenih očeh jenje trgovske in obrtniške mreže
bilo z milom napisano: »Srečno novo k! ju je ljubosumno tiščal pod pnzdu- sem tedaj dokončno spoznal ves bo pa zavlselo predvsem od 5t.1r.n-'
Tntn inROt- 7ftnln en	1 i/i tmlrr\T* Hn i--i« 1™	__^nvi.pnl nn^A^A .-.¡.„i:___:_ ___:______.	...	, '	A
vanjske skupnosti, ali bo dela teh
bom na obrazu rekel:
Vabimo vas, da bi prišlj ob deve- leto 10B2!« Zdelo se ml je, kakor da ho. Prihajal je iz Brazilije, kjer jc ži- smisel našega življenja, njegovo le tih v salon, kjer bomo skupaj priča- sem stopjl v že davno znano, prijetno Vcl trideset let, in sc nazadnje odlo- poto ln njegovo bednost.. .«
kali novo leto.«	in domačnostno okolje.
Osuplo sem poklmal in ko so sc za »vam je všeč?«
čil, da se za stalno naselil v Jugosla- 2e sem si hotel poplaknlti slab okus, vi jI, ki jo je zapustil pred tolikimi lei sem ga začutil v ustih, ko je nek-
1...,; C, „„u,.^ J.. 1.... ..1 ____1 ...1,1____i ____ .Hrt ..I.1U.1.	'
komandantom zaprla vrata, sem po- 0zrl ¡¡¿m se ln opozil ladijskega oXi- leti. S seboj je imel nad trideset pa- do zaklical gledal na uro. Pol osmih. Potipal sem C|rja v svečani uniformi, ki je stal za ketov in kovčkov in vsako uro Icon- »Tišina! Ura bo vsak hip polnoč.« se za brado In obupano ugotovil, da vrati. Nasmehnil sem se mu in hlcra- trollral, če so na mestu in nedotnk- Družba se je nekoliko umirila. Teše bo treba brlti.
Ves Genovi
bilo vsepovsod
sejmu. Zamudniki so živčno nakupo vali za praznike. Prodajavci na stoj-
____________ti začudeno pogledal okrog sebe.	Od njeni. Vso svojo okolico je moril z daj pa je genovsko pristanišče zahru-
dan sem se po dežju potikal po	šestih povabljenih potnikov sem bil nemogočimi vprašanji, kakor je na melo. Dve sto ladijskih siren je za-
i Kljub slabemu vremenu le	prvi,	primer naslednje: »Ima Jugoslavija tulilo v megleno noč. Njihov zavija-
rsepovsod živo kot na vaškem »Čudovito!« '	ovce?« Nekdo mu je na to odgovoril:	joči pozdrav novemu letu je povzela
sredstev deležna tudi semedelska mestna četrt.
Za konec bi lahko dali naslednjo oceno: doslej jc politično in javno življenje v Semedell slonelo na ramenih majhnega števila ljudi, večina pa je nekako stala ob strani. Po udeležbi na zadnjem zboru volivcev bi
»BI cn kozarček za predujem?«
laliko menili, da se bo to sedaj spre-
_	.	,„.,	..........- - menilo. Volivci so pokazali v razpra-
....... __ ________...... »Ovc imamo dovolj, samo ovnov pri- tudi sirena z nase ladje. Ufiasili so vi, da poznajo razmere na svotem ob-
.......... Nisem se dal prositi. Trčila sva in manjkuje. Zato: Dobrodošli!« Na Sil- luč. Ko sem pogledal skozi okence moSju ln da se zanimalo "za reševa-
nieali in v trgovinah so kričali kot ko sem izpil, sem začutil, kakor da se vestrovo se je spravil name. Najbrž našega salona, sem opazil večjo la- nje pomanjkljivo urelenih zadev' Po-pavljani. Po vsej ceni so hotel! zad- s sobesednlkom že leta ln leta pozna	" ""— rtln ,H	-----»	•
nji trenutek še kaj prodati. Komaj	va. Skoraj nehote sem potožil:	...	^
sem se otresal njihovih vsiljivih rok »Skoda, da ne bomo praznovali na ti in me je sredi največjega žlvžava
in vreščečih ponudb. Svercerji so me	odprtem morju!«
skrivnostno vabili v kot ln mi ponu- »Nič se ne da pomagati,« mi je od-
jali svojo sumljivo robo: tranzistorje	govoril. »Pristanišče je prepolno...
in pornografske fotografije. Poballnl	potem še ta dež, da ne moremo raz-
so se gnetli okoli stojnic in prežali	lcladatl .. , ln povrhu še prazniki «
je opazil, da nerad pregibom v ritmu d.io, ki je ravno izplula iz pristani svoje telo, zato me je hotel razvedri	- --------j--.-----
vprašal:
»Zjutraj sem vas pozabil vprašati: Kaj mislite, v kolikem času bi se naučil slovenščine?« Obupano sem pogledal proti ventl-
novo'\etoU Pr"?gTll	vVre?n¿. &°t ^«.WM ^t
° Srečno' imvofeto^ tovariši I«	Za V aktlvneW lIelu	¿ £m ~
Potom se je pač dogodilo t.isto, kar se dogaja povsod na svetu ob taki priložnosti: voščenje, nazdravljanje, pitje na dušek, poljubljanje. Le s to
na ugodno priložnost, da bi kaj su-	Pogledal sem slcozl okence. Morje latorjit nad mojo glavo, potem pa na razliko, da je bilo na naši ladji vse
nili. Sami brez staršev, so si hoteli	luči. Iz pristanišča je izplula velika razgrete plesavce in mukoma odgovo- bolj pristno in bolj prisrčno. In po-
priboriti primerno darilo. Neki srar-	ladja. Bila je videti kot ogromna ža- rll:_ , _ _ . _ v sadka ladje »Bled« nas jo presenetila,
kavec se je dolgo smukal okoli stoj-	reča gora. Skoraj zavidal sem ji, da
nleo z različnim cvrtjem, ki je dra-	bo dočakala novo leto sredi razgiba
žilo nosnice ln želodec. Zc je hotel	nih valov. Kamor je segel moj po
»To zavisi od tega, kakšen talent	Vse potnike je počastila s šampanj-
sto za jezike , , . Zase vem, da se že	cem.
.................... ______ . precej dolgo ukvarjam s svojo mate-	Ko jo profesor izpil svojo čašo, pre-
nekaj izmakniti, ko ga je zalotil tr- glecl, je bilo videti," kakor da bi vso rlnščino, pa vendar ne morem reči,	vidno, kakor da bi bil v njej strup,
govec. Strašno je zatulil. Fant pa je vodno gladino prekrila debela plast da jo znam.«	in pogledal na tovariša, ki je bil že
ravnodušno pljunil na poln pladenj žerjavice, dobrot in jo pobrisal. Lastnik stojni-. Zvočnik v salonu je posredoval raz-
__J _ _ 1___"i. 11 „».-.«4 .m^An 1 , , /-1 i < -1-, T', ,.ir> i-i/sriinr>n tvinlnrl i Ia "O ncnrll-l i >1 nnttl l_
»Je tako težka?«	nekoliko »utrujen«, se je namrščli:
Rešil me je prvi oficir, ki mi je po- »Da vam po pravici povem: Jaz bi
ce je skočil med gnečo ljudi ln zarjo-' posajeno meiodilo. Posadka in potni-	nudil, da bi trčila, Vstal sem ln se	vsakogar, ki se opljc, za štirideset
vel: »orca mlseria . . ,!« Ljudje se ni- ki so že napolnili jedilnico in salon,	zapletel z njim v pogovor. Ura Je šla	dni^zaprl v samico ob sami vodi in
______________ ___________ _____ — .......- .....—.___________________,	.	. .	mu nisem znal odgovoriti. Ko
spomin na njihovo pobalinsko otro- v roke plesa željnih mornarjev in	mi so postajali poskočnejši, razpolo-	pa sem pogledal v njegov obraz, ki
_	.... ' ____ ,	v. ___, _ ___ ____ ___i..:,____ T.__J ___.; ;A — n4n JD,'or,„Ql cr»m	irt	„ A ,, ^.. i	_____
SO sem
zgražali, na marsikaterem obrazu Pet, tovarišic, kolikor jih je bilo na proti polnoči. Mornarji so uprizorili kruhu.« 1 "zasledil rahel nasmeh. Je bil to ladji, je takoj zaplesalo. Sle so iz rok pravo komično predstavo, plesni rit- Dolgo
ženje je izvabilo pesem. Prerival sem je pričakoval odobravanje, sem se med razpoloženimi pari ln omizji, zlobno vprašal:
žtvo?, . . Ker sem bil že dodobra mo-	potnikov, V eni uri je bilo razpolože-
ker, sem si za vsak primer kupil	nje na višku. Nekdo ml je zaupal, da .. _
»klantarico". dobrega vina ln se od-	kaj takega lahko doživlmo samo med pri katerih soL sl^s^polnlml kozarci
pravil dumov z mislijo:	mornarji.	~
ga
prešerno nazdravljali. Slednjič sem
»Ali veste, gospod profesor, da včasih morivco obešali?«
Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Kastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva i, telefon 21-170. Posamezen Izvod so din, Letna naročnina 800 din, za inozemstvo 2.201) din ali 3,5 amer. dolarja. Bančni račun 602-11-1-101 pri podružnici NB Koper. Rokopisov in fotografij ne vračamo, stavek ln klišeji tiskarno CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana.
RAZGOVOR O IZVOZNIH MOŽNOSTIH
Direktor »Tomosa« Franc Pečar pravi: »O izvozu Tomosovih izdelkov lahko mirno trdim, da ima izredno perspektivo. Tomos lahko povečuje svoj izvoz letno za 15 do 20 °/o, in sicer v glavnem na področja s konvertibilnimi valutami.«
Nas dopisnik je v zvezi z izvozno problematiko koprskega okraja	kjer imamo za plasma naših iz-
obiskal direktorja tovarne motornih vozil »Tomos« tovariša Franca	delkov dobre izglede. Malo ali pa
Pečarja. Kljub temu, da je huda bolezen tovariša Pečarja občutno	skorajda nič perspektive za naš
prizadela in ga priklenila na dom, se je rad odzval razgovoru, v	izvoz pa je v Italiji, Franciji in
katerem je povedal nekaj važnih ugotovitev o izvoznih možnostih	Avstriji. Lepe perspektive imamo
koprskega okraja na sploh in posebej o izvozu »Tomosovih« izdelkov.
KAJ NA SPLOŠNO SODITE O IZVOZU?
»Težak položaj, v katerem je trenutno naše gospodarstvo, je moč uspešno premostiti edino tako, da zastavimo vse sile za dva osnovna cilja. Prvič: povečati proizvodnjo, izbiro in kakovost v skladu s tržnimi zahtevami, in sicer ob čim nižjih proizvodnih stroških. Z drugimi besedami — povečati proizvodnost in s tem narodni dohodek. Drugič: povečati izvoz, toda ne samo v absolutnih količinah, ampak ga usmeriti v tista področja, kjer imamo največji uvozno-izvozni deficit, torej v področja s konvertibilnimi valutami. Zahteva po enem in drugem stoji pred nami tako imperativno, da je temu treba podrediti vse druge želje in ukrepe. Nekako primarno se nam torej postavlja izvoz, ki ga je treba okrepiti do največje mere, da si tako omogočimo nadaljnji gospodarski vzpon in razvoj. Izvoz na Zahod pa seveda ni niti enostaven niti lahek. Terja široko perspektivno ocenjevanje, brez vsakršne ozkosti. A tudi ne dopušča takšnega ukrepanja, ki bi slonelo samo na ocenah trenutnega položaja v posameznih gospodarskih organizacijah.«
KAKO PRESOJATE IZVOZNE MOŽNOSTI KOPRSKEGA OKRAJA?
»Čeprav je koprski okraj med najmanjšimi tako po obsegu in po številu prebivalstva, je glede
tujino — bo treba službena potovanja, resnično namenjena iskanju in obdelavi tržišča, še bolj okrepiti. Na tujih tržiščih bo tudi treba še povečati propagando za naše izdelke ter jo prilagajati za vsako novost in izpopolnitev v naši proizvodnji. Vse to kajpada prihaja deloma v nasprotje s sedanjimi ukrepi o varčevanju, če jih namreč napačno tolmačimo. Medtem ko znašajo stroški za obiskovanje tujih tržišč in za propagando v veČini naših republik okrog 2 % od ustvarjenega prometa s tujino, znašajo ti stroški v Sloveniji samo 0,2 °/o ali desetkrat manj. Zaradi ozkosti in nerazumevanja posameznikov bi bilo napačno in škodljivo zmanjševati ali še omejevati propagando, recimo odrekati se tekmovanjem za svetovno prvenstvo. Podlegati takšnim tendencam, pomeni zavestno ali nezavestno likvidacijo izvoznih možnosti, a tudi likvidacijo takšnega razvoja in pogojev, ob katerih edino lahko uspemo streči zahtevam tujih tržišč.
Ocenjujoč Tomosove izvozne pogoje lahko mirno trdim, da ima Tomos izredno lepo perspektivo. Tomos lahko povečuje svoj izvoz letno za 15 do 20%, in sicer v glavnem na področju s konvertibilnimi valutami. Nobenega dvoma ni, da bi letošnjega izvoza ne dosegli. Prvi pogoj za nadaljnje povečevanje izvoza pa je, da nadaljujemo z investicijami v proizvodne kapacitete,tako, da bomo dosegli proizvodnjo 100.000 mo-
tudi na področjih Bližnjega m Daljnega vzhoda, vendar pa je tod realizacija izvoza skromnejša, ker so posamezne dežele trenutno v valutnih težavah. Med Tomo-
sove uspehe v tujini je treba šteti tudi naše sodelovanje pri projektiranju ter zgraditvi tovarne mopedov v Egiptu, pri projektu podobne tovarne v Indiji ter pri sodelovanju za podobno investicijo v Maroku. Pri samem izvozu pa se še nadejamo, da se bodo zanj sčasoma odprle možnosti v ZDA in Kanadi.« (ž)
V-'
* , »fill
Naša Kraška metropola Sežana 5e naglo razvija na vseh področjih in zato vlaga veliko naporov, da ne bi zaostala tudi na področju stanovanjske izgradnje. Sredi mesta sta spet zrasli dve lepi stanovanjski stolpnici
DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKEGA KOMBINATA KOPER SPREJEMA ZAHTEVNE NALOGE
tS/7	E-l
Po poti dosledne decentralizacije — Prvi rezultati: varčevanje in realno presojanje možnosti -
pogoji — Ne združitev, ampak tesno poslovno sodelovanje s »Fructusom«
Za živinorejo so vsi
izvoza med najmočnejšimi v naši tornih epot (motorna kolesa, av-
republiki. Perspektiva za nadaljnje povečanje izvoza je zelo ugodna, ker skoraj vsa podjetja kovinske, lesne in živilske stroke izpolnjujejo pogoje za izvoz, imajo torej dobre možnosti, da se uveljavljajo na zunanjih tržiščih. Kot načelo, ki bi ga morali postaviti za čedalje uspešnejše nastopanje v tujini, naj velja to, da bi morala iti večina'razpoložljivih sredstev v kapacitete izvoznih podjetij. To se pravi, da je treba fronto širokih želja zožiti, sredstva pa usmeriti tja, kjer izvoz že teče in kjer so največje možnosti za izvoz. Zal da je na našem področju trenutno manj izvoznih možnosti v kmetijstvu.«
IN KAKŠNA JE IZVOZNA
PERSPEKTIVA »TOMOSA«?
»Ocenjujoč položaj Tomosa lahko ugotovimo, da je Tomos med redkimi kolektivi, ki so se pravočasno usmerili na izvoz. Tu je Tomos dosegel takšne uspehe, kakršnih ni doseglo nobeno podjetje kovinsko predelovalne motorne industrije v Jugoslaviji. Izvoz finalnih proizvodov kovinske stroke v zahodna konvertibilna področja je toliko zahteven, da ga je mogoče doseči le ob skrajnih naporih. Ta izvoz terja intenzivno obdelovanje tržišča, a tudi intenzivno delo v konstrukcijskem oddelku, ker je treba nenehno skrbeti, da bodo prihajali na tržišče izpopolnjeni in čedalje bolj do-gnani izdelki. Kljub temu, da govorimo o poostrenem kriteriju — recimo glede raznih »izletov« v
NOVO VODSTVO RADIA KOPER
Dosedanji upravnik Radia Koper tovariš Bojan Kardelj je prevzel novo službeno mesto v Ljubljani. Za novega upravnika je bil imenovan dosedanji pomočnik upravnika RK tovariš Mario Abram, za njegovega pomočnika pa tovariš Branko Gaberšček, šef slovenskega programa koprske radijske postaje.
IMENOVANJA PRI ObLO KOPER
Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora Koper je bila imenovana za tajnika ObLO Koper Albina Ljubic, za načelnika oddelka za splošne zadeve pa Ignac Sedmak.
Na tej seji so odborniki imenovali komisijo za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov. Za predsednika komisije je bil imenovan podpredsednik ObLO Koper inž. Franc Špa-capan, za člane pa: Srečko Lazar, Marta Trobec, Srečko Jereb in inž. Marko Stokin.
Kolektiv kmetijskega kombinata Koper, ki prav te dni posveča s svojimi sodelavci vso skrb reorganizaciji upravljanja in poslovanja posestva, izhaja iz načela nadaljnje decentralizacije in prenosa vseh materialnih in organizacijskih kompetenc na posamezne ekonomske enote. Se več: nova organizacijska shema postavlja slednjega proizvajavca pred polno materialno odgovornost, kot to določajo novi pravilniki. Da bi to dosegli, se je kolektiv zavzel za kar najbolj ekonomsko upravičeno strukturo in za razdelitev kalkulacij bodočih specializiranih ekonomskih enot, oziroma skupnosti ekonomskih enot, v okviru katerih bodo delovale določene delovne skupnosti: 1. vinogradništvo, 2. sadjarstvo, 3. vrtnarstvo in 4. živinorejo in poljedelstvo — s tem, da bo tudi ta zadnja skupnost ekonomskih enot vezana na finalni produkt: mleko, meso, gnoj.
S tem, da je kolektiv sprejel takšno organizacijsko obliko, ki zagotavlja ekonomskim enotam in skupnostim ekonomskih enot z njihovimi delavskimi sveti v sestavi enotnega kombinata s centralno računovodsko službo popolno samostojnost, se je hkrati odpovedal drobitvi kombinata na samostojna posestva.
Osnovno vprašanje organizacijske strukture, ki z decentralizacijo upravljanja in gospodarjenja in z decentralizacijo računovod-Irske. Z izvoznimi prizadevanji ske službe nalaga ekonomskim prodiramo tudi že v Belgijo, An- enotam skrb za organizacijo pro-glijo, Švico in Zahodno Nemčijo, izvodnje, odgovornost za samo vedati novih naložb v obnovo
KAKO NAPREDUJE IZGRADNJA NAŠIH NOVIH TURISTIČNIH OBJEKTOV
V
tomobili, motorji za čolne, črpalke ter stabilni prigradni in ugra-dni motorji).
Na drugi strani pa je treba zastaviti vse sile, da bodo izdelki takšni, da se bodo mogli po kakovosti uspešno kosati s tujimi izdelki ter se uveljavljati na tujih tržiščih.
V dosedanjih izvoznih prizadevanjih je Tomos s svojimi izdelki prav ugodno prodrl na . tržišča Švedske. Danske, Holandije in
proizvodnjo in skrb za ljudi, pomeni hkrati konec škodljivega prelivanja proizvodnih stroškov med posameznimi ekonomskimi enotami, To pomeni hkrati ukinitev pavšalnega nagrajevanja, kar jo pogoj za začetek planskega usmerjanja sredstev oziroma stroškov — skratka obravnavanje celotnega procesa proizvodnje od osnovnih proizvodnih planov do obračuna ekonomskih enot. Za zaključek naj omenimo, da bo za vsako tako ■ zaključno gospodarsko enoto zadostovala ena knjigovodska moč, kateri bo naložena skrb za zbiranje podatkov in kontrola ter evidenca vseh planiranih stroškov, popis osnovnih sredstev itd. Tako do potankosti zbrane podatke pa bo po prilagojeni cirkulaciji dokumentacije zbiralo centralno finančno knjigovodstvo.
S tem, da sodelujejo pri planiranju vseh vrst stroškov vsi člani delovnih skupnosti in da so temeljito seznanjeni s strukturo kmetijske proizvodnje, ki je foi> mirana tako, da bodo posamezne kulture-morale začeti vračati velike naložbe, proizvajavci že pozivajo k štednji. Medtem ko se je prej, v času strogo centraliziranega gospodarjenja, potegoval slednji obrat za kar največje naložbe za novogradnje, za obnovo in podobno, se sedaj v glavnem odpovedujejo slednje nove naložbe, kajti le-te jim nedvoumno nalagajo nova bremena.
Seveda se ekonomske enote ne nameravajo za vsako ceno odpo-
zemljišč, čeprav prevladuje težnja, da je treba sedanje stanje najprej konsolidirati. Sadjarji so že pripravili načrt za obnovo nadaljnjih 50 ha breskovih nasadov, vinogradniki pa za ureditev novih vinogradniških površin.
In kako je z živinorejo? Prvotna deljena mnenja o donosnosti in umestnosti te panoge so se dokončno izkristalizirala v ugotovitev, da proces hitro in agromelioracij dobesedno ponuja obilico krmnih rastlin, kajti sam proces melioriranja terja prehodno obdobje pridelave teh rastlin. In ker je od skupno 36.000 hektarov zemljišč ob obali možno na ta način pridobiti okrog 12.000 hektarov obdelovalnih površin, torej ne more biti govora o slabi krmni
UPRAVNI ORGANI ■v)
bazi. Pač pa so člani te ekonomske enote zavzeli, stališče, da bodo vskladili stalež živine s postopnimi melioracijskimi deli, lokacijo za enostavne objekte za živinorejo pa bodo prav tako prilagajali melioracijam.
In končno ostane med pomembnejšimi vprašanji reorganizacije kombinata še plasman njegovih pridelkov. Prvotni načrt o priključitvi tega velikega posestva k podjetju »Fructus« se je zaradi specifičnosti poslovanja teh gospodarskih organizacij pokazal še nerealen, pač pa ju povezuje sedaj pogodbeno razmerje za plasman pridelkov in medsebojno sodelovanje, v pogodbi pa ima obalno kmetijsko posestvo zagotovljene tudi varstvene cene (bb)
SEŽANA RAZPRAVLJAJO
Ko so upravni organi Občinskega ljudskega odbora Sežana pred nedavnim poročali o svojem delu v letu 1961, so med drugim dali sugestijo, naj bi se v okviru upravnih organov osnovala čimprej posebna služba za prošnje in pritožbe, ki bi delovala poleg komisije za prošnje in pritožbe ljudskega odbora. Ta služba naj
Delo na Loreču nad Izolo, kjer gradijo sodobno restavracijo z vsemi objekti in pritiklinami, ki bodo zagotovile domačim in tujim turistom na tej idealni raz-
gledni točki vso udobnost, potekajo zadovoljivo. Zato investitor in izvajavec nimata pomislekov, da ne bi mogli izpolniti termin-ske obveznosti, to je otvoritve-
Tri številke
Žajetna dvojna Številka — 60 strani velikega formata — s prikupno naslovno stranjo: Reka z m/l Jugoslavija v ospredju (barvni foto) ima dokaj pestro vsebino. Uvaja Jo »Proslava dvajsetletnice mornarice«. Med strokovnimi članki izstopajo posebno: Delitev osebnih dohodkov v pomorskih brodarskih podjetjih, Svobodna luška cona kot sodobni predstavnik carinske eksteritorlalnosti v morskih lukah, Higiensko-tehnični zaščitni ukrepi v lukah ter Varnost plovbe po Hokavskem prelivu.
Raznolike so številne Vesti iz našega pomorstva kakor tudi priljubljeni Pomorski kaleidoskop. V sliki in besedi je prikazana katastrofa ladje SABAC. Sledijo zanimivi opisi: Transvaal Castle, novi plavajoči hotel; Rotterdam, povojno pomorsko čudo; Oceanografija v luči britanskih raziskavanj; Uporaba jedrske sile v pomorstvu. Zdravstvena služba za pomorščake poroča o nekaterih prebavnih motnjah pomorščakov.
POMORSTVO štev. 3-1962
Kar lep je njen slovenski delež. Ze velika slika v barvah prikazuje na naslovni strani izkrcavanje južnega sadja v koprski luki. Inž. Miloš Gnus pa je k temu prispeval članek »Tri leta koprske luke« z več slikami ladij Splošne plovbe, ki jih je posnel Dušan Ivančič. Polemiko o varnosti plovbe po morju odpira s svojimi predlogi Franc Stoka. V slovenščini sta tudi še oceni dveh nedavno izišlih knjig pomorske vsebine: T. S, Coleridge »Pesem starega mornarja« (B. H.) in Ciro čulič »Morje gneva in svobode» (Viktor Pirnat).
Iz ostale raznovrstne vsebine navajamo važnejše prispevke: Dolgoletni razvoj naše mornarice; Uporaba zakona o izkoriščanju luk in pristanišč; Pomorsko gospodarstvo in njegove organizacije; Vesti iz našega pomorstva; Pomorski kaleidoskop; Pomorska Poljska (s slikami); Dela na razširjanju Panamskega prekopa; Po-
morska pravna praksa; Uporaba jedrske sile v pomorstvu; Ob dvajsetletnici vojne mornarice: V partizanski ladjedelnici; Motorna jadrnica MERKUR, prva trofeja na morju.
Mornarjevi spomini: Na bojni ladji TEGETTHOFF. Literarni prispevek: Potepanje po lukah Južne Amerike.
Sledijo še Tehniške novosti; Naš pomorski jezik; Pomorska kronika; Iz vojnih mornaric ter Statistika.
Povzetek važnejših prispevkov v angleščini. Vsi članki so bogato ilustrirani.	V. P.
nega roka v mesecu juliju letos.
Zal pa so zaradi stiske s sredstvi začasno opustili iz načrta grelne naprave, po projektu zagotovljeno centralno kurjavo. Na občinskem ljudskem odboru v Izoli sicer pravijo, da gre za začasen odlog, kajti predvidenih devet milijonov za ureditev naprav za centralno gretje bi utegnilo zaradi pomanjkanja sredstev zavreti kakšno drugo še važnejšo gradbeno delo. Vendar hkrati zagotavljajo, da bodo v doglednem času poskrbeli tudi za to dopolnitev.
Vprašanje je, če kasneje le ne bodo pozabili na to dodatno investicijo, kar bi vsekakor pomenilo odstopanje od osnovnega koncepta o celoletni sezoni v tej lepi -gostinsko turistični postojanki na naši obali. — (bb)
Minuli teden Je v Cezarjih pri Kopru umrl Gl.-letni Peter Primožič, ki je bil eden Izmed najstarejših komunistov koprskega področja in neuklonljiv borec za pravice delovnih ljudi. 2e leta 1319 je s sovaščani nagnal iz Dekanov fašistične razgrajače ter dve lett kasneje aktivno sodeloval v marežanskem uporu. Vse do svojega prebega v staro Jugoslavijo je liil sredi najbolj zagrizenih spopadov s fašisti in se udeležil vsake demonstracije ter sabotažne akcije proti fašistom.
Tudi v stari Jugoslaviji je vneto delal v KP, zaradi česar je l)il ponovno preganjan in umaknil se je najprej v Francijo, potem pa v' Belgijo, kjer se je zaposlil kot rudar. Vsa leta v tujini je najtesneje sodeloval z naprednimi delavskimi gibanji In sc kalil v predanega komunista.
V rojstni kraj se je pokojni Primožič vrnil leta 1947, čilega duha, vendar telesno izčrpan. Toda kljub temu je nadaljeval svoje plodno politično delo, dokler ga ni bolezen vse bolj začela razjedati. Težko delo v rudnikih, nenehna borba, ki jo je vodil kot komunist 37 let doma in v svetu, vse to je pokojnega Primožiča strlo mnogo prezgodaj. Ostal pa bo svetel spomin nanj, ki se je ves žrtvoval za boljše življenje delovnih ljudi.
bi po uradni dolžnosti prisluhnila vsaki pritožbi in prošnji občanov izven upravnega postopka, ne glede na to, kje in kako je izražena (s pismeno vlogo, na zborih občanov, na. sejah organov družbenega samoupravljanja, v tisku, radiu itd.) in stavila potrebne ukrepe. Verjetno je, da bi taka služba v mejah možnosti, ki so često zgolj subjektivnega značaja, lahko mnogo prispevala k rešitvi raznih problemov in vprašanj, ki ostanejo nerešeni ali pa se njih rešitev po nepotrebnem zavlačuje.
Pri teh upravnih organih nameravajo kmalu organizirati tudi sprejemno pisarno, kakor jih že imajo ponekod v Sloveniji, V sprejemni pisarni bodo stranke dobile razne informacije, nasvete, obrazce, nekatera potrdila, živinske potne liste, opravile bodo overitve pisave in podpisov, itd,, kar bo v pomoč njim samim in upravnim organom.
Izražen je bil tudi predlog, naj bi se upravni organi v Sežani, Hrpeljah in morda Postojni dogovarjali za skupne službe, posebno inšpekcije, kar bi pripomoglo k izboljšanju in pocenitvi dela uprave.	-er
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN IN JUGOLINIJA REKA
Zaradi hitrejše in boljše prodaje izdelkov na področju južnega Atlantika, torej v državah Južne Amerike, sta sklenili pomorski podjetji Splošna plovba iz Pirana in reško pomorsko podjetje Jugo-linija sporazum-o skupnih pomor-
skih linijah, Rezultate sporazuma bodo po vsej verjetnosti uveljavili že junija letos. Kot je znano, so vozile doslej na teh linijah le ladje Jugoslovanske linijske plovbe, vendar potrebe po prevozih znatno presegajo zmogljivost njenega ladjevja.
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Tov. Tito je v svojem govoru ob svečani otvoritvi hidro-eentrale »Split«, enega največjih energetskih virov te vrste pri nas, opozoril na mnoge slabosti v vašem družbenem in .zlasti gospodarskem razvoju, ki jih je treba odpraviti in obenem ustvariti pogoje za normalen razvoj. Slabosti, ki jih je omenjal, so take, ki jih je moči odpraviti in odpravili jih bomo, čim se bomo lotili odpravljanja njihovih vzrokov in čim bomo odstranili pogoje, ki omogočajo, da do takih pojavov lahko sploh pride.
Za razvoj našega gospodarstva pa ni važno samo to, da odstranimo slabosti, temveč moramo kot je bilo rečeno, tudi ustvariti vse pogoje, da se bo lahko nemoteno in skladno razvijal. Se vedno namreč doživljamo razne neskladnosti v razvoju gospodarstva, ko nekatere gospodarske stroke nepredvidoma varilo napredujejo, druge pa ravno tako naglo in proti predvidevanjem gospodarskih načrtov oziroma programov zaostajajo. Tak razvoj zelo moti in
prinaša tudi škodo. To je morda sicer težko prikazati, vendar lahko primerjamo tak razvoj n. pr. v veliki tovarni, ki ima sklenjene pogodbe z desetinami in stotinami sodelavcev - kooperantov, da jim dobavljajo ob določenih rokih in v določenih kakovostih posamezne dele, ki so tej tovarni potrebni za končno izdelavo njenega proizvoda. Če samo eden izmed kooperantov ne izpolni svoje pogodbe kot je bilo dogovorjeno, zastane celotna proizvodnja, saj n. pr. osebni avtomobil ne more iz tovarne, če nima zasteklenih oken in celo tudi ne brez brisalcev oken in podobnih sestavnih delov.
V zadnjem času ugotavljamo, da. je pri nas padla potrošnja premoga in da se zaloge v premogovnikih zelo večajo ter so ponekod presegle normalne količine. Grozi celo, da bo potrebno .nekatere premogovnike, zlasti tiste z zastarelo opremo, zapreti. Na drugi strani pa tudi slišimo o velikih načrtih za uporabo naj-
slabših vrst premogov, zlasti lignita in to za potrebe industrija in široke potrošnje. Kot vemo, so pripravljeni načrti za gradnjo velikega kombinata v Velenju, kjer bi vplinjevali premog in bi nato plin po cevovodih dobavljali praktično vsej Sloveniji.
Omenjeni načrt je izvedljiv in ne bi zahteval prevelikih sredstev, rentiral pa bi se v kratkem času. Toda letošnji položaj in skrčevanje sredstev je začetek realizacije načrta odložil, čeprav ta odložitev ne more trajati predolgo, ker bodo čez nekaj let iz tega nastale še večje težave. To velja n. pr. tudi za gradnjo železnice do Kopra oziroma do koprske lu-ke. ki bo le tako lahko uspevala, se razvijala in odigrala svojo veliko vlogo.
Omenjeni dve vprašanji nista edini, temveč je takih, ki bi jih morali rešiti, da bi. dosegli ne le skladen, temveč tudi pospešen razvoj gospodarstva, 5e mnogo več. Prepričani smo lahko, da jih bomo tudi lahko rešili.	-dt-
OB PRAZNIKU OBČINE KOPER
V	soboto, 19. maja ob 18. uri bo v poštni palači v Kopru sve- • čana otvoritev avtomatske telefonske mrežne skupine- z gledom novih TT naprav. ,4,-.
MAREZIGE VABIJO
V	nedeljo, 20. maja ob 16. uri ob v Marezigah počastitev občinskega praznika z zborovanjem, na katerem bo govoril pred spomenikom NOB predsednik občinskega odbora SZDL Koper Rado Pišot-Sokol. Sledil bo kulturni spored, ki ga bodo priredili člani domače godbe na pihala in šolska mladina, moški pevski zbor DPD Svobode iz Kopra pa bo pod vodstvom prof. Vladimira Lovca izvedel koncert. Po koncertu bo družabna prireditev.
BELA KRAJINA je 15. maja odplula z Reke proti pristaniščem ZDA.
BIIIAC je 7, maja odplula iz Adena proti Port Saidu in Jadranu.
BLED je na poti proti New Yorku, kamor prispe 20. maja.
BOHINJ je iz Benetk odplula proti Trstu in Reki, kamor prispe 20. maja.
BOVEC Je na vožnji po vzhodnih severnoameriških pristaniščih Philadelphia, Baltimore, Wilmington! Charleston, Savannah, Jacksonville in New York.
DUBROVNIK je 11. maja prispela v Rotterdam.
GORANKA je na vožnji iz Genove proti Reki.
GORENJSKA je lfi. maja prispela iz Lattakije v Raveno.
KOROTAN je na vožnji iz Yokohame v druga japonska pristanišča.
ljubljana je v Sibeniku.
MARTIN KRPAN je na vožnji Iz Conakryja v Koper.
PIRAN ,ie z Reke odplula proti vzhodnim severnoameriškim pristaniščem, kamor prispe 29. maja.
POHORJE je 16. maja prispela v Em-dcn.
ROG je 13. maja odplula iz Splita v Dubrovnik.
TRBOVLJE je iz pristanišč ZDA prispela v Sredozemlje.
zelengora bo 19. maja prispela v pristanišče St. Lawrence-
NOVI TOMOSQV IZVENKRMNI LADIJSKI MOTOR
v o
UPORABEN ZA MORSKO IN SLADKO VODO,
MOČ MOTORJA 4 KM, Z MAKSIMALNO HITROSTJO 12 KM/II
Zdaj, ko smo tik pred plavalno sezono, bomo spet načeli nekatera pereča vprašanja koprskega plavalnega športa, ki se vlečejo že več let in ki so se letos spet pojavila na občnem zboru koprskega plavalnega kluba.
Predvsem je tu vprašanje primernega objekta za treninge in tekmovanja plavavcev. Pred časom som pisali, da se plavavcem obetajo lepši čaši in da jim bodo uredili provizoričen tekmovalni
POSTOJNSKA TURISTIČNA KRONIKA
V mesecu aprilu je število domačih in tujih obiskov Postojnski jami močno poraslo. Od skupnih 12.822 obiskov je odpadlo 5.296 obiskov na domače in 7.526 na tuje turiste. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je bilo tako v Postojnski jami skupno 15.747 ljudi, kar je za nekaj manj kot pet tisoč obiskov manj kakor v istem času v lanskem letu.
IN ZELO EKONOMIČNO PORABOisl7alopr^Skl^S1 skupil
GORIVA 1 l/h. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN INFORMACIJE PRI TOMOSOVIH PRODAJNIH ZASTOPNIKIH!
2.620 ljudi, od tega 770 tujcev in 1.850 domačih turistov. — (ma)
TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER
RAZPIS ŠTIPENDIJ
Po 25, členu temeljnega zakona o štipendijah razpisuje komisija za štipendije pri občinskem ljudskem odboru Sežana naslednje štipendije za študij na:
VPŠ v skupini angleški in slovenski jezik VPS v skupini matematika in fizika VPŠ v skupini tehnična vzgoja in fizika VPŠ v skupini za glasbo učiteljišču pravni fakulteti v šoli za socialne delavce gradbeni fakulteti (za visoke gradnje) ekonomski srednji šoli dvoletni administrativni šoli
Prosivci naj do 20. julija 1962 vložijo kolkovano prošnjo z 250 din in vsako prilogo je treba kolkovati s 30 din državne takse. Razen tega morajo predložiti:
1.	potrdilo o vpisu v šolo;
2.	izjavo o gmotnem stanju (obrazec OD);
3.	potrdilo o višini otroškega dodatka;
4.	mnenje mladinske organizacije in SZDL'.
Komisija za štipendije ObLO Sežana
PRIHRANI BEN&R, ČAS IN TRUD?

.•»i»» DEUU1IU3ID
OBVESTILO
Kmetijski kombinat Koper proda v ponedeljek 21. maja 1962
70 m3 tesanega lesa raznih dimenzij. Interesenti naj se zglasijo v upravi v Škocjanu. Začetek prodaje ob 8. uri zjutraj. Do 12. ure se prodaja zastopnikom gospodarskih organizacij, po tej uri pa tudi privatnim interesentom.
Preden se odločite za nakup kuhinjskih stolov in miz, salonskih stolov in foteljev, priklopnih vrtnih stolov prevlečenih s platnom, in kosovnega pohištva, vprašajte za katalog in cenik podjetja »JAVOR, lesna industrija — Pivka
Lesna industrija »Javor« Pivka proizvaja tudi kvalitetno priznane vezane in panel plošče, plemenite in slepe furnirje, lepljene sedeže in naslone, leseno embalažo in žagan mehki in trdi les. Poslovalnice podjetja so v:
Ljubljani, Gosposvetska 13, Zagrebu, Braca Oreški 15, Beogradu, Nebojšina 7. Predstavništvo podjetja v Splitu, Spinčičeva 27
za čas od 18. do 25. maja 1962
Jugo, ki bo v tem tednu prevladoval, nam obeta lepo in toplejše vreme do zadnjih dni meseca maja.
prostor v novem kopališču v Zu-sterni. Zadeva pa se je nekoliko zavlekla, tako da je vprašanje, če bo s tem že kaj v letošnji sezoni. Vsekakor bo treba vztrajati na tem objektu, ker je dograditev plavalnega bazena še daleč.
Druga stvar je organizacija tekmovanj. Vsi slovenski plavalni klubi so precej oddaljeni in Koprčani imajo premalo denarja, da bi si privoščili pogostejše odhode v Ljubljano ali v Kranj. Najbolj idealna rešitev bi bila razviti plavanje tudi v Izoli in v Piranu ter organizirati pogostejša medsebojna srečanja. V tem smislu pričakujemo letos več pobud v obeh obalnih mestih. Še bolj pa bi se
OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE
POSTOJNSKI GIMNAZIJCI SO PRESENETILI
Tudi na letošnjem pohodu Ob žici
okupirane Ljubljane je nastopilo več ekip iz koprskega in goriškega okraja. Udeležba je bila zaradi nedovolj-ne propagande nekoliko slabša kot prejšnja leta, z uspehi, doseženimi na tej tradicionalni politično-športni manifestaciji, pa smo lahko kar zadovoljni. Zlasti je treba pohvaliti Partizan Tolmin, ki se je kot ekipa uvrstil na peto mesto. Lep uspeh so dosegle tudi članice tolminskega Partizana, ki so se med devetnajstimi ekipami uvrstile na tretje mesto. Za precejšnje presenečenje pa so poskrbeli postojnski gimnazijci, ki so v štafeti 5 x inoo m za srednje in sorodne šole zasedli drugo mesto. V tej konkurenci je nastopilo 4-1 ekip.
lahko okrepili stiki s plavalnimi klubi Hrvatske Istre, kjer so v plavanju dosegli že kar lep razmah.
Sicer pa moramo povedati, da so koprski plavavci dosegli lani kljub težavnim pogojem vrsto lepih uspehov. Na pionirskem prvenstvu Slovenije so pobrali več prvih, drugih in tretjih mest, medtem ko so bili na mladinskem prvenstvu Slovenije v vaterpolu tretji. Največ težav povzročajo plavavcem obrati, start-
9
ni skoki in občutek za čas, to se pravi vse tiste veščine, ki si jih lahko pridobi le v pravilnem bazenu.
V nekaj dneh bo začelo z rednimi treningi nad 80 plavavcev in vaterpolistov. Plavavce bo vadil Dušan Brozovič, vaterpoliste pa Francesco Sponza. Pričakujemo, da se bodo lotili dela s prav takim navdušenjem kot prejšnja leta, pričakujemo pa tudi, da bodo deležni večje ,gmotne pomoči kakor v preteklosti.
Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica razpisuje na podlagi členov 10, 43, 44, 4G in 47 Zakona o financiranju gradnje stanovanj (Uradni list FLRJ št. 47 59) ter po klenih 16 in 18 Pravil stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica in po sklepu upravnega odbora, sprejetem na svoji seji dne 10. 5. 1062
II. natečaj
za posojila za dograditev in popravila stanovanjskih hiš za leto 1962, na območju občine Ilirska Bistrica iz sredstev v skupnem znesku 53,500.000 dinarjev.
1. Na tem natečaju se bodo dajala posojila iz Stanovanjskega sklada občine Ilirska Bistrica za dograditev stanovanjskih hiš ln to:
a)	družbeno pravnim
osebam do	45,000.000 din
b)	osebam v delovnem razmerju do 6,000.000 din
Za popravila: a) osebam v delovnem razmerju in hišnim svetom do 2,500.000 din .2. Posojila na tem natečaju se bodo dajala pod pogojem, da Je s posojilom ter lastnimi sredstvi prosilca zagotovljena popolna dograditev stanovanjske hiše, za katero se daje posojilo.
3.	Prosilci morajo prispevati k investicijskim stroškom tudi svoja lastna sredstva ln sicer najmanj:
a)	gospodarske organizacije: industrija, promet, gozdarstvo	50 "/• trgovina, gostinstvo, obrt 25 °/o kmetijstvo 15 'It
b)	politično teritorialne enote, zavodi s samostojnim finansiranjem, stanovanjske skupnosti, hišni sveti 10 "/•
c)	osebe v delovnem razmerju	50 'It od proračunske vrednosti Investicij.
Posojila družbeno-pravnim osebam se bodo dajala na osnovi vrednosti površine ln sicer 40.000 din za 1 m' stanovanjske površine.
Najvišji znesek posojila za osebe v delovnem razmerju znaša 1,400.000 za trosobno stanovanje in do 1,200.000 din za dvosobno stanovanje. Posojila se bodo odobravala prosilcem, ki bodo imeli dograjene stanovanjske hiše do III. gradbene faze (t. j. v surovem stanju pod streho). Rok vselitve je eno leto po sklenitvi posojilne pogodbe.
4.	Posojila na tem natečaju se bodo dovoljevala po obrestni meri, ki ne sme biti nižja od:
a)	gospodarske organizacije: industrija, promet, gozdar. 3 'It trgovina, gostinstvo, obrt 2°h kmetijstvo	2 'It
b)	politično teritorialne enote, zavodi s samostojnim financiranjem, stanovanjske skupnosti, hišni sveti 2 'It
c)	osebe v delovnem razmerju 2 'It
5.	Bok za vrnitev posojila ne sme biti daljši kot:
a)	gospodarske organizacije	do 25 let
b)	politično teritorialne enote, zavodi s samostojnim financiranjem, stanovanjske skupnosti, hišni sveti	do 30 let
c)	osebe v delovnem razmerju	do 20 let
6.	Rok za izčrpanje posojila je eno leto po podpisu posojilne pogodbe.
7.	Ponudnik, ki vloži po tem natečaju zahtevek za posojilo, mora položiti varščino v višini 2 "It od zaprošenega posojila, katero vplača na račun 602-12-867 pri Narodni banki FLRJ podružnici v Ilirski Bistrici in katera zapade v korist sklada, če odstopi od ponudbe.
8.	Prošnja za posojilo se vloži pri Komunalni banki .v Ilirski Bistrici ter mora vsebovali:
a)	naziv posojilojemalca, oziroma priimek in ime,
b)	višina zaprošenega posojila, kakor tudi višina tranš po letih,
c)	namen posojila, če je gradnja že začeta in v kateri fazi se nahaja,
č) višina predračunske vrednosti gradnje,
d)	rok odplačila posojila,
e)	obrestna mera,
f)	čas začetka in dovršltve del,
g)	znesek vseh posojilojemalčevih dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti ter znesek obvez po poroštvih,
h)	način zavarovanja posojila,
i)	potrdilo banke o višini lastnih sredstev, s katerimi bo sodeloval pri gradnji.
9.	Dokumentacija, katero je treba priložiti prošnji, je naslednja:
a)	investicljsko-tehnična dokumentacija
b)	dovoljenje za graditev,
c)	predračun in popis del,
č) Izpisek iz zemljiške knjige o zemliišču, kjer se namerava graditi ali se že gradi ali odločbo ObLO o dodelitvi zemljišča,
d)	potrdilo DOZ o zavarovanju stanovanjske zgradbe, oziroma o vlnkulaciji zavarovalne police v korist sklada. Poleg tega je potrebno predložiti še naslednje listine:
a)	gospodarske organizacije:
—	izpisek o registraciji gospodarske organizacije,
—	sklep delavskega sveta o odobritvi zadolžitve ter izjavo ali sklep delavskega sveta, da bo vsako leto razporedil toliko sredstev v sklad skupne porabe, da bo možno odplačevati anuiteto za najeto posojilo za vso dobo posojilne pogodbe,
—	potrdilo banke o kreditni sposobnosti.
b)	Polltlčno-teritorlalne enote:
—	sklep pristojnega organa o najemu posojila,
—	izjava, da bodo v proračunu vsako leto zagotovljena sredstva za odplačevanje dospelih anuitet.
c)	Zavodi s samostojnim finansiranjem:
—	predračun dohodkov in izdatkov.
—	dovoljenje In garancijsko Izjavo ustanovitelja za najetje posojila,
—	potrdilo ustanovitelja, da bodo vsako leto v proračunu zagotovljena sredstva za plačilo dospelih anuitet,
č) Stanovanjske skupnosti in hišni sveti:
—	sklep sveta stanovanjske skupnosti o najemu posojila,
—	izjava, da se dovoli blokiranje sredstev do višine letnih anuitet,
—	garancija ObLO.
d)	Osebam v delovnem razmerju:
—	potrdilo o zaposlitvi in o višini mesečnih prejemkov,
—	izjava o administrativni prepovedi na mesečne prejemke,
—	vknjižba v zemljiški knjigi zastavne pravice v korist sklada.
10. Prednost pri dodelitvi posojila bodo imeli ponudniki:
a)	ki nudijo večjo udeležbo lastnih sredstev,
b)	ki nudijo krajši rok odplačila,
c)	ki nudijo višjo obrestno mero, č) ki dokažejo, da bodo dosegli
nižje cene za stanovanjsko enoto in
d)	ki nudijo najkrajši rok dograditve, oziroma vselitve.
Ponudbe za posojila sestavljene na bančnem obrazcu in s potrebno dokumentacijo, morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »II. natečaj za posojilo« pri Komunalni banki v Ilirski Bistrici ln sicer v roku 15 dni po objavi v časopisu >»Slovcnski Jadran«.
O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni pismeno.
Stanovanjski sklad občino Ilirska Bistrica
Gostinsko podjetje »Pri ribiču« v Izoli razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	RAČUNOVODJE, srednja strokovna izobrazba ali nižja z najmanj deset let prakse, od tega dve leti na vodilnem mestu;
2.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJE, srednja strokovna izobrazba ali nižja z najmanj 5 let prakse, vsaj 1 leto od tega v gostinstvu;
3.	ŠEFA KUHINJE, kvalificirana kuharica z večletno prakso.
Ponudbe s potrebnimi podatki pošljite upravi podjetja. Razpis velja do izpolnitve delovnih mest.
Šolski center kovinarske stroke v Kopru razpisuje
1 DELOVNO MESTO POMOČNIKA DIREKTORJA in
3 DELOVNA MESTA PREDAVATELJEV strokovnih predmetov.
Strokovna izobrazba: višja strokovna šola ali srednja tehnična šola z večletno prakso. — Ustanova ne razpolaga s stanovanjem.
ROJSTVA
V	koprski porodnišnici so rodile:
Marija Korošec iz Kopra — dečka; Danila Jerman iz Izole — deklico; Angela Cerpenetti iz Izole — dečka; Ana Dessardo iz Lucije — deklico; Danica Pravdič iz Ankarana — dečka; Elda Umer iz Kopra — dečka; Alma Peško iz Vrhpolja — deklico; Benita Antonini iz Buj — dečka; Danila Bil-caj Iz Izole — deklico; Veronika Jerman Iz Kopra — deklico; Kristina Mužlč iz Santjana — deklico; Lidija Fonda iz Lucije — dečka, Renata Ro-ta Iz Izole — dečka; Marija Roje iz Sežane — dečka; Marija Džabič iz Izole — deklico; Irma Reja iz Jerneja — dečka; Justina Prlbac Iz Puč — deklico; Vilma Vrčon iz Smarij — dečka; virginija Furlanlč Iz Dekanov — deklico: Ana Stare Iz Smokvice — deklico; Avretija Prodan iz Nove vasi — dečka; Slavka Halšek Iz Izole — deklico; Elvira Valenčlč iz Izole — dečka; Valerija Benčič iz Cerej — dečka; Marija Tuljak Iz Izole — dečka: Silvestra Gc-rmanls Iz Smarij -deklico; Petra Oblak iz Izole — deklico; Marija Zonta iz Kopra — dečka; Milka Grbac iz Krkavč — deklico; Silvana Markežič Iz Pregare — deklico; Nerina Vlncoletto iz Sermlna — dečka; Marija Hiršelj iz Izole — dečka.
V	postojnski porodnišnici so rodile:
Ana Brišček iz Postojne — deklico; Danica Sajn iz Jurlšč — dečka: Ivana Mislej iz Budanj — deklico: Albina Zorka Brumat iz Mirna — deklico; Ana Ludvik iz Bača — dečka; Ivana Tornič iz Hrašč — dečka; Olga Bar-biš iz Topolca — deklico; Marija Maslo iz Nove Sušlce — deklico; Zora
ZAMENJAMO trosobno komfortno stanovanje v Kopru, Vojkovo nabrežje, stolpnica 31a, za trosobno komfortno stanovanje v Semedeli. Za selitev je na razpolago kamion. Naslov v oglasnem oddelku uprave Slov. Jadrana pod »Iplas«.
NOVI NAROČNIKI
Iz Kopra: Vinko Lovrečič, Dekani: gostilna =>Pri Angelu«; Iz Hrpelj: Obrov: Jakob Tomažič; Iz Beograda: Aleksander Surina; Iz Pule: Marjan Grakallč; Iz Titograda: Marjan Fabio; Iz Novega Sada: Aleksander Pavlič.
Baje iz Predmeje - deklico; Antonija IIoče.var iz Hruševja — dečka; Marija Kobnl iz Medane — dečka; Jolan-da Gimpelj iz Mirna — dečka; Marija Karmen Markič iz Banjšlce — dečka; Slavlca Gruden iz Šempetra — deklico; Antonija Bratuž Iz Orehovice — dečka; Ivanka Tomažič iz Nove Gorice — deklico; Frančiška Minlnčič iz Nove Gorice — deklico; Marija Ll-povž iz Matuj — dečka; Jožefa Leban iz Rožne doline — dečka; Stanislava Jereb iz Opatjega scla — dečka; Albina Katušič Iz Ajdovščine — deklico; Marta Boštjančlč iz Divače — dečka: Slava Brezec iz Ilirske Bistrice — dečka: Julka Bole iz Klenlka — dečka: Marija Bovha iz Rakeka — deklico; Erna Marija Fatur iz Bača — dečka: Lidija Perčič iz Banjšlce — dečka.
V	ilirsko-blstriškl občini se Je rodil: Anton Malečkar, Ostrožno brdo 9.
POROKE
V	Postojni: Marta MihelčlS, kmečka delavka iz Malega otoka, in Filip Sentlč. zidar iz Gradaca.
V	ilirski Bistrici: Darinka Keber, učiteljica iz Sembij, in Mllovan Vu-lič, strojni Inženir iz Zenice, Katica Market, dilakinja iz Mljeta, in Sime Cuzela-Papata, kuhar iz Ilirske Bistrice; Bruna Jurlšc vič, delavka lz Cepna 31, in Anton Jelinčič, logar lz Knežaka 3.
V	Izoli: Edvina Stare, delavka lz Izole in Rafael Fabjan, delavec iz Izole; Franka MIkac, delavka iz Izole, in Silvan Kocjančlč, delavec iz Kopra.
UMRLI SO
V	koprski občini: Franko Ruinjak, otrok iz Umaga; Jana Vrhovec, otrok iz Kopra: Zdenka Pribac, otrok iz Kopra; Peter Primožič, star 63 let iz Cezarjev; Ivan Germanis, star 64 let lz Šmarja; Angela Sturman, stara 60 let iz Zgornje Škofije; Jožefa Bubnič, stara 74 let iz Pregarja; Ciril Rakuša, star 74 let iz Kopra.
V	postojnski občini: Terezija Dolenc, stara 81 let iz Postojne.
V	sežanski občini: Anton Ožblč, star 86 let iz Sežane.
V	illrsko-bistrlškl občini: Anton Božič, delavec, star 68 let, lz Gore-njega Zemona; Jožefa Sajn, roj. vrh, gospodinja iz Ilirske Bistrice, stara 63 let; Ivan Jagodnik, kmet iz Tominj 7, star "4; Ivan Parapat, kmetovavec iz Zabič. star 82 let.
ZA KRATEK ODDIH
Ob glavni cesti Koper—Dekani (nasproti tovarne LAMA) obiščite gostilno
»PRI ANGELU« Postrežba s pristno domačo kapljico, lep senčnat vrt in zmerne cene! Parkirni prostor za poslopjem. Vljudno se priporočamo!
ENOSOBNO STANOVANJE v II. nadstropju v Izoli menjam za enakega v pritličju v Kopru. Naslov v upravi Slovenskega Jadrana.
Mlade mačke brezplačno oddam. Naslov v upravi lista pod »Ljubitelji živali«.
UPOKOJENEC, 60-letnik. v odlični kondiciji, neoženjen, soliden, nekadilec in nealkoholik, ljubitelj klasične glasbe želi spoznati zaradi ženitve dobrosrčno in karakterno žensko do 45 let (eventualno 50 let), ki ima stanovanje. — Ponudbe na upravo lista pod »Izrečna želja za skupno življenje«.
OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU
ne izpustite obiska .trgovine »MA GLIABELLA« na Corsu GaribaUli št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postrežem boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilo!
Ob bridki izgubi našega dragega očeta
ANTONA OZBICA
se toplo zahvaljujemo dr. Blnzni-ku, g. župniku, kolektivu bolnice Sežana, pevcem, prijateljem za cvetje ter vsem ostalim, ki so nam stali ob strani.
Žalujoči; hčerka Olga, sestre in bratje Sežana, 9. 5. 1962
HOTEL METROPOL: Sonja Keše, Zlata Klselak, Nerina Kosič, Antonija Polak, Marija Vošinek;
HOTEL PALAČE P0RT0R02: Tone
Kmetec;
KMETOVAVEC: Anton Krlžman:
KOMUNALNO PODJETJE PORTOROŽ — OBRAT CVETJE: Marijan
Tomšič:
LADJEDELNICA PIRAN: Stane Mar-kovčlč, Emil Vuk;
NANOS PORTOROŽ: Mihael Speh;
OSNOVNA SOLA PRADE: Milka Male;
PLM P0RT0R02: Bruno Bertok, Pavel Sabndln;
SKLAD ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO PIRANA; Ivan Kordin;
SLAVNIK KOPER: Miro Fikfak;
STANOVANJSKA SKUPNOST PORTOROŽ: Elidio Kozlovič;
ZAČIMBA PORTOROŽ; Frančiška Bajt, Izidor Benko. Marija Bizjak, Marija Bonifačo, Karla Budin, Sonja Frančiškin, Milka Kandare. Terezija Murko, Josip Oplanič, Viktorija Pahor. Oktavna Pištan. Jolanda Prlnčlč, Amelija Prodan. Marija Sti-blli, Sonja Seško. Viktor Šinkovec, Savlna Sullgoj. Mlrjana Tomovlč. Marija Vilič, Ciril Velikajne, Ana Vuk, Silva Zupan;
PSS PIRAN: Cvetko Bazjak, Joie Bezovšek, Stane Cankar, Slobodan Delak, Albin Drolc, Marijan Gač-nik, Rudi Grešak, Venceslav Hvala, Vojteh Jenko, Peter Jesenšek, Teo Kalšek, Ivan Klsovee. Zlatko Kll-ner, Franc Krmelj, Miro Lavrenčič, Peter Leskovar, Miro Loborec, Raj-ko Mežek, Stanislav Pajer, Marijan Pivk, Jože Šolar, Miloš Stros, Ivan Sublc. Matjaž 2upančlč:
ZD PIRAN: Lidija Daris.
BOLNICA IZOLA — POSTAJA ZA TRANSFUZIJO: Branka Pištan, Jože Žigon.
BOLNICA PIRAN: Anton Bolte, Jolanda Jurlševič, Cvetka Prihavec.
DOM ONEMOGLIH PIRAN: Fellclta Bratlna. Marčela Svara.
GOSPODINJA: Marija Krlžman.
GOSTINSKA SOLA PIRAN: Amalija Intihar, Emil Mihellč.
ISTRAMETAL PIRAN: Draga Ambro-žič, Viktorija Antolovtč, Gverino Antonac, Milenko Antunovlč, Jože Baruca, Danica Benko. Anlta Ber-netič, Gabrijela Bogataj, Anton Bo-ŽIC, Angela Firbas, Dolores Jeke, Angela Kos, Milka Kostevc, Zlatko Levak, Ana Lončar, Lavra Mahne. Nlkola Vuletlč.
JADRANKA PIRAN: Silvo Sker.
LADJEDELNICA PIRAN: Ivan Kenda, Mihael KosanCič, Srečko Stor.
MEHANOTEHNIKA: Stane Cok. Martin Jagodič, Anton Remškar, Lu-clan SušanJ, Daniel Sturm.
OKRAJNO ŠODlSCE piRAN: Marija Bonifaclo, Cvetka Keber, Vera Ku-selj Emn Semrov.
DRTJGA OSNOVNA SOLA IZOLA: Vladimir Janovskv.
PRF.RAD PORTOROŽ: Vojko Ličen.
STANOVANJSKA SKUPNOST PIRAN: Lea Heimer, Ivan Ovnik, Rudolf Razpotnik.
TOMOS KOPER: Rudolf Marolt, Milan Tončič. Izidor Valand.
IZ KOPRA: Klavcilo Pazanln in
17. PIRANA: Dora Benigar.

naročite tudi svojcem
in prijateljem v tujini!
NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA
O

zmago.
ne^a	et^fT, k°\U nog°met>	magal Tabor na domačem igrišču, štvo povsem<->demoraliziralo in so merno odigrati zadnje kolo, ne da
rfncfloi; ^teiL ■ 1-S-fgaJ5kraia	D°ma5ini so nastopili brez štirih gostje brez težav slavili visoko bi prej razčistili zadevo s protesti
,sl?a.nJe "«ie: Tomos-	najboljših igralcev (Kavalič, Po-
o i 2-l, Posto]ria-Ilirska Bistri-	gačnik, Gombač in Medica), ki so
ca 2.1 in Pivka-Sidro 3:8. Tekmo	bili v prejšnjih srečanjih poško Jadran-Delamaris so preložili . " -
V najpomembnejšem srečanju tega kola je Tomos s težavo pre-
Na prvi pogled je prvenstvo
dovani. Zato so"' bili"'v" začetku	koPrskega oln-aja praktično že
precej nesigurni in so gostje že v	odločeno, saj Koper potrebuje le
prvih minutah dosegli vodstvo.	fe t°cko v zadnjem kolu, med-Počasi pa se 'je domačim vrnila ko m°ra i,zo!a Pomagati Ja-
samozavest in v drugem polčasu	dran v Dekanih m Tomos na do-
so imeli več od igre.-Po zaslugi	mačem ignscu. Toda stvari se la
m odigrali zaostalo tekmo Jadran—Delamaris. Praksa je namreč pokazala, da v takih primerih zelo rado pride do kuhinje.
Sežana okrajni zmagovavec v tekmovanju za pokal maršala Tita
ne bo dalo nič več napraviti. Vprašanje je samo, ali je pri-
Tomos
Tabor II. Bistrica Jadran Pivka
ŠAHOVSKO DRUŠTVO KOPER
Šahovsko društvo Koper vabi	odličnega 'Ikorjanca^ki "jeT na-	hko še Precei zapletejo, kajti De- Delamaris
.vse svoje člane, članice ter tudi	letu z glavo izenačil in tudi po-	lamaris vložl1 Protest za tekmi Sidro
ostale ljubitelje šahovske igre na	zneje pripravil nekaj prodorov,	s Plvko in 2 Ilirsko Bistrico. Le Poštojna
letni občni zbor, ki bo v ponede-	sta ostali dve točki doma. Gostje	X primeru. če Tomos premaga
Ijek, 21. maja, ob 19. uri v zgor-	iz Sežane so kljub porazu pustili	Delamaris, se tudi za zeleno mizo
njih prostorih kavarne »Loža«.	najboljši vtis.	no hn Hnln nlfl
Mnogi so pričakovali, da bodo gledali v Postojni ostro borbo za točke, saj je poraz predstavljal za eno ali drugo moštvo jasno slovo od boja za drugo mesto.
V počastitev dneva mladosti in Toda obe ekiPi sta prikazali kaj rojstnega dne maršala Tita so slal3 nogomet in s svojimi medli-tudi v koprskem okraju organizi- mi kombinacijami večkrat povzro-rala šahovska društva in sekcije čili negodovanje pri gledavcih. občinska in medobčinska moštve- Postojna je bila nekoliko bolj pri-na tekmovanja. V Kopru so se sebna pri streljanju na vrata in tekmovanja udeležila moštva ŠD njena zmaga zaslužena. Koper, Tomos in Elektro Koper. Precej dramatičen potek je pa V tem tekmovanju si je prvo me- imela tekma v Pivki. V prvem sto priborilo šahovsko moštvo To- polčasu so domači lepo zaigrali
in dosegli neodločen izid 3:3. Toda ko je sodnik izključil njihovega najboljšega igralca, se je mo-
Lestvica			
13 12	0 1	48:15	24
12 9	2 1-	29:9	20
12 5	3 4	32:20	13
13 5	2 6	33:29	12
12 4	1 7	27:28	10
13 4	1 8	21:47	9
11 3	1 7	15:27	7
12 1	1 10	8:45	3
Kaj hitro so približuje itudi Športni dogodek leta — velike portoroške avto moto dirke dne 2. in 3. Junija. Več o pripravah Berite na prvi strani, na gornji sliki pa si oglejte detajl s te lanskoletne tradicionalne športne prireditvi» na startu v Portorožu
ODBOJKA II. REPUBLIŠKA LIGA ZA CLANE -
vj
ZAHODNA SKUPINA
W
mosa z 2V:: Vs. Moštvo Sežane se je potlej udeležilo tudi republiškega finala.
V nedeljo je bilo na sporedu Po ogorčeni in enakovredni igri	nepripravljenost vseh ekip. Od straciji tekme Koper-PosiojnS Ee
tretje kolo druge republiške lige so zmagali domačini z rezultatom	Sežančank, ki so letos izstopile iz odločala še tekmovalna komisija
3:2 (7:15, 15:4, 12:15, 15:8 in 15:9).	prve republiške lige, smo priča- na podlagi zdravniškega izvida,
Goste je odlikovala boljša prstna	kovali tehnično boljšo igro, kar ki ga mora predložiti ekipa Ko-
igra, vendar so se preveč zana-	pa v prvi tekmi z Izolo niso po- pra. — db
šali na zmago, ker so bili v stal-	kazale, ker nastopajo skoraj z
nem vodstvu v setih. Ekipo Kra-	novo ekipo, nja sestavljajo sami mladi in na-
za člane. Igravci Izole so imeli v gosteh ekipo gimnazije iz Kranja.
KOŠARKA
PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL
Minulo nedeljo je bilo v
_ darjeni igravci, ki jih redno tre-	^n ^ ^ iV^
Dlvačl nira bivši igravec Ljubljane. Za- šane °"3 (13"15' 12'15' U"15)' Se
SPORED SREČANJ V NEDELJO, 20. MAJA:
sektorsko lahkoatletsko tekmo- to se bodo verjetno potegovali za žana-Luka Koper 3:0, Koper-Po- Kropl.
Prva ekipa Izole ho gostovala V
vanje, veljavno za okrajno prven-
stojna preložena zaradi obolelosti igravcev Kopra.
Zmaga Jelšan je zaslužena, a je rezultat nesorazmeren stanju
, „ , , , ,	uvrstitev v gornjo skupino na
stvo osnovnih sol. Sodelovalo je	lestvici.
54 tekmovalcev in tekmovalk iz	z igr'0 Izolčanov smo zadovolj-
sedmih šol zgornjega dela kopr-	nij le v nekaj trenutkih so igrali
skega okraja. Zal pa je slabo vre-	neprisebno in raztreseno, me preprečilo sodelovanje ekip iz iste skupine so nam znani še na igrišču, kjer sta se pomerili
iz nadaljnjih štirih šol, kar je	naslednji rezultati: Črnuče-Kranj dve enakovredni ekipi. O regi-
nekoliko zmanjšalo napetost borb	3;0i izola-Žirovnica 1:3, Kočevje-
za prva mesta.	izoia 1:3, Kranj-Jesenice 3:1, Je«
V skupnem plasmanu moških	senice-Kropa 1:3 in Izola-Kranj
in ženskih ekip je. tudi letos zma-	3:2-
gala Divača pred Planino in Pre-	Pričakovati je bilo, da se bodo
strankom.	za Prvo mesto potegovale ekipe
Jesenic, Kamnika in Krone, a je
Organizacija tekmovanja je bi-	ekipa jesenic močno oslabljena
Okrajna liga: V Kopru hodo na sporedu kar Štiri tekme članov in članic In sicer: Luka Koper : Izola II — člani Luka Koper .: Izola — članice Koper : Sežana — članice Koper : Sežana — člani V Postojni: Postojna : Jelšane. Frl-četek tekem bo ob 10. uri.	db
OD 25. DO 27. MAJA BO V IZOLI
.V tretjem kolu republiškega	Tavčar (2), Inocente (5), Gerželj prvenstva v košarki je v nedeljo	(2) in Žmak (10). (ma) gostovalo v Postojni moštvo KK Jesenice. Srečanje, ki se je končalo s 50:38 (24:21) v korist Na-	ŠKOFJA LOKA - IL. BISTRICA nosa, je kljub deževnemu in hlad-	48:51 nemu vremenu pritegnilo na igri-	y tretjem kolu republiške lige
šče v Gregorčičevem drevoredu	je TVD Partizan Ilirska Bistrica ................ ......
kakšnih 200 ljudi, vodila pa sta	gostoval v Škofji Loki. Kljub de- la zel° dobra, saj je prirediteljlca zaradi prometne nesreče, v kateri
ea koma i zadovoliivo Prihoda iz	ŽJU. ki 5e neprenehoma padal, je ~ Osnovna sola v Divači — po- so se poškodovali štirje najboljši
ga komaj zadovoljivo Prihoda iz	^ tekJm-a ^ živahna in zani_ skrbela, da so tekmovalci tekli igravci jeseniCi 0d teh eden celo
Ljubljane m Pnncic iz Postojne.	miva po lepo začrtanih stezah m tudi smrtno. Zato je bila tudi odlože-
Petorka Nanosa je po treh mi-	nt . _,xptkl, tpk_ skakalne naprave so bile brezhib- na tekma iz prvega koia Kočevje-
nutah igre vodila že z 12:0 in ka-	meDrevzeli vodstvo Tnfiaobdr- ne" Sodniški zbor so sestavljali Jesenice.
sneje z 22:10, nakar je z nepre-	7 Kritična ie bili le domači učitelji in nekateri gosti. izolčani so iz prvih treh tekem _„,„„	,a
¡¡«»srajs«	^S^r5^5^ »tJS»??^ if^arasr
ničanom, da so do konca .prvega	lzenauu nd -0-"10- _ v zastavah in ozvočen, A .dobre
polčasa skoraj izenačili. V dru-	Za U. Bistrico so bili uspesni: poi ure p0 uradnem zaključku
gem delu igre je bil Nanos boljše	Štemberger 11 Rajo Grlj 19 Du- tekmovanja so na odru zmago-	OKrajna liga	--„cta^li"™^Ir^t^m^voi udeležili tudi predstavniki Slo-
moštvo in si je zasluženo priboril	san Prosen 8, Mile Šuštar 12 in valcev podelili 29 dip om posa-	X1 . T , v f^S	venskega planinskega društva iz
točki v republiški ligi. V	Nito Kopriva 2. meznikom in ekipam, ki so za do- Rezultati — članice: Luka Ko- iek™ovavci._modeja.rsk€:?a_ kJ,u^a Trsta in Planinske zveze Slove-
V počastitev dneva mladosti in	»Mehanotehnika« in centra za iz-
rojstnega dne maršala Tita bo v	obraževanje v prostorih centra za
dneh 25., 26. in 27. maja v Izoli	izobraževanje. Najlepši modeli na
drugo tekmovanje modelarjev za	tej razstavi bodo še posebej na-
pripomb. Športni park je bil ves jih "je" uvrstilo" v vodifno "slmpino. ^otehniKA.31 t0VamG	gra:em'
Tekmovanje bo ekipno in po-
prvi
v republiški ligi. ;a so tokrat igr. Pellaschier (23), Lipovž (8), Turk, lično opravila svojo nalogo
moštvu Nanosa so tokrat igrali: Sodnika Oblak in Petrič sta od- bre rezultate zeli tudi javno po- per-Koper 0:3, Sezana-Izola 3:0. Pa imajo neposreden vstop. Tek-	Liubliane
hvalo številnih gledavcev. Iz obeh tekem ie bila razvidna movanja bodo v naslednjih disci-	mJe 12 poljane.
plinah: z modeli motornih eol-	Obravnavali so gospodarske za-
nov, z modeli avtomobilov v	deve, kot so preskrbovanje pla-
spretnostni vožnji in z modeli	ninskih koč in domov ter cene
dirkalnih avtomobilov na elek-	storitev, delo z mladino in mar-
trični pogon.	kiranje potov na tistem delu pla-
Vsi modeli bodo pred samim	ninske transverzale, ki pelje od
tekmovanjem še posebej ocenje-	Postojne do Kopra,
vani glede na lepoto izdelave in	Glede vzgajanja ljubezni do na-
tehmčno izvedbo, vse te ocene pa	rave { m]adini so se na sestan.
bodo upoštevane tudi pri konc-	ku strinjali v tem, da ni važno,
^ ^ j. ■ - nem plasmanu ekipe ali posamez-	aH tn nn_avH, rir.,*tvn
' V klubu divaških tabornikov vali na trodnevnem taboru slo- organizacije mnogobojnega tek- okraja bo tabor »Bratstva m nika.	ail 10 opravlja pianmsKo aruswo — partizanskega odreda »Janka venskih in hrvatskih tabornikov, movanja medvedkov in čebelic, enotnosti« v dneh od 11. do 22. v istih dneh bo tudi razstava Premrla-Vojka«, ki so ga odprli ki bo od 25. do 27. maja v ki bo v nedeljo 27. maja v Izoli, julija v Valdoltri. Na ta tabor bo dejavnosti modelarskega kluba te dni (uredili so si ga sami v Kumrovcu. Hkrati so se pogovo- Najpomembnejša letošnja pri- prišlo 130 tabornikov iz vseh še-zadružnem domu v Divači) in v rili tudi o nekaterih podrobnostih reditev tabornikov ' koprskega stih republik. V programu imajo
PESTER PROGRAM V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI
njem namestili televizijski sprejemnik in lepo število diplom ter priznanj za vsestransko udejstvo-vanje kot najboljši odred v Sloveniji, je bila minulo nedeljo seja izvršnega odbora Okrajne zveze tabornikov. Sklenili so, da bodo, v okviru proslav in prireditev
PARTIZANSKI ODRED JANKA PREMRLA-VOJKA
razen disciplinskih tekmovanj tudi'; več kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, taborne ognje in.Jzlete,
Medtem pa se 21 tabornikov di-vaskega odreda pripravljd za od-
AVGUSTA MLADINSKI PLANINSKI TABOR NA NANOSU
ali kakšna druga organizacija; glavno je, da jo kdo vzgaja ter spodbuja. Zato bodo planinci podprli akcijo taborniške organizacije iz Divače, ki namerava ■letos na Vremščici urediti bivak. Sklenili so, da bo mladinski planinski tabor letos na Nanosu, in sicer 4. in 5. avgusta.
V nedeljo, 13. t. m., se je nad Še ta mesec bo na Nanosu zbor
. . , . , ..... . , .,	. , hod na Poljsko. Vrnili bodo obisk 50 predstavnikov planinskih dru- markacistov, kjer si bodo razde-
Na nedavni izredni skupscmi ziv tabornika partizana Anton p01jskim tabornikom, ki so ;kot štev s Primorske, od Bovca do lili delo, ki ga bo treba opraviti,
li^oln^ega dneva mladosti sodelo- Zveze tabornikov Slovenije je bi- Juriševič iz Izole, Milan Prime iz ^ divaškega odr'eda taborili Kopra, sestalo na Slavniku, da bi da se izboljša stanje markacij na letošnjega dneva mladosti soaeio ^taborniška organizacija iz Di- Ilirske Bistrice m Jadran Hre- ;]aniJ Qb našem* morju_ Divačani se ^govorili o nekaterih skupnih poti od Postojne do Kopra. Stare
MALI ROKOMET PORAZ PIRANCANK
vače proglašena za najboljšo eno- ščak iz Pivke zato,- ker so osvojili bodo
..	io vnnlr i-ivi- nhcp?nn -fnVinrniSU-n ■znnrnp in
to v Sloveniji in je v znak pri-	obsežno taborniško znanje in ker	dvajset dni
znanja prejela od Zveze taborni-	nadvse aktivno delajo v tabor- 1_
kov Jugoslavije televizijski spre-	niških enotah, posebno še med
jemnik Ta enota je že tretjič za-	mladimi člani. Z zlatim znakom	- v kopru —
v republiški ženski rokometni ligi poredoma osvojila naziv »Parti-	je bil odlikovan Ernest Lupine iz	. med dvema ognjema
bilo V nedelio nainomembnelše zanski odred«, ki ji bo ostal v	Izole, 's srebrnim pa Zofija Can-	v. okviru pionirskih iger je bilo v
Je bilo v nedeljo najpomembnejše	Lucijan Dubrovič, Peter Ko-	torek, 15. t. m. v Kopru tekmovanje
srečanje med Slovanom in Piranom. Trajni lasu, id/en ^c p«. i	, J ffir5mn_ V/rivVn Tmed dvema ognjema. Sodelovale so
Pirančanke so kljub požrtvovalni igri -novno oodrzaia prenoani Kip	uci, nj^ au.Mudu, m^u au-	el.lpe lz I<opr^ Marezlgi Smarl3i De.
izeubile z na1bol1šo slovensko ekipo »Ilegalca«, ki ga podeljuje Zveza	gej, Magda Pirjavec, Matija	kanov, Prad, Lok in Skoiij. Med de-
s 5:10 m obtičale na petem mestu tabornikov Slovenije najbo«6i	Podgornik Milan Prime Ciril	^f^0/^
jestvice taborniški enoti v republiki. Na-	Raubar, Stanko Ravnic, Dragica	ekipe izPMa;e£ig imarij? D§kl-
Rokometaši Aidovščine na so izgu- ziv »Partizanski odred« sta pre-	Rijavec in Sonja Sila. Vec tabor-	nov in Kopra n. Med dečki je bilo
bili srečanje s Krimom z 12 :20. zdaj jela tudi odreda v Izoli in Ilirski	^ov^koprskega okraja^ fcna tej	rSil 1 (8 so na četrtem mestu republiške lige
ostali na Poljskem kakih zadevah pred začetkom letošnje markacije so že močno propadle G. B. planinske ■ sezone. Sestanka so se in so potrebne nujne obnove, mf
Neuspeh Koprčanom m regit!
»
a
Po
s 14 točkami.
Bistrici.
Na tej skupšCini so dobili na-
V. t
U. gx;ni m-pipir,	„nl-nri «ckj, za njim pa so se razvrstila mo-
sKupscini piejeio pismene ponva- gtva Dekan0Vi Kopra II, Loke, Skoiij le za .dosedanje uspesno delo. in Prad.	2. B.
ZA TEDEN MLADOSTI V KOPRU
ÄV:


ÊÊ




........ ^.............^
. - . < j
m
p:
petdnevnih tekmovanjih se je v tržaškem zalivu zaključila tradicionalna jadralna regata za pokal »Tito Nordio«. Ta prireditev zbere vsako leto vrh evropskega jadranja in jo uvrščajo med najkvalitetnejše jadralno prireditve v svetu.
Regata se je zaključila z velikim zmagoslavjem neapeljskih jadrnic, saj so osvojile vsa tri prva mesta. Zmagala je jadrnica Caprice s posadko Rolandi-Marino, ki je osvojila 115 točk. Drugo mesto je osvojila jadrnica Posilipo IV s 10G točkami, tretje mesto pa jadrnica Mcrope III s 95 točkami.
,T	, -, .	, ,	... Jugoslavijo Je zastopalo pet jadrnic,
V Kopru bo letos praznovanje revolucije, kjer se bodo množici 0d tega dve iz Splita, dve iz Reke in
tedna mladosti v dneh od 21. do predstavili s. tekmovanjem z go- koprska Cha-cha iii. vsekakor jc tre-
kart vrmli ■ -naimlaiii Plani Ai/i-n lja Pohvaliti izreden uspeh Podgorke,
27. maja. Pravzaprav bodo osred- , j l1,1 najmlajši ciani Avto Je 2a5edIa Cetrt0 mest0 ln tila . ... „_ „„ . „_ . moto društva Koper. Ze ob 15. uri za seboj vse švicarske, avstrijske,
■ nje prireditve 25., 26. in 27. maja, jstega dne pa bodo zaplule po ....... "
vendar so za uvod v praznične vodni gladini koprskega zaliva dneve mladinski aktivi koprske jadrnice, ki bodo prijetno dopolnjevale slavje na kopnem. 25. maja, ob 16. uri bodo na stadionu finalna športna srečanja mla
čih tekmovanj (olimpiada, regata na Gardskem jezeru, regata v Tržaškem zalivu, državna prvenstva, koprskei regate, olimpijski trening itd.) Povsem je jasno, da jadralni objekti ne morejo hiti večni in da so vzdrževalna dela nujno potrebna. Zato bi morali pristojni forumi, ki tso dali nekaj milijonov za to Jadrnicd, tudi poskrbeti za sredstva za njeno vzdrževanje. Tu ne gre samo za moralno stran problema, ko naši tekmovalci brez potrebe Izgubljajo v tujini v prejšnjih letih s težavo pridobljen sloves, ampak tudi za gmotno vprašanje, ko nam bo začel propadati objekt, v katerega smo vložili velika denarna' sredstva.
DENAR NAJ DELIJO OBČINSKE ZVEZE
mladinski aktivi občine že začeli s športnimi igrami, katerih finalne tekme bodo
nemške in grške jadrnice. Mlada predstavnika splitskega Mornarja Ma-rušič in noje bosta v prihodnjih letih, ko si bosta pridobila še nekaj izkušenj, brez dvoma med glavnimi . . - , . , . , . x . . ■ kandidati za osvojitev najboljših mest Stojni redni letni obem Zbor OO-v Evropi. Dobro se je uvrstila tudi činske zveze za telesno kulturo,
ki mu je prisostvovalo okrog 70
V petek popoldan je bil. v Po-
zaključih 26. maja popoldne na dme, 27. maja pa bo dan otroških sto me^to. medtem ko so druge jadr- de]egat(^ Jn gostoVi zbor je v koprskem stadionu.	iger.	•	lodni razpravi spregovoril o
Osrednja točka praznovanja Osrednji dogodek dneva bodo „^l^V,J^^^^fL jo ^n .ned aktualnih nalogah in problemih
praznovanja Osrednji dogodek dneva bodo dneva mladosti bo 25. maja, ko vsekakor tekmovanja naših naj- favorite in jo obtičala na šVirinaj- organizacije s področja telesne
vs&^mntss, r tosrni^stirais» KSS.tSSLlaSs.^ % T	M,ure v postolnski oMin1'raz-
maršala Tita Pri gradnji je sama mladina opravila 14.300 prostovoljnih de- taborniki, Počitniška zveza, ja-	merili med sabo z vsemi otroški-
lovnih ur. Gradijo ga P0 ® 'iir1-^. i^Vrf1 vtri^s o o e ? "lili s n «*vai?^d et o vVi l^U o l^ttl vi dralni klub ,lJadr0<i in predvsem	mi vozili, s hoduljami itd. Istega
ina občina1 za "o'Ko"SiteT »'milijonov 'TJ. za^večje pionirji in mladina sodelovali v	dne, približno ob 9. uri, pa se bo
nastone in prireditve vsega okraja. Tako bo že ob otvoritvi 2C. in 27. t. m. na krojih 111 S prikazom svojih de-	na koprskem stadionu začelo ob-
stadionu nastopilo na festivalu telesne Kulture nad soooi mladincev. Nastopali 'javnosti v veličastni paradi. Po-	Činsko atletsko tekmovanie osnov
^^ PrigauSSo	v^TorM« vorka bo krenila s koprskega sta- nih in srednjih šol ter
okrog 25 tisoč gledavcev. Posnetek kažo žo skoraj povsem urejeno igrišče, diona popoldne ob 16. uri na Trg mladine.	(bi
pomanjkljivem treningu, kar velja	. ,,., , ,
zlasti za Kosmino. Toda vse krivde	Prava pa je osvetlila tudi vlogo
ne gre metati na našo olimpijsko po-	in naloge občinske zveze. Občni
sadko Fafangel-Kosmina Jadrnica	zbor se je med drugim odločno
Cha-cha III je bila namreč na trza-	„ -, , . ° ,
ški regati v tehničnem pogledu v ne-	zavzel za vprašanje smotrnejšega
enakopravnem položaju. Ta objekt	financiranja telesne kulture ter
",ujno Potrebuje rekonslruk-	predlagal, naj se vsa sredstva,
(zlasti zamenjavo jadra), saj smo	r . J ,
ostale 2 nJlm brez vegjlh vzdrževalnih del	namenjena društvom, delijo pre-<
opravili vrsto mednarodnih ln doma-	ko občinske zveze.
a
KOPER — 18. MAJA 1962
ZADNJA STRAN
LETO XI. — ŠTEV. 21
Zdaj, ko trka poletna sezona že na duri, se številni naši skem vodovodu«: potrošniki vprašujejo, če bodo imeli poleti spet težave
Od 7. do 12. maja je bil Teden muzejev. Letošnji teclen muzejev je nosil geslo »Pribli-žajmo muzeje našim šolam , v tem času skušajo muzeji še posebej popularizirati svojo dejavnost z raznimi razstavami, predavanji in podobno. Zlasti pa je njihov namen, da pritegnejo k obisku čimveč mladine, ki se prav v muzeju lahko najbolj nazorno seznani z bližnjo In daljno preteklostjo svojega kraja,
Notranjski muzej v Postojni .in v ta namen preuredil del kulturno-zgodovinskega oddelka v občasno razstavo, ki prikazuje zgodovinski razvoj Postojne od leta 1-102, ko postane Postojna trg, pa vse do danes. Poseben poudarek je dala razstava prikazu društev In društvenega življenja. Tako je bila v Postojni ustanovljena Cital-
Talcole pravijo pri »Rižan- vestleije. Prva varianta bi re- niča — slovensko društvo že
šila vprašanje za štiri leta (to ,cta lf|S>8, ki je kljubovala nern-,1e varianta Sečovlje) in zanio skutarsklm društvom tn zasto-Podatki o potrošnji vode v je potrebno pol milijarde dl- Pal;i ter ohranjala slovensko
Kako rešuje vprašanje preskrbe z vodo podjetje »Rižanski vodovod« Dosedanji ukrepi, načrti za bodoča leta
vodo. Povprašali smo vodstvo	prvem tromesečju letos kaže-	narjev. Druga varianta pa besedo. Iz razstavljenih pred-
podjetja »Rižanski vodovod« v	jo za 15 '/• večjo porabo vode	predvideva dolgotrajnejšo re- roetov se dobrovidi, da je ve
kjer SO nam zagotovili	"	*n—	. in^i»	tn t«	.ie. i1 i n nrulh HmEtmi htln itetn
da omogočajo rekonstruirani
vodovodne' naprave v normal-	teklih let pa je bil le 8 °/o. Co
nih razmerah redno preskrbo	upoštevamo še druge statistič
v primerjavi z lanskim letom, šitev, lo Je za razdobje 25 let člna prvih društev bila usta-l'ovprečni porast za vrsto pre- in zahteva investicijo 2 mili- novljenlh sele pod koncc 10.
jardi 700 milijonov dinarjev,	stoletja. Pravi razmah pa so
..... ............... r__________________ ........... Po tej varianti bi zajeli izvir	društva dosegla .šele sedaj po
prebivalstva z vodo, in sleer ne podatke in dinamiko po- Gradole ob reki Mirni in spe-	osvoboditvi. O razvoju šolstva
letos in še za prihodnje leto. trošnje, računamo, da se bomo ljall vodo v glavno omrežje	govore razstavljena letna po-
tt__i__i___ i i i « v i , •< i i v . . i i _ ■. _ • 11 i m .	rr>/>ln /«t«f I i/. I» , 71..U
Sä-SäSi' — . ..—i.
«hest Sw 'i-SŠ S2.SŽ.' rSSŽ-"t- : .... ---■
Vsekakor bo dovolj vode v še letos približali dnevni po- obalnih mest. S tem bi bilo glavni mreži, možno pa je, da trošnji 12.000 m', prihodnje leto rešeno vprašanje preskrbe z Je bo kdaj zmanjkalo v pri- pa bomo že popolnoma izkori- vodo tudi vsega visokega pod-ključnem omrežju, ker zaradi ščali zmogljivost rekonstruira- ročja obalnih občin. Novi vo-pomanjkanja denarja ni bilo nega vodovoda.	dovod bi dajal še 300 1 vode na
sekundo (zdaj je dobimo 150 litrov).
¡8aataHMw«BBts*»?. \	zda-' 6re za razpravo, za
Vi . . . " odobritev in predvsem za in-vesticljska sredstva. Za letos in za prihodnje leto bi potrebovalo podjetje 178 milijonov, od tega ima polovico lastnih sredstev. Kolektiv ima namen predlagati razpravo o tem vprašanju na prihodnji stalni konferenci obalnih občin. Predlagali bodo, da bi tudi podjetja prispevala pri teh investicijah. kajti brez vode no bo mogoča proizvodnja. Izračunali so, da so gospodarske ".':.'.? organizacije največji potrošnt-¿asg&ggg ki vode, saj odpade na nje
m fe


veC kot polovica celotne pora-bc. Izračun pravi še, da bi . 'C. morale gospodarske organizacij cije po količini porabljene vo-• -,v de prispevati 800 milijonov za • novo rekonstrukcijo vodovoda.
Zanimalo nas je šc, kako je z vzišanjem cene vodi. Pojasnili so nam, da dobi s tem
za amortizacijo, za investiclj-
.	sko vzdrževanje, za zamenjavo	V Notranjskem muzeju v Po-
, Pl? J,e ,se^fda. nu-fno' <?a v starih naprav in za odpiačeva-	stojni imajo med drugimi za-
\or,	:e V letm nje, kVcditov'	je še	nimivostnil razstavljeno tudi
1952 m lOGo, mislimo na ponov- podatek, da potrebuje podjetje	stensko uro. ki sta Jo leta 1SS1
ponovno povečanje zmogljivosti vo-
120 milijonov letno samo za to
dovoda. Pripravili smo tehnič- da ohrani sedanjo zmogljivost In Matija Petrič Uri š no dokumentacijo za nove in- vodovodnih naprav. Z. L.	kaže točen čas
Nad Portorožem je Rižanski vodovod pred časom, kakor smo že poročali, izročil namenu velik vodohram, ki naj za daljšo dobo zagotovi našemu največjemu turističnemu središču tudi v poletnih sušnih mesecih dovolj vode. Na sliki: direktor Karel povišanlem podjetje okrog 50 Klun govori ob otvoritvi povabljenim gostom o pomenu novega milijonov letno, kar porabijo objekta za piransko področje
mogoče dokončati vseh predvidenih rekonstrukcij,
Toda kolektiv »Rižanskega vodovoda« poudarja, da Je problem preskrbe z vodo pri nas tako pereč in da lahko prinese pomanjkanje vode v prihodnjih letih tako katastrofalne posledice, da bi se moral sleherni občan zanimati, kako bo s prepotrebno rekonstrukcijo vodovoda. Ce ne bomo namreč pohiteli in že letos zastavili rešitev, bo ostal naš človek brez vode za osebno potrošnjo in brez vode bo tudi na delovnem mestu. Kompleksnega vprašanja turizma ob pomanjkanju vode pa je bolje, da niti ne načenjamo.
»g
Ze dolga leta opazujem ribiče ob naši slovenski obali in zdi se mi, kot da jim redko-kakšna stvar dela tako sive lase kakor požrešni delfini. Delni se z osupljivo točnostjo dan za dnem pojavljajo v bližini nastavljenih mrež, krade-
— nenavadno velikega delfina
Jo iz njih ribe, potržejo mreže in dobrega znanca ribičev. Po-in izginejo. Skoda je večkrat gnal se je in hotel hlastniti po
kar precejšnja. Le kako jim stopiti na rep?
Pred kratkim mi je prišla na um dobra zamisel. Strunjan-skemu ribiču Petroniu sem svetoval, naj bi zunanji del polžaste mreže — saltarela —
ribah v mreži, toda okoli njegovega trupa se je začel zategovati vozel. Smrtni boj je trajal dobrih deset minut.
Prijatelj Petronio tokrat nI
giHr
* -i-.: : '__
t^f':	A"'*?. W
tfcsSiiv'^'-': i	m
. P ••
feš^iBsjiaKKasiia^-MSJSsssri
Podjetje »Trinyty liouse«. skrbi za redno delovanje obal- _ _ "' „V;- " -t i V„ „,"; * I „ i" I nih svetilnikov v južni Angliji, prekopavali Westmmstrsko je postavilo prvi takšen mor- llllCO, je dalo društvo idejo,
ski svetilnik, ki mu svetlino	llaj bi kompresorje zamo-
energijo s pomočjo posebne	f	x	Knmnml
pretvorne baterije in ustreznih 1311 ^ Viecevino. i^omunai-akumulatorjev proizvaja in do- 110 podjetje je predlog spre-
bavlja sonce. Slika kaže novi	jel0. Uspeh: hrup je bil
svetilnik, na. katerem je dobro _„j.i___f „,„„;j: ____ „,-
videti sončno baterijo za pro- Petkrat manjši kakor pa Sl-
izvodnjo svetilne energije	cer. Posnemanja vredno!
TIHI KOMPRESOR
V Londonu dobite vse od megle pa do društva za boj proti hrupu. To društvo je mnenja, da bi bila lahko večja mesta z malo dobre volje in neznatnimi gmotnimi žrtvami bolj tiha in mirna, kakor pa so. Ko so

Strunjanskl ribič Petronio s svojim pomočnikom ogleduje dragoceni plen — ukročenega starega delfina »pirata«, ki je piranskim ribičem skozi več let povzročal ogromno škodo in še več jeze ln sivih las
je mesto tudi zaslužni postojnski možje. Naj med njimi omenim samo postojnskega rojaka pokojnega pisatelja Lojza Kraigherja, katerega dela so tudi tu razstavljena. Celoten pregled nad razvojem starih cest in znamenitih stavb pa daje načrt mesta Postojne.
Razstava pa ne bi bila popolna, če ne bi bila na nje) prikazana tudi Postojnska jama, ki je dala in še daje Postojni svoje značilno obeležje. Zato Je v posebnem kotičku razstavljenih več zgodovinskih fotografij in plakatov jame. Tu so tudi publikacije, ki govore o Postojnski jami, med njimi tudi jamski vodiči od leta 1830 pa do današnjih. Na tabelah pa Je prikazano število obiskovalcev Postojnske jame od letn 1818 do leta 10G1. Tako je bilo v letih od 1310—1900 komaj 11.722 obiskovalcev, v preteklem letu pa je število naraslo že na 280.078.
Razstavo si je ogledalo že večje število obiskovalcev, med njimi je bilo največ šolske mladine. In po tem lahko sklepamo, da je razstava dosegla svoj smoter.	M. U.
ročlla, fotografije in -Zlate bukve«. Na razstavi Imajo svo-
DOBRODEJNI KAŠELJ
Else Puzzi je imela leta 1944 hudo smolo. Med oboroženim spopadom med Nemci in pripadniki francoskega osvobodilnega gibanja je pritavala v njeno grlo krogla iz revolverja. Polnih osemnajst let so se zdravniki zaman trudili, da bi ugotovili, kje je krogla, ki je potovala po njenem telesu. Pred nekaj dnevi pa je imela 70-letna Elsa Puzzi vesel klepet s sosedami. Mahoma pa jo je popadel hud kašelj. Tedaj se je zgodilo tisto, čemur ni bila kos medicina — starka je brez bolečin izkašljala kroglo.
izdelala urarja Viktor Zupan
e danes
mrežo Iz primerno debelega	tal kar tri sto kilogramov.
vfden?3 Delfini so*2 se smukall	^„f »Pijanskemu
okoli mreže kakor mački okoli	^ ' d 1 muzeju. Pre-
vrele kaše. Napasti si ni upal	Pc'lah so Sa v tovarno usnja nihče. Naposled pa je skušnja- na Vrhniko, kjer ga bodo v
va premagala »starega pirata«	dveh mesecih preparirali.
Doslej sem videl vso Dalmacijo, vso italijansko obalo, pa tudi dobršen del francoske obale sem si ogledal, vendar nisem še nikjer opazil, da bi si ribiči zavarovali pritrjene mreže proti deltlnom na takšen način, kakor sem ga bil
bil kos svojemu plenu. Na po- opisal. Šestmesečni poskusi pri
.._______ _______ __________ moč Je moral poklicati še tro- Petronicvi mreži v Strunjan-
s katero lovi ciplje, oblekel v ic ljudi, da so lahko zverino skem zalivu so se torej obne-posebno mrežo; v njej naj bi potegnili v čoln. Delfin je teh- sli.	St. Fr.
bile take odprte »maje« kakor pri »škvadnerjih«. Petronio me je poslušal in napravil
Na gornji sliki je novoizvoljeni predsednik republike Italije Antonio Segni za svojo delovno mizo v italijanskem zunanjem ministrstvu, kjer je bil šet do izvolitve za predsednika republike. Segni pripada de-mokrščanskt stranki, doma pa je z otoka Sardinije
NENAVADNO STANOVANJE
Tudi na Cerkljanskem imamo naselje Reka. Hišna številka 1 pove, da se ponašajo s takimi stanovanjskimi zgradbami, ki si jih drugod 5c ni izmislil noben arhitekt. Jože šu-ligoj, 60-letnl osebni invalid, si Je preuredil v stanovanje bivši vojaški bunker iz II. svetovne vojne, v katerem živi s svojo ženo Marijo že 12 let. Uredil si je kuhinjo, spalnico in dnevno sobo. Dnevna soba s svojo' opremo in značilno kmečko pečjo, obloženo s ka-hlami in slikami, ki jih je razobesil na steni, je povsem podobna kmečki Izbi. Pred svojim nenavadnim stanovanjem je zasadil še vinsko trto in sadno drevje. Ko smo stopili v izbo, smo našli lastnika za pečjo, kjer je na blazinici »jurčku« spretno kleklal znane Idrijske čipke. Pravi, da za skromen zaslužek opravlja 1000 poklicev in uslug. Meni, da bo svoje sedanje neobičajno stanovanje zapustil, čim bo sin, ki je zaposlen v Idriji, dobil novo stanovanje, ki mu je menda obljubljeno.
KOPliR: 18., 10. ln 20. maja angleški barvni film SAFI.R; 20. rnaja matineja ob 10,00, ameriški barvni dokumentarni film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE; 21. maja ameriški barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD; 22. maja sovjetski film HAJDUKOVA KRI:
23.	in 24. ma|a ltalijansko-iran-coski CS film TI SI MOJE ŽIVLJENJE; 25, maja francoski barvni Illm DVOJNI OBRAT.
ŠMARJE: 19. maja ameriški film POLKOVNIK IN JAZ; 20. maja Italijansko-írancoski film SOS RADIO TAXI; 23. maja francoski barvni film DVOJNI OBRAT; 2R. maja sovjetski barvni film HAJDUKOVA KRI.
ŠKOFIJE: 19. maja italijansko-írancoski film SOS RADIO TAXI; 20. maja ameriški barvni film JAGUAR, GOSPODAR DŽUNGLE; 22. maja francoski barvni film DVOJNI OBRAT; 21. mala ameriški barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD.
IZOLA: 18. maja ameriški film POLKOVNIK IN JAZ; 19. in 20. maja francoski barvni film DVOJNI OBRAT; 21. maja fran-cosko-italijanskl CS film TI SI MOJE ŽIVLJENJE; 22. maja PODAJ ROKO HUDIČU; 23. in 21. maja sovjetski barvni film HAJDUKOVA KRI; 25. maja ameriški barvni CS film VOZOVI NA ZAHOD.
ILIRSKA BISTRICA: 13. In 20. maja ameriški barvni film LJUBEZEN M. MORNINGSTAR; 23. in
24.	maja sovjetski film BALADA O VOJAKU.
SEŽANA: 18, maja ameriški CS film ZASPANA LEPOTICA: 19. In 20. maja ameriški film BRATJE KARAMAZOVI; 22. in 23. maja nemški barvni film KRALJ CARDASA; 24. ln 25. maja italijanski CS film JEZ NA PACIFIKU.
POSTOJNA: 18. maja nemški barvni film KRALJ CARDASA; 19. in 20. maja ameriški Uirvni film POJMO V DEŽJU; 22. in 23. maja ameriški barvni CS film AVTOBUSNA POSTAJA; 24. in 25. maja ameriški barvni lilm STAREC IN MORJE.
ČETRTEK, 24. maja: 7,15 Glasba za dobro Jutro, vmes objave — 13,40 20' z orkestrom Percy Faith — 14,30 Melodije za prijetno popoldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Igra godba LM Slovenije.
PETEK, 23. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Poje zbor Slovenske lllharmonijc — .14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra.
SOBOTA, 26. maja:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke ln ritmi od tu in tnm — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Polke ln valčki.
POROČILA VSAK DAN ob 7.30. 13,30 in radijski dnevnik ob 15,00.
PETEK, 18. maja:
7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Poje zbor RTV Beograd — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Iz operet Pikova dama in Dijak prosjak — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Domače aktualnosti — 15,40 Glasbena medigra.
SOBOTA, l!). maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Popevke In ritmi od tu In tam — 14,30 Majhen koncert zabavne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Dalmatinske popevke.
NEDELJA, 20. maja:
8,40 Z vedro pesmijo v nedeljsko Jutro — 9,00 Reportaža: »Ob dnevu mladosti« — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Poje Lilijana Petrovič — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje Ljubljanski oktet — 15,30 Igrajo veliki zabavni orkestri.
PONEDELJEK, 21. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Odlomki iz oper — 14.30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne.
TOREK, 22. maja: 7,15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14.00 Paleta zab.«vnlh popevk —.14.30 Sola in življenje: ■Srečno, dragi naš tovariš Tito« — 14,50 Igrajo gojenci glasbene šole iz Solkana — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poskočne In okrogle.
SREDA, 23. maja: 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes objave — 13,40 Zabavni ritmi — 140,0 Odmevi iz Jugoslavije — 11,30 Za oddih in razvedrilo vam igrajo in pojo Ray Anthony, Tereza" Ke-sovlja. Ivete Homer, Ed Townsed in Kurt Edelhagen — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Poje zbor DPD Svobode iz Postojne.
TV SPORED STUDIA LJUBLJANA od 18. do 26. maja 1962
Petek, 18. maja: 19,30 DOMA IN NA TUJEM — Informativna oddaja; 20,20 TV TRIBUNA — prenos Iz Delavske univerze Boris Kidrič;
21,20 OBISK PRI JAKI JU — kulturna oddaja.
Sobota, 19. maja: 22,15 POSTNA KOČIJA — serijski film.
Nedelja, 20. maja: 10,30 VETER — serijski film (ponovitev); — ŠPORTNO POPOLDNE.
Ponedeljek, 21. maja: 18,00 Milčlnskl: RAZBOJNIK CE-FIZELJ IN OBČINSKA BLAGAJNA — zgodba iz serije lutkovnih iger o Butalcih; 22,00 KONCERT RADIJSKEGA GODALNEGA KVARTETA — na sporedu dela Haydna, Brahm-sa ln Belinskega.
Sreda, 23. maja: 18,00 MALI VRTILJAK — oddaja
za otroke; 18.40 SERIJSKI FILM; 19,05 IZ DELA NAŠIH INSTITUTOV II — Vodogradbeni inštitut: 19,30 TV OBZORNIK.
Četrtek, 24. maja:
20,20 KRATKI FILM; 20,30 ODDAJA V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI.
Za dobro voljo
VEDNO SLABŠE
»Kako vam je všeč tale sli-ka?« je vprašal umetnik svojega gosta.
»Hm, lahko bi bila slabša
»Oh,« je vzkliknil slikar razočarano. »S temi besedami ste me zelo užalili. Ali ne bi mogli svojega mnenja umakniti?«
»Zakaj ne,« je odvrnil gost. »slika je takšna, da bi slabša ne mogla biti.«
AHA!
>;Poznal sem človeka, ki je navadno prejel več kot petdeset ljubezenskih pisem na dan.«
»Zlomka! Saj to je moral biti pravcati Don Juan!«
»Ne ravno Don Juan. Bil je poštar.«
— Po obnašanju tvojega šefa nasproti meni na nocojšnjem plesu lahko jutri za gotovo pričakuješ zvišanje plače ...

3
VI
Bilo je sveže in prijetno jutro zgodnjega oktobra leta 1900 v soteski upanja. Taborišče kopačev srebra v pokrajini Esmeralda, skritem in od vsega pozabljenem kraju visoko v planinah. Tod so pred kratkim odkrili žilo srebrovc rude in kopači, ki so za to zvedeli in prišli semkaj, so bili prepričani, da je rudnik bogat. Toda to se bo pokazalo šele čez kako leto ali dve. V taborišču je bivalo kakih dve sto kopačev, ena bela ženska in otrok, nekaj Kitajcev, ki so prali perilo, pet Indijank in nekaj potepuških Indijancev, ki so nosili preko ramen ogrinjala iz zajčje kože, na glavi pa so jim smešno čepeli pomečkani cilindri. Tod ni bilo nikakršnega mlina, nobene cerkve, tudi časopisa ni bilo, zakaj taborišče je bilo osnovano šele pred dvema letoma, velikega nahajališča niso odkrili in le redko kdo ve za njegovo ime in kje pravzaprav to taborišče leži.
Z obeh strani obdajajo sotesko kot stene navpične skale, ki se pno tisoč metrov visoko, Sonce samo enkrat na dan, okrog poldne, obsije krivenčasti niz vegastih kolib, ki so se razpotegnile po ozkem dnu. Naselje je dolgo nekaj kilometrov, zakaj kolibe kopačev so močno oddaljene druga od druge. Edina prava hiša v tem naselju je kavarna. Stoji nekako sredi taborišča in na večer se pod njeno streho srečajo vsi prebivalci Soteske upanja. Tod vsi pijejo, kvar-tajo, igrajo domine ali pa preganjajo dolgčas pri biljardu. Kavarna ima namreč tudi biljard, več kot imeniten biljard. Ves je ogreb-Ijen in prelepljen z obliži; ima nekaj obtolčenih krogel, ki poskakujejo, ko se kotrljajo in se ne zaustavljajo polagoma, marveč se mahoma ustavijo in sedejo in kdorkoli bi uspel napraviti na mah šest točk, lahko naroči na lastnikov račun zapitek za ves lokal.
Koliba Flinta Baknerja je bila zadnja v naselju. Stala je na južnem koncu, čeravno je imel Flint svojo luknjo do srebrne žile na severnem kraju naselja, kmalu za zadnjo kočo. Bakner je bil čemera in nedružaben možak. Kdorkoli se je hotel z njim spopri-
jateljiti, se je kmalu skesal in nehal iskati družbe s tem čudakom. Nihče ni poznal njegove preteklosti, vendar so bili nekateri prepričani, da ve za to edini Sammy Hallier. Ce pa so Sammyija vprašali, je skomignil in odvrnil, da ne ve o njegovi preteklosti prav ničesar. Flint je imel pri sebi mladega in strahopetnega Angleža, ki mu je moglo biti kakih sedemnajst let. Tudi njega so pobarali o Flintu — zaman. Fetlock Jones — mladi Anglež — je povedal, da ga je Flint nekega dne, ko je iskal rudo, pobral na cesti, ln da je ostal pri Flintu le zaradi tega, ker v Ameriki nima nikogar. Prišel je do spoznanja, da je bolje natepavati fižol in slanino, kar je bila njegova plača, in prenašati stalno Flintovo slabo voljo, kakor pa trpeti glad. To je bilo vse, kar je vedel povedati.
Fetlock je bil sedaj že mcscc dni v tem suženjstvu, in takole boječ, je hudo trpel zaradi žalitev in ponižanj, s katerimi je bil gospodar več kot darežljiv, zakaj plašni ljudje grenko trpe zaradi takšnih udarcev, morda bolj kakor pogumni, ki morejo vzkipeti in si dati duška z besedo ali s pestjo. Dobri ljudje so hoteli Fetlocku pomagati in ga poskušati nagovoriti, naj pobegne od Flinta, toda mladeniča je bilo že pri misli, da bi se za kaj takega odločil, groza. Pat Raily mu je prigovarjal:
»Pusti tega prokletega sitneža in pridi k meni. Nič se ne boj, ga bom že jaz potolažil, če bo treba.«
Fant se mu je zahvalil s solzami v očeh, vendar se je zdrznil in mu odvrnil, «da si kaj takega ne upa,« ker bi ga Flint utegnil kje na samem in v mraku zgrabiti za vrat in."..
»Gospod Raily, kar kolena mi klecajo, če na to pomislim...« je nemočno končal.
Drugi so mu rekli:
»Pobegni! Dali ti bomo denarja in neke noči jo pobriši proti obali.«
Vsi ti nasveti so obstali na pesku. Fanta ni bilo mogoče prepričati, odgovarjal jim je, da bi ga začel Flint iz same zlobe zasledovati, poiskal bi ga in privlekel nazaj.
Ljudem to ni in ni šlo v glavo, čeravno ga je Bakner iz dneva v dan bolj trpinčil. Toda ljudje bi ga najbrž razumeli, ko bi vedeli, o čem je mladi Fetlock sanjaril. Spal je v majhni šupi, ki je bila prislonjena na Flintovo kolibo in tamkaj po cele noči razmišljal o tem, kako bi Flinta spravil na drugi svet tako, da bi tega nihče ne odkril. To je bilo edino veselje v njegovem življenju in vedno se je že vnaprej veselil tega svojega večernega sanjarjenja in tehtanja.
Pomislil je na strup — vendar so je premislil, ker bi preiskava
gotovo odkrila, kje je bil strup kupljen in kdo ga je kupil. Pomislil je na to, da bi ga na kakšnem samotnem kraju ustrelil v hrbet, ko bi se Flint, kakor vedno, točno vračal s svoje krokarije domov. Premislil je dobro in to misel zavrgel. Lahko bi se zgodilo, da bi bil v bližini kakšen človek, ki bi slišal strel in vse bi šlo po vodi. Pomislil je na to, da bi se mu ponoči po prstih približal in mu v spanju zasadil nož v prsi — tudi to misel je zavrgel, zakaj zgodilo bi se lahko, da bi ga s prvim sunkom ne usmrtil, pa bi ga tako Flint lahko zgrabil in spravil v rakovo deželo. V glavi je premetal več kot sto raznih načrtov in načinov, kako bi se ga rešil, toda niti eden mu ni bil po volji. Tudi pri najbolj prebrisani in najbolj skrbno zasnovani zamisli se je vedno skrivala usodna nevarnost tveganja, v vsem je bila mrvica verjetnosti, tla bi bil odkrit, tega pa Betloek nikakor ni hotel. /
Bil je potrpežljiv, neskončno potrpežljiv in samemu sebi je govoril, da se mu pravzaprav nikamor ne mudi. Od živega Flinta se ne bo nikdar poslovil, zato tudi ni potrebno, da bi hitel. Najti mora način, ki bi mu ustrezal, dotlej pa je bil voljan prenašati vse hudobije. Prej ali slej bo že našel pravega. Do takrat pa ne bo govoril o svojem gospodarju drugega kot samo lepo, in si bo tudi na vse načine prizadeval, da ne bi kdo podvomil o njegovi strahopet-nostl.
Dva dni pred tem oktobrskim jutrom je Flint kupil neke stvari, ki sta jih s Fetlockom prinesla v kolibo. Samotež sta prltovorlla zaboj sveč, ki sta ga postavila v kot, pločevinasto škatlo smodnika, ki sta jo potisnila pod Flintovo posteljo, in velik kolut vžigalne vrvice, ki sta jo obesila na klin. Fetlock je po vsem tem sklepal, da Flint ne more priti več s krampom do rude, zato je sklenil, da bo začel minirati. Naslednjega jutra sta odnesla vžigalno vrvico, sveder in škatlo s smodnikom do Flintovega rudarskega okna. Ker je bilo okno globoko kake tri metre, sta morala lezti v jamo po kratki lestvi. Spustila sta se v jamo. Flint je dal Fetlocku sveder in ne da bi mu pojasnil, kako se sveder drži, zamahnil s kladivom Seveda je sveder odskofll in padel na tla.
»Cepec, mar ne veš, kako je treba držati sveder? Vzemi ga Zravnaj ga! Tako ... zdaj ga pa dobro primi. Da bi te vrag! Te bon že naučil, kako je treba delati!«
Po debeli uri dela sta izkljuvala luknjo.
»Zdaj jo pa nabij!«
Fant je jel stresati smodnik v vrtenino.
»Teslo!«