Primorski iteviuk Poštnin; ‘S“p0p‘Sr/6S“ Cena 70 lir TRST, nedelja, 10. avgusta 1969 Leto XXV. - Št. 185 (7379) Perspektive po družbeni in vladni krizi v Italiji || olgotrajna kriza vlade I/ ~~ ena izmed najdaljših do - V italiianski povojni zgo-je rešena s kompromi-J* ,kot ^ to tildi že posta-. , nekako tradicionalno pri lj. evanJu vseh vprašanj v ita-sli^Ski družbi- T° nikakor ni aino, saj odraža globoke ianTembe v odnosih v itali-Se Trem javnem Življenju, ko eln tab^a P° eni plati zelo na-raz ,S°sPodarsko in socialno Ie-Vlja> P° drugi pa zaostaja nrtevanie družbenih odnosov, *®oso* med ljudmi. w e §re torej samo za prest^/1 V volilnih krogih nk- Pa čeprav so tudi o-Vnl.na vprašanja in lov za ^“vnarni mesti bila med kristal?^110 Prisotna, temveč za razv° V sP‘°šnem italijanskem kai °JU’ ki j° obeležuj« do-inJ aaPletena parlamentarna 2ari„. rankarska zgodovina v razdobju. ®iih Prišlo je do globokih notra- Premikov v vseh stran- 2 '■$ 1^ ]• motili bi se, če bi omelo -1 raz'oge za vladno kri-Utiaarno .na zunanji fakt razleti SOcialistične stranke. V niem letu je bil kongres jala ba katerem se je ustvarjen«110'^ večina, ki bi bila ki opredeljena na levo in >lat,„ a dosežena, ki pa raz-po- Bii 7r“u ln odločno skupino. v stranki z zelo ki p kongres KPI v Bologni, trezrv P° svoii odprtosti in taznih Preu“tvi položaja ter kaj n Možnosti pomenil ne-Hov °Vega in je tudi ustvaril V Položaj. ^ekai gajain P°dobnega se je do-stranv tucb v socialistični ir,. « kjer so po zmedenem Večif.eSU sicer dobili najprej 10 bivši —-------------->---*•« Pa se ®memb kjer n Dlvši socialdemokrati, 8t>ret«a_ae je zaradi notranjih prav tako premak-°s strankinega ravnotež-se je ustvarila t>ovaYevo ^ s ^ ličarska večina. t*°Som,°re^ ocenjujemo vse te d°ieol f in jih povežemo z ii v rt družbenimi vretja ie lallko ugotovimo, vega .edyomno prišlo do no-*kilj - anJa. ki je zahtevalo ^ati(v Prebno in bolj demo-n° Politiko in torej tu-,la Tn„I.*eveSa centra, ki bi bi,aVlaf°. '®Va ,_anj centristična in bolj Veajkot so fanf; . bile, z izjemo pr-ai»jeve, vse dosedanje. ?^vaniaeakc*ie’ <(reda», obrati- p starih privilegijev Pri t„° vedno močne in pri *n bistveno, da so te iSitni tne ne samo s for-(o strankarskimi lastni-v v, acijarni, temveč da potile različnejših oblikah ^Prav _v VSeb strankah, pa S^naPreLue tako sklicujejo ®kaj , ek. Zato je bilo tudi Se iSčno-. da je prišlo do k PoskiK^ ln do energične-1 Politih da se Premakne k1 * * * V si 'S? nazaj na desno, S r«. ele «dobro misleči)) v raznih slojev. Sg°Slh dneh se je zelo ^ od80vonlo tudi o priti-Sr,°žnjah ZUna’ in o raznih t« s’cer Jvqril. o korakom naprej, ki jih je komunizem naredil -v zadnjih letih. Ta nasprotja pa ne izključujejo nujnosti, da socialisti z izrednim zanimanjem slede dogodkom mednarodnega komunizma in razvoju v Italijanski partiji, saj gre za vprašanja, ki zanimajo milijone ljudi in predvsem (Nadaljevanje na 2. strani) V noči med petkom in soboto je prišlo na različnih italijanskih vlakih do osmih bombnih atentatov, pri katerih je bilo dvanajst oseb ranjenih. Dve drugi bombi so našli, preden bi utegnili eksplodirati. Preiskava policije in karabinjerjev je v polnem teku, a ni doslej rodila nobenih sadov. Krivce iščejo v desničarskih krogih. Obširno poročilo o «no-či atentatov* objavljamo na 2. strani. ustopila v vrsto z ostalimi našimi dejavnostmi. Danes lahko rečemo, da je bila ta pot prav pot športnih iger. Skupno z njimi je zaživel ves naš šport, rasel je m se širil. Po vsakih igrah je bilo več društev, ki so se ukvarjala s telesnokulturno dejavnostjo, vrste športnikov so bile od leta do leta številnejše. Zato danes vemo, da so bile športne igre v prvem desetletju svojega obstoja ne le skupek golih rezultatov in številk, ampak tudi (v pravem pomenu) rojstvo in rast našega športa. S prvim desetletjem se je ta rast nekako ustavila in pred naše športne delavce se je postavilo novo vprašanje, nič lažje od prejšnjega, morda celo težje: utrjevanje zgrajenega, gojenje pridobljenega. Ker so bile igre vseskozi veren odraz vsebine in vrednosti našega športa je nujno, da ta značilna manifestacija naše mladine tudi danes odraža njegovo usmerjenost. Z 11. igrami prehaja zato ves naš šport v fazo, ko so načrtovanja težja, usmerjena na daljše časovne razdalje, ko je iskanje lastnega izraza in hotenja bolj podvrženo realnim možnostim, kot pa v preteklosti, ko je bil cilj športnih delavcev, entuziastov, bližji, bolj otipljiv in hitreje dosegljiv, pa tudi hvaležnejši. Danes rase našim športnim vrstam nova generacija. Njenih želja in zahtev ni vedno moč enačiti s pogledi, ki so jih imeli pionirji našega športa na smeri in cilje te dejavnosti. Vse to pa vnaša seveda nove elemente, za katere ni mogoče ne reči, ne predvideti, kako se bodo ujeli in skladali s tem, kar je bilo že ustvarjenega. Skupno z našim športom kot celoto prehajajo zato tudi letošnje igre v obdobje, v katerem morajo najti v novih pogojih dela in v novi vsebini svoje obstojnosti pot, ki bo prav tako premočrtna in trdna, kot je bila pot prvega desetletja. Prvi udarec mladega nogometaša na nabrežinskem igrišču zato danes ne bo le običajni športni akt. To bo obenem znak za start na poti, po kateri naj bi športne igre spremljale tako telesnokulturno aktivnost naše mladine, morda navidezno brez velikih ciljev vendar pa naj hi zato segale v globino in širino naše skupnosti, do vsakega našega človeka. Tudi v svoji novi obliki in vsebini naj bi predstavljale vsem nam to, kar so nam predstavljale «stare» igre: prizadetost in privrženost, radost in razvedrilo; ob vsem, kar nas obkroža, naj bi nas izpolnjevale in bogatile. Ob njih bodimo vsi še bolj mladi... Bojan Pavletič iiiiiiiifiiiiiiiitiiiiiiiiiiinniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiifiiiiii ■iliiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimmmiiiiiiiiiiimiiiiiu PO RAZVREDNOTENJU FRANCOSKEGA FRANKA ---- --------- V Franciji prevladuje zaskrbljenost pred nevarnostjo povišanja cen PARIZ, 9. — Razvrednotenje francoskega franka za 12,5 odstotka je povzročilo v Franciji in v zahodnih državah najrazličnejše komentarje, med katerimi prevladuje ugotovitev, zlasti v državnih in finančnih krogih, Nova italijanska vlada. V sredini j« predsednik republike Saragat da je bil ta korak za francosko vla. do neizbežen ln da se bo sedaj položaj na zahodnem valutnem trgu nekoliko umiril. Poleg tega pa je razvrednotenje povzročilo zaskrbljenost med francoskim prebivalstvom, ki pričakuje v najkrajšem času vladne ukrepe, ki naj bi povzročili podražitev predvsem najnujnejših življenjskih potrebščin. Predsednik republike Poimpi-dou je danes dopoldne sklical ožjo sejo vlade, na kateri so proučili vprašanje cen kmetijskih pridelkov. Po končani seji je minister Duhamel izjavil, da so se dogovorili o stališču, ki ga bo francoska vlada zavzela In branila na prihodnjem sestanku ministrskega sveta šestih članic Evropske gospodarske skupnosti, ’ na katerem morajo odločati o cenah kmetijskih pridelkov. Poleg tega se je zvedelo, da se bo francoska vlada sestala 28. avgusta ln bo na tej seji baje potrdila Ukrepe v zvezi z raavred-notenjem franka, ki naj bi sto. pili v veljavo 1. septembra. Vesto o razvrednotenju franka Je presenetila predvsem sindikalne organizacije in njihove voditelje. Ti so se v prejšnjih tednih sestali s predsednikom vlade Cha-ban-Delmason ta iz tega razgovora si niso pričakovali razvrednotenja. Sindikalne organizacije so takoj odločno reagirale na sklep vlade ta so sporočile, da če se bodo povišale cene, v Franclji ne bo miru. Generalni tajnik Splošne delavske zveze «CGT» Georges Seguy je izjavil, da so vlada ta delodajalci vedno uporabljali sredstvo razvrednotenja kot orožje proti zahtevam delavcev po boljših plačah. »Naša sindikalna organizacija — je poudaril Seguy — se bo poslušala vseh sredstev borbe, ki jih ima na razpolago, da zavrne to protisocialno ofenzivo ta da brani koristi delavcev«. Tajnik «CGT», ki je najmočnejša francoska sindikalna organizacija, Je še dejal, da se vlada zelo moti, če misli, da bo lahko nekaznovano sprejemala podobne ukrepe na škodo delavcev, izkoriščajoč poletne počitnice. Povišanje cen ta razvrednotenje franka, ki jih je določila vlada, je zaključil Seguy, napovedujeta zelo razburljive čase. Tajnik sindikalne organizacije «Force Ouvriereu Andre Bergeron pa je izjavil, da vlada mora pričakovati, dia bodo sindikalne organizacije zahtevale odločne ukrepe, da se zavaruje skupna moč delavskih plač. Uradne izjave v Italiji v zvezi z razvrednotenjem francoskega franka so bale danes precej umirjene. Minister za zunanjo trgovino Misasi je gospodarskemu dnevniku #11 Globo« izjavil, med drugim, «da je Francija udeležena v italijanski zunanji trgovina za 12,6 odstotka v izvozu ta 11,4 odstotka v uvozu. Posledic za italijanski izvoz v Franciji zaradi razvrednotenja franka še ni mogoče točno oceniti. Predvideva pa se, da se bo zmanjšal izvoz potrošniškega blaga predvsem pa kmetijskih pridelkov. Po drugi strani pa industrijsko blago ne bi naletelo na večje ovire«. Glede uvoza francoskega blaga v Italijo pa je minister poudaril, da ni nobenega dvoma, da se bo ta zaradi razvrednotenja franka bolj ugodno razvijal in da se bo zaradi tega povečal, dokler ne bo prišlo do povišanja cen v Franciji, kar bo seveda odpravilo začetne ugodnosti za francoski izvoz. Minister Misasi je nadalje dejal, da v sedanjem položaju ni mogoče predvidevati ukrepov, ki bi lahko zavrli posledice razvrednotenja francoskega franka. Po drugi strani pa, pravi minister, je razvrednotenje zadržano v precej skromnih mejah. Iz Rima poročajo, da je «Conf-agricoltura» posredovala pri vladi in zahtevala, da je treba podrobno proučiti morebitne posledice, ki bodo nastale na italijanskem kmetijskem področju zaradi razvrednotenja franka cConfagricol-tura» je priporočila vladi, naj budno zasleduje položaj in naj pravočasno sprejme ustrezne u-krepe, če bo to potrebno. Socialistični poslanec Scalfari pa je ▼ razgovoru z novinarji med drugim povedal, da bodo italijanski (Nadaljevanje na 2. strani) NEZASLIŠAN IZBRUH TERORIZMA Osem bombnih atentatov na italijanskih vlakih v presledku pičlih dveh ur: dvanajst ranjenih Očitno gre za izvedbo enega samega kriminalnega načrta - Krivce iščejo v krogih « skrajno desničarskih provokatorjev* - Drugi dve bombi so našli, preden bi utegnili eksplodirati: ena od teh bi morala počiti v Trstu PLAVANJE ITALIJANSKO PRVENSTVO Včeraj peti naslov za N. Calligarisovo KOLESARSTVO SVETOVNO PRVENSTVO Oudkerk (Niz.) za motorji Bračke (Bel.) v zasledovanj« RIM, 9. — Vsa Italija ja bila prataklo nož priča nezaslišanemu, zverinskemu izbruhu političnega terorizma. Samo slučaj je, da ni pri-ilo do tragedije večjega obsega. Sicer pa je obračun dvanajstih ranjencev že dovolj težak in terja od policijskih organov poglobljeno in temeljito preiskavo. Ta je seveda že v teku, a ni doslej dala nobenih sadov. V časovnem razmahu manj kot dveh ur, od 1.10 do 3.05, je osem manjših bomb eksplodiralo v ravno tolikih vagonih sedmih vlakov; drugi dve bombi so našli in jim odstranili vžigalnik, preden sta u-tegnili eksplodirati. Tehnika atentatov (povsem ista v vseh primerih) in skoraj istočasnost eksplozij dokazujeta, da gre za edini kriminalni načrt neke organizirane skupine, ki je, razdeljena v razne «komandose», istočasno delovala v najmanj treh ali štirih različnih krajih. Ni še jasno, kje so bile bombe položene na vlake. Pri štirih eksplozijah je prišlo do ranjencev, druge bombe pa so eksplodirale v praznih kupejih, ali pa so jih našli pred eksplodiranjem. Skoro vse bombe so bile postavljene v prvorazrednih vagonih, kjer je navadno Razprava o zaupnici za vprašanja miru. Na vsak način pa ni mogoče govoriti o demokraciji, ko se vztraja na konceptu geta in izolacije milijonov italijanskih delavcev, ki še glasujejo za komunizem. PSI torej potrjuje svoje razloge za nasprotje s KPI, zaveda pa se budi razvoja celotnega delavskega gibanja, prav zato, ker je zaskrbljena za usodo demokratač. nih institucij in nove italijanske družbe. Socialistični razkol ni bil nujen in Je z njim prišlo do ne. varnosti, da se na desno premakne politično os države. De Martino je dejal, da niso socialisti krivi za ta nevaren položaj in da so dokazali maksl. maino dobrovoljo in umirjenost. Nato pa je orisal postopek pri sestavljanju nove vlade in razloge, ki so navedli socialiste, da da so pristali na sestavo enobarvne vlade. Ta vlada bo morala pripraviti pogoje za sestavo organske vlade levega centra, vendar je treba priznati, da bo to zelo težko doseči, če bo ostal PSU na sedanjih stališčih. Treba bo ustvariti pogoje za stabilen in napreden levi center, ki nujno temelji na odnosih med največjimi dvemi strankami koalicije in torej na sodelovanju socialistov in demokristjanov. De Martino je tudi podčrtal Rumor-jeve izjave, da se morajo vršiti upravne volitve . istočasno z deželnimi. Južnotirolec Mitterdofer je izrazil zadovoljstvo, da je uspelo silam levega centra doseči sporazum za sestavo vlade, nato na je ugotovil, da njegova stranka in južno-tirolsko prebivalstvo pričakujeta od vlade odgovor na nekatera konkretna lokalna vprašanja. V tej zvezi je dejal, da bi morali vsi občutiti nujnost zaščite njih manjšine in da bi morali to vprašanje upoštevati kot eno izmed vprašanj krščanske demokracije. Republikanec La Malfa je u-gotovil, da je bilo socialistično razbitje nepotrebno in škodljivo in da predstavlja dejanski uspeh KD ter neuspeh za socialiste in laično levico na splošno. Dejal je, da se ne sme precenjevati nasprotij, ki se porajajo v de-mokristjanskih vrstah, kjer levica ni nikoli ošibila osnovne linije te stranke, kar tudi dokazuje dejstvo, da so sedaj predstavniki vseh struj v vladi, medtem ko sta obe socialistični veji izven vlade. Zaključil je, da bodo republikanci delovali za zbliževanje obeh socialističnih strank. Zadnji je spregovoril tajnik KD Piccoli, ki je v bistvu ponovil stališča, ki jih je že včeraj izrekel Rumor v svoji programski izjavi, kar je tudi logično, saj gre za enobarvno demokri-stjansko vlado, do katere Je prišlo prav na osnovi pritiska struj, ki jim načeljuje sedanji tajnik stranke in ka so tudi zahtevale kandidaturo Rumor j a za predsednika vlade. Piccoli je dejal, da pri kria ni bila naloga KD, da se izvede kakšen preofcret, temveč da najdejo sile levega centra skupno govorico za skupino sodelovanje, pri čemer se lahko razpravlja o skupnih pobudah, ni pa mogoče mimo dejstva, da se drugače usvarja praznina oblasti z nepredvidljivimi resnimi posledicami. S to vlado se je zagotovilo nadaljevanje politične linije in Kd je bila do kraja lojalna do drugih sil levega centra. Nato je govoril o vladnem programu In polemiziral s komunisti ter današnjimi izjavami Ber-linguerja, vendar v umerjenem tonu in je podčrtal vlogo opozicije v parlamentarnem življenju, kar predstavlja določeno novost pri izjavah odgovornega de-moknstoanskega predstavnika. manj potnikov. To dejstvo, pa tudi majhna količina razstreliva, ki so ga bombe vsebovale, bi dajalo misliti, da gre za (demonstrativne akcije*. Vse bombe so si skoraj povsem slične: od 50 do 100 gramov razstreliva (verjetno tritola), ura, povezana z vžigalnikom, ter dve ali štiri baterije, ki so dobavile električni tok za vžig. Vse to je bilo zaprto v majhnih lesenih škatlah. Uri dveh bomb, ki niso eksplodirale, so znamke «Runha», ki jih iz. delujejo v istoimenskem mestecu v Vzhodni Nemčiji. Niso v prodaji v Italiji, pač pa se jih dobi v Švici. Isto znamko ure so uporabili pri atentatu 25. julija proti milanski sodni palači. Preiskovalni organi, ki so najprej mislili na teroriste iz Gornjega Poadižja, so sedaj obrnili svojo pozornost na kroge, ki lPo razvrednotenju francoskega franka izvozni proizvodi zaradi razvrednotenja franka od sedaj dalje naleteli na vedno večje težave na mednarodnem trgu. V Bonnu je minister za gospodarstvo Schiller pozval politične stranke, naj po razvrednotenju franka pozabijo na volilno kampanjo, ker je treba sedaj sprejeti «resne in važne odločitve*, ki naj omogočijo premostitev sedanjih težav na mednarodnem monetarnem tržišču, kjer bo treba resno vzeti v poštev popolno odpravo denarne disparitete. Po mnenju ministra je zgrešeno misliti «da je v Nemčiji vse v redu* po razvrednotenju franka, «ker se naša politika stabilnosti izvaja v Bonnu in ne v Parizu in francoska odločitev ne rešuje vseh naših vprašanj*. Tudi Schiller je omenil posledice, ki jih bo imelo razvrednotenje franka na cene kmetijskih oddelkov v okviru Evropske gospodarske skupnosti in je poudaril, da na razgovorih, ki bodo v prihodnjih dneh, bodo morali oiti sprejeti važni sklepi. Medtem se je zvedelo, da bo Bonn na sestanku ministrskega sveta EGS, ki bo v ponedeljek, zahteval, da se obdrži tudi po razvrednotenju franka pariteta med dolarjem in eskontno enoto, ki velja za cene kmetijskih pridelkov v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Iz New Yorka poročajo, da bo jutri v Washingtonu sestanek dvajsetih ravnateljev mednarodnega monetarnega sklada, ki bodo proučila položaj, ki je nastal po razvrednotenju franka. Čeprav bo ta sestanek formalnega značaja, je bdi vendar potreben, ker Je bil frank razvrednoten za 12,5 odstotka. To razvrednotenje mora mednarodni monetarni sklad po svojih pravilih potrditi, ker je preseglo 10 odstotkov. Francoski tisk Je v glavnem (gre pri tem za sredinske in desničarske časopise) ugodno komentiral razvrednotenje franka. Ti časopisi hvalijo predvsem vlado, da ji Je uspelo presenetiti s svojo odločitvijo špekulante, hkrati pa ugotavljajo, da je odstotek razvrednotenja takšen, da ne bo povzročil motenj v mednarodnem monetarnem ravnovesju, in da bo dovolj 'učinkovit, da omogoči kompetitivnost francoske industri je na zunanjih tržiščih. r.ia.«iio KPF «L’Humanita» pa poudarja, da predsednik vlade ni govoril reenice v avojd izjavi od 26. junija, ko je poudaril, da ne bodo razvrednotili franka. Iiat nato ugotavlja, da Je razvrednotenje sredstvo v rokah vlade, da se izmota iz gospodarakih težav na račun delavcev, katerim hoče vzeti vse, kar jim je v zadnjem času dala, a povišanjem cen. Iiat dalje dodaja, da pomeni razvrednotenje franka propast politika vlade, ki je že enajst let na oblasti in ki se Je pokazala, da ni zmožna zagotoviti delavcem blagostanja. «New York Times* pa piše v svojem uvodniku, da je bil sklep o razvrednotenju franka neodložljiv zaradi lanske novembrske finančne krize. Kljub temu pa, pravi list, )e sklep o raz. vednotenju presenetil, ln se sprašuje, ali bo krhek mehanizem, ki povezuje mednarodne valute, vzdržal pod tem udarcem. New-yorški dnevnik pravi, da bo mn. rala Francija sedaj sprejeti u. člnkovite denarne in fiskalne u-krepe proti inflaciji, če hoče izboljšati svojo plačilno bilanco Toda enostranska odločitev Francije, dodaja Ust, ne ustreza po. trebam po ureditvi vrednosti evropskih valut. «New Yoric Times* Izraža upanje, da ta dogodek ne bo povzročil verižnega razvrednotenja. jih označujejo kot ali P0004 kakšno ^avracijo. Pristavil sem, jedli dn,*LZ men°i- Rajši sem bil v '“b človeka, ki pozna ta kraj. v Y restavraciji je stala podolgo. a miza, na obeh straneh pa (k>wf ki sta bili prav talko v«) ^a mizo mi je pripovedoval- 0 sv°jem živijenijiu. ženi, ži-n n> Pa spet o življenju, o straš-W življenju, kakršno je mjego. „ ’ Predvsem zato, ker je čudne ]. fave- Vprašal me je, ali vem, 1 Pomeni to, da je vedno pod delx)m. Slišal sem, da še kateri vozniki prežive v vroča uVeS dan v kočiji in čakajo, mllb 'k) stranka prebudila Iz kozVI a' Tako je bilo lahko ne-5, ' danes pa je treba drugih zna'u se lr°če človek kako kai'U' doMer živi. Povedal sem, ObaVSe sem zguPU in kaj iščem. UiPi SVa st°rila vse, da bi razu. (jn a drug drugega, da bi drug je 5”mu vse pojasnila. Razumel ibor 4 Sem ostal 15162 501)6 ln da am najti drugo, vse drugo pa da iif U5l°- v glavo si je zabil, če p 6rn Opremljeno sobo in nih. basn >.ne bl mogel prepričati o hofinm?®111- Iz ž6pa Je 7261 sl‘ g0v J *asnik in menil, da je nje-g!aa dolžnost pregledati male o. Jes»e' ln tako jiih je petkrat ali Svlnfal podčrtal z majhnim Je rtp?!^0111- prav s tistim, ki mu Zadet!/'v dlani nad številkami (3v0 _°v objavljenih, v listu. Ne. se , n° Je podčrtaval tiste ogla-■boii 'v- • zbral- ko bi bil v slovi morda Pa tiste z na-Jib nthlŠ’ ki so sl'ale v najtoliž-žiValj 6atnih četrtih, zaradi svoje reke/ 5dranil se Je. ko sera,«vu steh’ • iSčem samo sobo s po. p°5t ln da bom vse drugo, celo pra/T" omarico, odnesel čez bfž ko bom vstopil. nja , 0g treh sva prebudila kotli j J1 se SDet- odpravila. Voznik Setj^ Predložili, naj bi zlezel na Sedej zraven njega, vendar sem la Sv na PraJSnji prostor. Obiskali jih*« ^Tug0 za dirugo vse hiše, 5iovi i5 voz,ni'k podčrtal med na. h k]..) ral,lci zim-skii dan je šel to Mi - ^^as‘b se m-1 zdi. da so zias-j 1 dnevi. kj jih poznam. Prečudoviti trenutek pred ''čzivirpušfilc,bo- Naslove, ki jih je bo zavmP°Jem , '8 svetlim plamenom, v Vetl^u’ v zavetju. Za. ^ sva y6selJe- V svetlobi teh v*bj&, Jae & samo nejasni obris »/ batini poznajo do. volj. Toda nujno je poznati nje. gov izvor, razvoj in oblike, v ka. terih še vedno obstaja zato, da bi se izruvale njegove korenine, preprečil njegov povratek...»' Tako se upravičeno poudarja v predgovoru, v katerem Je nato rečer no, da je uredništvu uspelo pri' dobiti za sodelovanje «več sto kvalificiranih in znamenitih so-trudniikov«. Nato nam glavni u. rednik pove, da bodo v enciklopediji prvič opisali in doku. mentirali več sto bitk, oboroženih spopadov ter drugih vojaških in političnih dogodkov, o katerih se ni še nikoli pisalo«. Glavni urednik opozarja dalje, da pripadajo sotrudniki različnim političnim smerem, kajti vsaka enciklopedija je rezultat dela mnogih oseb. toda v tej enciklopediji je vse sotrudnike prevze. mal duh ((odporniškega gibanja in partizanskih enot«, kjer so se vsi čutili bolje.« Glavni urednik piše. «da se tudi zaveda pomanjkljivosti, da namreč manjkajo nekatera «dej. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiii,iiifii|k,||„||,ll,„llll|ll„||llllll|||||M||||||||||||||||J|||||||||||||||| NOVE KNJIGE LADISLAV GRAI - KIJEV: V metežu Ladislav Grat-Kijev se je ne osemnajst let star, leta 1941, vključil v osvobodilni boj. Kot ključavničar je bil zaposlen pri železnici v Ljubljani, kjer je so. deloval pri sabotažnih trojkah, potem so ga zaprli, vendar je ušel in odšel v partizane. Bil je v H. štajerskem bataljonu, ki sta ga vodila Franc Rozman - Stane in Dušan Kveder.Tomaž. Ko se je ta skupina okrepila in se reorgani. zirala v H. grupo odredov, je s to skupino odšel na Štajersko. Toda partizani so bili izdani in Nemci so Jim ob Savi pripravljali popotno uničenje. Partizani so se krepko tolkli z Nemci v obsav-skih hribih, nakar so se morali pred polnočjo umakniti nazaj na Dolenjsko. Kratek čas kasneje je Grat - Kijev ponovno odšel na Štajersko, kjer se je kot partizan boril z Nemci dalj časa, dokler se ni bolan in izmučen vrnil na Dolenjsko. Leta 1943 so Ladislava Grata . Kijeva poslali na Koroško, kjer Je prebil dalj časa, dokler se spet ni vinil v o. ficirsko šolo na ozemlje, zasedeno po Italijanih Leta 1944 je bil s skupino Avantgarda, k.i so Jo sestavljali Avstrijci ln nekateri Rusi, poslan na avstrijsko štajersko, da bi tam pomagal netiti upor zoper nacizem. Do konca vojne je opravljal funkcL jo oficirja za zvezo med avstrij. skimi in slovenskimi partizani. Taka Je bila partizanska pot mladega fanta odkar se Je vključil v osvobodilni boj. To svojo pot opisuje Ladislav Grat, s partizanskim imenom Kijev, v svoji knjigi V METEŽU, ki jo je prav. kar izdal zavod Borec v Ljubljani. Avtor knjige je ves čas sodeloval v bojih. Vsak dan je doživljal spopade, hajke, zasede, ofenzive, jx>hode, vsak čas je bil v neposredni nevarnosti. Tudi njegova knjiga, ki nosi simboličen naslov V metežu je odraz tega življenja. V njej je toliko dogodkov, toliko doživetij, to. liko podatkov o partizanskih akcijah, da predstavlja dragocen agodovinski vir. Zlasti za osvobodilni boj na Koroškem, kjer je Grat prebil dosti časa. Knjiga sama pa je tudi izredno dinamična. Gratovo neprestano voj. skovanje je našlo odmev v njegovem pisanju. Pri pripovedovanju mu ne gre za poglobljen prikaz vojnih dogodkov, ne za globlje analize. Grat pri svojem pisanju budi ne razmišlja, ne o dogodkih, ne o tovariših, še manj o sebi. On se bori, doživlja vojno na vsak korak, doživlja o. fenzive, zmage, pa tudi smrt. O vsem tem pa pripoveduje sprou ščeno, živahno in zanimivo. Grat ni šolan pisec ln njegova pripoved ni literarno oblikovana. Podobne knjige s partizansko te. matiko so navadno nabite s po. d alki in fotografskimi prikazi dogodkov. Res je sicer, da je tudi knjiga V metežu podobna. Toda med tovrstno partizansko literaturo zadnjega časa bomo težko našli knjigo, ki bi bila tako dinamična in tako presenetljivo zanimiva ter privlačna. Tako bi torej to najnovejšo spominsko knjigo udeleženca osvobodilnega boja označili kot knjigo tehtne dokumentarne vrednosti, vendar pa tudi kot pripovedno delo ,kd se lepo bere in ki je izredno zanimivo in privlačno napisano. Knjiga Je tudi izredno obširna, saj šteje skoraj šeststo strani in predstavlja tako tehten prispevek k tovrstni partizanski literaturi. H knjigi V metežu sta svoj delež prispevala še dva. Predvsem Katja Špur, ki je Gratov tekst uredila in Vladimir Lakovič, ki je knjigo opremil Sl. R. stva in imena zasluž^j^pr^pyj> ni knjigi tega dela objavljena mnoga imena in argumenti, ki mu bodo sporočeni,-irr rtSP ta', na*, čin bodo popravljene vsaj najhujše pomanjkljivosti«. Končno je v predgovoru povedano, da je imelo uredništvo na razpolago vse arhive Nacionalnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji, njegovih deželnih inštitutov in Inštituta ((Gramsci« ter razne podatke, ki so jih dale na razpolago italijanske občine ANPI in ANPPIA. Se posebej pa glavni urednik poudarja: »Vsekakor bomo hvaležni vsem, ki nam bodo hoteli porm.gati s kritikami in nasveti pri nadaljevanju dela. Vsaka pripomba bo spre. jeta, ocenj'ena in upoštevana pri naslednjih knjigah« ... kajti «ni lahko iskati osnovne dokumente in preverjati vire niti za same zgodovinske inštitute, ki razpolagajo s povsem drugimi sredstvi in to delo se je — lahko rečemo — komaj začelo.« V knjigi sledi nato seznam 183 sotrudnikov te I. knjige enciklopedije, z oznako ustreznih kratic, s katerimi so podpisani posamezni sestavki; temu sezna. mu pa sledijo važna «opozoiila». Prav iz teh «opozoril» namreč izvemo, da bo celotna enciklopedija obsegala pet knjig: peta knjiga bo vsebovala vse potrebne dopolnitve, splošno analitično kazalo, obširno bibliografijo, podrobno kronologijo dogodkov in »druge koristne pripomočke za branje knjige«. Povedano je tudi, da so posebna »gesla« po. svečena odlikovalcem z zlato kolajno za delovanje v odporni, škem gibanju, dalje vsem tistim antifašistom, ki Jih je posebni tribunal obsodil »na najmanj 5 let zapora in ki so pozneje na. daljevali borbo proti fašizmu v Italiji ali v inozemstvu (Španiji, Franciji, Jugoslaviji itd.)«, posebna gesla bodo imeli tudi partizani, padli ali živi, od brigad. nlh poveljnikov ln komisarja navzgor, predsedniki in drugi voditelji CLN itd. ter končno po. litične, vojaške, kulturne, gospodarske in druge osebnosti, ki so se tukaj po vojni izkazale v borbi proti fašizmu. Kot vidimo gre za prepotrebno obširno in nadvse hvale vredno ogromno delo. Pomen tako važne enciklopedije antifašizma in o. svobodilmega boja pa je prav tako kot za vso Italijo izredno velik tudi za naše kraje in ljudi. Zato si bomo prvo knjigo te enciklopedije natačneje ogledali in poskušali bomo čimbolj ob. Jekttvno ugotoviti, v kakšni in kolikšni meri je uredništvo u-poštevalo prispevek k zmagi nad fašizmom in nacizmom, ki so ga dali Slovenci v Italiji, upoštevajoč pri tem smernice, ki jih je samo uredništvo obrazložilo v svojih že omenjenih »opozorilih«. Prepričani smo namreč, da bo uredništvo naše ugotovitve vsaj delno upoštevalo ob urejevanju že omenjene’ dodatne knjige tega velikega dela. (Nadaljevanje prihodnji/ ne^io) S. R. partizan. Njegovo pisateljsko delo: novele, romani in drame o propadanju posestev in o zuna. njih in notranjih problemih kmečkih ljudi te svoje dežele. (KrefTs Farm, Kreft famtly). Tu je še podatek: THE LAND... je prevedena že tudi v italijanski, srbohrvatski in poljski jezik. Naj ob tem navedemo še osnovne podatke o italijanskem prevodu tega Potrčevega romana, ki je izšel leta 1955 pod naslovom «Terra e donne« v založbi EDIT na Reki . Fiume; prevod je o-skrbela Mija Kalan; obseg 272 strani. Ob izidu tega Potrčevega dela v angleščini in tako seveda za ši. roki svet nas zanima še marsikaj. Najprej to: kaj pomeni ta roman pisatelju Ivanu Potrču? «Vas... kmečko življenje... kmečka literatura... Na.j povem to.le: tudi literatura s kmečko motivi, ko je lahko dobra. Saj tudi življenje na kmetih pripelje človeka v situacije, ki lahko zanima, jo i meščana i delavca (jasno, če so dobro prikazani). In obratno. Samo še malomeščani govorijo s posmehom o kmečki literaturi... Jaz vem, da se bom v pisanju še vračal na kmete. Kaj pa je drugega smisel in namen literature, ko da bralcu oživlja značilne ljudi iz našega okolja, pa naj bo to meščansko, delavsko ali kmečko!?... Da. išči domačega, svoje, ga, slovenskega človeka, ki raste pri nas, ki je tu zakoreninjen, ki ga oblikuje naše življenje, da, te. ga išči in prikazuj, a ne tipa, ki mu umetno, zaradi modne inte-resantnosti vsadiš poglede in čustvovanje na primer zahodnega sveta, tako da ni ne miš, ne ptič, da ne veš, kam bi z njim... Ko da bi palmo presadil pod Triglav! Saj to je grozno...« (Iz razgovora ob izidu romana »Na kmetih« 1954.J In kako Je ocenil to delo piša. teljev rojak — slovstveni zgodovinar Anton Slodnjak? ((Pomemben dokaz za to, kako je Potrč čedalje bolj premagoval ozko družbenopolitično gledanje in pre. sejanje slovenjegoriškega grun. tarstva, je roman Na kmetih. V tej okvirni pripovedi o spolnem izživljanju povprečnega kmečkega fanta, ki ga gibljeta v glavnem samo 'misel na' grunt in na žensko, je pustil socialno problematiko na obodu ter se Je z ne. ■navadim H^Vetjem poglobil v ‘ fetfftEftšltflfib 'ilfMvgčtit ■ efbtično-seksualno stran junakove duševnosti. Pri tem ni zamolčal zuna. njih povodov, ki so pospeševali prebujanje in razraščanje fantove strasti, vendar pa je z največjo pozornostjo zapisoval njegovo notranje dogajanja. — Priznati moramo, da je ustvaril v romanu nove in zanimive človeške fi. gure in da je skoz nje prod ir no osvetlil sodobno moralno življenje kmečkega prebivalstva v ptujski okolici.« (Slovensko slovstvo 1968.) Kdo je prevajalec in zakaj ga je pritegnilo prav to Potrčevo delo? Dr. Henrv Leeming. roj. 1920 v Manchestru, je predavatelj na fakulteti za slovanske in vzhodnoevropske vede. (Shool of Sla. vonic and East European Stu. dies). Specializiran je tudi za staroslovanščino ln slovanske jezike sploh: govori poljski, ruski In jugoslovanske jezike. Prevoda Potrčevega romana se je lotil z resnično ljubeznijo do našega jezika in naše literature, ki mu že dolgo ni tuja. z njo ga je sezna. nil prof. W. K. Mathews. prevajalec Prešerna. V Londonu je priredil že več večerov slovenske poezije in zelo rad si zapoje «Kje so tiste stezice...«. S pisateljem Potrčem sta pred letom in čez obiskala haloške gorice, kjer mu je moral pisateljev brat pokazati in poimenovati vsak del hiše od kleti do strehe, vsako živinče od glave do repa, vsak del pluga in povedati seveda vse o njivah in goricah. In ob vsem tem je vzneseno vzklikal: «Pojte, pišite! Trd. no se oklepajte svojega jezika, čuvajte njegovo pristnost, ker je v tem izraz življenja in sloven- skega značaja. Svet vas mora spoznati!« In na koncu moramo povedati še to: odkod pobuda za ta prevod in zakaj? UNESCO, posebna organizacija Združenih narodov (OZN), ki ima sedež v Parizu, za vprašanja vzgoje, znanosti in kuL ture vseh narodov sveta, si je postavila tudi nalogo, približevati sodobnemu človeku, katerega vleče naš čas z zemlje vedno bolj in bolj v velika naselja, življenje tstih, ljudi, ki še vedno živijo v tesnem stiku z zemljo, črpajo iz nje moč in silo življenja in jim iz tega raste tudi živost jezika. Zato je pred to organizacijo tudi naloga, da išče med deli sodoh. nih pisateljev sveta tista dela, v katerih Je še pristni duh zemlje n njenih sil in ki budijo ln krepijo elementamost posameznika skozi njegovo življenje, ki ga preveva duh prednikov. Potrčev roman, ki ga je za izdajo v tej zbirki priporočila pre. ko mednarodnega društva PENa pisateljica Mira Miheličeva, bo gotovo v polni meri izpolnil zgo. raj nakazana pričakovanja, kar se je že pokazalo v Londonu ob izidu knjige in istočasnem obisku avtorja in njegovem razgovoru z novinarji, kulturnimi delavci in založniki, ki so napovedali še nove izdaje njegovih in tudi drugih podobnih del iz slovenske literatu re. BOGOMIL GERLANC ............ PREJELI SMO Borec, 6.-7. 1969. Izdaja zavod «Borec», Ljubljana. Odgovorni urednik Vojko Novak. Kaplje, 15.-16. Revija za kulturo in obča vprašanja, Idrija. Odgovorni urednik Tomaž Pavšič. Mladje, 7.-8. Koroška kulturna revija. Izdajatelj Klub Mladje, Celovec. A. M. Nekrič, 22. junij 1941. Mladinska knjiga 1969. Zbirka Pričevanja. Janez Premk, Pesmi. Mladinska knjiga 1969. Zbirka Pota mladih. France Bevk, Naše živali, Ilustrirala Roža Piščanec, Mladinska knjiga 1969. Ela Peroci, Očala tete Bajava-je. Ilustrirala Lidija Osterc. Mladinska knjiga 1969. Lojze Kovačič, Fantek na oblaku in Dva zmerjavca. Ilustriral Milan Bizovičar. Mladinska knjiga 1969. Forum, junij 1969. časopis od jela za suvremenu književnost JAZU, Zagreb. II Ponte, 30 - giu-gno - 31 luglio 1969. Rivista' di politica e lettcratura fondata da Piero Calamandrei, Firenze. Critica mariista, anno 7, n. 3. (maggio . giugno 1969). Editori Riuniti, Roma. Aldo Onorati, Os-sessione ed oltre, Poesie, Unione Editoriale Centro Sud - Roma. Virgilio Martini, II mondo senza donne . romanzo. Edizione Tritone, Jesolo 1969. Movimento o-peraio e socialista, gennaio -maržo, aprile giugno 1969. Rivista trimestrale di storia e bibliografa Ed. Centro ligure di storia sociale. Albino Skerk Per il diritto deli’uso della linpua materna (Discorso pronunciato alla Came-ra dei deputati nella seduta del 22 maggio 1969). Albino Skerk I comunisti per la difesa e lo sviluppo delVEco-nomia triestina. (Discorso pronunciato alla Camera dei deputati nella seduta del 30 maggio 1969). Thomas M. Forster, Le forze armate della Germania O-rientale. Edizioni Mundus, Roma Milano, 1969. Interarma, Military News. Quin-dicinale, Roma. Naš jezik . La nostra lingua. Glasnik molizanskih Hrvata, go-dina 3, srpanj 1969, Roma. Lingua nostra, Šansoni Firenze, vol. XXX, fasc. 2, giugno 1969. Obzornik 69.-8. ■ Ljubljana. Vita italiana, 5, documenti e informazioni. 1969, Presidenza del Consiglio dei ministri - Roma. Le livre slovene, Juillet 1969, anee VII, n. 2-3. - Pen-club, Ljubljana. Poletni motiv Foto Mario Magajna Vreme včeraj: Najvitšja temperatura 30,2, najnižja 19,9, ob 19. uri 28.8 stop., zračni tlav 1014,4 stanoviten, veter 13 lem na uro vzhodnik, sl-verovzhodoik, nebo 6/10 pooblačeno, vlaga 30 odst., morje skoraj mirno, temperatura morja 23,8 stopinje Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 10. avgusta LOVRENC Sonce vzide ob 5,59 in zatone 20,22 — Dolžina dneva 14,23 — lu na vzide ob 2,37 in zatone ob 19,21 Jutri, PONEDELJEK, 11. avgusta ALEKSANDER Pismo slovenski materi Draga Varikal Dovoli mi, da te kličem kar tako po domače, kot smo te včasih klicali doma v družini. Zdaj te sicer tvoji znanci kličejo za Giovan-no, vendar bom jaz kot tvoja starejša sestra to dejstvo obšla. Oprosti mi, da sem izbrala to pot, da se s tabo pogovorim (saj bi lahko le zavrtela tvojo telefonsko številko in ti vse to povedala), vendar skušaj razumeti, da tega nisem storila zato, da bi vzbujala pozornost nate, ker te iz samega imena ljudje tako in tako ne bodo spoznali. Izbrala sem to pot zato, da obenem spregovorim tudi vsem tistim, ki so v podobnem položaju kot ti. Zadnjič sem namreč v trgovini srečala Marijo in mi je pravila, da misliš svojo Marino vpisati v prvi razred — italijanske šole. Ti si sicer sama gospodinja, da napraviš to. kar se ti zdi prav, vendar bi te rada spomnila na nekaj stvari, ki si jih sama v boju za vsakdanji kruh verjetno pozabila. Vidiš, Vanka, ti si se rodila skoraj 10 let za mano in ti zato marsikaj ni tako v spominu kot meni. Med vojno si bila ti še otrok, jaz pa sem bila že precej večja in sem stvari zato tudi bolje razumela. Tudi predvojna leta nosim s sabo, pa čeprav je spomin nanje precej bled. Dobro pa se spo-•111111111111111111(1111111111111111111111111111111111111111111111 Žarko Simonič petdesetletnik Čeprav je žarko Simonič želel in tudi hotel, da bi njegov jubilej — 50-letmca rojstva — šel mimo neopazen in je zaradi tega tudi za nekaj dni odpotoval od doma, ne moremo mimo tega dogodka, ne da bi ga vsaj na kratko, vsaj kot kronisti zabeležili. Je sicer res, da 5(Metnioa danes m več to, kar je bila nekoč, ko je še veljal rek, da se je ob takem jubileju človek srečal z Abrahamom, kar je pomenilo. da je že prešel med starce, toda 50-letndca je tudi danes v življenju vsakogar važen mejnik, ob katerem se človek vsaj za trenutek ustavi in zazre nazaj, da napravi majhen obračun nad prehojeno potjo. In Žarkov obračun ob tem jubileju je prav gotovo vsestransko pozitiven, saj je vse svoje dosedanje življenje posvetil svojcem in naši skupnosti, ne da bi bil zanemaril en sam dan. Žarko Simonič se je rodil 6. avgusta 1919 na Opčinah v znani zavedni slovenski družini. Se zelo mlad, sikoraj še otrok je začel preizkušati fašizem. Njegovemu očetu, ki nikakor ni hotel kloniti pred fašizmom, so leta 1929 odvzeli licenco za gostilno in znano opensko shajališče, kjer so se sestajali zavedni domačini na kozarec vina in na pomenek, je moralo zapreti vrata. Smo pač v dobi, ko se je fašizem že povsem razdivjal, smo v dobi, ko nam je zaprl še zadnjo šolo. Zato je moral žarko v italijansko šolo, najprej seveda v o-snovno, nato še v srednjo in sicer na licej Dante Alighieri. Po končani srednji šoli se je vpisal na univerzo in je pravno fakulteto končal leta 1943. Medtem pa je Žarko izkusil tudi fašistične zapore. Leta 1940 so ga namreč aretirali in po krajšem času odpeljali iz tržaških zaporov v koprske, kjer so ga imeli zaprtega kakih osem mesecev. Bili smo v vojni in tudi Žarko ie moral obleči vojaško suknjo. Seveda niso imeli fašisti vani zaupanja. Kot nešteti drugi naši ljudje, je tudi on končal v «posebnih bataljonih«, kamor so ga bili priključili. Ko se je bližal polom fašizma, minjam težav, ki sem jih imela v tuji šoli, čeprav sem bila vedno dobra učenka. Učila sem se in tudi znala, a vendar sem vse to delala zato, ker sem marala, ne pa zato, ker me je veselilo. Kako drugače je bilo takrat, ko je mama potegnila iz svojih skrivališč slovenske knjige in nam najprej brala iz njih, potem pa je dala knjige nam samim, da smo se še mi učili brati. S kakšno ljubeznijo nam je sledila, nas popravljala, če smo kaj narobe prebrali, nas opozarjala, kje je kaj posebno lepo povedano, in dodajala: «Mi bi pa po domače rekli kar tako in tako.s Vidiš Vanka, takrat tebe še ni bilo na svetu in se zato vsega tega ne spominjaš. Ko je bil čas, da se ti učiš brati, je bila že vojna in nihče ni imel več toliko časa, da bi s tabo ure in ure sedel ob knjigi. Včasih sva posedeli s knjigo m mizi, toda bilo je premalo, da bi ti lahko vcepila ljubezen do nje. Mogoče pa se boš teh redkih uric le spomnila. Ne misli, da ti hočem s tem vzbujati nepotrebne spomine na otroštvo. Vse to ti pravim le zato, da bi vedela, s kakšno ljubeznijo smo gojili naš jezik takrat, ko je bilo to celo prepovedano. Spomni se tudi vsega, kar nam je o šoli pripovedovala mama: kako so včasih hodili ure in ure iz vseh okoliških vasi peš v Cirilmetodovo šolo pri Sv. Jakobu. Samo zato, da bi se učili v svojem jeziku. In spomni se tudi, da je ta šola bila privatna, da so naši ljudje sami zbirali denar, da so jo lahko vzdrževali. Danes pa ima tvoja Marina slovensko šolo v isti stavbi, kjer je italijanska. Ne bo ji treba napraviti niti koraka več. In ta šola ni privatna, kot so bile nekoč naše šole, ampak državna, vzdržuje jo država in tudi sicer je v vsem enaka italijanskim šolam, le učni jezik je slovenski. In ker sklepam, da tvoja Marina ne želi predaleč od doma, ko odraste, ti svetujem, da vzameš v roke «Piccolo» in od časa do časa prelistaš oglase. Povsod potrebujejo ljudi z znanjem slovenščine in celo srbohrvaščine. To je v Trstu postala že običajna zahteva, tako da lahko včasih že bereš: clščemo prodajalko: znanje slovenščine ni nujno potrebno.» Če se nekomu zdi potrebno, da to izrecno poudari, se pravi, draga Vanka, da je znanje slovenščine v Trstu res Razpis za prijave v slovenski dijaški dom 1. Dijaki in dijakinje, ki name-ravaijo vstopati v šolskem letu 1969-1970 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ulici Ginnastica št. 72 aili Čampo S. Ludgi 11 (avtobusa štev. 25 in 26) ali pri Podpornem društvu Dijaška matica v Ul. Geppa 9/11 (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnimi, naj vložijo pri Podpornem društvu Dijašika matica posebno prošnjo. 4. Vsa druga pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki štev. 1 ali po telefonu štev, 93-167 (Slovenski dijaški dom). NA POBUDO OBČINSKE KOMISIJE ZA TOPONOMASTIKO V torek v Gropadi skupščina v zvezi s poimenovanjem ulic Sledilo bo še osem skupščin v drugih vaseh gornje tržaške okolice Ena izmed najve6wh pomamklji-1 skih uradov so ugotovili, da j€ i cali deset ljudskih skupščin, kd so \ostd v topanomastaki tržaške ob čine je pomanjkanje imen velike večine ulic, trgov in cest po vaseh tržaške okolice, Ta pomanjkljivost povzroča tudi nevšečnost prebivalstvu in iz nje izvirajo težkoče ob posebnih prilikah, kos je na pri mer ljudsko štetje. Zaradi t-.-ga sc je občinska komisija za toponoma stdko že dalj časa od tega lotila tega vprašanja, da bi našla zan. primemo rešitev. Po številnih ogledih m ugotovi t-j vah na kraju in proučitvah občin nad sto cest in ulkic, katerim je nujno potrebno določita ime. V ta namen so že izvedli raziskavo, da bi ugotovili imena osebnosti, ki jih je treba počastiti, krajevna izročila ledinska imena ital. Na pred log komisije za toponomastiko, ka teni predseduje odbornik Ceschia, je občanski odbor sklenil, da bo dopolnil to raziskavo z neposred rdm posvetovanjem s prizadetim prebivalstvom, ki na.i bi dajalo predloge v zvezi z bližnjim podme n ovarijem uMc. V ta namen so skli ■iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiH VČERAJ ZJUTRAJ PRED TRŽAŠKIM ŽUPANSTVOM Občini izročena nova vozila za okrepitev zbora redarjev Za izboljšanje redarske službe je na razpolago 80 milijonov lir ■ Še letos bodo sprejeli v službo 52 novih redarjev V prisotnosti vidnejših mestnih osebnosti ln majhne množice meščanov je bila včeraj zjutraj ob 9. uri pred občinsko palačo na Trgu Un.ta kratka slovesnost, med katero so izročili občinski upravi nekaj novih motornih vozil in s tem okrepili oddelek mestnih redarjev. Slednje dejstvo je podčr. tal v svojem otvoritvenem govoru tudi občinski odbornik prof. Re-dento Romano, ki je navzočim o-risal ves program okrepitve in modernizacije zioora mestnih redarjev. Med drugim je poudaril, da bodo v bližnji bodočnosti okrepili tudi mi limit minim umi um ti iiiii;;;;;:::iimiiini nuni i Umrl je prefekt Giovanni Palamara V Firencah je v petek umrl v starosti 74 let prefekt Giovanni Palamara. Njegovo ime je ozko povezano s tržaškim političnim življe-neobhodno potrebno. Sa} se še šumi i v obdobju, ki je bilo pred- ita!« jani na raznih tečajih ali pa privatno učijo slovenščine, da bi izboljšali svoj službeni položaj. In ne pravi rili. sestrica moja, da se je tvoja Marina od tebe in od none naučila že dovolj slovenščine. To, kar zna, je le narečje, ki ji bo mnogo pomagalo, da se bo v šoli lepo naučila jezika. Toda s tem, da ste jo naučili govoriti, je še niste naučili napisati slovenskega pisma, niste je naučili brati slovenskih knjig, niste je naučili slediti učenemu pogovoru, če jo daš v italijansko šolo, ne bo več govorila slovensko in celo njeno znanje narečja se bo tako poslabšalo, da jo bo še pred tabo sram govoriti v tvojem domačem jeziku. Mogoče se pa bojiš, da se tvoja Marina v slovenski šoli ne bo naučila dovolj italijanščine, ki ji bo tudi potrebna v življenju. Veš, moj Boris je letos maturiral na trgovski akademiji (med drugim ti povem, da je že dobil dobro službo in da sem z njim zelo zadovoljna: škoda le, da bo fant moral kmalu k vojakom, a obljubili so mu, da ga po končani vojaščini spet vzamejo). Ko se je pripravljal za maturo, je italijanščino študiral skupaj z nekim drugim fantom, ki je pa delal italijansko šolo. Še meni se je zdelo to čudno in sem onega vprašala, kako moreta študirati skupaj, ko pa on italijanščino mnogo bolje zna. In veš, kaj mi je rekel? Da zna moj sin več italijanščine kot on sam in da mu je marsikaj moral še razlagati. Naj zaključim, draga sestra, lipam, da so ti moje besede segle do srca in da si se prepričala, da spada tudi- tvoja Marina v slovensko šolo. Oglasi se kaj, da se bomo malo pomenile, saj te ne vidim že toliko časa! Sicer pa lep po zdrav tebi in tvoji družini specializirani oddelek za prvo po. moč pri prometnih nesrečah. Tej začetni svečanosti, kateri so prisostvovali med drugimi občinski odbornika Blasina, Cesahia, gosipa Faraguna in Mocohi, podpredsednik tržaške podružnice Fiat Rocco, Grandi za podjetje Innocenti, Cre. mascoli za podjetje Gaconl®t'' J* otro*ka negovalna »a- I>n« avgusta 1969 s* je v Trstu 1 PTTTT|r ton in šivilja Roberta Santini, ples- rodilo otrok, umrlo pa je 7 oseb Ih J [ • I [* 1 l l 'rT' kar Kdoardo DIKzza uradnica UMRLI SO: 53-le-tnl Antonio Qua pa M amilov ich, delavec Mario Torre rantotto, 69-letna GugUalmina Dona- in delavka BMsabetta Corvascio, u- je začelo nagajati zdravje. Doma je žarko našel takoj sebi primerno zaposlitev. Postal je asistent na tržaški pravni fakulteti, in sicer za rimsko pravo. Razumljivo, da tedanji veliki dogodki niso mogli mimo njega, ne da bi kot človek in še posebej kot Slovenec opravil svojo dolžnost. Kmalu potem, ko je prišel domov, le bil že vključen v Osvobodilno fronto Bil je član openskega okrajnega odbora OF. Spomladi leta 1944 pa je odšel v partizane in sicer v Kosovelovo brigado, od koder so ga ket pravnika dodelili na razne položaje. Ob osvoboditvi, spomladi leta 1945, se je žarko vrnil v svoje roistno mesto. Bil je najprej na PNO, od kode« pa so ga premestili na poverjeništvo v Ajdovščino, kier je ostai do leta 1947. Ponovno se ie vrnil v Trst. se zaposlil v trgovinski stroki, se nato osamosvojil in prevzel več predstavništev, dokler ni bil leta 1961 Imenovan za direktorja Tržaške kreditne banke, ki jo še vedno u-5Dn,”o vodi. Zarito Simonič ie sicer zelo družaben vendar nerad govori o sebi Še naimani oa tedaj ko ga kdo pohvali. In vendar nismo mogli tiho mimo njegovega jubileja, kot ne moremo mdmo tega, da mu ob tem njegovem prazniku čestitamo in mu hkrati voščimo še mnogo srečnih let, svojcem in vsej naš' skupnosti v zadovoljstvo ln korist. Uft!’ »JEm WttorloDaCem^oi,P6L *_,r^**^"*» ln letni Marto Mondo, 83-4etnl Giovan-ni Vascotto, 76-letna Maria S abot OKLICI: Podčastnik finančne straže Antonio Mulargia in gospodinja Laura Razem, mizar Pietro Skerlavaj ln šivilja Eleanora Ivasic, parketar Paspuale Dl Toro in uradnica Renata Selmi, natakar Gluliano De Mattia n študentka Nevia Monaco, mehanik Franco Raponi iti delavka Eneria Pezzetta, mehanik Giovanni Vascot-to in delavka Liviana Radoicovich, profesor dr. Grazlaoo Bondioli 'e univ študentka Omella Morpurgo, kairoserist Lulgi Predonzani ('n de lavka Luoiarva Bessich, delavec Livlo Battistutta in trg, pomočnica Franca Viezzoli, trgovec NI cola Rloaldi URARNA ZLATARNA IAURENTI TRST — Largo San torto 4 — Tel .723240 Pestra izbira najboljših ur carskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve tn druge priložnosti — Poseben popust. Darvito S-trogna In računovodkinja Jolanda Vaccaro, natakar Luoiano Doria in frizerka Anna Maria Hrlglia. ra dlotehnik Fulvlo Capilla In uradnica Adriana Gama. inženir Flavio Levin učiteljica Lil lana Pagot, Inžen ir Guldo Baccara ln doktorira leposlovja Lucia Federica Oliva, strojni kapitan Bruno Favretto In študentka Mara Biilardello, mesar Giorglo Petrič In frizerka Ondina Sergon, mehanik Franco Vattovani In heliognafka Anna Schlavon, tekstilni delavec Olaudio Framalico In uradnica Franca Bari-tv', delavec Ettore Olivo in šivilja Anna Maria Colombin, zidar Angelo Di Chito in gospodinja Porzia Dl Chi-to, pilot Glampiero Berta ln stevardesa Tatjana Sossi, optik Donato Cordi in uradnica Maria Požar, pleskar Egdio Radin in uradnica Liliana Andreatta - Crlstallo, študent Gluho Lughl In študentka Luisella Brugia-paglia, električar Glorgio Biasiol in uradnica Silvana Busecclvian, natakar Eugenlo Gerzeli i-n krznarica Licia Belima, podčastnik fin, straže Emi-dio Pompei ki gospodinja Elena Rossi, študent Donato Fiume ln študentka Serena Dambrosl, tehnik Gluliano Benussl ln uradrv ca Ilda Gram, sel Gluliano Giorgiutti in trg. pomočnica Angela Scorcla, trgovec Luclano Hru-sevar in bolničarka Bruna Kaccanelti, Dalla Pugllese, industr. izvedenec Glorgio Vettor In gospodinja Paola Angeli, karoserist Sergio Parisato in frizerka Letlzla Polani, mehanik E-doardo Capon- in trg. pomočnica Ljuba Stefančič, mizar Ll-vio Clacchl in gospodinja Davorlnka Mikulin, delavec Giancarlo Mosca ln delavka Rosa Valič, graver Germaro Garglulo In gospodinja VRtori« Errlguez, zdravn k Pietro Pavlica In uradnica Glovan-na GrlacuHI, kapitan dolge plovbe Mario Marlzza in uradnica Nevša Micheluzzi, bolničar Gianfran co Porporabi in otroška negovalka Gra-ziella Semerinl, delavec Giuseppe Presti On delavka Nevia Gregorl, u-radnik Gultiero C omeli I In šivilja Caterlna Mlchienzl, elektrotehnik Renato Rizman in frizerka Ondina Lo-renzon, finančnik Antonio Sechi ln gospodinja Ma-riella Ma/za, uradnik dr. Roberto Palllni in doktorica političnih ved Morisa Lorenzon, uradnik Antonio Radoicovich In uradnica Antonia Maria Pasqua1e, gasilec Vasco Vascotto On uradnica Maria Grazia MHos, optik Franco Novak in uradnica Natalia Vesnaver, podčastnik Giovanni Pro In gospodinja Ada Bani, mehanik Alberto Doglia ln trg. pomočnica Anna Maria Ukmar, uradnik Da-rio Gaggi ln študentka GOo-vanna Maria Togoon, geometer Ennio Nllva Delbello, šofer Aldo Tomaselll ln delavka Rosina Zucciattl, urad.uk Nereo Castelll On uradnica Dlna Ca-stagna, uradnik dr. Guido Tomtna-slnl In uradnica Ermlnia Soncinl, u radnlk Lulgi Tagllapietra ln uradnica Maria Natalina CancOanl, železničar Sergio Gherslnl In frizerka Lia na Parovel, špediter Furio Tesser ln gospodinja Maria Frondoni, uradnik Tul 1 io GinnO tn bolničarka Rosan n a ComeHi, mizar Ennio Pauluzzi in u-radnica Anna Goruppl, doktor fizike Giullano Bin ln uradnica Liliana Ber-foii, uradnik Paolo Plzzottto In n-nadnica Maria Bllsa Hadela, uradnik Giovanni Spon za in gospodinja Ur renza Cazzador, uradnik Mario Clam-pi in gospodinja Maria Parente, karabinjer Silvestre Fomario On gospodinja Antonia Labianca. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do U. ure) Barbo - Camiel, Trg Garibaldi 4 ; GHistl, Ul. Bonomea 93 (Greta); Go-d)na, AHTgea, Ul, Ginnastica 6; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojzij). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1Š.M do 1.36) AlfTAtabarda, Istrska ulica 7; Al Galeno, Ul. San Clllno 36 (Sv. Ivan); de Lettenburg, Trg San Giovanni S; Mizzan, Trg Venezla 2. KINO NA OPČINAH danes ob 15. uri Eastmanco-lor schermo panoramico. Čudovito zabavni film: IL MEDICO DELLA MUTUA Igrajo: A. Sordii — B. Valori P. Stoppa in drugi. V ponedeljek ob 18. uri ponovitev filma: IL MEDICO DELLA MUTUA SEBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53 Tel. 733-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Praznik tiska KPI in pristaniških ddaveev Danes 10. avgusta s pričetkom ob 17. uri bo v ljudskem domu v Griži tradicionalni praznik komunističnega tiska. Danes s pričetkom ob 16. uri st bo nadaljeval v prosvetnem domu na Opčinah prašnik pristaniškega delavca, ki spada v okvir prireditev za kampanjo komunističnega tiska. « * • V ponedeljek 11. avgusta ob 20 uri bo na Ulica Campanelle na vogalu z Ulico Patrizdo pri Magdaleni, javen shod KPI. Govoril bo Olaudio Tonel o kriza vlade in vladajočega razreda ter o borbah delavcev za dei»»i kracajo«. sporoča cenjenim odjemalcem, da bo do 17. avgusta zaprta zaradi počitnic. Časopisje in revije lahko dvignete v I. nadstropju na upravi Primorskega dnevnika. SPDT priredi 13. avgusta za ve liki šmaren izlet v Kamniško Bi strico m nato z ZlCnlco na Veliko planino Obveščamo odbornike, da ob-čajni seji 6. In 13 avgusta odpadeta. Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi 7. septembra enodnevni izlet na Gorenjsko na Ljubelj in v Kropo. Vpisovanje in pojasnila na tel. 70-834 od 9. do 13. in od 16 do 20.30. Prosvetno društvo v Skednju pri redi v nedeljo 24. avgusta 1969 Izlet v Dobrno. Vpisovanje ob ponedeljkih, torkih, četrtkih tn petkih od 19.30 do 21.00 na sedežu društva P. d. »Vesna« priredi dne 24. avgusta Izlet po istrski obali. Vpisovanje v prostorih Ljudskega duma io v domu «A. Sirk« vsak večer od 20.30 do 22. ure. Slovensko prosvetno društvo iTa-bor» z Opčin priredi v nedeljo 74. avgusta enodnevni izlet v Škofjo Loko ln v Kamniško Bistrico. Vpisovanje od ponedeljka 11. t. m. vsak dan od 21 do 22. ure v prosvetnem domu na Opčinah, PARK M1RAMARSKEGA GRAD“; •Luči in zvoki«. Ob 21. «Der K* sertraum von Miramare« v n<0J ščmi; ob 22.15 «Massimilian® Carlotta« v italijanščini. Avton «M» vozi -z Barkovelj, postajal^ tramvaja «6» od Miramara P predstavo in po njej. Jutri, v ponedeljek, 11. avgu«ta 21.00 ((Maxlmilian of Mexico® angleščini, ob 22.15 ((Massimil'1«" e Carlotta« v -italijanščini. • * * RIMSKO GLEDALIŠČE Tretja igra ((dramskega za katero sta dala pobudo trra^ letoviščarska ustanova tn Te?Tr Stabile, bo Schillerjev «Don ^ los«. Predstave bodo vsak dan 11. do 14. avgusta v rimskem t dališču na prostem. Delo je Qi. žiral Giancarlo Sbragia, ki stopil tudi v vlogi kralja Urada Slovenske kulturno-gospodarske zveze ln Prosvetne zveze v Trstu, Ulica Geppa 9, bosta v mesecu avgustu odprta samo v jutranjih urah do 13.30 ZARADI OBNOVE TRGOVINE IZREDNA PRODAJA TRGOVINA S ČEVLJI A[T*(1Dda Via Galllna 3 (Trg Goldoni) TRST SKOZI VES AVGUST Pp NEVERJETNIH CENAH! TRSI Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI o vat leraja tudi v inozemstvo ZA ZDRAVJE IN VITALNOST ZA DOBRO POČUTJE /tocŽniHi 7 fff PRIRODNA MINERALNA VODA EKSKLUZIVNA ZALOGA VEL0X T RIEST E Via Rismondo 9 Tel. 761414 V drugih vlogah bodo n?sW,rgJ-Valentina Fortunato (kraljic* r. zabeta), Gabriele Lavia (Doc ,3) los), Tino Schirmzi (marki in Franco Parenti (Veliki tor) Scene in kostume je PnF;0 vil Giarmi Polidori Predstave ^ dosegle velik uspeh najprej v ^ roni nato pa v drugih italijaj« ^ mestih. V Trstu se bodo zače»* 21. uri; če pa bo slabo vreme .[j. do v Avditoriju. Abonenti lišča bodo uživali znaten pji Rezervacije in prodaja vstopm^, osrednji blagajni v Pasaži tel. 36-372 in 38-547. Nazlonale 16.00 «Fuoco». Film ria Baldija. Lydia Biondi, Bagnato, Giorgio Maulini. Grattacielo 16.00 «L’impiegato». • Manfredi Fenke 16.00 «Quel maledetto sulTE-lba« Tab Hunter. Ross. Eastman-color. , Eden 16.00 «Geometria dl un oe_ p Lana Turner, George Chakin - ^ chard Egan, Techmicolor. Predano mladini pod 14. letom- [r#. Excelsior 16.00 «Rocco e i sU<» G|. teli «. Renato Salvatori, AnlL( rardot, Alain Delon. Prepon mladini pod 18, letom. Ritz 16.00 «1000 aqulle su K'1* Christopher George, Laraine hens. Technlcolor. nesU*’’ Filodrammatico 15.00 «Lady Sex! film. Margaret Tayh>r- pd* Heston. Prepovedano mlam"1 14. letom. .. Ztfč piu lungo«. Richard Burton, Ryan, John Wayne. crlstallo 16.00 «Petulia». Ju*1* .«»' tie. Technicolor. Prepovedan dihi pod 14. letom. Capitol 16.00 «Stuntman». a‘n\ect‘tan)(2Ika kolesa s cvilečim škio. kih kivIH U3tavila in je iz globo-fahen,!11 ,pod njimi zazijalo golo ln jeJjf' se je začel lov na rake fkuni « Med kamni in pod ste-«W ,2* Produ in med koreni. , b živnr 1,162 Je kar mrgolelo pez 9tl ®‘ c in iz mogočne zaseke. Nitrat „6.Srebene kanjona se je °bj*i P^erno divignil k nebu in b° rair Prebujajočo se pokra ji. *°ve»v osten *JUhet» zadovoljnih same zveni kakor velikonočno po. trkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj.» Res je. Bog je raztresel biser, ko je potoval 'tod, ob skrajni meji slovenske zemlje, ki je sicer -skopa in neprijazna s svojimi ljudmi. Ota je stopa! navkreber z večjo lahikSfcoekot‘mi. Očitno je očLfola-.dih.nog navajen naporne poti. Tu. pa tam se je za trenutek ustavil ter nam pokazal in obširno razložil kako' zanimivost in 'CsaBtoktat sta se v njegovo pripoved pome. šali zgodovina in legenda. Podobe, ki so v svoji čudoviti lepoti radovedno zrle na nas, so se pri tem s svojo sedanjostjo pomešale s preteklostjo. Tam na jasi, kjer tesno objeta stopata mlada zaljubljenca z radijskim oddajnikom čez ramo, ki na ves glas oddaja najnovejšo popevko, je včasih stal mlin. In v hipu se v naši domiijiji romantični «blues» spremeni v melodično šklokotanje težkih mlinskih kam. nov. Poln nedopovedljive miline je njegov glas in polna miline so naša srca. Na začetku poti, kjer se asfalt spremeni v prašno kamnito cesto, '“■m im —- ‘i» otoc, aC je v sta se ustavila s svojim avtomo-vllni ali osmici začela po- bllctn dva mestna študenta, da bi hilau a'ven so povabdi staro ob pocoku oprala. Nekoliko vi-reiU, 2 vaškim županom na Pa zadišijo iz zelenja ostanki Jedu, »odba Je zaigrala in vsi so!slal«ga rimskega vodovoda po le. ' ■ Peli in bili veseli pozno'Bendi. Tako I Nekje daleč na levi strani se fttvej0 nekako je začel svojo pri i srepo oiira naokrog strmi grič. Na I?3 aaVaSki br|vec Josip Ota, ko njeni stoji nevidni grad iz t-r^e ?.*>! v Ponedeljek zjutraj o«.'dobe in oznanja nekaj plemenite, beis 'j, hjegovem domu Ponede- I Ba z razdraženim glasom škržada. J*n, .navadno njegov dela prost' Njegovi neizmerni stolpi pa maha-t^eUv^njl ponedei.ek, prvi po- Iv pozdrav mali cerkvici na h' v«č krnav.8usta Pa Je bil zanj ! desnem pobtvi-ju. JJjk lsa;Lto- iSa'nJ Je bil to praz. j Tudi zarjavele železniške tračni-iet * v-d petdeset, sto in še i ce pod severnim grebenom, ki se j balj 'miinf0 ob Glinščici še šklo. i igrajo na skrivanje med zelenjem, b in 150 60 b'le vse ces“e 80 skušale obuditi našo pozornost, so ženske na domovih Je8uliaŽjf‘e z na ljenimi raki in r^vlin _v.?.li ko- J.m 'PO diomače i00)akoi 'b‘žati», odličen «žvecet» barj 8 koruzno polento. Mli- * Pšenično moko. da .bodalu *b.šce» (štinice kruha), , SnHJl Pa so iz Meti prinesli y*lk| vma in avečer se je Prašne in se še niso i a v enem izmed -korit potoka smo !laseiil*Sj?:.,na iužnozahodni strani 2- ki veliki železni dmozav- Pj,!ejq med nekdanjimi vi. zapazil; majhnega, pohabljenega raka. ki n' vedel kam. in v hlpj smo se spomnil! zakaj smo prav. bQ?,-ein?'!^nbni nasadi kot ve. zaprav prišli k potoku. Pa bila ,e ‘ ‘-'^1 krt i i t nrM uro Irci sp 7n/iP-n ia r r\. c. NS«*« Pripoved zveni napol: Prebujati in za višek vsega nas ;e Je lg,,'. napol veselo in podobna ' olH spomnil na «žvecet s polento)«. >4*.WJ»ni Pravljici, kateri i Vrnili smo se v vas a pred na. tiu^ieu le še otroci, ko jim jo ml se Je še vedno smehljala Glin-ln° j. ‘■ zvečer, preden zaspi'o :S4!ca in Pomislil sem kako malo, e;t ali .rl-eno pripovedujeta de-' Premalo poznamo ta ali babici'0 pripoveduJeta de' * • • fcr|,SjPo,,atj?ra vaška navada, kabel fc>i j!., avestl le red*! ljud-v> cb0^ Ota, ki jim je lju. So*4 ‘h iy«.f?a' kar Plemeniti člo. tl(M0o9lftQivf;>v r°d, prepredla srce V^®lJt(5 dfBa v] a k ene a, je v post J Woji ^5?'vela tudi v nas v v, batp j Pearljivi mogočnosti. Pa toftl baini'hahA0t11° po P°t6h kl tU^Ultuj ,b šaših hreščale pod kili,0 natovo-f-®*1 nl|l.nar,ev in z korald' ^?ne živine, pod lah-Wi.e k ^^šadi, ki je gnala tinlSn .^ku ali odskakljala h boH0 kcfrmu se v vroč'h polletnih Ukivkbraik \ob svei!h izvirkih, ali j^lh dežeitPUCiinlf' PeP^b^bv lz SkI °b vLifl110 2 Oto po poteh, bul? zdaj ,, ®rn koraku zaživi pred «ečbtoa'1 »JUbeznlvi nasmešek ne. treneuilS8, zdaJ Postavna JsSu^bšnn^A^Ba topola, zdaj vj*1 Je skaiA^JaJ robidovja, ki ob. K Je teh 0 bad koritom Tisoč 'n kot« v ceiDt ,°b ln kadar se str-K ° *k'upek \n 2®^lvljo kot mo-sehp k lepote, privrejo sa-Hztu' *0 rtvll? ban Cankarjeve be. ibkJbki, .bonoovina, ko te je Bog p a ■. » e blagoslovil z obema boijb Iztoku je postajala če-‘i. grmu avna- RIU smo med t^*lo r£lhey,le' skozi katero so Mffl. U»h> sončni žarki s Ciljali i4!1 Pot, nas veselo po-tu0 CšlitA-A se Potapljali v bistro ‘bščice. Kadar se Je gr. be*bo jgTj blp razmaknilo v pro. ]6 • so se nam spet z des-°b]jL .skain-.fPb^lJlvo priklanjali bleSrt *h krvM. Brebenl prekrasni!) <&la v ,^a pod njimi so za-^ bgU«n®b In spet se je od asU Cankar: «Iz zemlje ‘ košček naše žemlje. V neki vaški osmici nas je res Šakal znameniti rakov \žvecet». Pripravila ga je za pokušnjo briv. čeva žena, rake pa je tistega jutra navsezgodaj nalovil sam Ota. «Kot včasih, ko sem bil še mlad,» je ponosno deial Ota, ko smo z veliko slastjo pokušali njegove o. kusne rake. «SpQminjam se, ko mi je bilo šestnajst let. Zbralo se nas je devet prijateljev, že v nedeljo zvečer smo se odpravili k potoku pri čr. nem viru. S sabo smo vzeli harmoniko in nekaj steklenic doma. čega in tako smo med enim zajemom vode iz korita in drugim krepko nategnili meh in sl posladkali usta. Približno ob treh ponoči. ko smo izpraznili iz struge vso vodo, pa se je pravo veselje šele začelo. Med kamni in koreninami je kar mrgolelo rakov in jegulj in ko smo se ob zori vriskajoč vračali domov, smo težko ndsiili.» Ota je ofb tem za hip obmolknil in se zamislil, kot bi predenj stopali drug za drugim minuli dogodki. Nato je dejal; «Lepj so bili ti običaji in v neskončnost bi se morali nadaljevati, a kaj ko ni več mlinov. To je bil mlinarski praznik in danes ohranjamo le o. Stanke nekdanjega pristnega običaja.« Pogovor je nato stekel o mlinih. Mlini so bili včasih velika industrija v Boljuncu, romantičnejša od tiste, ki nastaja zadnje čase na jugozahodu vasi in smrdi po zatohlem. Mlini so oddajali kinih in prijetno pesem, tovarna bo oddajala kruh, a .pesem bo neprijetna. 29 mlinov je bilo razmeščenih i Potok zavije z Jame v ostrem vzdolž potoka, od Botača do žavelj. | loku na Brod, od tu pa v Globočak. Navadno so bili mlinarji sami go. -- J---- J— spodarji mlinov, v več primerih pa so bili last nekaterih vaščanov, ki so jih dajali v najem. Ljudem na vasi še vedno živo donijo v spominih njihova imena. Nekje pri Botaču je stal «žerjatov mlin», ob izviru pa je bil velik «župa-nov mlin». Njegov lastnik je bil najtoogatejši vaščan Boljunca. Po. zneje je lastnik dal mlin v najem nekomu, ki so ga imenovali Frucko in je bil oče osemnajstih otrok. Pri naravnem jezu je stal «Bonacebov mlin», nekoliko niže pa «Klunov» in «mlin pri Urški«, kot so jim po domače rekli. Danes je od vseh teh mlinov ostal le spomin in nekaj komaj vidnih sledov v stenah, v katere so vklesali vdolbine in nanje preusmerili vodni tok, ki je poganjal mlinska kolesa. Največji mlin je stal na Jami. Rekli so mu «Huberjev malen«. Vanj so nosili mlet žito iz vseh okoliških vasi ter celo z zgornjega Krasa in iz mesta. Znan pa je bil tudi po tem, ker se je prvega ponedeljka v avgustu najbolje izka. za!. Huber je na ta praznik povabil na «živecet» in vino največ ljudi, ker jim je pač lahko najbolje postregel. Na Brodu stojita še danes dva mlina, ki pa ne obratujeta več. V prvem mlinu prebiva star mlinar, ki ima čez devetdeset let in nešteto lovov na rake za sabo, v drugam pa Jože Žerjal, za katerega je znano, da je rad pomagal lju. dem v najhujših dneh lakote. Nato si skoraj tya do žavelj sledijo še drugi mlini: mlin «od Jo. žeta v ščeklinovcu«, «Prašeljev malen« ter «škedenjski» in «Sežga-ni malen«. Mnogi od teh so danes le še razvalina, drugi so pred kratkim še obratovali. Nekatere so pred leti uporabljali le za mletje prahu za razne sintetične barve, vse. kakor se z njimi zaključuje očarljivo obdobje, kot se ravno tam nekje končuje Glinščica in se izgubi v moriu. • » * «Glinščica, struge, milini, osmica, raki«... Vsi ti pojmi se prijetno zamešajo med sabo, ko odhajaš prvega ponedeljka v avgustu iz Boljunca domov. In ti pojma o-stanejo naslednjega dne in še dru. ge dni v prijetnem spominu ter se sprevržejo v hrepeneče vabilo — vrniti se v te nepopisne kraje, med te prijavne ljudi, k tem prelepim navadam. D. K. V trenutku, ko se ladjedelska industrija po svetu lahko pohvali, da še nikoli ni imela toliko naročal kakor danes, in ko se tudi v Evropski gospodarski skupnosti odpravljajo prepovedi glede finansiranja domačih ladjedelnic, da bi vzdržale konkurenco japonskih o-bratov, prihaja toliko bolj do izraza današnja revščina tržaških ladjedelskih obratov. Najslabša je seveda položaj v ladjedelnici Sv. Marka, ki je v preteklem juniju — zadnje obdobje, za katero so nam na voljo ustrezni podatki — obratovala le z 10 od sto svojih zmogljivosti. Izmed obratov, ki so svoj čas sestavljali Združene jadranske ladjedelnice CRDA, to je pa so stavkali 14 dni, to je od 3. do 13. junija — sodelovalo pa je 6 strokovnjakov in 74 delavcev od zunanjih pomožnih podjetij. Edini objekt, ki so ga v tem času grar dild, je plovni dok za Stabilimenti Navali di Taranto, ki je bil do konca meseca izdelan že do 82,9 od sto. Vpisanih delavcev pa je bilo pri Sv. Marku konec junija | 1040 in 156 uradnikov, katerim je treba prišteti še 23 delavcev iz Tovarne strojev pri Sv, Andreju. Pri slednjem obratu je bilo konec junija «v proizvodnji« 540 delavcev, ki so se ukvarjali z naročilom 6 pogonskih strojev in z drugim naročilom 20 elektrogen-skih naprav. Brž ko bodo tovarni- bivša delavnica za mostove in dvigala in že omenjena ladjedelnica Sv. Marka, je Tovarna strojev pri Sv. Andreju v juniju obratovala z 49 od sto zmogljivosti, delavnica za mostove in dvigala s 70 od sto, Sv. Marko pa kakor omenjeno Le z 10 od sto svoje zmogljivosti. V juniju je v ladjedelnici Sv Marka delalo 495 delavcev — ki ...................................................... Na obisku pri goriških otrocih v obmorski koloniji «Ljobijana center v Savudriji Skupno je bilo v koloniji 300 otrok iz Koroške, naše dežele in Slovenije, ki so se zelo dobro razumeli med seboj Tovarna strojev pri Sv. Andreju, \ ške zmogljivosti proste, bodo začeli graditi 22 novih pogonskih strojev raznih razsežnosti, za katere že imajo zagotovljena ustrezna naročila, V delavnici za gradnjo mostov in dvigal, ki danes pripada družbi CMI s sedežem v Genovi, je delalo v juniju 112 ljudi. Proizvodnja se je nanašala na vrsto naročil za dvigala, M so jih zagotovili nekateri domači operaterji in nekatere tuje firme iz Venezuele, Iraka, Peruja in Pakistana. Tudi v Tovarni strojev pri Sv. Andreju in v delavnici za gradnjo mostov in dvigal je bilo število vpisanega osebja znatno večje kakor število delavcev v proizvodnji; tako dosega prva postavka pri Tovarni strojev 1547 (od tega 1261 delavcev), pri delavnici za mostove in žerjave pa 230 (od tega 171 delavcev). Že več let letujejo naši otroci v obmorski počitniški koloniji v Savudriji. Kot druga leta so tudi tokrat v tem lepem, sončnem istrskem kraju, slovenski otroci iz Gorice skupaj z otroki iz Koroške in Ljubljane gostje «počitniške kolonije Ljubljana center« na pobudo komisije za doraščajočo mladino SKGZ. Ko smo se v petek okoli devete ure zjutraj ustavili pred lepo, moderno, nam že znano stavbo ob morju, je bil na ogromnem dvorišču močan živžav stotine otrok, ki so se ravnokar odpravljali na kopanje. o l /|| V lepi, veliki, svetli in zračni sodobno urejeni jedilnici smo ujeli še nekaj goriških deklic in vzgojiteljico Adrijano Dornik, ki je bila odgovorna za 27 otrok, starih od 9 do 14 let iz Gorice in njene okolice. Kot nam je Adrijana povedala, so otroci zelo zadovoljni v tej obmorski koloniji, kjer so preživeli celih 20 dni. V teh treh tednih so Goričani zagoreli od sonca, da se zdijo kot nekaki zamorčki, in kar je najbolj važno, znajo vsi plavati. Imeli so namreč na razpolago učitelja za plavanje, kateremu v tem času ni zmanjkalo dela, saj je bilo v koloniji skupno okoli 300 otrok. Dnevni red je bolj ali manj podoben kot v ostalih kolonijah. Zjutraj ob 7. uri otroci vstanejo, po zajtrku gredo na kopanje, kjer o-stanejo do kosila, ki ga po tolikem plavanju, skakanju in igranju, kar kmalu in z dobrim tekom pospravijo. Po kosilu je počitek, nato pa spet na morje, dokler ne pride ura večerje. Po večerj1 ni še konec zabave in veselja. Do 21. ure imajo otroci razne kulturne in športne prireditve. Za boljšo medsebojno spoznavanje so priredili tudi večere vseh treh dežel pod naslovom «spoznavalni večer«, kjer so sodelovali otroci vseh treh dežel tako iz Koroške, iz Slovenije in otroci iz Gorice. Na tem večeru so otroci sami pripravili bogat spored, ki se je nanašal na običaje njihove dežele. Goričani so svojim sobratom razlagali vse značilnosti naše dežele. Povedali so iim, da so Slovenci, ki živijo ob Soči in Jadranskem morju. Na koncu so jim zapeli lepe domače značilne pesmi, tako v slovenščini, kot v goriškem slovenskem narečju Na dan vstaje slovenskega naroda so v koloniji pripravili lepo kulturno prierditev, pri kateri so otroci najprej imeli kratek nagovor o pomenu tega dneva, nato pa so bile na sporedu recitacije in dekla Skupina goriških otrok na pomolu v Savudriji macije ter petje partizanskih in narodnih pesmi V četrtek, 7. t.m. so otroci imeli »ciganski večer«. Ob tabornem ognju so se oblekli in našminkali v cigane ter okoli tabornega ognja plesali kolo in druge plese. Za zaključek so se pozno zvečer ob luninem svitu kopali, kar je bilo zanje velika zabava in doživetje. Na športnem področju so otroci priredili več športnih srečanj in tekem, tako v odbojki, v namiznem tenisu, v kegljanju, v teku, v plavanju itd. Seveda ni v teh tednih manjkalo krajših izletov v savudrij-sko okolico kot tudi z večjim motornim čolnom do Umaga, kjer so si ogledali zanimivosti tega istrskega mesteca. Za starejše so bili na sporedu tudi plesi in kinopred-stave v Bašaniji. Otroci v tej koloniji so bili razdeljeni na 16 skupin pod raznimi imeni kot na primer: »Morske zvezde«, »Morske dekline«, «Morske vt-le», «Ribice» itd. Fantje pa: »Pirati«, »Gusarji«, »Vikingi«, »Astronavti« itd. Čeprav so bili otroci pomešani, so se dobro razumeli, kajti namen teh počitnic je bil, da se med seboj zbližajo in spoprijateljijo. Za vso to «mlado arrpado« je bilo treba, lahko rečemo, «bataljon» o-sebja pod vodstvom upraviteljice Davorine Tejkal. Poleg omenjene upraviteljice so bili na razpolago otrokom že fizkulturnica, absolvent-nom in pomočnica ekonoma, 17 ka medicine, bolniška sestra, eko-vzgojiteljic, dve absolventki gostinske šole, 9 kuharic in 4 snažilke. Včeraj so se Goričani vrnili domov zadovoljni in veseli, polni novih moči in novih prijateljev, ki jim bodo ostali za dolgo časa v lepem spominu. MARIO MAGAJNA Padec moškega Predvčerajšnjim zvečer je policiji telefoniralo mlado dekle ter povedalo, da leži na pločniku v Ul. Papa Giovanni pred Delavsko zbornico ranjenec. Ko so agenti letečega oddelka kmalu nato prispeli na kraj, jim je dekle povedalo, da je okrog 20. ure čakalo na avtobus pred Delavsko zbornico. Tedaj se je, očitno pijan, prizibal mimo moški ter se nepričakovano zgrudil na tla ter pri tem zadel s tilnikom ob rob pločnika. Agenti so ranjencu, ki je bil v nezavesti, pregledali osebne dokumente ter ugotovili, da gre za 67-letnega Bruna Rica iz Ul. Mon-fort št. 10. Nato so ustavili rešilni avto gasilcev, ki je šel slučajno mimo ter naložili ponesrečenega moškega na nosila, V splošni bolnišnici, kamor so ga pripeljali okrog 20.35, so mu zdravniki ugotovili hudo rano na zatilju ter ga nemudoma sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v tednu dni. Kraja avtomobila 64-letni Giuseppe Manzato je včeraj ponoči okrog ene ure parkiral svoj avtomobil fiat 600 (TS 29348) pred svojim stanovanjem v Ulici S. Anastasio 18. Ko je izstopil iz avtomobila, pa je privozil mimo neki drug fiat 600 z registracijo TS 100787, v katerem sta se peljala dva mladeniča, približne starosti 16—18 let, ter oplazil in poškodoval levo stran njegovega avtomobila. Avtomobil se je pri tem za hip ustavil, eden od mladeničev je skozi okno vrgel nekaj papirjev rekoč: da^abHo zavarovalne police, nakar je gusarski fiat nadaljeval svojo vožnjo. Agenti javne varnosti, ki so kmalu nato prišli na kraj, k.ier je prišlo do neljubega dogodka in jim je Manzato dal številko evidenčne tablice avtomobila, so ugotovili, da gre za ukradeno vozilo. Pravi lastnik je Ermanno Pitacco iz Ul. Ruggero Manna 9, ki je agentom izjavil, da je svoj avtomobil parkiral prejšnjega večera v bližini svojega doma ter ga skrbno zaklenil. Agenta so koj nato začeli pregledovati vse mestne ulice ter podeželske ceste z namenom, da bi izsledili brezvestna in nevešča voz-nika-tatova. ¥ ■ V ladjedelnica Navaigiuliano, M upravlja tudi bivšo ladjedelnico Felszegy v Miljah, pa so imeli konec junija v gradnji štiri ladje: 600-tonsko ribiško ladjo «Mare Spumans.) za tržaško podjetje «U-nipesca S.p.A.«, ki je bila izdelana že v razmerju 99.5 od sto, 1590-tonsko ribiško ladjo «Tontdwi Pešca IV» za družbo «Surgelati Ton-tini Pešca SpA» iz Cagliarija (izdelana v razmerju 93 od sto), 1599-tonsko petrolejsko ladjo »Vincen-zo Lupotto« za druibo Mansarda iz Cagliarija (76 od sto) ter enako ladjo ((Liliana D'Alesio» za družbo Gaetano D'Alesio iz Livorna (77 od sto). Sredi maja so začeli graditi še dva vlačilca po 200 ton, ki ju je naročil neapeljski brodar Lo Schiar vo, medtem ko so v obeh obratih, tržaškem in miljskem istočasno popravljali tudi nekaj drugih manjših enot. V juniju sta ladjedelnici obratovali s 57.3 od sto svojih zmogljivosti, pri tem pa je bilo zaposlenih 230 delavcev in 28 uradnikov. Razstava «Cuba 1809» V okviru proslav šestindvajsetega julija bodo v novi dvorani v UL Madonnina št. 19 v torek 12. avgusta ob 20. uri odprli fotografsko razstavo «Cuba i969». Ob tej priliki bo prof. Vito Grasso orisal pomen 26 julija. Sledilo bo predvajanje dokumentarnega filma «Ha-noi mortes 13» Vstop prost. POZDRAVI IZ KOLONIJE V RIGOLATU Dragi starši! Oglašamo se otroci počitniške kolonije Vincencijeve konference v Ri-golatu. Skupaj je v koloniji 66 deklic. Razdeljene smo v čete. Poimenovane smo v lastovice, spominčice, metulje in planike. Vreme nam je zelo naklonjeno. Vsak dan delamo lepe sprehode. Imamo odlično bolničarko, ki skrbi za naše zdravje. Imamo dober apetit. Gore pomirijo človeka in ga okrepijo. Tako se bomo vrnile domov z novimi močmi za novo šolsko leto. Ne smemo pozabiti dragi bralci, da smo nabrali tudi lepe planike. Prinesli jih bomo domov za spomin. Ima- mo zelo radi našu gospodične, gospodično ravnateljico in ostalo o-sebje kolonije. Povezani smo med sabo kot ena sama družina. Zato nam bo slovo toliko težje. Vrnile se bomo domov in odnesle s sabo spo mine. Ti spomini ne bodo nikoli utonili. Kdo ve, če se bomo ponovno srečale na ulici, med množico ljudi, v tramvaju! Kjerkoli se bomo srečale, si bomo stisnile roko z veselim srcem. Daleč smo. a v mislih smo vedno blizu vas Hočemo vam darovati najdražje, kar človek lahko premore — košček svojega srca S to mislijo v srcu. se poslavljamo nd vas iv vam kličemo — nasvidenje! Ou-oci >J se zrlo zabavali (udi v vodi Poslopje obmorske kolonije 21. julija je človek stopil na luno 15. avgusta izide v založbi «dela» knjiga stopinje na luni Delo je odkupilo od svetovne e^cije ASSOCIATED PRESS spis, ki strokovno, pa vendarle poljudno opisuje pot do stopinje, ki jo je v imenu nas vseh na pesku našega satelita vtisnil astronavtski čevelj. John Barbour, pisec knjige, je strokovnjak, ki se vrsto let posveča samo prodoru človeka v vesolje in za Associated Press od leta 1957 od blizu spremlja vse, kar se na tem področju dogaja. Brez senzacionalizma, strogo znanstveno, a vendar slehernemu bralcu dostopno obravnava Barbour stopinjo za stopinjo ve liki podvig znanosti, tehnike in človeškega poguma. stopinje na luni je knjiga, ki naj v vaši knjižnici zaznamuje veliko prelomnico. Bogata oprema okrog sto črnobelih in barvnih posnetkov, ki zaokroženo prikazujejo podvig od prvih začetkov do vrnitve APOLLA 11 na Zemljo dopolnjuje zanimivo besedilo. Zagotovite si stopinje na luni v prednaročilu, po nižji ceni, za 40,00 Ndinl Izrežite naročilnico in jo pravilno izpolnjeno in podpisano pošljite v pismu ali nalepljeno na dopisnico na naslov: ČGP DELO, Ljubljana, Titova cesta 57, p. p. 29 Prednaročila sprejemajo tudi vse knjigarne in podružnice DELA. NEDELJA, 10. AVGUSTA PONEDELJEK, 11. AVGUSTA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 10.00 Pourcelov godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 G. Catal-do «Sre6no pot, Pavel!» igra v 3 dejanjih; 17.10 Orkestri; 18.00 Simf. pesnitev; 18.30 Ansambel «Golden Grass«; 18.45 »Pratika«; 19.00 Jazz; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Rehar aNej tou služet cesarji«; 21.00 Semenj plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Horvat: Rondo; 22.20 Zabavna glasba. TRST 11.00 Skladbe za godala; 11.25 Tamburaški ansambel; 19.30 Knjižne novosti. KOPER 8.30, 12.30, 15.30, 20.15 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.00 Prenos RL; 10.10 Zabavni zvoki; 10.30 Nedeljsko srečanje; 10.45 Orkester Barclay; 11.00 Nove plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.40 Parada uspelih motivov; 12.10, 12.45 in 16.00 Glasba po željah; 14.00 Dogodki in odmevi; 14.20 Plošče; 14.45 Fumorama; 17.00 Prenos RL; 20.00 Orkester Ellds; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba; 23.35 Športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 10.15 Ura glasbe; 12.00 Kontrapunkt; 13.15 Aldo Fabriza in Isabella Biagind v «Studio C«; 14.30 in 15.10 Ital. popevke; 16.00 Operna antologija; 16.30 Popoldne z Mino; 18.00 Simf. koncert; 19.00 Plošča za poletje; 20.20 Glasbeni variete; 21.00 Harnell in njegov orkester; 21.25 Kvartet Guameri; 22.20 Zbori z vsega sveta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 11.00 Telefonski pogovori; 12.15 Pisan spored; 12.30 Orkestri; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 14.00 Vaš prijatelj Via-nello; 14.30 Preizkušajo se diletanti; 15.18 Popoldanski spored; Med 15.30 in 17.25 Kol. dirke; 16.55 «Drugi radio«; 17.30 Glasba in šport; 18.45 Glasbeni aperitiv; III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mozart in Beethoven; 12.20 Mozartove sonate za violino in klavir; 14.00 Folklorna glasba iz Piemonta in dve tržaški pesmi; 14.10 Newyorški filharmonični orkester; 15.30 Duerrenmat; «11 pro-cesso per 1’ombra deirasino«; 17.30 Sličice iz Francije; 17.45 Koncert; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Vsakovečemi koncert ; 20.40 Preteklost in sedanjost: Ugo Foscolo: SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.30, 8.50 Informativna oddaja; 7.50 Danes za vas; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Marja Cerkovnik: «Pravljica o čevljarčku in čeveljcih«; 9.43 Glasba za mlade poslušalce; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite tovariši... 11.50 Naši poslušalci čestitajo; 14.15 Zabavna glasba; 14.30 Novi ansambli domačih viž; 14.40 Nedeljska reportaža; 15.05 Zabavne melodije; 16.05 Zabavna glasba; 16.30 La-zarček iz Tormesa — humoreska; 17.05 «Po domače«; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 «V nedeljo zvečer«; 23.15 Zaplešite z nami; 24.05 Ady Ende: Kri in zlato; 24.15 Godala v noči. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 Kmetijska oddaja; 12.45 Svetovno prvenstvo v kolesarstvu; 17.45 Spored za mladino; 18.45 Mednarodno plesno tekmovanje za evropski naslov; 19.45 Johnny Hallyday in Annie Girardot; 19.50 Šport in kronike strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 H. Lindsay in R. Crouse: Vita col padire; 23.00 Športna nedelja; II KANAL 18.00 Plavalne tekme v Neaplju; 21.00 Dnevnik; 21.15 Začela sem tako; 22.20 Na mejah Arizone. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. pesmi; 11.50 Menescalovansambel; 12.10 «Pomenek s poslušalkami« ; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Zbor «G. Tartini« iz Trsta; 18.50 Jazz; 19.20 Znani motivi; 20.00 šport; 20.30 Glasba od vsepovsod; 21.00 Odlomki iz svetovnih romanov; 21.30 Romantične melodije; 22.00 Baritonist Marcel Ostaševski; 22.20 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Casamassima; 13.45 Operna glasba; 14.05 Spomini iz Dalmacije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Glasbeni vrtiljak; 10.15 Znani pevci; 10.45 Uspeli motivi; 11.30 Nove plošče; 11.45 Sestanek s pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 športni ponedeljek; 14.35 Fumorama; 15.05 Za oddih in razvedrilo; 16.30 Operetna glasba; 17.40 Znani pevci; 18.00 Od opere do opere; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Orkester; 23.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka V. Ma-ricolda; 12.00 Kontrapunkt; 14.37 in 15.10 Ital. popevke; 16.30 Modeme melodije; 17.05 Program za mladino; 19.05 Popevke; 19.30 Luna park; 20.25 Mozartova opera «Cosi fan tutte«, prenos iz Salzburga. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.09 Vprašanja in odgovori; 10.00 Roman; 10.40 Izbrane pesmi; 11.10 Na sporedu B. Smetana; 11.45 Ansambel tedna; 13.00 Poje Aznavour; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Izbrane plošče; 15.35 Solisti lahke glasbe; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Pesmi z neapeljskega festivala; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20 00 Glasba po željah; 21.00 Harmonike; 22.10 Kvizi narobe; 22.40 Nove pesmi; 23.10 Francoske nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Busotli fh Strauss; 10.45 Haydnove simfonije; 11.25 Od gotike do baroka; 12.10 Pergolesi-jev koncert št. 2; 12.2JJ ^humami in Schubert; 1355 Klarinetist w. O. Smith; 15.10 Musorgski: Soro-činski sejem; 17.20 Beethoven in Weber; 18.15 Lahka glasba; 18.45 Radijska črtica; 19.15 Koncert; 20.30 R. Mannardi: Pas de Deux; 22.30 Nova glasba. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inform. oddaja; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Za mlade radovedneže; 10.20 Orkester Riddle; 10.45 Iz mladinskega arhiva; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Copland: Rodeo — štiri plesne epizode; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalni orkestri; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Melodije; 16.40 Stare tržaške slovenske narodne pesmi — Pevski zbor iz Barkovelj; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Gounod: odlomki iz opere «Faust»; 19.15 »Signali«; 19.35 Lahka glasba; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Ansambel Mihe Dovžana; 21.00 Simf. koncert orkestra Slov. filharmonije; 22.15 Orkestralna glasba; 23.15 Za ljubitelje jazza; 24.05 Marica Kač: Pesmi;' 24.15 Veliki orkestri. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Zakonska postelja«; 22.50 Premiere filmov; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1969: M. Campigli o duševnih vprašanjih.;, 2215 Klavirski festival za nagrado «Benedetti Michelangeli«; 22.50 Poljudna znanost. JUG. TELEVIZIJA OD 10. DO I6.-VIH.-1969 NEDELJA, 10. avgusta 21.00, 23.35 Poročila; 10.30 An-imbel Maksa Kumra; 11.00 metijska oddaja; 11.50 Disne-»v svet; 12.40 TV kažipot; 14.25 lednarodni rokometni finale; >.50 Poletna liga avtomobilistov; (.00 Jug. atletsko prvenstvo — renos z Reke; 20.15 Gerry — ancoska zabavno - glasbena od-aja; 20.45 Cik-cak; 21.35 Ljube->n po starem — humoreska; 1.20 Videofon; 22.35 Športni pre-led; 23.05 Risanke. PONEDELJEK, 11. avgusta 21.00, 24.10 Poročila; 19.25Skriv-ost Williama Storitza — odda-i za otroke; 19.50 Človek ne je-i se; 20.20 Nalogo bo rešila ki-emetika — sovjetski film; 20.40 ilasbeni film; 20.45 Cikcak; 1.35 F. S. Finžgar: Razvalina živ-enja; 22.40 Melodije Jadrana — plit 69. TOREK, 12. avgusta 21.00, 23.30 Poročila; 19.00 D. rane: Grand variete; 19.20 Jazz jstdval v Ljubljani; 19.40 Po iloveniji; 20.00 Po sledeh na- ,redka; 20.30 Vaše noge — izobraževalna oddaja; 21.35 Meloda-b Jadrana; 23.05 Skoraj vsak ečer ob dvajsetih — kulturna eportaža. SREDA, 13. avgusta 21.00, 23.35 Poročila; 18.45 Oddaja za otroke; 19.30 Velika pustolovščina — film; 20.00 Pisani trak; 20.15 Jazz portret; 20.45 TV prospekt; 21.35 Za klobuk dežja — film; 23.20 Ob bienalu grenkega smeha; 23.40 Glasbena medigra; 23.50 Atletski troboj Jugoslavija - Italija - Poljska. ČETRTEK, 14. avgusta 21.00, 23.35 Poročila; 19.15Pionirski TV dnevnik; 19.45 Padalci — iz cikla Od zore do mraka; 20.15 Noč na odprtem morju — reportaža; 20.45 Cik-cak; 21.35 Waterpolo: Mladost - Partizan; 22.35 Trgovina — zabavnoglasbena oddaja; 23.05 Smart — film. PETEK, 15. avgusta 21.00, 24.35 Poročila; 19.15 Mladinski pevski festival v Celju; 19.45 Risanka; 20.00 Po Sloveniji; 20.20 Svet na zaslonu; 20.50 Cikcak; 21.35 30 stopinj v senci — film; 23.05 Poletni quiz — TV Zagreb. SOBOTA, 16. avgusta 21.00, 24.00 Poročila; 18.55 Novi ansambli, nove melodije; 19.25 Disneyev svet; 20.15 Sprehod skozi čas: Leto 1948 ; 20.45 Cik-cak; 21.35 Zabavnoglasbena oddaja; 22.35 Rezervirano za smeh; 22.50 Inšpektor Maigret; 23.40 TV kažipot. Gorišbo-beneški dnevnih BLIŽAJO SE VELIKOSMARENSKE POČITNICE Mobilizacija vseh razpoložljivih sil za uspešen zaključek prometne akcije Prometna policija bo na ceste postavila domala vse svoje osebje Karabinjerji bodo zaposlili 60 vozil - Kvestura bo skrbela za nedotakljivost imovine meščanov, ki so na počitnicah V okviru akcije za večjo cestno prometno varnost, ki se bo zaključila 18. avgusta in v kateri sodelujejo prometna policija, karabinjerji in mestna policaja, se organi pripravljajo, da bodo kos izrednemu navalu turistov, ki ga jc-moč zaznati na cestah in ki se bo danes še povečal, dokler ne bo dosegel svojega viška za veliki šmaren in prihodnjo nedeljo, ko bodo turisti izkoristili tri proste dneve ter zasedli še zadnja razpoložljiva mesta ob morju in v hribih. Pozanimali smo se, kako so se na akcijo, ki se letos vrši pod geslom «večja hitrost večja nevarnost«, pripravili na poveljstvu mestne .policije. Izvedeli smo, da so že pred časom ukinili vse dopuste in da so mobilizirali vse razpoložljive sile. V uradih bodo zaposlili samo najnujnejše osebje, da bi ga lahko koristno uporabili za dele na cestah, križiščih itd. Okrepili bodo oddelek za hitro pomoč, nadzorovali bodo vse pomembne poti, na katerih bodo vozile motorizirane patrulje, še prav posebno pa ■bodo patrulje nadzorovale najpomembnejše ceste prek naše pokrajine in križišča, na katerih bi lahko prišlo do zastojev * v prometu in do trčenj. Karabinjerji bodo v goriški po krajini dali v tem tednu na razpolago 60 motornih vozil (motociklov in avtomobilov) ter kakšnih 150 oseb, ki bodo s svoje strani nadzorovale večji del poti naše pokrajine, tudi manj prometne. Poleg tega bo deloval oddelek za hitro pomoč s svojimi «gazelami». Med velifcošmarenslami počitnicami bo budnejša tudi kvestura da bo čuvala tudi premoženje meščanov, ki so odšli na počitnice, da bi se kakšen nepridiprav ne po-laikomnil po njem. Kakor vidimo, so pooblaščeni organi storili vse, kar je v njihovi moči, da bi se promet v prihodnjih dneh odvijal kar čimbolj normalno in brez nesreč, vendar pa je £j:ečen zaključek praznikov, poto-iffe pefljtnic odvisen pred- vsem od turistov, od voznikov, ki upravljajo avtomobile. Če bodo sama dovolj pazljivi, bodo njihove počitnice dosegle svoj namen, (se pravi razvedrilo), sicer pa se lahko dogodi ravno obratno. Zadnja pot Jožefa Koršiča Na Jazbinah so včeraj pokopali Jožefa Koršiča. Na zadnji poti so ga poleg svojcev pospremili številna domačim, znanci iz Brd tor drugih krajev Goriške. Dolg žalni sprevod je krenil izpred hiše žalosti ter se prek vasi vil do cerkve, kjer so pokojnika položili v grob ter ga zasuli s številnim cvetjem Pred hišo žalosti in pred odprtim grobom so mu zapeli žalostinke. Od pokojnika pa se je v imenu občinskega sveta poslovi! svetovalec Slavko Stekat, ki je poudaril pokojnikove vrline ter njegovo ljubezen do zemlje, težnjo po gospodarski osamosvojitvi in njegovo ljubezen do slovenskega naroda. Bil jc občinski mož takoj po prvi in takoj po drugi svetovni vojni. «Z Jožetom Koršičem izgubljamo na Jazbinah pomembnega človeka, ki je bil velik poštenjak in smo ga vsi spoštovali,« je zaključil svoj govor svetovalec Slavko štekar. Jožef Koršič se je rodil 16.1.1893 leta v kmečki družini, kjer je bilo 5 bratov in 5 sester, od katerih jih je 6 živih. Jožko je bi! najstarejši in je že v mladih letih izgubil starše, tako da je ob pomoči Tronikarjevega strica vodil gospodarstvo in skrbel za družino. Med prvo vojno ga je italijanska vojska internirala na Sardinijo. Vrnil se je na razrušeno domačijo in se 1922. leta poročil s Pepco Trpinovo iz Števerjana. Na domačiji «Na kovaču« sta imela 9 otrok, od katerih jih je 5 živih. Eden je -na'kmetiji, eden ima v Trstu Huzarsko delavnico, eden dela v Podgani* .»d dveh hčera pa je ena po-!vročena. Pod fašizmom je zelo,trpel IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllinilHlHIMIIIIIIIIIIIllllllllllllllllIllillllllllllllllllllllll PODJETNA DEJ A VNOST «BRIŠKEGA GRIČA» Na prazniku grozdja v Števerjanu bo nastopil kvintet Avsenik Prašnik bo 14. septembra - Briški grič prireja izlet na Gorenjsko 5 teveir jamsko prosvetno društvo «Briiški grič« je daleč naokrog znano po angažiranih in lepo uspelih prireditvah, M privabijo v prijazno briško vas, na prostran prostor V Dvoru, tisočo ljudi iz Goriške, Tržaške, Furlanije in tudi iz sosednje Jugoslavije. Da' je ta naša trditev točna je dovolj, če se spomnimo na prvomajske praznike, ki jih to društvo prireja že celo vrsto let, na katerih se vrstijo znani glasbeni in kulturni ansambli tako iz Slovenije kot iz zamejstva. Letos prvega maja je v števerjanu gostoval eden izmed najboljših slovenskih orkestrov narodne glasbe, ansam bel Lojzeta Slaka, dva dni pozneje pa smo imeli priliko poslušati, prvič na Goriškem, orkester zabavne glasbe iz Ljubljane ter dve slovenski popevkarici. Tudi za letošnji praznik grozdja imajo v števerjanu velike načrte Povabili bodo v svojo sredo, v prelepa Brda polna grozdja in vina nič man kot Avsenike, kvintet, ki je slovensko narodno pesem ponesel širom po Evropi. Avseniki bodo igrali v nedeljo 14. septembra od 20. do 1. ure po polnoči. To bo izreden dogodek in prav gotovo je, da bodo v šte-verjan prihiteli tisoči ljudi. V popoldanskih urah bodo na cementni plošči v Dvoru nastopili kotalkarji iz Tržiča, o katerih imajo štever janed lep spomin, saj so že pred leti prav na istem mestu pokopali svoje znanje. Ples pa bo tudi v soboto 13 septembra in v ponedeljek 15. sep tembra; igral bo domač orkester in dovoljujemo si svetovati šte-verjancem, da bi prav lahko na stopil kvintet domačega društva, ki se je prejšnjo soboto v štandre žu tako lepo odrezal. V ponedeljek bodo kot običajno Izvolili lepo tico večera, ki bo letos dobila naziv «lepotica grozdja«. Naj omenimo še, ko govorimo o dejavnosti Briškega griča, da pri redi to društvo v nedeljo 24. avgusta izlet na Gorenjsko, z ogle dom raznih zanimivosti. Na razpolago je še nekaj mest, zaradi tega prireditelji vabijo zainteresi rane, naj se čimprej oglasijo pri poverjenikih društva. Včerai-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 4. do 9. avgusta se je v goriški občini rodilo 25 otrok, umrlo je 12 oseb, poročilo pa se je 5 parov. ROJSTVA: Alessandro Marcuzzi Fabio Bernardi, Paola Muller, Roberto Zaccai, Christian Zuttioni, E-lena Pelesson, Ivan Padaro, Lucia Milan, Paola Comelli, Maurizao Cii-mi, Oristdma Perco, Elisabetta Sdri-gotti, METKA GRAVNER, Gdaco mina Danelii, Massimo Plet, Gian-luca Pamtano, Alessandro Samsa, Minica Weffort, Gabriella De Gior-gd, Marco Zecca, Marco Vecchi, Stefane Dejust, Antonella Sartori, Barbara Facca in Andrea Raiz. SMRTI: 72-letna Gisella Cus, 83-letna Maria Grezar, vd. Rampineili, 71-letna Angela Comelli, 61-letni En-rico Bergomas, 58Jletnd električar Giorgro Scozzad, 13-letna dijakinja Graziella Venturini, 71-letni upokojenec Giuseppe Bdanchi, 71-letna upokojenka Cecilija Pregelj, por. O-vidond, 4 leta star otrok Giuseppe Rapdcavold, 59-letna gospodinja Lidija Brimšek, upokojenec 74-letni Emilio Cabas in 68-letni Ercole Rovis. POROKE: mehanik Faust« Bru-mat in delavka Lucia Leban, šofer Mario Lutman in uradnica Loretta Caliiigaris, trgovec Giuseppe Pan tano in delavka Marja Zoggia, u-radndk Cositantino Torazza in gospodinja Clara Ooco, uradnik Alessandro Marc in uradnica Annama-ria Traven. OKLICI: strokovnjak v mehaniki Gdanpado Zandnd in uradnica Mii-via Basso, delavec Silvano Trampuž in delavka Nadja Cingerli, ka rabinjer Nunzio Taravella in šivilja Rana Sovran, Gdorgio Čeme ir Maria Ana Tomšič, šofer Rolande Kovačič in uradnica Laura Paliaga uradnik Fabio Franch in uradnica Luciana Bar bul, zidar Giorgio Piani in delavka Robertina Barbarino, uradnik Tulldo Gdannd in bolničarka Rosana Comelli, trgovec Stelio Pelos in osnovnošolska učiteljica Ldldana Sanabor, kirurg Vittorio PontdeTi in profesorica Nadia Ber tossl, oficir vojske Romualdo Riz-za in tekstilna delavka Giovanna Lozzach, mehanik Gdno Bregant in prodajalka Antonia Dean, delavec Desiderio Bosio in šivilja Rosanna Massaruttd, električar Rodolfo Mar secchi in tekstilna delavka Lucia Bofurin, delavec Paolo DelTAngela in proda j alte Ersilia Ciaccio, pleskar Lucio Gisman in prodajalka Luigina Persolja, financar Romolo Aquili in delavka Diana Barbieri. vulkanlzator Rlno Vecchdet in uradnica Annaniaria Marega. zaradi gospodarskega izkoriščanja in nacionalnega preganjanja, zato se je takoj pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Njegov sin, 19-letni Jožef, pa je odšel v partizane, od koder se ni več vrnil. Leta 1955. je uresničil svojo dolgoletno težnjo: odkupil je zemljo, ki je bila, cerkvena last, in jo jo obdeloval kot kolon, ter je začel samostojno gospodarsko življenje. Zadnja leta je užival zaslužene sadove dela svojega napornega življenja. Pokojnik je bil dober po 9rcu, ni poznal sovraštva ter je izredno ljubil ptice in naravo. Za bližnjega bi bil dal vsa, izredno je ljubi! svoj narod ter je v tem duhu vzgojil tudi vse svoje otroke. Naj Pirej je bil naročnik Partizanskega dnevnika, potem pa Primorskega Goriški oktet bo danes pel v Gorenjem Trbilju V okviru pomoči, ki jo Zveza kulturno prosvetnih organizacij Nova Gorica nudi beneškim Slovencem (prvi uspel takšen večer je bil ob praznovanju vaškega pa-trona v Klodi-ču) bo Goriški oktet danes gostoval v Gorenjem Trbi lju, kjer imajo vaški praznik. Na prireditvi bo sodeloval tudi pevski zbor iz Lies, ki ga vodi kaplan Rano Markič. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 20. uri, bodo domačini prodajali domače jedače in pijačo. Slovensko gospodarsko združenje iskreno čestita svojemu članu Viktorju Vižintinu ob imenovanju za člana ožjega odbora goričke trgovinske zbornice. Predsedstvo slov. gosp. združenja Obvestilo za vinogradnike dnevnika. Prizadeti družini kamo naše globoko sožalje Slovenska Kmečka zveza v Gorici obvešča vinogradnike, da mora jo uporabljati za vpise in izbriše vinskih količin nove vpisne liste (schede di produzione). Za vsa pojasnila in za dvig novih tiskovin naj se obrnejo na urad Kmečke zveze, Gorica, Ul. avgustu samo v jutranjih urah Prejšnji teden (kot smo poročali) se je v Štandrežu zaključil IjJJ slik1' izre- Ascoli 1, tel. 24-95, ki posluje v nik Juventine ter so na njem izvolili miss Juventine 1969 ter žici, Vasjo Mikluš, Adelmo Negoj in Marijo Komavli (vse tri na """n"...................................................................................... i........ .............m.......... ■■■ im iiiiiii ...............................m...........im......................................................................................... V PRIREDBI PROSVETNEGA DRUŠTVA «SKALA» Gabrci so si prejšnjo nedeljo ogledali slovensko Koroško Imeli so vodnika koroške SPZ Franca Poganiča - Bili so na Gosposvetskem polju in v gradu Ojstrovica - Udeležili so se praznika piva v Beljaku Skupina izletnikov prosvetnega društva «SkaIa» iz Gabrij pred spomenikom na Gosposvetskem polju Po lepem uspelem prazniku v Gabrjah so se člani in sodelavci tamkajšnjega prosvetnega društva «Skala» sestali, sklenili obnoviti v zimski sezoni društveno življenje in, ker je bilo sodelavcev na prazniku precej, prirediti čimprej avtobusni izlet. Ko so se menili, kam bi šli, so se odločili obiskati slovensko Koroško. Zbral se je poln avtobus domačinov, mladih in odraslih, in v nedeljo 3. avgusta navsezgodaj je avtobus že hitel mimo Vidma proti državni meji pri Trbižu. Vreme je bilo zelo lepo, morda celo prevroče je bilo v avtobusu, vendarle so bili ljudje zadovoljni, kajti marsikdo se je prvič peljal v to smer. Že nekaj minut po osmi uri je bil avtobus v Beljaku, kjer je bil domenjen pred kolodvorom sestanek z zastopnikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Odbor društva «Skala» je namreč zaprosil koroške prosvetarje, da bi jim pre-skrbeli vodnika, ki bi jim razkazal lepote koroške zemlje. Za vodnika je bil dijak slovenske gimnazije v Celovcu Franc Poganič, ki je takoj tiiiiiiiiiiitliimiiiiiHiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii,iiiiiiliiiliiiliiiiiiiiiiiililiili,l„i,(UII„ll,iiltl,| Zlata poroka v Ronkah Jutri bosta v Ronkah, v krogu sinov in vnukov, praznovala petdesetletnico poroke Marija Boneta in Štefan Vižintin. Poročila sta se 11. avgusta 1919, nekaj mesecev po končani prvi svetovni vojni, v Opatjem selu. Štefan Vižintin se je rodil v Dolu leta 1892, Marija Boneta prav tako v Dolu leta 1895. Danes živita v Selcah. Štefan Vižintin je v mladih letih hodil okrog po cesarstvu kot «kaminar» In «štancar»; delal je torej kot kamnosek. Obiskal je več avstrijskih dežel, delal je nato v Cotičevem kamnolomu v Dolu, do svojega 69. leta. V prvi svetovni vojni je služil avstrijskemu cesarju najprej v Galiciji, nato v Ptuju, končno na Tirolskem. Konec vojne ga je zalotil v Brixnu, odkoder je kmalu prišel domov. Za časa narodnoosvobodilne borbe je bil terenec, leta 1945 je bil izvo- ljen za predsednika krajevnega odbora v Dolu. Leta 1947 se je izselil v Selce, odkoder je vsak dan še osem let hodil na Kras, na delo v kamnolom. Žena je doma gospodinjila in mu vzgojila tri otroke, Karlota, ki je partizanski invalid in dela v tovarni Detroit ter živi v Ronkah, Mirkota, ki dela v tržiški ladjedelnici in živi prav tako v Ronkah, Fenico, ki je poročena in živi skupno z materjo in očetom. Jutri bo v Vižintinovi družini praznik. Brez dvoma sinovi ne bodo šli na delo, mati je že povedala, da v starih časih ni bilo na delavskih mizah slaščic, da bo pa za to priliko pripravila’zelo veliko torto, po kateri bodo planili številni vnuki. Tudi mi želimo zavedni slovenski družini, ki jo je sila razmer potisnila na Laško, obilo sreče. na vse Gabrce napravil zelo isd vtis, saj jim je dokazal, da tudi tam gor na severu žive Slovenci. Ima 19 let, obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu, je med tistimi številnimi mladimi Korošci, ki se želijo posvetiti delu med svojimi rojaki. Iz Beljaka je avtobus krenil proti Osojskemu jezeru. Izletniki so si najprej ogledali cerkev in grob poljskega kralja Boleslava, ki je pred več stoletji ubil nekega škofa in se namenil zaradi tega za pokoro peš v Rim k papežu. Vrnil se je na Poljsko, vendarle ga tam niso hoteli več, zaradi tega se je umaknil na Koroško, kjer se je delal nemega in le na smrtni postelji je povedal svojo zgodbo. Gabrci so si ogledali tudi grad Ojstrovico, nato so šli mimo Osoj-skega jezera proti Gosposvetskemu polju. Tu so si naši rojaki ogledali spomenik, kjer se je pred tolikimi stoletji delila usoda slovenskega kmeta in slovenskega naroda. Pred tem spomenikom, ki je drag vsakemu Slovencu, so se Gabrci tudi slikali. Žalost so občutili le v dejstvu, da tod, kjer je bilo nekoč središče slovenstva, ni danes več slovenskega življa. Kosilo so imeli v Celovcu, v Ljudskem hramu pri železniški po staji. Žalostno je bilo obrniti avtobus proti domu. Vendarle so si naši Gabrci privoščili še en užitek. Tik pri izhodu iz Celovca na začetku Vrbskega jezera so si ogledali velik Evropski park, kjer je precej zanimivosti. Največ je naše ljudi pritegnil Mini M"ndus, kjer so v miniaturah prikazani nekateri svetovni spomeniki iz najrazličnejših krajev sveta. Dolga je bila vožnja vzdolž Vrb skega jezera, ki meri 17 kilometrov, ob njem pa mrgoli turistov iz vseh delov sveta. V Beljaku so se poslovili od prijaznega vodnika, ga povabili na Goriško, kamor je obljubil, da bo kmalu prišel. Avtobus pa je moral dolgo časa čakati na zamudnike. V Beljaku je bil tistega dne namreč praznik piva, pijačo so točili kar na ulicah in v velikih tipičnih vrčih, bilo je zelo okusno in zaradi tega je marsikdo izkoristil priložnost in popil kakšen vrček več kot običajno. Na povratku v avtobusu skozi Ka nalsko dolino in po Furlanski nižini je bilo razpoloženje zelo i e-selo. Vsi so izrazili željo, da bi se vesela skupina iz te vasi spodnje Vipavske še kdaj zbrala in sla kam drugam na izlet. Kino - CORSO. 15.30—22.00: «Un belS^ mo novembre«, G. DoliobnlP in G. Ferzetti; barvni filna. dini pod 14. letom prepove° ^ VERDI. 15.15—22.00: «Le dtoci raviglie delPamore«, B. De in B. Sky; barvni tilm, pod 18. letom perpovedan. MODERNISSIMO. 15.30-22.00: « do... 1’ammazzo e torno«, p. ton in G. Roland, italijanski nemaskopski barvni film- ^ VITTORIA. 15.30—21.30: «suS^ ... e i suoi dolci vizi alla del re», P. Torday in P- .,0p italijansko-francoski kinem®5 j ski film v barvah, mladini 14. letom prepovedan. CENTRALE. 15.30-21.30: niero a passo Bravo«, A. s ^ in G. Rubini; italijanski k*11 skopski film v barvah. Tržič AZZURRO. 15.00-22.15: »I ^ putati«, F Franchi in C i™ sia, italijanski film. j. EXCELSIOR. 15.00—22.00: llJ% no — ragazzo cbe sorride’V^| bano in R. Power, tt**1! fiim. ^ PRINCIPE. 15.00—22.00: «Sel' y;i' te setten, G Moschin in nello. itallianski film SAN MICHELE. 15.00—22.00: vo, španski fiim. Sledijo celhno, pan y vino«, Pahni niče Aon i Gorica i? SOČA (Nova Gorica): «Tarz ^ otrok iz džungle«, ameriški ^ ni film - ob 16.30 - 18-3° g? DESKLE: »Skrivnost stareg»_ 0l na«, angleški barvni til* 17 ~ 20 rn SVOBODA (Šempeter): [6> ameriški barvni film — 0 18.30 - 20.30. y SEMFAS: »Sedmina«, S120-3®' barvni film — ob 18. " * gjp PKVACINA: »Z one stran1 ^ ^ na», ameriški barvni fi'111 18. in 20.30. . tj * RENČE: «Gusarji iz Monf^,8’» menški barvni film — °° 20.30. ggč KANAL: «Sos zakonolomi'' ški barvni film — ob 18 DEŽURNI LEKARN* GORICA 0> svet zavarovanega gledalca ir pa golote, golote bodisi žara dii resnične lepote ženskega te lesa, marsikje pa tudi iz že iiiiiiiimiiiiiiiiHimiimmiiiiiiimiiiiMiimiiiiiiiiiiii «Equipe 84» oporeka Equipe 84, znana popevkarska skupina, ki se je v Italiji uveljavila s čustvenimi, toda zato ne manj zavzetimi in politično globokimi pesmimi (naj spomnimo samo na znano «Auschwitz») je sklenila ustanoviti svojo revijo ki bo izrazito oporečniška. Pri tem pa ne gre za običajno lažno oporekanje, ki vodi le k lahkemu zaslužku več ali manj uveljavljenih pevcev, ki se z njimi dičijo, temveč za oporekanje, pri katerem modenski pevci ne bodo prizanesli tudi samim sebi. Sklenili so kritično preučiti svoje dosedanje izkušnje in izpreme-niti stil svojih nastopov. Odreči se nameravajo velikim zaslužkom in posvetiti svoje kitare pred vsem delavskemu razredu, kateremu so ideološko zelo blizu, saj so znani po svoji pripadnosti skrajni levici v Italiji. Peli bodo v tovarnah ali pred njimi, bodrili delavce v njihovih borbah in se norčevali, oziroma napada li, sedanjo družbeno ureditev. Pri tem pa mislijo še nadalje razviti glasbeno zvrst, ki so jo bili začeli in se s tem ločujejo od drugih, podobnih politično angažiranih «folk» skupin. V tovarne, trdijo člani *Equipe 84», bodo šli brezplačno. Vzdrževali pa se bodo s honorarji, ki jih prejemajo za svoje nastope v luksuznih lokalih in turističnih središčih. Brezplačno bodo pošiljali svojim prijateljem in somišljenikom tudi revijo, ki bo nosila naslov *Equipe 84» in preko katere mislijo seznaniti svet svojih poklicnih tovarišev-pevcev, s svojimi političnimi prepričanji in iih na vdušiti za neposredno povezavo pesmi in delavstva. ije po komercialnosti in lažjem prodoru fi ma na tržišče. Stare mojstre bodo mladi težko zasenčili, manjka jim poezije, tiste resnične ljubezni do življenja, ki je lahko tudi tragedija, pa ga je vendar vredno živeti. Morda bi jim malo več sramežljivosti ne bi škodilo. Nekateri se je nadejajo v prihodnjih filmih mladih avtorjev. Zdi se, da je tudi na filmu minil čas, ko si zaman obračal pogled na trafiko, da bi zazrl sliko golega dekleta, danes si takšnih golot dobesedno sit. Posta; si temu imun. Nova generacija jugoslovanskih cineastov letos še ni povsem zablestela, pa vendar ji že sedaj prerokujejo svetlo bodočnost Do- slej se med njimi še ni pokazala velika zvezda, toda dovolj so atraktivni, da se bodo obdržali in krojili pot novim imenom jugoslovanske kinematografije. Začudo ti mladi ljudje prihajajo predvsem iz Srbije in Bosne in Hercegovine (nekaj iz Makedonije). Kaj pa Slovenija in Hrvaška? Slednja ima od mladih Ivan-do, Zafranoviča in letos še Peterliča, pa je ta razočaral. Dober kritik še ni dober režiser! Slovenci se ne moremo niti v toliko pohvaliti. V Pulj smo sicer poslali Kekčeve ukane (režiser Jože Gale), SEDMINO (Matjaža Klopčiča), PETO ZASEDO (Franceta Kosmača) toda nihče izmed teh filmov ni bil v Pulju deležen posebne pozornosti Slovenci kot, da stagniramo na filmu! Klopčič je sicer dobil posebno nagrado pulljske žirije za «SEDMINO» (po romanu Bena Zupančiča), toda kljub lepi sliki, dobri igri in dovzetnim poskusom, da k literarnemu delu, ki opisuje prebujenje mlade slovenske inteligence v času fašistične okupacije Ljubljane, pristopi s svojstvenim filmskih izrazom, nas s SEDMINA ni ganil. V nas ni prebudil tistega, kar pravzaprav od dobrega filma pričakujemo To. da v njem vidimo sami sebe, če je potrebno se v njem tudi lomimo, predvsem pa kot ljudje potrjujemo Vsekakor pa je bil XVI. puljski filmski festival okno, ki je na široko pogledalo v jugoslovansko zgodovino in stvarnost, morda bolj s kritičnega stališča, toda toliko bolj zavzeto in zdi se mj tudi pošteno. DORICA MAKUC ttiiiiiiiiiHiiiiiimniiiiiiiiMMiiiiiiimiHiiiiiiititiiMiiiiiiitiiitiMiiimiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiitiiiiiimim KRIŽANKA 1 J 1 ? 3 4 1 P r= 8 T* L • 1 10 L ir 12 L [13 14 ir 16 18 19 20 21 22 23 24 w~ 25 28 29 30“ 1 31 32 33 | ' M' s 35 36 \?r 38 39 40 41 4r 43 44 45 47 48 49“ 50 51 52 53 54 S 55~ n 56 P H 57 58 r 1 VODOKAViNvJ. i zemljevid, industrijsko mesto na Južnem Uralu, 10. odjemalec, stranica, 11. kemična prvina (znak Ba), 13. strjena kri na rani, 14. provansalski pesnik (Frederic, 1830. 1912), 16. nikalnica, 17. slovaški pesnik, začetnik romantičnega panslavizma (Jan), 19. organ vi. da, 20. grški bog vetrov, 22. ime rodezijskega premiera Smitha, 23. reč, predmet, 25 draga kovi. na, 28. dragulj, 30. avtomobilska oznaka za diplomatski zbor, 31. priprava za umetno dihanje, 34 kratica za ((smučarski klub«. 36. praprebiv&lci Nove Zelandije. 37 dolga doba, era, 40. mesto na otoku Krku, 42. otok v srednjem Jadranu, 44. ločilni veznik, 45 plačilo na račun, predujem, 46 indonezijska tiskovna agencija. 49. latinski predlog, 50. skopljenec, evnuh, 53. vrsta peciva, 55 redka, antimonu podobna kemična prvina, 56. italijanski pisatelj (Ignazio, «Pngišče robidnic«), 57. del telesa, 58. kraljeva tnsignija. NAVPIČNO: 1. krilo rimske legije, 2. grafični postopek, 3. dvanajst mc»ece( t. letopis, Kronika, 5. avtomobilska oznaka Spiita, 6. gora na Koroškem, 7. etiopski plemič. 8. ribja koščica, 9. mesto v SZ ob reki Vjatki, 10. čistokrvni potomec romanskih priseljencev v Južni Ameriki. 12. sodobni slovenski slikar in gra. fik (Božidar). 13. plemiški naslov, 14 slikar, ki posnema tuje zglede. 15. angleški plemiški naslov. 18 blodnjak, 21 varuh domačega ognjišča pri starih Rimljanih. 23. francosko pristanišče v Sredozemskem morju. 24 kidelo psov ati »olkov, 26. predmet pogovora, 2 bodeč plevel. 29. avtomobilska oznaka Sarajeva. 32 italijanski veletok. 33. kubanski zunanji mi. nister (Raul), 34 škrat, nakazen, 35. vojaški duhovnik. 38 vrsta obleke, 39. Verdijeva opera. 41. predsednik ZAR, 43 ameriška žival iz rodu kopitarjev, 46 pritok Rena v Švici, 47. okenska navoj-nica, rebrača. 48. športna prireditev v antični Grčiji. 51 pod. 52. močna alkoholna pijača. 54 ime slavne ruske plesalke Pavlove, 56. avtomobilska oznaka Rkoplja. OPTIKA o FOTO o KINO — ZIGLIO — TRST • CORSO ITAUA 28 • TEL 94-030. 94-095 APARATI !:: FILMI «> PAPIR a POTREBŠČINE V CUKA UBIRA OČAL NA OKORNO NA DEBELO SKOP Veljaven od 10. do 16. avgusta OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sedaj je najbolj ugoden trenutek, da poravnate neke ljubezenske spore. Pri tem pa ne smete preveč uveljaviti svoje volje. Ne zbujajte ljubosumnosti in nesporazumov. Na delu vas čakajo nenadne spre membe. Želodčne motnje BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zabredli bo-r ste v neke težave ) toda prijatelji vam bodo priskočili na pomoč. Nenadoma se bo pojavila oseba, ki ste jo nekoč ljubili, zaradi česar boste še precej živčni. V družini bo nastal precej napet položaj zaradi načrtov o dopustu. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Srčno življenje bo zelo intenzivno, čeprav ne bo šlo brez ljubosumja. Spoznali boste ljudi, ki vam bodo pomagali in vas bodo podprli. Osredotočite vse svoje sile na uresničenje enega samega načrta. Zdravje boljše! RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Na splošno vidite samo1’ slabe strani svojega čustvenega položaja in se ne zavedate, da je to odvisno od utrujenosti od celoletnega dela, ki vpliva na živce in odnose z ljubljeno osebo. Ločita se za nekaj tednov. Pazite pa na svoja jetra: ne pijte! LEV (od 23. 7 do 22. 8.) S svojo od-f \ kritosrčnostjo i n J spretnostjo v po- 1 ‘ slovenju, si boste pridobili mnogo prijateljev. Z doslej ljubljeno osebo se bodo odnosi, kljub vročini, -e precej ohladili. Pazite se prehladov in hitrih jezic. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Če hočete živeti v soglasju z ljubljeno osebo in uživati srečen teden, se morate nekoliko brzdati. Doživeli boste nekaj burnih in hkrati zanimivih dni, pri čemer ostanite skrajno mirni in prisrčni. Na delu ne bodite razstreseni. Jejte malo, toda bolj pogosto. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V srečanju z bližnjimi boste srečni Čas pa ni ugoden za poslovne in podobne načrte in bolje bi bilo, če jih boste odložili Rešili pa se boste neke drobnarije. Ne jejte, preden se spustite v vodo — je nevarno. ŠKORPIJON (od 24 10 do 21. 11.) Vaš čustveni položaj je naravnost sijajen Ugoden vpliv zvezd in Lune nad mor jem vam bodo nudili obilo pri strie ljubezni Zdel se vam bo, da »te v sedmih nebesih. Pri tem vam bode pomagali 'udi prijatelji, toda pazite se prehladov: noč' so hladne! STRELEC (od 22. 11. do 21 12.) Na: bolj ugodni dnevi sc v začetku ted na, ali proti sredi Zabaval' se boste in pozabili na vse nadloge Srečali boste lahko tud' osebo ki vas že dolg časa zanima in mika. Toda ne bodite pre nagljeni. Zdravje brez pre glavic.^ KOZOROG (od 22 S 12 do 20 1.) Ta T k 'l teden se boste mo (I rali boriti proti ms " ~V/ lodušju in občutku ^-----' da ste sami Druž bo si morate poiskati sami ii vedeti, kje io boste našli Pa zite se prepirov rešujte jih pozneje, sedal le čas za lahkot ne stvari in nebrzdana čustva Skladno zdravje m VODNAR (od 21 do 19 2.) Ta teden bc vpiiv zelr ugeden Prebole' boste neke nego tovost Iščite druž bo oseb, ki vas ljubijo m pr1 lagodite se raznim okoliščinam V razgovoru z ljublieno osebi ne govorite o stvareh ki bi ii razžalile: so stvari ki so pre globoko zakopane v spominih RIBI (od 20 2 dc 20. 3.) Po nekoli ko zmedenem raz dobju in lahnih ne sporazumih z ljub Ijeno osebo se bo do »vremena razjasnila« Bo ste srečni? Ne vemo, toda teden bo za vas zanimiv Ne pretiravajte s sončenjem. Z opeklinami se težko spi. Organizacijski odgor SŠI sporoča, da bo njegov urad v Trstu, 01. Geppa 9, v dneh od 11. do 19. avgusta zaprt. Zopet bo začel delo. vati 20. avgusta. OBVESTILA Tajništvo ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča, da društveni odbor od 10. avgusta do 20. septembra ne bo deloval. Društveno tajništvo priporo, ča vsem, ki bi želeli urediti razna vprašanja, naj to store pred 10. avgustom. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO - TRST z name nom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. Kriza v vrstah nogometašev NK Primorje v Ajdovščini V kratkem bodo o nadaljnji usodi kluba odločali na izrednem obenem zboru Iz Ajdovščine nam je Ivan Šučur poslal dopis, iz katere ga v skrajšani obliki povzemamo glavne misli j krizi, v katero je zašel tamkajšnji znani nogometni klub Primorje. V Ajdovščini bodo letos slavili 50-letnico nogometa v tem kraju in 25-letnico obstoja tamkajšnjega nogometnega kluba Primorje. Prav zato je v preteklih dneh vse ajdovske ljubitelje športa tem bolj presenetila vest, da nameravajo prav ietos Primorje razpustiti. To je bilo povsem nepričakovano zlasti zato, ker je ta primorski klub prav letos osvojil odlično 2. mesto v zahodni skupini 2. slovenske nogometne lige, prvo mesto pa se mu je izmuznilo le za las. To je bil izreden podvig ajdovskih igrr' cev, mnogo zaslug zanj pa ima tudi trener (in igralec) Primorja ter predavatelj telesne vzgoje Božidar •niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pravilnik odbojke na SŠI za članice in mladinke 1. Odbojkarski turnir SŠI za članice in mladinke organizira ŠD Zarja iz Bazovice. 2. Sistem poteka turnirja bo določil organizator na podlagi števila prijavljenih ekip. 3. Določeni sta naslednji k alte gonji: MLADINKE: rojene leta 1952 ali kasneje; ČLANICE: rojene leta 1951 ali prej. Mladinke lahko nastopajo tudi med članicami. 4. Na zahtevo sodnika ali organizatorja se morajo mladinke izkazati z veljavnim dokumentom. 5. Vsaka ekipa mora pred začetkom tekme dati sodniku na razpolago vsaj eno regularno žogo. 6. Vsaka ekipa mora izročiti zapisnikarju tekmovalne izkaznice SŠI in ekipni list vsaj 15 minut pred začetkom tekme. 7. Ekipa, ki bi se javila sodniku na igrišču z večjo zamudo kot 15 minut izgubi tekmo brez borbe. Ekipa se mora javiti na igrišču opravljena v regularnem športnem dresu z jasno označeno številko na majici. 8. Vse tekme bodo odigrali na dva dobljena seta, le finale za prvo mesto bo odigran na tri dobljene sete. 9. Za kar ni predvideno v tem pravilniku, velja glavni pravilnik SŠI, oz. pravilnik italijanske odbojkarske zveze. 10. Organizator si pridružuje pravico, da sam določi nosilce skupin. 11. Organizator bo v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. Kotnik. Ta je v samih dveh letih uspel popeljati to nogometno četo do tako pomembnega dosežka. Toda klub je zašel v letošnjem prvenstvu v denarne težave. Od občinskega odbora ZOTK je prejel letos nizko podporo in je nakazano vsoto potrošil že v prvi polovici prvenstva. Poleg tega pa se je še zadolžil. Vodstvo kluba ni moglo v redu izpolnjevati svojih obveznosti do trenerja in igralcev, zato je prišlo do krize. Sklenili so ga zapustiti trener Kotnik, vratar Marjanovič in napadalec Peter Brecelj, ki so pristopili k Novi Gorici. Baje pa bo tudi Pavel Brecelj pristopil k Adriji iz Mirna. Ker bo Batagelj odšel kmalu k vojakom je jasno, da je nastala z igralci huda stiska. Klub je v zadnjih dneh prejšnjega meseca sklical izredni sestanek, na katerem so sklenili ekipo razpustiti ali pa nastopati v nižji ligi. Razen tega je prišlo tudi do sestanka med predstavniki NK Primorje, nekaterih drugih športnih panog in občinskih oblasti. Na sestanku sta prevladali dve mnenji: nogometaši so zagovarjali kakovost svoje ekipe, ostali pa načela množičnosti v občini v širšem športu. Ker tako tudi na tem sestanku niso našli skupnega jezika (bila je sicer obljubljena tudi določena pomoč) so v Ajdovščini sklenili v kratkem sklicati izredni občni zbor Primorja z eno samo točko dnevnega reda: razpustitev kluba. Položaj Primorja vsekakor ni rožnat. Ker pa to v športu nikakor ni izjemen pojav — dobro ga poznamo tudi pri nas — smo le prepričani, da se bo z dobro voljo in čutom odgovornosti našla sprejemljiva rešitev* tudi za ta klub, ki je v preteklosti prinesel primorskim ljubiteljem lepega nogometa toliko zadoščenja. KOŠARKA HAGEN, 9. — V tekmi evropskega ženskega košarkarskega junior-skega prvenstva je peterka Sovjetske zveze, ki še ni zabeležila nobenega poraza, premagala Italijo 101:37. Prvi polčas se je končal Odbojkarska ekipa Juventine lz Štandreža, ki je letos zmagala na pokrajinskem promocijskem prvenstvu, čeprav so jo sestavili nekaj pred prvenstvom. Od leve proti desni (stoje): Terpin, Devetak, Berdon, Riavic, L. Devetak, spremljevalec Brajnik; (čepe): trener Zezlin, Lavrenčič, Plesničar, Nanut in Silič s 53:14 v korist igralk v rdečih dresih. V drugih tekmah finalnega dela prvenstva je Jugoslavija premagala Madžarsko 77:66 (43:29), Bolgarija pa je odpravila Poljsko 75:73 (53:39). ODBOJKA GENOVA, 9. — V drugi tekmi Italijanske turneje se je francoska moška odbojkarska reprezentanca oddolžila za prvi poraz. Francoski odbojkarji so zgubili samo prvi set, v ostalih pa so pokazali vso premoč ter gladko odpravili tekmece, ki niso bali na višini trans-alpinskih igralcev. Izid tekme je naslednji: Francija - Italija 3:1 (11:15, 15:6, 15:6, 15:7). Hotel in Motel « GRAD 0T0CEC» OTOČEC ob Krki - Tei. 068/21512-21321 Grad Otočec prenovljen, vse sobe opremljene s stilnim pohištvom Ludvika XV in XVIII. Priznana mednarodna in narodna restavraciji kdor ponudi DONAT ponudi zdravje DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena zdravilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presnove. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA - 300 let ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Restavracija Marinelia Trst, V.le Miramare 323 v bližini miramarskega dvorca, tel. 410986 Nudimo gostom vse ribje specialitete. Za slavnostna kosila obletnice, poroke, krste, birme ter skupinam, dajemo izredni popust. Vsak večer godba s plesom. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462 s svojimi obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer razen torka in barski program In gostilna «Pri hrastu gostilna «Zvezda» telefon 21-239 RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen krašld pršut in salame ter izbrana domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA GOSTIŠČE PM ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila ža slavnostne pojedine (poroke, skupinske iz- lete, rojstne dneve itd.) „ . J Konkurenčne cene SUPER MARKET v SEŽANI Najkvalitetnejše prehramuene potrebščine • Tobačne izdelke Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozme PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi Senožečah Du tovljah. Komnu in Brestovici. ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 10% POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI. O Hotel LEV Ljubljana v VOŠNJAKOVA TELEF. 310-5» Telegram LEVHOTEL Telex 31350 KATEGORIJ* «*> Sodobno opremljene sobe Apartmaji • Restavracije^ Restavracijske terase ■ 080 clng kavarna Zabavni ® artistični program Ples' na glasba Aperitiv bar_ Razgledna terasa Terasa za sončenje • Banketne ® konferenčne dvorane talnica Frizerski salon ' Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor • Pristajališče za tiellkopM--' Hi* je Boksi za pse dilnica za divjačino. Obiščite POSTOJNSKO JAMO Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, 16., 18. Hotel «Grad Mokrice > ob avto cesti Ljubljana - Zagreb 32 konfortnih sob-restavracija — Angleški park — Gostom na voljo jahalni konji — dvo-vprega s kočijo — Dnevno glasba s plesom. "SEOTPAIRMERApcotok: Moderne sobe, mednarodna kuhinja, «GIRL BAR» z mednarodnim program®® odprt vsako noč RESTAVRACIJA <* am-4 A LB E R 6 0 A0ŠEVICA Sterfe (NOVA GORICA) Raki, ribe in vse specialitete na žaru ■iai nnnn most na soo Hotel «S0CA» «/ ^ Moderno urejen notel - Pristna Kuhinja s specialitetami 08 žaru — domača postrv — Lep vrt — Vsak dan glasba In P*eS — Ribolov celo leto — Lastna čolnarna. PIRAN vas vabi IN VAM PRIPOROČA SVOJE TURISTIČNE USLUGE SPLOSNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno • potniškimi ladjami; redno linijo okoli sveta, redno Unijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja: •SPLOŠNA PLOVBA* Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. Telexi: 34-122 Yu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73-477 HOTI!!, S 1,1)1 UI I) U l IV ' IlTOVA UL. 10. TEL. OD 20611 DO 20615 "■■ŽŽiiii Hotel z modernim konfortom • Priznana mednarodna in narodna restavracija • Načffl bar z mednarodnim artist®* nim programom • Kavarna • Bistro z delikateso, eksp®* som, snack barom in slaščičarno • Klubski prostori in banketna dvorana • Aperitivni bar PORTOROŽ PORTOROSE ROULEJTE CII EMIN DE FER BACCARA V HOTELU «PALACE» PORTOROŽ Odprlo vse Jelo KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČKI IZDELKI. PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI Preko svojih trgovin na ŠKOFIJAH in v KOPRU ..........................................................................................«:i:::3ii:::;::j;::;mm---!:::i::::U::i:i!:3iniiiiiii3ii;il--!ii::iii;S;aii::i««::-;n:i:ii:l::Mi:;l=::i!:i::;aiEiEiaM^ GEORGE SAND Indiana 40. Raymona ni skrbelo, kaj bo z njo. Pri njem je dosegla ta ljubezen najnižjo stopnjo neprijetnosti in dolgočasnosti. Dolgočasiti se pomeni zdrkniti kar najbolj nizko v srcu tega, kar ljubiš. V zadnjih dneh svoje utvare Indiana tega na srečo še ni slutila. Ko se je nekega jutra vrnil s plesa, je dobil gospo Del-marejevo v svoji sobi. Prišla je bila opolnoči, pet debelih ur ga je čakala. Bilo je v najbolj mrzlih dneh leta; sedela je tam v nezakurjenem, z glavo v dlaneh, in prenašala mraz in razburjenost z mrko potrpežljivostjo, katere je je bil naučil tok njenega življenja. Ko je vstopil, je pogledala kvišku, Raymon pa je okamenel od osupnosti, vendar na njenem bledem obrazu ni zasledil nobene sence nejevolje ali očitanja. »Čakala sem vas,* je rekla mehko; »tri dni vas ni bik) na spregled, medtem pa so se zgodile stvari, katere morate nemudoma zvedeti; zato sem sinoči odšla z doma, da vam jih sporočim.« «Neverjetna neprevidnost!« je vzkliknil Raymon in zaklenil za seboj vrata v salon; «mojt služabniki vedo, da ste tukaj! Povedali so mi.» «Nisem se skrivala,« je hladno odgovorila; «in kar se tiče besede, katero ste uporabljali, se mi zdi slabo izbrana.« ((Neprevidnost sem rekel, moral bi bil reči blaznost!« «Jaz bi pa rekla pogum. A to nima pomena; poslušajte: čez tri dni hoče odpotovati gospod Delmare v Bordeaux in od ondod naprej v kolonije. Dogovorila sem se z vami, da me boste rešili pred nasiljem, če bi ga hotel izvajati; ni dvoma, da ga bo, kajti sinoči sem se mu uprla in me je zaklenil v sobo. Pobegnila sem skozi okno, poglejte moje krvave roke. Zdaj me morda iščejo, toda Ralph je v Belle-rivu, zato ne bo mogel povedati, kje sem. Sklenila sem, da se bom skrivala, dokler se gospod Delmare ne bo odločil, da me pusti. Ste kaj pomislili, da bi ml preskrbeli zaklonišče, da bi pripravili moj beg? že dolgo vas nisem mogla dobiti na samem, zato ne vem, kaj ste že ukrenili, toda ko sem vam nekega dne povedala, da dvomim o vašem sklepu, ste mi odgovorili, da ne morete pojmovati ljubezni brez zaupanja; namignili ste mi, da nikoli niste podvomili o meni, dokazali, da vam delam krivico, in tedaj sem se zbala, da vas ne bi dosegala, če se ne bi odpovedala otročjim dvomom in tisočerim ženskim zahtevam, ki ponižujejo ljubezen v prostaštvo. Vdano sem prenašala kratkost vaših obiskov, zadrego najinih pogovorov, prizadevnost, s katero ste se po vsem videzu izogibali vsakemu srčnemu izlivu pred menoj; ohranila sem svoje zaupanje v vas Nebo mi je priča, da sem kot zločin odganjala nemir in strah, ki sta md glodala srce. Danes sem prišla po plačilo za svojo vero; trenutek je tu: povejte, ali sprejmete moje žrtve?« Odločilni trenutek je spravil Raymona ob pogum, da bi še hlinil. Obupan, besen, da se je ujel na lastne limanice, je zgubil razsodnost, zaneslo ga je v surovo in prostaško preklinjanje. V «Blaznl ste!« Je vzkliknil in omahnil v naslanjač. «Kje se vam je sanjalo o ljubezni? V katerem romanu za rabo sobaric ste preučevali družbo, prosim vas!« Utihnil je, zavedel se je, da je presurov; v mislih je stikal za drugimi besedami, da bi ji dopovedal te stvari in jo odslovil, ne da bi je razžalil. Ostala je mirna, pripravljena na vse, kar bo slišala. ((Nadaljujte,« je rekla in prekrižala roke na srcu, ki ji je postopoma odpovedovalo, «poslušam vas, gotovo mi imate še kaj povedati.« «Naj še enkrat vprežem domišljijo, vprizorim še en ljubezenski prizor,« je pomislil Raymon. Živahno je vstal in vzkliknil: ((Nikoli, nikoli ne bom sprejel takšnih žrtev. Ko sem ti rekel, da bom mogel, Indiana, sem se bahal, ali bolje, sem se obrekoval, kajti samo podlež more privoliti, da bo onečastil žensko, katero ljubi. V svoji življenjski neizkušenosti nisi razumela pomembnosti takšnega namena, jaz pa sem se bal, da bi te zgubil, zato nisem hotel premišljevati o tem...» «Kaj hitro ste se premislili!« je rekla in mu odmaknila roko, po kateri je segel. «Indiana,» je povedal, «ne vidiš, da me pehaš v brez-častnost, ko sa lastiš junaštvo in me obsojaš, ker želim ostati vreden tvoje ljubezni? Neizkušena, preprosta žena, ali bi me mogla še ljubiti, če bi žrtvoval tvoje življenje svoji nasladi, tvoj sloves svojim koristim?« ((Govorite o stvareh, ki so zelo huda protislovja,« Je rekla Indiana; «če vas osrečujem, ako ostanem pri vas, čemu se bojite javnega mnenja? Mar vam pomeni več kot jaz?« «Saj se ne oziram nanj zaradi sebe, Indiana!...» «Torej zaradi mene? Pričakovala sem, da boste imeli pomisleke, zato sem sama sprožila prvi korak, da vas ne bi pekla vest; nisem počakala, da pridete in me odtrgate od doma, niti vprašala vas ndsem, ko sem za vedno prestopila prag moje hiše. Odločilni korak je storjen, vest vam nima ničesar očitati. V tejle uri sem onečaščena, Raymon. Med vašo odsotnostjo sem ob nihanju ure štela čas, ki použiva mojo sramoto, in zdaj, ko osvetljuje jutranja zarja moje čelo, ki je enako neomadeževano kot Je bilo včeraj- p pred javnim mnenjem zgubljena žena. Včeraj sem * v8l* smilila ženskim srcem, danes me bodo samo še zani^ej Vse to sem pretehtala, preden sem se odločila za d# ^ bii '<5 vS* ((Gnusna ženska preračunljivost!« je pomislil Nato se je spustil z njo v boj, kakor bi se proti eksekutorju, ki bi prišel, da bi mu zarubil ((Pretiravate pomembnost vašega koraka,« ji j® . nežno In očetovsko. «Ne, zaradi te lahkomišljenosti še ® zgubljeno. Služabnikom bom zabičal, naj molčijo. ..» . f «Boste zabičali naj molčijo tudi mojim, ki me tovo z vso tesnobnostjo iščejo? Mislite, da bo moj m°* ejel no ohranil skrivnost zase? Mislite, da me bo jutri SP# ko sem prebila vso noč pod vašo streho? Ali mi sv®7 f naj se vrnem, pokleknem pred njim in ga prosim, f v znak odpuščanja obesi okoli vratu verigo, pod kat tega moža, da bi mu prevzel ženo; zadovoljiti se Jo le zapelje. (Nadaljevanje ste . (Nadaljevanje 800 *V UREDNIŠTVO- TRST - UL. MO NTECCHI 0, II., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 05-823 - NAROČNINA: mesečno- ^ vnaDrel Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tria^eS j() v Trat 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur — Mali beseda — Oglasi ža tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst