Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri Vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so izdale organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Focus, društvo za Vsebina sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. Urednica: Renata Karba Povzetek ........................................................................................................... 4 Blaginja – trajna in za vse ............................................................................... 6 Avtorji: Renata Karba, Tomislav Tkalec, Marko Peterlin, Senka Šifkovič Vrbica Celovita blaginja ............................................................................................. 7 Lektura: Tadej Turnšek Nobena skupnost ni otok ................................................................................ 8 Oblikovna zasnova in oblikovanje naslovnice: Iz principa Danosti in trendi brez predznaka.................................................................... 9 Prelom: Gaja Brecelj Za blaginjo moramo poskrbeti sami, a skupaj .............................................. 12 Fotografije: Shutterstock, Albert Kolar, SOkol, spletne strani in družabna Zame, za skupnost in za planet .................................................................... 13 omrežja nosilcev dobrih praks Trajnostno urejanje prostora ........................................................................ 16 Vodnik je objavljen na spletnem mestu www.dovoljzavse.si. Samooskrba s hrano .................................................................................... 22 Energetska učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ..... 28 Lokalno krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja .................................. 35 Oblike organiziranja skupnosti ..................................................................... 44 Organizacijske oblike, ki imajo solastništvo in soupravljanje že vgrajeno ..... 44 Vodnik je izdan v okviru projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki ga izvajajo organizacije Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni Druge oblike ................................................................................................. 46 razvoj, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center Najbolje je, če stopijo skupaj vsi................................................................... 48 nevladnih organizacij – PIC in Inštitut za politike prostora. Dejavniki uspeha ........................................................................................... 49 Vključujoče načrtovanje prihodnosti ............................................................. 49 Projekt iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za Umna izbira finančnih modelov in virov ........................................................ 50 okolje in prostor. Vsebine izražajo mnenje avtorja in ne predstavljajo uradnega Usposobljenost in aktivnost .......................................................................... 51 stališča Vlade Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 502.171(082)(0.034.2) 502.131.1(082)(0.034.2) DOVOLJ za vse [Elektronski vir] : skupnostno upravljanje z življenjskimi viri / [avtorice Renata Karba ... [et al.]; fotografije Shutterstock, zbirka SOkol]. - El. knjiga. - Ljubljana: Umanotera, 2016 Način dostopa (URL): www.dovoljzavse.si ISBN 978-961-6450-33-1 (pdf) 1. Karba, Renata 285063936 Ljubljana, junij 2016 Povzetek Ta vodnik po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri govori o blaginji. O tem, da jo imamo ob obilju virov, s katerimi je obdarjena Slovenija, na dosegu roke. In o tem, da nam polzi med prsti – kot dragocena, a slabo izkoriščena deževnica. Predvsem pa o tem, da si blaginje ne moremo zagotoviti kot posamezniki, ampak se moramo zanjo zavzeti kot skupnost. In da se bogastvo virov pretvori v celovito in trajno blaginjo za ljudi šele, ko znamo z viri upravljati na vzdržen in sonaraven način, pri tem pa braniti suverenost in gojiti avtonomno razmišljanje. Vodnik obravnava štiri ključna področja, na katerih lahko s trajnostnim skupnostnim upravljanjem z življenjskimi viri ustvarjamo blaginjo za posameznika, za skupnost in za planet: (1) urejanje prostora, (2) samooskrbo s hrano, (3) energetsko učinkovitost in oskrbo z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno krožno gospodarstvo in trajnostno potrošnjo. Spotoma je predstavljenih 60 domačih in tujih dobrih praks, ki pričajo, da je skupnost več kot le seštevek njenih članov. Energetskim in finančnim prihrankom, oskrbi s kakovostno in varno hrano, skladno urejenemu prostoru in zadovoljenim potrebam po izdelkih in storitvah se ob skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri pridružijo še številne nematerialne koristi, kot so vključenost in povezanost, solidarnost med generacijami in z ranljivimi skupinami, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške vezi in veselje. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva, zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje pretrese. Namen vodnika, katerega naslov govori hkrati o obilju možnosti in o dozorelosti časa za spremembe, je prispevati k opolnomočenju lokalnih skupnosti, da prevzamejo aktivno vlogo v izgradnji svoje blaginje s trajnostnim upravljanjem z življenjskimi viri v svojih okoljih. Namenjen je prvenstveno lokalnim skupnostim vseh oblik in velikosti: neformalnim, kot so združenja občanov in civilne iniciative, ter formalnim, kot so društva in druge civilnodružbene organizacije, četrtne skupnosti, občine in združenja občin. Poleg tega je namenjen tudi medijem in vsem ostalim, ki lahko prispevajo k promociji koncepta in razširjanju dobrih praks. Nenazadnje pa tudi deležnikom, ki lahko koncept skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri vključijo v oziroma upoštevajo pri svojem delovanju: izobraževalcem, razvojnim agencijam, podjetjem, socialnim partnerjem, interesnim združenjem ipd. Koristi lahko tudi vsem ostalim, ki jih zanima področje suverenega upravljanja z življenjskimi viri na trajnostni način. Vodnik je nastal v okviru projekta »Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri«, ki ga v letu 2016 izvajajo Focus, društvo za sonaraven razvoj, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, IPoP – Inštitut za politike prostora ter Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC. 4 5 Blaginja – trajna in za vse Celovita blaginja Kadar v širših ali ožjih skupnostih na vključujoč način razmišljamo Največji izziv pri razvojnem načrtovanju je dejavnike blaginje, lično razdeljene o bodočnosti, ki jo želimo zase in za svoje otroke, največkrat sanjamo v tri skupine kazalnikov – za ekonomsko, družbeno in okoljsko področje – o visoki kakovosti življenja, delovnih mestih, gospodarskem napredku, pretvoriti v dejavnosti in strategije, ki prispevajo k njihovemu hkratnemu ohranjeni naravi ter neonesnaženem okolju.1 Cilji, ki si jih zastavljamo, doseganju. Ne doseganju gospodarskega napredka na račun okolja, ne intuitivno povzemajo vse pomembnejše dejavnike, s katerimi od leta 2012 bogatenju enega na račun drugega, ne doseganju lokalnih koristi na račun merimo blaginjo prebivalk in prebivalcev Slovenije ter njeno trajnost.2 planeta in sobitij, ki na njem bivajo. To ni samo stvar etike. Globalno naš model Statistična blaginja je predstavljena s kazalniki, iz katerih lahko razberemo družbe, ki temelji na nebrzdanemu potrošništvu in rasti, ne bo mogel trajati, priložnosti in izzive, ki prispevajo k sedanji in bodo krojili prihodnjo blaginjo ne da bi ogrozil naravo in človeštvo. Iz teorije trajnostnega razvoja, predvsem Trajnostni razvoj je takšen naše skupnosti: ne samo višina, ampak tudi enakost porazdelitve materialnih pa iz empiričnega zgodovinskega primera stoletje trajajoče nebrzdane način razvoja, ki zadošča dobrin; ne samo število delovnih mest, ampak tudi njihova kakovost in industrializacije z izčrpavanjem naravnih virov in onesnaževanjem okolja, smo današnjim potrebam, ne da primerno razmerje dela in prostega časa; dostojno stanovanje in dostopnost se naučili, da trajne blaginje s prevlado enega nad drugim ni moč doseči. bi pri tem ogrožal možnosti izobraževanja za vse, ki se želijo izobraževati; zdravje, zaupanja vredne Z osvojenimi lekcijami iz obdobja globalizacije za vsako ceno, napihovanja institucije, varnost, dostopnost komunikacijske infrastrukture in kulturne prihodnjih generacij, da gospodarskih balonov in posledične večletne krize, ki še vedno opleta z repom, ponudbe; kakovost zraka, ki ga dihamo, dostopnost in kakovost pitne vode, se številne večje in manjše lokalne skupnosti3 v Evropi ponovno obračajo zadostijo svojim lastnim pripravljenost na izredne vremenske dogodke, oskrba z energijo po dostopnih k virom, ki jih imajo v svojem okolju, in k ljudem – tistim z imeni in obrazi, potrebam. cenah za vse in dolgoročno vzdržno ravnanje z odpadki. Lahko imamo vse ki skupaj živijo v organiziranih skupnostih, kot so občine in regije, pa tudi v to? Lahko. Vendar si celovite blaginje ne moremo zagotoviti niti kot (posameznih) vaseh in mestih ter na mikro ravni v soseskah in četrtnih (Svetovna komisija za okolje posamezniki niti kot posamezni gospodarski subjekti. Čist zrak, kakovostna skupnostih; ki se povezujejo v društva in druge civilnodružbene organizacije in razvoj (WCED), 1987) pitna voda, lepota krajine – to so nekateri od elementov blaginje, ki se ne Ena kričeče pobarvana ali tvorijo združenja občanov in civilne iniciative. Lokalne skupnosti so pustijo ujeti v ozke okvire. Dosežemo jih lahko samo, če se povežemo kot fasada ali jumbo plakat na življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju. skupnost in si za njih skupaj prizadevamo. polju lahko uniči možnosti Številne lokalne skupnosti različnih oblik in velikosti ne želijo več čakati in nemo Številni primeri skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem za kakovostno bivanje in opazovati igre velikih naddržavnih političnih povezav in gospodarskih gigantov. okolju vzele v svoje roke, to potrjujejo. turizem z visoko dodano Ne delajo si utvar, da v Bruslju, znotraj netransparentnih finančnih inštitucij in vrednostjo za vso dolino. v strateških oddelkih mednarodnih korporacij, razmišljajo o blaginji njihove skupnosti. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne Po drugi strani pa daljinski blaginje. Skupaj razmišljajo o tem, kaj, zakaj in kako želijo proizvajati, katere sistem ogrevanja na lesno vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, biomaso povečuje ki iz njih izhajajo. Voda, gozd, rodovitna tla, obnovljivi viri energije, ohranjenost okolja, raznolikost in lepota krajine, biotska raznovrstnost – vrednost vseh gozdov v to so v Sloveniji prepoznani aduti. To so naši življenjski viri. Pa tudi kakovostne lokalnem okolju, šole, obrtno podjetniška in kmečka tradicija ter znanja, prostovoljstvo in prebivalcem zagotavlja društvene dejavnosti, športna infrastruktura, raznoliko kulturno ustvarjanje ter kreativnost, inovativnost in močna lokalna pripadnost ljudi. zanesljivo oskrbo s poceni toploto, zmanjšuje odvisnost od uvoženih energentov in prinaša delovna mesta v Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh proizvodnji biomase. ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju, saj ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi. 1 Nabor je oblikovan iz preseka vizij strateških razvojnih dokumentov nekaterih slovenskih občin (Šentrupert, Kranj, Škofja Loka, Žalec, Vojnik, Kidričevo), 3 Pojem lokalna skupnost ni opredeljen količinsko (s številom ljudi oz. velikostjo ozemlja) objavljenih na spletu. ali z upravno-političnim sistemom. Slovar slovenskega knjižnega jezika lokalne 2 Kazalniki blaginje: skupnosti opredeljuje kot skupnosti, ki se oblikujejo kot tvorbe dolgotrajnih družbenih http://www.stat.si/statweb/glavnanavigacija/podatki/kazalniki/blaginja. procesov na določenem zemljepisnem področju. 6 7 Nobena skupnost ni otok Danosti in trendi brez predznaka Blaginjo skupnosti v veliki meri krojijo tudi priložnosti in grožnje, ki prihajajo Noben človek ni otok, Blaginjo nam bodo v prihajajočih desetletjih krojile tudi danosti od zunaj oziroma so nam skupne kot človeški civilizaciji in planetarnemu in trendi, za katere ne moremo avtomatično reči, da so dobri ali slabi. popolnoma sam zase; vsak ekosistemu. Posamezna lokalna skupnost ne more sama rešiti problemov, Vse je odvisno od tega, kakšen odnos do njih zavzamemo in kako se človek je kos celine, del kot so podnebne spremembe, upadanje biotske raznovrstnosti, nanje pripravimo – ali jih vidimo kot priložnosti ali kot ovire oziroma grožnje. degradacija habitatov ter pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin kopnega; če morje odplavi in poceni dostopnih fosilnih energentov. Lahko pa – bolj gibčno kot veliki grudo zemlje, se Evropa sistemi - prevzame svoj delež odgovornosti za »skupni pašnik«, 4 zmanjša zmanjša, kot bi se tveganja za svojo blaginjo in z umno uporabo lastnih virov izkoristi Natura 2000 in druga zavarovana območja priložnosti, ki izhajajo iz globalnih trendov. zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev Slovenija je srečna dežela. Naši viri se dobro ujemajo z neizogibnimi S parki, rezervati in naravnimi spomeniki je zavarovanih dobrih 13 % površine globalnimi razvojnimi smernicami, kot so nizkoogljičnost, zeleno in krožno ali pa tvoje lastno … Slovenije. Več kot tretjino (37,16 %) površine Slovenije predstavljajo območja gospodarstvo, sonaravnost, trajnostna raba prostora, trajnostna Natura 2000. (John Donne, Devotions Upon potrošnja ter z njo povezana ekološko kmetijstvo in zeleni turizem. Emergent Occasions, 1624) Te smernice v Evropi s pospešeno hitrostjo postajajo mainstream politične usmeritve. Zato vrednost naših virov narašča. To pa prinaša tudi nevarnosti. Tako je energetska mrzlica v zadnjih letih že načela suverenost številnih skupnosti pri upravljanju z lokalnimi obnovljivimi viri energije. Slednji so zaradi enostavne monetizacije ter nizkega tveganja privlačno naložbeno področje tudi za zunanje vlagatelje, ki blaginjo (dobiček) usmerjajo izven lokalne skupnosti. Takšni primeri so jasno pokazali: kjer se koristi izrabe življenjskih virov ne vračajo v lokalno okolje, so skupnosti prikrajšane. Soočajo se z begom možganov, kar vodi k njihovemu siromašenju, različne oblike revščine postajajo realnost družin. Vrednost naših virov Suverenost skupnosti ogroža tudi trend privatizacije strateških skupnih narašča, blaginja pa ni dobrin, kot so vodni viri, genski material in javni prostor, ter prilaščanje zemlje s strani domačih ali mednarodnih podjetij. Da bi si zagotovili samoumevna. dolgoročne ekskluzivne pravice do izkoriščanja virov, slednja vršijo močan pritisk na zakonodajalce oziroma vsebino predpisov o koncesijah, intelektualni lastnini, prosti trgovini ipd. Ti trendi se premikajo v smeri izrabe naravnih virov planeta s strani le določenih elitnih skupin ljudi in se odmikajo od tradicionalnih vzorcev družbe, ki so delovali stoletja. Izguba možnosti za upravljanje z viri v lokalnem okolju prebivalce postavlja v nemočen položaj Natura 2000 v Sloveniji pasivnega opazovalca na območjih, ki so bila prej skozi celotno zgodovino v njihovi lasti. Politične in upravne institucije in postopki jih pogosto ne morejo, ne znajo ali pa nočejo zavarovati. Je zavarovanih in varstvenih območij preveč? Premalo? Ovirajo razvoj ali so njegovo gonilo? To je odvisno od izbrane smeri razvoja. Če izberemo smer razvoja, ki temelji na intenzivni industrializaciji, je zaščitena narava ovira. »Bogastvo z viri državam prinaša priložnosti in izzive. Če konkurenčno prednost gradimo na sonaravnosti, je ohranjena in zavarovana Z njihovim dobrim upravljanjem lahko ustvarijo blaginjo narava razvojna prednost. Jasno opredeljena vizija razvoja skupnostim sedanjih in prihodnjih generacij; če pa jih slabo upravljajo omogoča, da polno izkoristijo svoje razvojne potenciale in priložnosti. ali zapravijo, lahko povzročijo gospodarsko nestabilnost, Razmislek o viziji razvoja socialne konflikte in trajno okoljsko škodo.« in strategijah, kako bomo Natural Resource Charter, 2010 vizijo dosegli, moramo narediti skupaj. 4 Izraz izhaja iz znamenitega članka Tragedija skupnega dobrega ( The Tragedy of the Commons) (Science 162, 3859 (1968): 1243–1248. Dostopno prek: http://science.sciencemag.org/content/162/3859/1243.full). 8 9 Vprašanje, kakšen razvoj hočemo, smo si kot narod že zastavljali. Npr. Jedro znamke Slovenije: Kaj demografski trendi nakazujejo? Staranje prebivalstva prinaša izzive v procesu priprave znamke naše države, iz katerega sta izšla »slovenska na področjih ustvarjanja prihodkov iz gospodarske dejavnosti ter pokrivanja zelena« in slogan I feel Slovenia. V Sloveniji je zelena več javnih izdatkov za pokojnine, zdravstvo in socialno oskrbo. Zagotavljanje medgeneracijskega sožitja bo možno le, če se bomo na ta trend dobro kot le barva; je »slovenska pripravili: z zmanjšanjem življenjskih stroškov, vendar ne na račun vitalne zelena«, ki izraža oskrbe z dobrinami; ter z zmanjšanjem tveganj v zvezi z nihanjem cen in ravnotežje med zanesljivostjo oskrbe z življenjskimi dobrinami. umirjenostjo narave in Za to si bo treba prizadevati na ravni skupnosti: s prilagoditvijo načina prizadevnostjo Slovencev. proizvodnje in potrošnje ter s povečanjem neodvisnosti od svetovnih Znamka Slovenije trgov pri oskrbi s ključnimi dobrinami, kot sta hrana in energija. Govori o neokrnjeni naravi Eden izmed avtorjev znamke je zapisal: Vsak sistem, ki ne zna izkoristiti in o naši odločenosti, da jo Iz trenda hitrega staranja prebivalstva lahko razberemo tudi veliko potrebo ključnega potenciala, tvega, da ga ta neizkoriščeni potencial uniči. 5 po spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti in novih takšno tudi ohranimo. oblik (so)bivanja. V skupnostih obstajajo številne priložnosti za vzpostavljanje Simbolizira ravnovesje medgeneracijskih sinergij in komplementarnosti, ki so bile v preteklih desetletjih življenjskega sloga, ki z atomiziranim načinom življenja opuščene in zanemarjene. Demografski trendi združuje prijetno vznemirjenost, s katero Napovedi kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije v prihajajočih desetletjih staralo. Medtem ko je leta 2013 delež starostnikov (65+ let) v celotni zasledujemo osebne želje, Migracije populaciji znašal 18 %, bodo leta 2060 starejši predstavljali že skoraj tretjino s skupno vizijo, da gremo prebivalcev, delež delovno sposobnih in aktivnih prebivalcev pa se bo naprej, z naravo. Slovenska V prihodnosti lahko z veliko zanesljivostjo pričakujemo, da bo vedno več ljudi zmanjševal.6 Razmerje med številom starejših in številom delovno sposobnih primoranih zapustiti svoje domove, nekateri med njimi bodo Slovenijo prečili, (15–64 let) bo leta 2060 le še okoli 1 : 1,8. Na vsakega starostnika bosta zelena opisuje tudi našo drugi bodo pri nas ostali. Ljudje so primorani bodisi začasno ali trajno zapustiti prišla manj kot dva delovno sposobna prebivalca. usmerjenost v elementarno, svoj dom in iskati novo, primernejše življenjsko okolje zaradi nevzdržnih razmer, v to, kar čutimo pod svojimi ki so posledica podnebnih sprememb ali izgube življenjskih virov, varnostnih, rokami. In – nenazadnje – političnih, ekonomskih in družbenih razlogov, ali kombinacije naštetega. 0,6 slovenska zelena govori o V strokovnih krogih velja soglasje, da se bo izpostavljenost in ranljivost ljudi skladnosti vseh čutov, s v prihodnjih letih dodatno povečevala zaradi vse pogostejših in ekstremnejših 0,5 vremenskih pojavov, zaradi postopnih sprememb, kot so dezertifikacija in dvig katerimi Slovenijo morske gladine, ter zaradi tveganj za konflikte glede omejenih naravnih virov. 0,4 doživljamo. Slovenije se Napovedi o številu oseb, ki jih bodo v selitev prisilile spremembe okolja, se zato nikoli ne spominjamo gibljejo okoli 200 milijonov do leta 2050, bolj črnoglede projekcije pa 0,3 Slovenija EU napovedujejo celo milijardo razseljenih oseb. po podobah. Spomin na 0,2 Slovenijo združuje vonj Dejstvo, da je izvorni vzrok migracij nevzdržno trošenje ekonomsko bogatejših držav globalnega severa (med katere spada tudi Slovenija) in ekološki odtis, gozda, žuborenje potoka, 0,1 ki ga to povzroča, nam kot odgovoren in pravičen kratkoročni (kurativni) odziv presenetljiv okus vode ter nalaga solidarnost z razseljenimi ljudmi in njihovo polno vključevanje, Paradoksalno so najbolj 0 mehkobo lesa. Slovenijo poleg tega pa čim hitrejšo odpravo vzrokov, ki ljudi ženejo v beg. To lahko ogrožene države, ki so k čutimo... dosežemo z osredotočenjem na vzdržno zagotavljanje blaginje z življenjskimi viri v lastnem okolju. Na ta način se bodo ustavili destruktivni podnebnim spremembam okoljski in postkolonialistični procesi, ljudem pa bo omogočeno, da ostanejo in izčrpavanju naravnih Razmerje med številom starejših (65+ let) in številom delovno sposobnih na svoji zemlji in dostojno preživijo. virov prispevale najmanj in (15 - 64 let) imajo tudi najmanj sredstev za prilagajanje in omilitev posledic. 5 Andrej Drapal: Znamka Slovenije in gozdovi; Posvet Gozd – naše skupno dobro, januar 2015: http://www.umanotera.org/wp-content/uploads/2014/11/Znamka-Slovenije-in-gozd-kot-razvojni-potencial.pdf. 6 Vir: UN, World Population Prospects: The 2012 Revision. 10 11 Za blaginjo moramo poskrbeti Zame, za skupnost in za planet Slovenski gozd Upravljanje s slovenskimi Prihodnost, ki si jo želimo, sami, a skupaj gozdovi je svetovni primer Celovite in trajne blaginje si ne moremo zagotoviti kot posamezniki ali kot bomo dobili samo, če dobre prakse zagotavljanja posamezne organizacije. Ohranjeno naravo, kakovostno pitno vodo, učinkovit celovitega nabora A če so danosti naše dežele dobre – zakaj se potem Slovenija imamo jasno vizijo o njej. javni prevoz – to imamo na nekem območju vsi ali pa tega nima nihče. ekosistemskih storitev gozda – v svetovnih raziskavah sreče in zadovoljstva ne uvršča visoko7 njegovih socialnih, okoljskih in in zakaj nas ni med najuspešnejšimi gospodarstvi? Živimo v času spreminjanja razvojne paradigme od diktata stalne rasti k trajnostni blaginji. Zavedanje, da neskončna rast na omejenem planetu ni ekonomskih funkcij – ker je bilo Tudi v Sloveniji lahko najdemo uspešne primere trajnostnega skupnostnega mogoča, se nam useda v zavest. Pospešeno prodira tudi v politike – sveženj leta 1993 s sprejetjem Zakona o upravljanja z življenjskimi viri. Na ravni države pa se o dolgoročni razvojni o krožnem gospodarstvu in podnebno-energetski paket EU sta dva takšna gozdovih na državni ravni viziji ter strategijah njenega doseganja še dogovarjamo.8 Zato Slovenija primera, ki se odzivata na končnost in podnebno nesprejemljivost fosilnih goriv dogovorjeno gospodarjenje po svojih mnogovrstnih razvojnih potencialov in priložnosti, ki izhajajo iz ter na pohajanje svetovnih zalog ključnih surovin. Prevprašujemo se o načelih trajnosti, sonaravnosti in razpoložljivih življenjskih virov, še ne izkorišča na optimalen način. upravičenosti gospodarske rasti (BDP) kot prevladujočega merila človeškega večnamenskosti. Zakonu so blagostanja in cilja javnih politik. Porajajo se gibanja, ki pripravljajo strategije zavezani vsi lastniki gozdov, Število lokalnih skupnosti, ki so organizirane in usposobljene za za doseganje celovite blaginje človeštva (tudi neekonomskih vrednot, kot so država pa jim v zameno ponuja prepoznavanje trajnostnih razvojnih potencialov v lokalnem okolju ter njihovo zdravje, izobrazba, stanovanje ipd.) ob hkratnem izboljšanju ekološkega stanja brezplačne storitve javne vzdržno izkoriščanje, poleg tega pa za ohranjanje svoje suverenosti pri tem, in vzpostavitvi pravičnejših odnosov. gozdarske službe. počasi narašča. Vidni so rezultati v obliki lokalnih delovnih mest, finančnih prihrankov, dobrega stanja okolja in zadovoljstva ljudi. Čas je, da od naših V tem prehodnem času se povečuje prepoznavnost vzvodov in virov trajne in politikov zahtevamo, da v svoje programe zapišejo razvoj skupnostnega vzdržne blaginje. Hkrati se povečuje pritisk najbogatejših, da si prilastijo čim upravljanja z življenjskimi viri na trajnostni način in da nas dosledno varujejo več dobrin, ki bodo vir blaginje v prihodnosti. Čigava je resnična pravica do pred nevarnostmi njihove odtujitve s strani akterjev, ki jim blaginja lokalne upravljanja z viri, ki so večinoma rezultat naravnih procesov in jih ni Od-rast Sam obstoj življenjskih skupnosti ni cilj. ustvaril človek? virov v nekem okolju ne Gibanje za od-rast se zavzema Kakšne so pravice lokalnih skupnosti do upravljanja z viri v njihovem okolju? za izstop iz modela družbe rasti pomeni avtomatično Pravice niso absolutne. Viri pripadajo vsem ljudem, vsem zemeljskim in vseh slabosti, ki so z njo blaginje za ljudi. Nujna vrstam, sedanjim in bodočim. Z njimi je potrebno upravljati skladu s tem – povezane: neenakosti, ekološke pogoja za to sta še v trajno skupno dobro – kar zahteva kolektivno in demokratično vodenje. nevzdržnosti, pomanjkanja Lokalne skupnosti imajo pravico, da si zagotavljajo blaginjo z viri v svojem občutka varnosti, primata organiziranost skupnosti in okolju. Imajo pa tudi dolžnost, da to počnejo s spoštovanjem na vzdržen način ekonomije, pomanjkanja usposobljenost za in da skrbijo za njihovo ohranjanje, tako da bodo enake blaginje lahko deležni demokracije in tveganja upravljanje z viri. tudi bodoči rodovi in da ne bo ogroženo preživetje drugih bitij.9 konfliktov v prihodnosti. Gradi na viziji bodoče družbe, ki z upoštevanjem pravih potreb ter prilagoditvijo proizvodnje in potrošnje živi v okvirih nosilne sposobnosti okolja, v odprtih, lokaliziranih gospodarstvih s pravičnejšo porazdelitvijo dobrin Bogastvo vodnih virov – njihova količina in kakovost – je v preko novih demokratičnih institucij. Takšni družbi ne bo Sloveniji veliko. A čigava je voda? Kdo jo je ustvaril? Kdo je več treba »rasti ali umreti«. omogočil njeno podzemno pretakanje? Kdo je speljal reke Koncept od-rasti izpodbija in napolnil jezerske kotanje? gospodarsko rast oziroma BDP kot krovni cilj politike ter predlaga okvir za prehod na vzdržno raven proizvodnje in porabe, skrčen gospodarski sistem in več prostora za Vzdržen način upravljanja z življenjskimi viri upošteva človeško sodelovanje in njihovo nosilno oziroma regeneracijsko sposobnost. ekosisteme9. Ključno je torej odrekanje potrošniški kulturi, ki 7 Slovenija je v poročilu World Happiness Report za leto 2016 uvrščena na 63. zahteva neskončno rast mesto, http://worldhappiness.report. potrošnje, kar pa na omejenem 8 V letih 2016 in 2017 na državni ravni poteka proces oblikovanja Vizije 2050, planetu pač ni mogoče. Strategije 2030 in Akcijskega načrta do 2020. 9 www.degrowth.org 12 13 Solčavsko – skupnostno gospodarjenje s krajino na Zagotavljanje trajne blaginje za vse mora odgovoriti na vrsto izzivov: osnovi tradicije ‐ omejitev emisij toplogrednih plinov in onesnaževal v ozračje, vodo Solčavsko je najbolj prepoznavno in tla, Gibanje Tranzicijska mesta po treh alpskih dolinah: Logarski (angl. The Transition ‐ omejitev porabe primarnih surovin in neobnovljivih energentov, dolini, Robanovem kotu in Town) Matkovem kotu. Logarska dolina ‐ zagotavljanje kakovostnega življenjskega prostora, in Robanov kot sta od leta 1987 Bistvenega pomena za zavarovana kot krajinska parka, gibanje je pojem prožnosti ‐ ohranjanje kmetijskih zemljišč in rodovitnosti tal, velik del območja pa je varovan oziroma odpornosti (angl. ‐ ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov, tudi kot področje Natura 2000. resilience). Opredeljen je Varovana območja tako skupaj kot »sposobnost sistema, ‐ ohranjanje genske raznovrstnosti ter genskega materiala avtohtonih obsegajo preko 80 % površine da absorbira motnje in se vrst, Solčavskega. med prilagajanjem reorganizira, tako da ohrani ‐ prilagajanje na neizogibne podnebne spremembe, Na Solčavskem je ideja v bistvu enako funkcijo, trajnostnega razvoja vgrajena v ‐ zmanjšanje stroškov oskrbe z vitalnimi dobrinami (hrano, vodo in strukturo in identiteto«. podzavest domačinov, ki že energijo), tako da bodo te dostopne vsem generacijam in socialnim Z drugimi besedami, stoletja sobivajo z naravo. Leta slojem, odpornost ne pomeni 1992 so domačini ustanovili postavljanja neprehodne ‐ zmanjšanje tveganj v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in podjetje Logarska dolina d.o.o. in ograje okrog lokalne nestanovitnostjo cen življenjskih dobrin na svetovnih trgih, pridobili koncesijo za upravljanje s skupnosti. Pomeni, da je krajinskim parkom. Uvedli so skupnost bolj pripravljena ‐ zmanjšanje tveganj medgeneracijskih konfliktov, vstopnino za motorna vozila in s za »vitkejšo« prihodnost, tem dosegli manjši pretok prometa ‐ omejitev nastajanja ter primerno odlaganje odpadkov, bolj samozadostna in manj ter lažje upravljanje z zavarovanim odvisna od uvoza. ‐ zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, primernega stanovanja, območjem in obiskovalci. Smer dostopnosti izobraževanja, zdravstvenega sistema, komunikacijske razvoja ponazarja dolgoletni Gre za dinamiko lokalne infrastrukture, kulturne ponudbe, slogan krajinskega parka: skupnosti, ki se je združila »Logarska dolina ni tu, da bi jo pred izzivi energetske krize ‐ povečanje odgovornosti in solidarnosti, spreminjali, ampak da ona in odvisnosti od fosilnih spremeni vas.« Za razvoj goriv, podnebnih sprememb ‐ ohranjanje kulturne identitete, vključno s podobo krajine, Solčavskega je značilen posluh za in ekonomske nestabilnosti. ‐ ohranjanje suverenosti skupnosti pri upravljanju z viri v lokalnem ohranjanje naravne in kulturne Dinamiko spodbuja pozitivna okolju. dediščine ter usmerjenost v vizija o tem, kakšna bi bila trajnostni turizem, s katerim lahko naša prihodnost, če jo Spisek je dolg, vendar se skupnosti lahko oprejo na uveljavljene oziroma spodbujajo uporabo kvalitetnih takoj zdaj začnemo ustvarjati uveljavljajoče se modele, ki te izzive sinergijsko naslavljajo, tako da izdelkov iz solčavskega gorskega skupaj. To gibanje išče postanejo obvladljivi. Lahko se zgledujejo tudi po številnih praktičnih lesa, izdelkov iz volne avtohtonih lokalne rešitve za globalne rešitvah, ki na terenu že obstajajo in dokazujejo, da je delovanje po principu ovc jezersko–solčavske pasme ter probleme s povečanjem »razmišljaj globalno – deluj lokalno« ter upoštevanje vodila »dobro za živilskih izdelkov s solčavskih prehranske in energetske vse – zame, za skupnost in za planet« ne le možno, ampak je tudi ljudem kmetij. neodvisnosti, z relokalizacijo blizu in naravno. proizvodnje in zaposlitev ter Občina Solčava je leta 2009 z ustvarjanjem vezi v ustanovila Zavod za turizem in skupnosti. trajnostni razvoj Solčavskega, leta 2011 pa so s pomočjo sredstev Norveškega finančnega mehanizma v Solčavi odprli Center Rinka, večnamensko 10 središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Tu se domačini, obiskovalci in strokovnjaki srečujejo ob ključnih temah: lepoti 10 Opis dobre prakse je povzet po publikaciji Soustvarjamo trajnostni razvoj območja narave in njenem varovanju, porečja Dragonje in podeželja Slovenske Istre (dostopno prek: tradicionalnih vrednotah in http://preporodistre.weebly.com/uploads/4/9/4/3/49439361/soustvarjamo_trajnostni_ ohranjanju dediščine, kakovosti razvoj.pdf). življenja, trajnostni rabi naravnih virov..10 14 15 Trajnostno urejanje prostora Posamezni interesi proti javnim interesom na področju urejanja prostora Urejanje prostora, ki med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora, je področje, kjer se V procesih urejanja prostora se srečujejo zelo različni in nasprotujoči si Pomembno je, da lahko »v javnem interesu« srečujejo vsi vidiki trajnostnega razvoja – gospodarski, interesi. Pogosto prevladajo tisti, ki so jasneje in bolj odločno izraženi, to pa Posledice odločitev na nevladne organizacije socialni in okoljski. so praviloma zelo partikularni interesi. Javna uprava, ki v teh procesih igra področju urejanja prostora vlogo moderatorja, zaradi povečevanja kompleksnosti družbe, števila akterjev in tudi neformalno Tudi zato je Evropska unija med cilje socialne in ekonomske kohezije se odražajo v fizičnem in prenormiranosti področja na eni strani ter zaradi več desetletij trajajočega organizirane lokalne v Lizbonsko pogodbo vključila tudi teritorialno kohezijo. Cilj slednje je svetu, ki nas obdaja, in so pritiska po deregulaciji in krčenju pristojnosti na drugi strani ne zmore več sama pobude pravočasno zagotavljanje usklajenega razvoja vseh krajev in omogočanje državljanom, ustrezno zastopati javnega interesa. zelo dolgoročne. da kar najbolje izkoristijo njihove naravne danosti. To pa pomeni, da je vplivajo na odločitve in teritorialna kohezija sredstvo, s katerim lahko iz raznolikosti naredimo V takšnih okoliščinah je zato ključna vloga neodvisnih družbenih akterjev, ki so da so v procesu njihovega prednost in tako prispevamo k trajnostnemu razvoju celotne EU. Teritorialna interesno manj obremenjeni in so sposobni zagovarjati javni interes. S tem sprejemanja zagovornik kohezija torej ni povsem analogna ekonomski in socialni koheziji, ki ju lahko pridobivajo na pomenu še posebej nevladne organizacije, lokalne pobude ter vzpodbujamo tudi ali predvsem s finančnimi sredstvi, ampak temelji prav na različne skupnostne prakse. Za družbo kot celoto je zato pomembno, da so javnega interesa. vrednotenju vseh politik skozi prostorski vidik na večjih območjih ter neodvisni akterji na področju urejanja prostora sposobni odigrati omenjeno v daljši časovni perspektivi. vlogo zagovornika javnega interesa. Prostor je neločljivo povezan z okoljem in naravo. Varstvo okolja in Še tako velik napredek na ohranjanje narave sta praktično nemogoča, če hkrati ne uresničujemo tudi področju zmanjšanja ciljev trajnostnega urejanja. Narave namreč ne moremo varovati zgolj v Skupnostne prakse na področju urejanja zavarovanih območjih, saj princip biotske raznovrstnosti ne more biti omejen uporabe fosilnih goriv v le na ta območja. Tudi za omejevanje podnebnih sprememb samo prostora prometu je lahko zaman, če GT22 tehnološki ukrepi brez prostorskih ne morejo zadostovati. se sočasno povečuje Poseben pomen za trajnostno urejanje prostora imajo tudi skupnostne prakse, GT22 je kolektiv, ki v mecensko Še tako veliki prihranki energije ob novih tehnologijah v stavbah ne pridejo količina prometa zaradi samoorganizirane pobude, ki imajo pomembne posledice za produkcijo doniranih prostorih na Glavnem do izraza brez trajnostnega pridobivanja energije in prihrankov energije prostora. Za tovrstne skupnostne prakse sta ključna dva kriterija: pobuda zanje netrajnostne rabe prostora trgu 22 v Mariboru nadaljuje v prometu in proizvodnji. Razkorak med individualnimi kratkoročnimi prihaja »od spodaj«, pogosto s strani neformalno povezanih posameznikov, zgodbo Transnacionalne in netrajnostnega pristopa k interesi in skupnimi dolgoročnimi koristmi okoljske probleme v prostoru upravljanje pa je skupno ali skupinsko. Poleg tega imajo pri tovrstnih praksah gverilske umetniške šole. Danes še bolj izpostavlja. mobilnosti. navadno ključno vlogo prebivalci posameznih območij, predstavniki lokalnega se je kolektiv razvil v gospodarstva in seveda tudi lokalne nevladne organizacije. interdisciplinarni oz. Tako kot skoraj povsod po svetu skupnostne prakse tudi pri nas vedno transdisciplinarni laboratorij, ki pomembneje sooblikujejo prostor. V svetu se v zadnjih nekaj letih uveljavljajo povezuje umetnost, kulturo, koncepti, ki skušajo tako ali drugače zajeti in razložiti tovrstne prakse: »DIY urbane športe in – življenje. Urbanism«, »Tactical Urbanism«, »Hands-on Urbanism«, »Lighter-Quicker- Delovanje je zasnovano na Cheaper«, »Transition Towns« in »Sharing Cities« so le nekateri od konceptov, organski rasti ustvarjalne ki obravnavajo različne vidike tega, kar v tem vodniku imenujemo skupnostne skupnosti, ki se s skupnimi prakse na področju urejanja prostora. V zelo kratkem času le nekaj let so projekti in na osnovi refleksije tovrstne prakse prešle iz na videz marginalnih praks v vedno bolj očiten odziva na potrebe skupnosti, ki se porajajo znotraj in onkraj mainstream. Njihova vloga na področju urejanju prostora postaja vidna tako v strokovnih krogih kot v vsakdanjem življenju prebivalcev mest. prostorov. GT22 vzpostavlja trajno izobraževalno, Predvsem pa njihovi učinki vedno pomembneje zaznamujejo življenje in raziskovalno in produkcijsko prostor v mestih. Težko si je na primer predstavljati, kakšno bi bilo danes platformo.11 življenje središča Maribora brez Živih dvorišč, Salona uporabnih umetnosti, Tkalke, Udarnika, GT22, Vetrinjskega dvora in še vrste drugih prostorov, ki spadajo med zgledne primere skupnostnih praks.11 Model razvoja - poudarek na poseljenosti in samooskrbnosti (IPoP, 2011) 11 Opis dobre prakse je povzet po katalogu Trajnostne skupnostne prakse - Katalog dobrih praks 2015 (dostopno prek: http://www.umanotera.org/wp- content/uploads/2015/07/Katalog-dobrih-praks-2015.pdf). 16 17 Celovita urbana prenova SKUPAJ NA PLOŠČAD! Savskega naselja v Ljubljani Pobudo SKUPAJ NA PLOŠČAD! V okviru celovite urbane prenove Po drugi strani v Ljubljani, kjer se središče mesta intenzivno preobraža pod so oblikovali arhitekti iz ljubljanski Savskega naselja se je društvo Skupnostna prenova12 taktirko mestne uprave, skupni in javni prostor sosesk, kot sta Ruski car ali soseski Ruski car in drugi, ki prostoRož povezalo z lokalnimi Savsko naselje, verjetno bolj kot mestna uprava zaznamujejo aktivnosti menijo, da so odprte javne organizacijami, da bi z S pojmom skupnostna prenova poimenujemo prakse, ki prispevajo k skupin, kot so prostoRož ali Skupaj na ploščad!, ki temeljijo na vključevanju površine velik neizkoriščen organiziranimi ali spontanimi izboljševanju stanja prostora v mestu in pri katerih pobuda prihaja s terena, prebivalcev. Še bolj pomembno, čeprav morda bolj skrito, pa na urejanje potencial te soseske. S svojim druženji lažje pristopili k s strani prebivalcev, lokalnih društev in podjetnikov, ki prostor prostora po celem mestu vplivajo raznolike vrtičkarske skupnostne prakse. delovanjem želijo spodbuditi lokalnemu prebivalstvu. V projekt vsakodnevno uporabljajo, izvedena pa je predvsem s pomočjo dogodkov in Prav tako si je potovanja po Sloveniji in bližnji okolici danes že težko prebivalce k razmisleku in se je vključilo tudi več različnih manjših intervencij v javnem prostoru. Gre za različne oblike spontanih ali predstavljati brez sopotniškega portala Prevoz.org, in težko je oceniti pomen, vključevanju v proces prenove, ki strokovnjakov, mestnih institucij organiziranih akcij, ki povezujejo lokalne prebivalce, gradijo skupnost in imajo ki ga imajo z njegovo pomočjo spremenjene mobilnostne navade (zlasti bo potekala v naslednjih letih. Pri ter nevladnih organizacij in skupaj pozitivni vpliv na prostor. Nekatere pobude izvirajo iz enkratnih, priložnostnih mlade populacije) za prostor mest. tem se usmerjajo tako na so oblikovali program celovite dogodkov in so sčasoma prerasle v trajno delujočo skupnost. vsebinsko in oblikovno prenovo urbane prenove soseske. Ta Med pozitivnimi vidiki skupnostnih praks za trajnostno urejanje prostora velja kot tudi na večjo socialno poteka na več ravneh, od izpostaviti možnost doseganja razmeroma hitrih pozitivnih sprememb povezanost prebivalcev soseske socialnih, kulturnih in športnih na bolje z majhnimi koraki, ki so praviloma tudi znatno cenejši kot in Četrtne skupnosti Posavje. dejavnosti, neformalnih druženj, uveljavljeni načini urejanja prostora. Poleg tega tovrstne prakse zaznamuje do oblikovanja prostorske vizije izrazito participativen pristop do zasnove, izvedbe in upravljanja. Med soseske. Glavni namen delovanja dobrimi učinki pa gre omeniti tudi občutek v širši družbi, da so spremembe TKALKA – skupnostni razvojni je grajenje močne lokalne v prostoru na bolje možne in na dosegu roke, česar pogosto odtujeni in center skupnosti, ki bo enakopravna in dolgotrajni procesi urejanja prostora ne omogočajo. Vse skupaj ima za kompetentna sogovornica posledico višjo kakovost življenja prebivalcev območij, kjer se udejanjajo Tkalka je alternativni poslovni mestnim oblastem in ki bo tudi skupnostne prakse v urejanju prostora. objekt v osrčju Maribora, ki je leta sama v določeni meri poskrbela Za trajnostno urejanje prostora in zagotavljanje blaginje je še posebej 2014 odprl svoja vrata mnoštvu za svoj javni prostor. Do sedaj se pomemben vidik zagotavljanja javnih storitev. Skupnostnih praks namreč organizacij, iniciativ in je v soseski zgodilo že marsikaj: ne moremo več obravnavati izven javnih politik na področju urejanja posameznikov v »tkaljenju« izdelano je bilo urbano pohištvo, prostora, temveč kot njihov sestavni del. Prostorskega načrtovanja in procesov so-delovanja. Temeljne očistili in obnovili so igrišče, drugih formalnih oblik urejanja prostora ne nadomeščajo, temveč jih dejavnosti in interesi več kot uredili so skupnostne premične dopolnjujejo. Poleg sprememb z majhnimi koraki v okviru obstoječih stotih posameznikov in več kot vrtove, organizirali so igre za predpisov in pravil igre omogočajo tudi preverjanje in popravljanje samih 25-ih organizacij v Tkalki se na ta otroke ter delavnice in delavne predpisov in pravil. način prepletajo, povezujejo in akcije za vse generacije, zbirajo križajo v organskosti delovnega se želje, predlogi in pobude ter življenjskega okolja. Tkalka je prebivalcev ter zapisujejo Savske zato hkrati prostor in proces v zgodbe. Organizirali so tudi Zbore njem: je coworking v za Savsko naselje, na katerih so neprestanem nastajanju, je fina bile oblikovane delovne skupine tkanina profesionalne, idejne in za posamezna področja urejanja Sodelo bivanjske mnogoterosti, je soseske: za promet, opremo, podporno okolje družbeno zelenje in dogodke. Na pobudo Pod pojmom sodelo (angl. coworking) razumemo način dela, pri katerem angažiranega dela in življenja. domačinov je začel izhajati tudi posamezniki, ki so bodisi samostojni bodisi pripadajo različnim Tkalka se kot inkubator časopis Savčan, oblikovana je organizacijam, občasno ali stalno uporabljajo isti prostor. V njem se torej sprememb »tkali« v večglasju bila Vizija javnega prostora odvijajo med seboj neodvisne dejavnosti. Sodelo je hkrati družabni dogodek, podjetništva in socialnega Savskega naselja, skupaj in ob na katerem se srečujejo ljudje s podobnimi vrednotami, ki jih zanima sinergija, podjetništva, turizma, pomoči mesta so uredili športno do katere lahko pride pri delu v skupnem prostoru. Oblike sodela so zelo trajnostnega razvoja, nevladnega igrišče na Mislejevi ulici. K različne, od samoniklih garažnih delavnic in združenj kreativcev do sektorja, svetovalne in prenovi javnega prostora v organiziranih oblik sodela, ki se odvijajo v brezplačnih ali plačljivih opremljenih zagovorniške dejavnosti, Savskem naselju pristopajo na prostorih za delo. okoljskih programov, način, ki predstavlja veliko več medgeneracijskega povezovanja kot le revitalizacijo in fizično ter podpornega okolja za razvoj prenovo javnega prostora. Je kadrov in zaposlovanja, lokalnega oblika prenove, ki se vsaj toliko okolja in njegovih proizvodov. S kot na prostor osredotoča na pretočnim prepletanjem njenih skupnost. Posledice takšnega raznobarvnih niti v Tkalki načina dela so trdne povezave organsko vznika tudi nova med prebivalci in organizacijami, 12 Opisi področij skupnostnih praks v urejanju prostora so povzeti po publikacijah platforma družbenih odnosov, v ki bodo v prihodnosti, ne samo na Prostori sodelovanja: Skupnostne prakse v urejanju prostora ter Prostori sodelovanja: Od skupnostnih praks k javnim politikam (oboje dostopno prek: kateri delo in življenje stopata z ravni soseske, temveč tudi širše, http://prostorisodelovanja.si). roko v roki – med pisarnami, porajale nova sodelovanja.11 hodniki in stopnišči solidarnosti ter človekovega dostojanstva.11 18 19 Stanovanjska kooperativa Stanovanjske skupnosti Somobilnost Codha Stanovanjske skupnosti so oblika bivanja, ki združuje zasebnost s Skozi večji del zgodovine je bil ključni element prometnega sistema Kooperativa Codha je nastala prednostmi skupnostne rabe določenih dobrin in skupnostnega izvajanja infrastruktura. Predvsem cestno infrastrukturo, pa tudi pristanišča, so gradile v Ženevi v Švici spomladi leta nekaterih dejavnosti. Bistvo takšne skupnosti je, da skupina ljudi med seboj in upravljale najrazličnejše skupnosti. V 20. stoletju se je izgubil občutek za 1994. Njen nastanek je stke vezi, kar jim omogoča skupno načrtovanje, posedovanje in skupnostno gradnjo in upravljanje prometne infrastrukture, z močno državo spodbudila aktivnost organizacije upravljanje svojega bivanjskega prostora. Svoje zasebne domove pa se je zmanjšala tudi potreba po praksah skupnostnih prometnih sredstev. Zadruga Mobility GRAAL ( Groupe pour la običajno dopolnjujejo s souporabo določenih skupnih prostorov in storitev – A v zadnjih desetletjih je postal prometni sistem, temelječ na naraščanju promotion de l’action associative Mobility Carsharing je švicarska kot so vrtovi, sobe za goste, jedilnice, otroške igralnice, delavnice, garaže, prometa z lastnimi osebnimi motornimi vozili in javno infrastrukturo, en matière de logement), ki je kot zadruga, ki pokriva skoraj vso pisarne, dostop do interneta, čiščenje – in dobrin (pripomočkov), kot so problematičen in neučinkovit. Povečuje neenakost v dostopnosti, škoduje civilna iniciativa v začetku 1990-ih organizirano souporabo in avtomobili, kolesa, pralni stroji, hišna orodja ipd. okolju, z nenasitnimi potrebami po prostoru za parkirna mesta pa še povečuje začela s spodbujanjem solastništvo avtomobilov v Švici. prostorsko potratnost. Eden od odzivov na probleme, ki jih tak promet ustanavljanja stanovanjskih Mobility na 1.400 lokacijah v 500 povzroča, je razvoj različnih skupnostnih praks na področju mobilnosti. kooperativ. Codha kot neprofitna mestih upravlja z več kot 2.700 Najpogostejše so različne oblike souporabe prometnih sredstev, organizacija združuje osebe, ki vozili, ki so namenjena zasebnim predvsem osebnih avtomobilov in koles. podpirajo drugačne oblike uporabnikom in podjetjem. domovanja, drugačno kakovost Mobility ima 120.300 uporabnikov življenja in drugačne oblike (podatek je za leto 2014), od tega najema stanovanj, kot si jih Začasna raba prostora jih je 55.500 članov zadruge. V običajno predstavljamo. Codha podjetju je zaposlenih 186 ljudi. uresničuje svoje projekte z Začasna raba prostora navadno nastopi kot vmesna raba, ko se je določena združevanjem finančnih sredstev namembnost prostora iztekla, nova pa se še ni vzpostavila. Lahko je enkraten in aktivnim sodelovanjem dogodek ali pa traja več desetletij. Kot taka je lahko pomemben dejavnik pri stanovalcev. Sodelovanje oživljanju zapuščenih in nerabljenih prostorov – bodisi odprtih površin, stavb stanovalcev se začne že pri ali njihovih delov. načrtovanju projekta izgradnje Skupnostni vrtički Slovenj stanovanjske zgradbe. Gradec Urbano vrtičkarstvo V Mestni občini Slovenj Gradec Zeleni krog so leta 2012 sklenili urediti pogoje Vrtičkarstvo je sodobna mestna raba prostora, začasna in prilagodljiva. za vrtičkarstvo. Urejanja se lotili Zeleni krog je vezni člen med Vedno je bilo predmet pragmatičnega urejanja prostora, za katerega je postopoma, tako da so najprej kmeti, ki pridelujejo na prijazen ključen hiter odziv na potrebe prebivalcev, in urbanističnega načrtovanja, napovedali spremembe in način, in potrošniki. V ta namen ki soustvarja pogoje za dolgoročno skladen prostorski razvoj. prebivalcem razložili, zakaj so v Ljubljani, Mariboru in Celju potrebne, ter jih nato z veliko organizirajo improvizirane tržnice razumevanja za vrtičkarje, ki so po načelih skupnostnega se s posameznih lokacij morali naročanja ter izvajajo druge Skupnostna menjalna ekonomija umakniti, postopoma izvedli. Prvi aktivnosti za krepitev samooskrbe skupnostni vrt so v Slovenj lokalnih skupnosti. Namen Gradcu uredili spomladi 2013. Skupnostno menjalno ekonomijo sestavljajo organizirane menjave blaga, Zelenega kroga je v družbenem Zemljišča za trajno in začasno ki potekajo na dogovorjenem mestu, praviloma neposredno med dvema okolju Slovenije prispevati k vrtičkarstvo so določili tako, da so udeležencema. Med posamezniki, ki si v lokalnem okolju izmenjujejo udejanjanju trajnostnega razvoja upoštevali obstoječe lokacije in jih dobrine, se zaradi skupnih motivov pogosto razvijejo osebne povezave ter samooskrbe Slovenije s hrano skupaj z novimi kar najbolj in interesne skupnosti. Primarni pomen lokalnih izmenjav je zamenjava in semeni, osveščati ljudi o enakomerno razporedili po presežnih dobrin za tiste, ki jih udeleženci potrebujejo. Presežek dobrin pomembnosti obstoja slovenskih mestu. nekoga je tako vir za drugega. Izmenjujejo se praviloma rabljene ali doma kmetij in sonaravno pridelanih pridelane dobrine nižjih denarnih vrednosti. Nekateri udeleženci se menjave dobrot lokalnih proizvajalcev, udeležijo zaradi potreb po določeni dobrini, drugi zaradi hobijev, nazorov, informirati o tem, kje in kako si je druženja ali iz radovednosti … mogoče zagotoviti kakovostne slovenske pridelke po ugodnejših cenah in načelih pravične trgovine, ter pomagati pri ohranjanju in izmenjavi slovenskih semen.11 20 21 Zadruga Dobrina Samooskrba s hrano Varovanje kmetijskih zemljišč Zadruga Dobrina povezuje Rodovitna tla so neobnovljivi naravni vir, ki je osnova za prehransko suverenost pridelovalce in predelovalce Zanesljiva oskrba s hrano lastne pridelave ter samooskrba s skupnosti. Zato so kmetijska zemljišča v svetovnem merilu ena najbolj iz več kot 30 majhnih kmetij z semenskim materialom sta osnovna postulata suverenosti in zaželenih strateških dobrin. Stanje v Sloveniji na tem področju je skrb območja Slovenskih goric. neodvisnosti vsake skupnosti. Pridelava, predelava, transport, embalaža, vzbujajoče. Slovenija ima najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca med Usmerja jih v ekološko skladiščenje in prodaja hrane pa s sabo prinašajo pomembne in večplastne evropskimi državami. Najkakovostnejših zemljišč – njiv in vrtov – pa celo manj kmetovanje ter z lokalnimi vplive na okolje in družbo: kot 40 % evropskega povprečja. Še bolj zaskrbljujoč je trend pozidave: pridelki oskrbuje šole, vrtce pozidamo približno 7 ha kmetijskih zemljišč na dan, to je za eno povprečno in domove za starejše. V ‐ Način pridelave, transporta in skladiščenja hrane vpliva na kakovost veliko slovensko kmetijo. Kmetijska zemljišča so tudi žrtev gradnje lastni trgovini v Tkalskem in varnost hrane in s tem na zdravje ljudi. infrastrukturnih omrežij. Ohranitev oziroma povečanje obsega in kakovosti prehodu ter preko sistema zabojčkov in v spletni trgovini ‐ Kmetijstvo odločilno vpliva na kakovost voda in tal ter na biotsko kmetijskih zemljišč je temeljni pogoj za izboljšanje stopnje prehranske Mariborčanom omogoča in habitatno raznovrstnost. samooskrbe in za zavarovanje prehranske preskrbljenosti sedanjih in prihodnjih rodov. 13 nakup svežega sadja in ‐ Način pridelave hrane in nadaljnje faze preskrbe, predvsem zelenjave ter drugih domačih transport, opredeljujejo vpliv skupnosti na podnebne spremembe. Za kmetijska zemljišča v Sloveniji je značilna velika posestna razdrobljenost. dobrot. S svojo dejavnostjo Slednja je pogosto predstavljena kot ena največjih slabosti slovenskega povečujejo delež domače, na ‐ Zadostna preskrba s hrano je močno odvisna od vremenskih in kmetijstva, saj zmanjšuje produktivnost. Vendar pa so kmetijska zemljišča zato sonaraven način pridelane podnebnih pogojev, zato je način pridelave hrane ključni dejavnik Neposredno v kmetijstvu in veliko bolj odporna na odtujitev in prilaščanje zemlje in predstavljajo enega hrane v lokalni skupnosti, prilagojenosti skupnosti na podnebne spremembe. v dopolnilnih dejavnostih na od branikov suverenosti. Razdrobljena kmetijska zemljišča sestavljajo značilno hkrati pa si prizadevajo mozaično podobo in prispevajo k lepoti podeželske krajine, ki je pomemben zagotoviti pravično plačilo in ‐ Kmetijstvo je z velikim številom delovnih mest nosilec razvoja kmetijah – predelavi živil, adut slovenskega turizma. preživetje tradicionalnih podeželskih območij. turizmu, neposredni prodaji slovenskih kmetij.13 ‐ Odnosi v verigi oskrbe s hrano vplivajo na družbeno kohezijo. ipd. – je bilo leta 2013 v Sloveniji 82.746 polnih ‐ Struktura in način obdelave kmetijskih zemljišč pomembno Oskrba z lokalno pridelano ekološko hrano sooblikujeta podobo podeželske krajine, ki je del turistične delovnih moči. Delež površin z ekološkim ponudbe. Ekološko kmetijstvo je sistem praks, ki se zgledujejo po življenjskih procesih, kmetovanjem v skupni ki se odvijajo v bogati in plodni naravi. ‐ Kmetijstvo in gozdarstvo sta tudi vir obnovljivih energentov – površini kmetijskih gozdne in kmetijske biomase za proizvodnjo toplotne in električne Ekološko kmetijstvo je v sozvočju z naravnimi procesi, je trajnostno in je del zemljiščih v uporabi je energije ter oljnic za pridobivanje biodizla in pogonskih olj – ter krožnega gospodarstva. V tem smislu predstavlja antipod konvencionalnega v Sloveniji leta 2013 vplivata na oskrbo skupnosti z energijo. intenzivnega kmetijstva, ki svojo produktivnost vzdržuje s stalnim dodajanjem umetnih repromaterialov. Ekološko kmetijstvo varuje kakovost tal in znašal le 8 %. Kakšen naj bo torej sistem oskrbe s hrano, da bo z maksimiranjem koristi podtalnice ter ohranja biotsko raznovrstnost. ter izogibanjem škodljivim učinkom kar najbolj prispeval k celoviti in trajni blaginji lokalnih skupnosti? Od takšnega sistema pričakujemo veliko: Je tudi podnebju prijazno, saj ne uporablja gnojil in kemično-sintetičnih prehransko suverenost, zanesljivo razpoložljivost kakovostne in varne hrane sredstev za varstvo rastlin ter v tleh načrtno izgrajuje humus, ki povečuje Ekološka kmetija Černelič po dostopnih cenah za vse, delovna mesta na podeželju, čim manjši vezavo ogljika in stalno obnavlja kakovost tal.14 prispevek k podnebnim spremembam in prilagojenost nanje, čisto pitno Kmetija Černelič je dolenjska vodo, neonesnažena tla, neokrnjeno biotsko raznovrstnost, živo in razvito živinorejsko-zelenjadarska podeželje, prispevek k oskrbi z energijo, lepo krajino, povezanost podeželja ekološka kmetija s tržno in mest. pridelavo zelenjave in jagod. Trajnostno gospodarjenje na Ali je možno imeti vse to? Je, vendar samo z dogovorom v skupnosti. kmetiji se odraža v visoki Ta zadeva predvsem umestitev kmetijskih zemljišč na vrh hierarhične vsebnost humusa v tleh in lestvice rabe prostora, način kmetijske pridelave, strukturo prehranske nasploh odlični strukturi tal. verige in odnose v njej ter prehranske navade potrošnikov. Sadike jagod pridelujejo v plastenjaku z ogrevanjem s pomočjo toplotne črpalke. Ukvarjajo se tudi z živinorejo (40 govedi), ki v celoti temelji 13 Opisi dobre prakse je povzet po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse - na paši živali in na krmi, Katalog 2015 (dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/SLO- pridelani na lastnih in najetih CO2_Katalog_dobrih_praks_2015.pdf). travnikih in pašnikih.14 14 Povzeto po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse - Katalog 2013 (dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog_dobreprakse_2013.pdf). 22 23 Prilagajanje na podnebne spremembe v občini Ajdovščina Tla, ki vsebujejo več humusa, so odpornejša na posledice podnebnih Zaradi svoje lege v Vipavski Upravljanje z vodo Slovenija je nadpovprečno sprememb (suše, ekstremne padavine), zato je ekološka pridelava s dolini, ki je eden od najtoplejših prilagojenimi vrstami ena od nosilnih strategij prilagajanja kmetijstva podnebno ranljiva. Za in najbolj sušnih delov Slovenije, Brez vode ni življenja. V Sloveniji imamo vode veliko, čeprav ne vedno v tistem na podnebne spremembe. je občina Ajdovščina zelo času, ko jo najbolj potrebujemo. Voda je ključni dejavnik prilagajanja zadostno preskrbo z vodo izpostavljena ekstremnemu Če vzamemo v ozir celotno oskrbovalno verigo s hrano, ima najmanjši kmetijstva na podnebne spremembe, saj lahko v Sloveniji po napovedih tudi v sušnih obdobjih bo vremenu in predstavlja nekakšen vpliv na podnebje oskrba z ekološko hrano iz lokalne pridelave, strokovnjakov poleg povišane temperature zraka in tal z veliko zanesljivostjo potrebno izboljšati poligon za s podnebnimi ponujena sezonsko in čim manj predelana, saj se energija ne porablja pričakujemo spremenjen padavinski režim, bolj omejene vodne vire ter večjo spremembami povezane izkoristek deževnice. za dolge transportne poti, predelavo in skladiščenje. intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so suše in ekstremne pojave, kot so nalivi. poplave, zemeljski plazovi, burja, Ekološko kmetijstvo je povsod po svetu, zlasti pa v gospodarsko razvitih ekstremna suša, žled in požari v državah, pripomoglo k oživitvi zanimanja za lokalno pridelano hrano, za Pred podnebne vodne izzive bodo postavljene tudi druge družbe, pridružuje naravi. Zaradi vse večjega števila neposredne stike med pridelovalci in potrošniki ter s tem h krajšanju se jim globalni problem onesnaženja oziroma zmanjševanja razpoložljivosti Naša voda, naša prihodnost kriznih intervencij je občina preskrbovalnih verig s hrano. Lokalna in ekološka pridelava potrošnikom kakovostne pitne vode. prepoznala nujnost zagotavlja uživanje varne in kakovostne hrane. Tržna zanimivost in Količina vode na planetu Zemlja je končna, čedalje manjši delež je primeren za Cascade Locks je majhno mesto učinkovitejšega prilagajanja in dodana vrednost visokokakovostnih ekoloških živil v Sloveniji stalno raste. pitje. Voda je strateški življenjski vir, ki si ga lahko zagotovimo samo kot v ameriški državi Oregon. Je kot povečevanja odpornosti. V letu Vrzel med povpraševanjem in zgolj 20% slovenskim deležem v porabi skupnost. Ohranjanje suverenosti odločanja in delovanje v skupnem interesu raj na zemlji, ugnezden v 2015 so v sodelovanju s ekoloških živil predstavlja pomembno poslovno priložnost. je pri tem ključno. Skupni interes pri tem ne pomeni samo zadovoljevanja mogočnem kanjonu reke svetovalno službo Kmetijsko Ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva tudi na razvoj podeželskih območij, človekovih potreb, ampak potreb življenja »kot takega«. Vodo je potrebno Columbia. Svetovno znano je gozdarskega zavoda Nova med drugim zato, ker ustvarja več delovnih mest kot konvencionalno obravnavati celovito, z upoštevanjem vseh njenih ekosistemskih lastnosti. postalo po borbi lokalnih Gorica na občinski njivi preizkusili kmetijstvo, in sicer v sami pridelavi, pa tudi v dopolnilnih dejavnostih na prebivalcev proti nameri gojenje vrste tropskih in kmetiji, zlasti v predelavi živil, v trženju ter v turizmu. multinacionalke Nestlé, da bi si subtropskih kulturnih rastlin, ki bi prisvojila pravice do stekleničenja lahko ob segrevanju podnebja V ekološkem kmetijstvu je prepovedana uporaba gensko spremenjenih vode. Lokalni prebivalci so pod nadomestile ali dopolnile organizmov, ki prinašajo odvisnost od agrokemijskih in biotehnoloških geslom Naša voda, naša tradicionalne kulture v Vipavski korporacij, proizvajalk gensko spremenjenih semen in sintetičnih sredstev prihodnost združili moči za dolini. Poskus je z uspešno za varstvo rastlin. Zato je ekološko kmetijstvo tudi eden od branikov zaščito svojega neprecenljivo rastno sezono večine rastlin suverenosti in neodvisnosti skupnosti. dragocenega vira. Iz njihove dokazal, da je že sedaj možno zgodbe so izšle dragocene diverzificirati kmetijsko pridelavo izkušnje in nasveti za skupnosti, z rastlinami iz toplejših ki se soočajo s prilaščanjem vode podnebij.13 po vsem svetu. Varuhi semen Mali naravni ukrepi za zadrževanje vode Društvo za ohranjanje biotske pestrosti kulturnih rastlin je leta Z nasipi in zadrževalniki, obnovo 2011 nastalo iz ideje mokrišč, pa tudi s spremembami skupnostnega ohranjanja starih, v gozdarski in kmetijski lokalno prilagojenih sort kulturnih dejavnosti, lahko rešujemo rastlin, ki odgovarja na številne probleme v zvezi z vodo problematiko hitrega izginjanja in ekstremnimi vremenskimi rastlinskih genskih virov in vse pojavi. Med mokrim obdobjem ti bolj ogrožene prehranske naravni ukrepi zadržujejo vodo v samooskrbe. Društvo si krajini, v primeru poplav pa prizadeva ozaveščati širšo upočasnijo poplavne valove. javnost o vrednosti starih sort Njihovi učinki so mnogovrstni: kulturnih rastlin in njihovem Suverenost upravljanja z vodnimi viri, zaščita njihove količine zmanjšanje tveganja poplav in pomenu za lokalno samooskrbo suše, ohranjanje vodotokov, s hrano. Njihova semenska in kakovosti za potrebe ekosistema ter oskrba z vodo po omogočanje namakanja v knjižnica temelji na medsebojnem dostopnih cenah za vse je temelj blaginje vsake skupnosti. kmetijstvu, ohranjanje povezovanju ljudi in rastlin. biodiverzitete, povečanje Semena vsako leto potujejo v samočistilne sposobnosti voda ter roke posameznikov, ki postanejo omogočanje rekreacije. Primer »varuhi« določene sorte. Ti s tovrstnega večnamenskega setvijo, pridelavo semena, zadrževalnika je na potoku medsebojno izmenjavo in Glinščica v Podutiku pri vračanjem semen poskrbijo, Ljubljani.13 24 da se stare slovenske sorte 25 ohranjajo in širijo po naših vrtovih in poljih.11 Zmanjšanje odpadne hrane in porabe mesa Urbano vrtnarjenje S pridelavo na vrtovih Za pridelavo 1 kg govedine Zemlja, ki je primerna za pridelavo hrane, je končen življenjski vir. Pogosto spregledan, pa vendar pomemben del prehranske oskrbe v Sloveniji Slovenci pokrijemo skoraj je potrebno 15-krat več Omejeni sta tako količina kot možnost uporabe kmetijskih zemljišč. Imamo predstavlja samooskrba z zelenjavo v lastnem gospodinjstvu. Vrtnarjenje je polovico potreb po zemlje kot za 1 kg žitaric in malo kmetijskih zemljišč, poleg tega pa v Sloveniji delež kmetijske zemlje, tudi način kakovostnega preživljanja časa v stiku z naravo, ki sprošča in ugodno zelenjavi v gospodinjstvih. ki je v uporabi na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo 70-krat več kot za 1 kg vpliva na zdravje. (npr. hribovsko gorska območja) presega 75 %. Količina hrane, ki jo lahko zelenjave. Razlike pri pridelamo, je omejena. Ali je za določeno skupnost zadostna ali ne, je Povečanje zelenih površin v mestih, ki so namenjene pridelavi hrane, ter porabi vode so še veliko v veliki meri odvisno od potrošniških navad njenih članov. Velika oživljanje zapuščenih oziroma mirujočih območij predstavljata pomembno poraba mesa potegne za seboj potrebo po velikih obdelovalnih površinah, večje. priložnost za povečanje prehranske samooskrbe. ki jih v Sloveniji nimamo. Za prirejo mesa primerljive hranilne vrednosti je potrebno mnogo več zemlje in vode kot za rastlinsko hrano. Visoke stopnje prehranske samooskrbe v Sloveniji ni mogoče doseči Združevanje kmetijskih proizvajalcev – brez zmanjšanja porabe mesa, predvsem govedine. Zmanjšanje obsega zadruge Zelemenjava živinoreje je tudi ključni ukrep za zmanjšanje vpliva kmetijstva na podnebne spremembe. Ogljični odtis z mesom bogate prehrane je dvakrat večji od Zelemenjava (zelenjava + Razdrobljenost kmetijske zemlje je na eni strani branik suverenosti, na drugi prehrane, v kateri prevladuje rastlinska hrana. menjava) je gibanje in skupnost strani pa predstavlja pomembno oviro za povečanje prehranske samooskrbe. za izmenjavo vrtnih pridelkov, ki Za dosego samooskrbe bi bilo potrebno poljedelstvo usmeriti v pridelavo Posebej pereč je ta problem na področju ekološke pridelave, pri kateri sta Okupirana Ljubljana – temelji na druženju in rastlinske hrane (zelenjave in sadja) za ljudi, pašo živine (za mesno in obseg in raznolikost ponudbe majhna. samooskrbna skupnost prostovoljnem delu mlečno proizvodnjo) pa preusmeriti na področja, ki so za poljedelstvo manj Razdrobljenost predstavlja težavo tudi na področju oskrbe večjih odjemalcev, posameznikov. Spodbuja Zaradi močnega odporniškega primerna: v hribovit, gričevnat svet ter na območja zaraščanja. kot so trgovske verige. Zato so zadruge, ki s povezovanjem manjših solidarnost, dobrosrčnost, gibanja vse od začetka okupacije druženje in spoštovanje dela Pridelava hrane ima tudi prednost pred pridelavo energetskih rastlin. Za pridelovalcev lažje zagotavljajo zanesljivost dobave večjih količin Ljubljane med 2. svetovno vojno so naših rok. Zelemenjava poteka že energetske namene je primerna le izraba odpadne biomase. Pridelava in raznolikost ponudbe ekoživil, pomemben dejavnik povečanja lokalne Italijani celotno mesto februarja v več kot tridesetih slovenskih poljščin z namenom pridobivanja biogoriv je upravičena le v primerih, ko samooskrbe. Skrbijo za nakup in prodajo izdelkov, zagotavljajo surovine in 1942 obdali z žico. Mesto je krajih. V okviru Zelemenjave se energetske rastline izboljšujejo kolobar. pripomočke za kmetijsko pridelavo, svoje člane izobražujejo, vzpodbujajo prestalo tri leta okupacije in je bilo pridelave pridelkov, ki so značilni za posamezno regijo, ter krepijo medsebojno menjajo semena, sadike, pridelki, osvobojeno 9. maja 1945. Poleg zmanjšanja porabe mesa je visoko na prioritetni lestvici ukrepov za zaupanje. recepti, izkušnje in navdihi z Organizacija življenja v okupiranem povečanje prehranske samooskrbe tudi preprečevanje nastajanja domačega vrta. Cilj skupnosti je, mestu, obdelovanje mestnih odpadne in zavržene hrane. Vse več kmetijskih zadrug svojo poslovno strategijo usmerja v razvijanje da na solidaren in zabaven način parkovnih površin, oskrba s hrano pravičnih odnosov z domačimi kupci in upošteva njihovo željo po zdravi poveže vse navdušence dobrot in in drugimi življenjskimi Ta nastaja v vsej oskrbovalni verigi s hrano od pridelovalca do gospodinjstva hrani. lepot z domačega vrta ter to potrebščinami ter skromen način – ob transportu, skladiščenju in predelavi ter v trgovinah in v gostinstvu. navdušenje raztrosi tudi med življenja nudijo mnoge ilustrativne Problem zavržene hrane je naš skupni problem – kmetov, trgovcev, ostale someščane in sovaščane. primere, ki navdihujejo tudi danes. predelovalcev, gostincev in potrošnikov. Zato ga moremo in moramo rešiti Zelemenjava vabi vse brez Med prvimi ukrepi je bil predpis o le skupaj ( Deklaracija za Slovenijo brez zavržene hrane). izjeme: vrtnarske guruje in varčevanju z mesom in uvedba popolne začetnike, mlade in Zeleno javno naročanje ekoživil iz slovenske pridelave je brezmesnih dni. stare, take z enim samim težavno. Ponudnikov, ki bi lahko zagotovili ekološka živila lončkom na balkonu in tiste s Zaradi pomankanja živil se je v v obsegu 10 % potreb javnih inštitucij, kot nalaga Uredba kilometrsko njivo.11 Ljubljani izjemno povečalo Povečanje potrošnje lokalno pridelane ekološke zelenjave obdelovanje vrtičkov, tako zasebnih o zelenem javnem naročanju, v Sloveniji ni veliko. kot javnih. Mestna občina je aktivno Povečanje potrošnje lokalno pridelane ekološke zelenjave spodbujala samooskrbo meščanov in zmanjšanje porabe mesa je na ravni posameznika Zadruga Ajdna – za malo plačilo je v najem najučinkovitejši ukrep za povečanje prehranske Ena ekološka kmetija ne more rešiti problema onesnažene V zadrugo Ajdna so združeni oddajala vrtove, prirejala je dobro ekološki pridelovalci z območja obiskane vrtnarske tečaje ter samooskrbe in zmanjšanje osebnega vpliva na podnebne podtalnice in ohraniti biotske raznovrstnosti. Da bi v polni Zgornje Gorenjske, ki želijo razdeljevala semena, gnojilo in spremembe. meri uživali okoljske in družbene koristi trajnostne in povečati stopnjo prehranske sadike. Poleg zasebnih vrtov je suverene oskrbe s hrano, se moramo za sonaravno samooskrbe Gorenjske, pri tem mestna občina ustanovila še t. i. pa ob spoštovanju narave vojne vrtove, ki so s hrano zalagali pridelavo, varovanje kmetijskih zemljišč, vzdržno potrošnjo ohranjati tudi zdrav življenjski predvsem mestne socialne V Sloveniji je v letu 2013 nastalo 149.000 ton odpadne in pravične odnose v oskrbovalni verigi s hrano dogovoriti prostor. Njihov skupni nastop na ustanove (zavetišča, delavske hrane, kar je 72,1 kilogramov odpadne hrane na na ravni skupnosti. trgu omogoča raznolikost in večje domove ipd.). Največji vojni vrt je bil prebivalca. količine pridelkov, ki jih lahko kot v Tivoliju, kjer so na 8.000 enoten ponudnik ponujajo kvadratnih metrih obdelovalnih kupcem, ki jih vabijo v partnersko površin gojili krompir in oves, drugi povezovanje.13 največji pa Kongresni trg, kjer so na 26 5.000 kvadratnih metrih gojili 27 krompir. Vsako izgubljeno delovno mesto v premogovni in Energetska učinkovitost in oskrba Pomemben dejavnik trajnostne energetike predstavljajo tudi delovna mesta. jedrski industriji prinese Če energijo in energente zgolj uvažamo, to ne prispeva k lokalnim delovnim sedem novih delovnih z energijo iz lokalnih obnovljivih mestom. Nasprotno pa investicije v ukrepe zmanjševanja in učinkovite rabe mest v sektorjih obnovljivih energije ter trajnostno izkoriščanje obnovljivih virov energije spodbujajo razvoj virov energije in učinkovite virov kakovostnih lokalnih delovnih mest, ki prispevajo k dobrobiti skupnosti. rabe energije16 ter Energetska tranzicija k učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije predstavlja priložnost za naslavljanje neenakosti trenutnega visoko povečanje konkurenčnosti Energetika predstavlja osrednji sektor, ki omogoča naš sodoben način centraliziranega energetskega sistema. Ponuja možnosti za emancipacijo gospodarstva. Sektor življenja. Skoraj vsak vidik našega vsakdanjega življenja v moderni državljanov in skupnosti. Gre za pristop od spodaj navzgor (angl. bottom-up), obnovljivih virov energije civilizaciji je povezan ali odvisen od energije. Zagotavlja nam razsvetljavo, ki postavlja ljudi v osrednjo vlogo. Spremembe v energetskem sistemu se skrbi za to, da naša hrana ostane sveža v hladilniku, pere naše perilo, skrbi globalno zaposluje že namreč ne vežejo zgolj na uvedbo in širjenje obnovljivih virov energije, za našo zabavo in sprostitev, ko gledamo televizijo, prevaža nas do želenih temveč tudi na spremembo lastništva: posamezniki in skupnosti lahko skoraj deset milijonov ljudi. destinacij, omogoča komunikacijo preko telefonov, ogreva naša domovanja postanejo lastniki proizvajalnih sredstev. ter na splošno poganja celotno industrijsko družbo. 1617 Vendar imata proizvodnja in raba energije tudi velike negativne posledice. Raba energije prispeva Vpliv na podnebne spremembe, onesnaženje zraka, vode in tal, 82 % k skupnim izpustom negativni vpliv na zdravje ljudi in potencialno tveganje v obliki jedrske nesreče. Energetski sektor predstavlja največji antropogeni vir toplogrednih toplogrednih plinov v plinov, poleg tega onesnažuje tudi z drugimi plini in snovmi (SO Skupno lastništvo sončnih 2, NOx, trdni Sloveniji. delci). Stroški za energijo in energente predstavljajo vedno višji delež elektrarn v Recklinghausenu izdatkov v gospodinjstvih, zaradi česar postaja energija vedno manj Prebivalci nemškega mesta dostopna za določene socialne sloje, povečuje se tudi problematika Recklinghausen so se pred energetske revščine. Pri rabi energentov, ki jih uvozimo, nimamo vpliva časom odločili izkoristiti potencial, na njihove cene, ki se določajo na globalnih trgih. ki ga ponujajo skupnostni projekti obnovljivih virov energije. V mestu je veliko streh, ki Pričakovanja, ki jih imamo do trajnostne predstavljajo odlično priložnost za izkoriščanje sončne energije. energetike Mestna oblast je iniciativo podprla in v najem ponudila strehe na Zato bi bilo smiselno pričeti razmišljati o tem, kako zmanjšati oz. omejiti Zapuščina, ki jo lahko stavbah v občinski lasti. emisije toplogrednih plinov in onesnaževal, zmanjšati tveganja, omejiti Ustanovljena so bila tri združenja, zapustimo prihodnjim porabo neobnovljivih virov energije ter povečati suverenost skupnosti pri ker so se odločili za 3 sončne oskrbi z energijo. Z znižanjem porabe energije lahko znižamo stroške za generacijam, je – tudi elektrarne. Ta delujejo po energente, v primeru rabe in trajnostnega izkoriščanja lokalnih zaradi zgodovinske zadružnih načelih, v vsako pa je obnovljivih virov pa lahko vplivamo na njihove cene, zaradi česar vključenih 70-80 državljanov. odgovornosti, ki jo imamo postanemo neodvisni od svetovnih trgov. Obe usmeritvi prispevata k Sončne elektrarne (kapacitet – transformacija zmanjšanju negativnega vpliva na okolje in zdravje ljudi, obenem vplivata približno 80 kWp) proizvedejo na povečanje suverenosti lokalne skupnosti, saj se znižuje odvisnost od energetskega sistema v skupno 195 MWh električne zunanjih akterjev, kot so podjetja in države. energije na leto. Investicijska takšnega, ki temelji na vrednost projekta je znašala zmanjšanju rabe energije približno 250.000 EUR. Državljani in rabi lokalnih čistih, so se lahko vključili projekt z obnovljivih virov energije. investicijo v višini 500 EUR, medtem ko je povprečna investicija znašala 3.300 EUR. Na vsak milijon evrov investicij v učinkovito rabo energije Tisti, ki so vložili v projekt, so se ustvari okoli deset delovnih mest.15 vsako leto upravičeni do donosa od prodane električne energije. 16 Greenpeace. 2009. Seven green jobs for every job lost in dirty energy sectors. Tako vložena sredstva ostajajo v Dostopno prek: http://www.greenpeace.org/eu-unit/en/News/2009-and-earlier/green-lokalnem okolju. Tudi župan je jobs-14-09-09. investiral v projekt.17 15 UMAR. 2008. Vendramin M. Potenciali energetske učinkovitosti, Delovni zvezek 17 Povzeto po: Community Power. 2014. Community energy in Germany: existing št. 6/2008, let. XVII, str. 13. Dostopno prek: models, public-private funding and good practice examples. Dostopno prek: http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/dz/2008/dz06-08.pdf. http://www.communitypower.eu/images/GemanyD32.pdf. 28 29 Skupnostni energetski Od energetskega sektorja prihodnosti pričakujemo, da bo vključeval Posamezniki in skupnosti Takšni projekti skupnostim omogočajo izkoriščanje lokalnih energetskih virov vrednote, kot so spoštovanje, skupnost, solidarnost, participacija, projekti predpostavljajo, lahko na področju energije za izgradnjo socialnega kapitala, ustvarjanje prihrankov, povečevanje deljenje, podpora, vključenost, sodelovanje, ter da bo – poleg zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za da naj bodo odločitve o prevzamemo aktivno zasledovanja trajnostnih okoljskih ciljev – stremel tudi k zmanjševanju reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega zvišujejo raven energetiki v rokah ljudi. vlogo, saj lahko sami trenutne neenakosti, k lokalni angažiranosti in opolnomočenju, k socialni razumevanja in predanosti trajnostni energetiki, podpirajo lokalno Projekti pa so lahko tako pravičnosti ter k dostopu do prave demokracije. Takšna pot lahko vodi naredimo veliko za okolje gospodarstvo in zvišujejo njegovo konkurenčnost. Posameznikom k pozitivni viziji, srečnejšim, bolj zdravim posameznikom, ki živijo v varni, omogočajo, da imajo realen delež v njihovem lokalnem energetskem projektu. raznoliki kot skupnosti in pripomoremo k trajnostni in bolj enakopravni, povezani skupnosti. same. zmanjšanju rabe energije, Sodelovanje skupnosti v upravljanju z energetskimi viri, ki so na voljo v k čistejši proizvodnji lokalnem okolju, pomaga ustvariti javno podporo in sprejemljivost ter zmanjšati lokalno nasprotovanje nizkoogljičnim projektom. Obenem lahko energije in trajnostni z mobilizacijo posameznikov in njihovih naložb v takšne projekte zagotovimo energetski transformaciji. nova sredstva za investicije v zmanjšanje rabe energije in rabo obnovljivih virov. Koristi projektov in dobički gredo nazaj v skupnost ali pa se jih investira Energetska tranzicija v nazaj v skupnost.18 Güssingu Poleg posameznikov v skupnostnih energetskih projektih značilno sodelujejo Področje okrog mesta Güssing zadruge, kooperative, kmetije, lokalne oblasti, neprofitne organizacije in na avstrijskem Gradiščanskem je neformalne skupine. Poleg zadružnega modela je pogosto tudi delničarstvo v bilo še pred 20 leti najrevnejši in podjetjih, uporabljajo se različni viri, kot so skupnostni razvojni skladi, sredstva najmanj razvit del Avstrije. V iz razpisov, skupnostno financiranje, soinvestiranje ipd. razmišljanju, kako to spremeniti, so ugotovili, da si težko privoščijo Energetsko samozadostna stroške za energente, ter da bi osnovna šola bilo smiselno, če bi zmanjšali Osnovna šola Ostrog v hrvaškem odliv kapitala iz regije, ki je Kaštel Lukšiču si je zadala za cilj, V energetski tranziciji igrajo osrednjo vlogo lokalne skupnosti namenjen energentom, medtem da bodo postali energetsko ter projekti, ki so upravljani, vodeni ali v lastništvu lokalne ali ko je bil potencial lokalnega samozadostni in energetsko kako drugače definirane skupnosti. gozda neizkoriščen. Lokalna učinkoviti. Prihranjena sredstva od oblast je zato že v zgodnjih nižje porabe energije usmerjajo v devetdesetih letih 20. stoletja višanje kvalitete dela z učenci in sprejela lokalno strategijo za nabavo potrebne opreme za pouk. Koncept skupnostnih energetskih projektov gradi na pozitivni opustitev fosilnih virov ter V sodelovanju z Energetsko Skupnostni energetski projekti proizvodnjo lastne energije, ki jo podobi skupnosti, kjer posamezniki dobro sodelujejo med zadrugo Kaštel so se odločili, da bodo državljanom prodajali kar del sredstev za energetsko prenovo Skupnostni energetski projekti (angl. community power) predpostavljajo, seboj in kjer med prebivalci obstaja neka zavest o sami. Ukrepi so vključevali šole pridobijo preko kampanje da so skupnosti in državljani lastniki ali pa participirajo pri projektih povezanosti. Pri tem ni nujno, da skupnost definiramo zgolj optimizacijo rabe energije v množičnega financiranja (angl. zmanjševanja in učinkovite rabe energije, proizvodnje iz razpršenih stavbah, energetsko sanacijo kot geografsko pogojeno skupnost, lahko gre tudi za crowdfunding). Na ta način jim je obnovljivih virov energije, skupnostne nabave energije ter upravljanja z stavb, rabo kogeneracije na uspelo zbrati 10.001 ameriških skupnosti enako mislečih posameznikov. omrežjem. Takšni projekti so del t. i. energetske tranzicije. Imajo velik biomaso, pridelavo biogoriva idr. dolarjev, kar jim je omogočilo potencial za vključevanje skupnosti v presojo in načrtovanje lastne Na ta način v regiji obdržijo vgradnjo sončne elektrarne moči energetske prihodnosti in zagotavljanje mehanizmov za širjenje tehničnih sredstva, del katerih vlagajo v 10 kWp in sanacijo sistema informacij o energetiki. Predstavljajo lokalne in kolektivne pristope za nove projekte obnovljivih virov Finančna participacija lokalnega prebivalstva razsvetljave. S kampanjo so trajnostno energetiko v manjšem obsegu. Pojav kaže na pomembne energije. Posebna shema, ki prvenstveno ciljali na lokalno spremembe v energetskih usmeritvah stran od osredotočanja zgolj temelji na stabilnih cenah Na Danskem mora biti pri vsakem OVE projektu 20% skupnost, njen namen pa je bil na velike centralizirane tehnične sisteme proizvodnje in oskrbe z energije, je v regijo privabila več finančna participacija lokalnega prebivalstva. V preteklosti je pokazati, da se da tudi na takšen električno energijo iz druge polovice 20. stoletja. kot 50 novih podjetij z več kot bila večina danskih enot za proizvodnjo električne energije v način zbirati potrebna sredstva za 1000 delovnimi mesti. Poleg tega lasti zadrug ali lokalnih oblasti, proizvodnja električne energije projekte URE in OVE. Postali so so postali center za raziskave pa je večinoma temeljila na neprofitnem načelu. Več kot 40% prva energetsko samozadostna tehnologij OVE in URE in vetrnih turbin v tej državi je v zadružnem lastništvu.19 oz. neodvisna šola na Hrvaškem. promotorji rabe teh tehnologij, ne zgolj v Avstriji, temveč veliko širše. Mesto Güssing je prva skupnost v Evropski uniji, ki vso svojo energijo (električno 18 Povzeto po: RMI Outlet. 2008. A High-Renewables Tomorrow, Today: Güssing, Austria. Dostopno prek: http://blog.rmi.org/blog_2013_10_08_high-energijo, energijo za ogrevanje in renewables_tomorrow_today_gussing_austria. hlajenje, pogonska goriva) pridobiva iz lokalnih obnovljivih virov energije.18 30 31 Skupnostni energetski projekti prinašajo kolektivne koristi širši Pogodbeno zagotavljanje oskrbe z energijo in prihrankov skupnosti. Skupnostni projekti temeljijo na odnosih zaupanja, podpore in konsenza. Projekti energetskih prihrankov in učinkovite v Mestni občini Kranj Omogočajo sodelovanje in komunikacijo ter so prilagojeni zahtevam lokalnega okolja in potrebam lokalne skupnosti. Prinašajo kolektivne Občine v energetski zadrugi rabe energije V Mestni občini Kranj je prek 50 koristi za celotno skupnost in ne zgolj za nekaj posameznikov.19 javnih objektov, katerih stroške za Občine v Nemčiji dokazujejo, da Varčevanje z energijo in učinkovita raba energije sta najbolj trajnostna energijo pokriva občina. Ta je že Projekte lahko vodi: lahko lokalne oblasti enostavno koraka na področju energetike, saj imata široke pozitivne vplive v obliki leta 2002 pristopila k izvajanju sodelujejo v zadrugah. Leta 2009 - skupina lokalnih prebivalcev (npr. lastniki zemljišč ali kmetje), ki sami zmanjšanja pritiskov na okolje, nižje potrebe po uvozu energentov in višanja projekta pogodbenega je osem občin v regiji Oberpfalz razvijejo projekt ali pa za pripravo projekta najamejo strokovnjaka, kvalitete življenja v lokalnem okolju. S tem, ko v projekt vključimo lokalno zagotavljanja oskrbe z energijo in (Bavarska) ustanovilo zadrugo skupnost in omogočimo participacijo prebivalstva, lahko zagotovimo dodatna prihrankov, za kar so podpisali imenovano NEW (Neue Energien - pripravljavec projekta, ki prevzame iniciativo, projekt izpelje in ga nato sredstva, potrebna za izvedbo projekta. Končni rezultat so koristi za vse 15-letno pogodbo s podjetjem West eG). Cilj regionalne zadruge preda lokalnemu prebivalstvu), udeležence, še posebej za odjemalce energije, saj se jim zaradi nižje porabe EL-TEC Petrol. Kljub omejenim je neodvisnost od fosilnih virov ter energije zmanjšajo njihovi stroški.21 proračunskim sredstvom so - sklad, neprofitna organizacija ali lokalna oblast, ki razvije projekt in integracija in participacija namreč ocenili, da izvedba opravlja delo za dobrobit lokalne skupnosti.20 posameznikov v regionalnih investicij v obnovo ogrevalnih in projektih obnovljivih virov elektro naprav občini lahko energije. Včlanjenih je že več kot prinese velike finančne in 20 občin in javnih organizacij.19 energetske prihranke. Kranjski projekt je bil prvi tovrstni projekt v Sloveniji. Gre za sistematičen pristop k energetski sanaciji Sončno kartiranje v Bristolu sistemov oskrbe s toploto javnih Lokalne oblasti v angleškem stavb in izvajanje ukrepov na Bristolu so zelo napredne pri področju rabe toplote, električne podpiranju skupnostnih energije in vode, katerih učinek je energetskih projektov. Projekt vnaprej določen. Finančni sončnega kartiranja nam kaže, prihranki se v dogovorjenem kako lahko lokalne oblasti obsegu in trajanju sprotno vračajo pomagajo skupnostim in v financiranje novih ukrepov, posameznikom s tem, da jim projekt pa je nadgrajen še s zagotovijo informacije, ki jim sistemom energetskega omogočajo lažje odločanje. knjigovodstva. Delitev presežka, Ustvarili so interaktivni zemljevid Sistem upravljanja z energijo v občini Škofja Loka ki je večji od garantiranega mesta, ki kaže potencial za prihranka, se deli po ključu 50 % proizvodnjo električne energije iz Občina Škofja Loka je v letu 2012 začela vzpostavljati izvajalec, 50 % občina. Koristi sonca. Prebivalci lahko tako na celosten energetski informacijski sistem, ki temelji na ciljnem Bistvo skupnostnih energetskih projektov je, da gre za ukrepov povečanja energetske enostaven način ugotovijo, ali je spremljanju rabe energije. Spremljajo več kot 100 kazalnikov učinkovitosti bo občina uživala enakopravno in participativno obliko sodelovanja. njihova lokacija primerna za učinkovitosti, kar predstavlja osnovo za identifikacijo, izvajanje tudi po izteku pogodbe.21 sončno elektrarno, kakšna bi bila in spremljanje akcijskih načrtov. Za večino objektov v občinski primerna velikost elektrarne, domeni so izvedli energetske preglede, ki so spodbudili koliko električne energije bi lahko izvedbo organizacijskih ukrepov, kakor tudi celostno pripravo S skupnostnimi energetskimi projekti omogočamo proizvedli, ali potrebujejo na investiranje. Informacijski sistem so nadgradili z gradbeno dovoljenje ter ali državljanom in skupnostim, da se neposredno vključijo in energetskim nadzornim sistemom, ki omogoča spremljanje v izpolnjujejo pogoje za finančno sprejemajo odločitve o lastni energetski prihodnosti ter realnem času rabe energije v objektih, ki predstavljajo več kot pomoč. Sončni zemljevid je 65 % rabe energije objektov v občinski lasti. Poleg energetske zagotavljajo, da so dobrobiti ljudi ter lokalnega okolja olajšal izvedbo številnih sanacije stavb in optimizacije javne razsvetljave občina projektov, med njimi tudi veliko postavljene na prvo mesto. sistematično in večnivojsko izvaja informacijske, zadružnih.19 izobraževalne in promocijske dogodke. V treh letih so s pomočjo izvajanja aktivnosti v okviru sistema upravljanja z energijo dosegli 20-odstotno znižanje porabe energije, kar pomeni letni prihranek 850 MWh oziroma 75.000 EUR. Zadruga Ecopower 19 Povzeto po: ClientEarth. 2014. Community Power: Model legal framework Zadruga Ecopower je bila for citizen-owned renewable energy (dostopno prek: ustanovljena leta 1991. http://www.communitypower.eu/images/Clientearth_report.pdf). Investirajo v OVE in dobavljajo 20 Povzeto po: International Co-operative Alliance. Ecopower - renewable energy električno energijo članom across Belgium (dostopno prek: http://ica.coop/en/media/co-operative- 21 Povzeto po katalogu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse – Katalog 2012 zadruge. Vsi člani zadruge stories/ecopower-renewable-energy-across-belgium). (dostopno prek: http://www.slovenija-co2.si/upload/katalog-dobre-prakse-2012-isbn.pdf). sodelujejo v skupščini, kjer se odloča po principu »en član, en glas«. Imajo več kot 36.000 32 33 deležnikov oz. članov.20 Energetska samooskrba in projekti oskrbe z Lokalno krožno gospodarstvo in Vransko – daljinski sistem ogrevanja energijo iz obnovljivih virov energije trajnostna potrošnja Občina Vransko je bila v Sloveniji Eden od osnovnih ciljev skupnostnih projektov oskrbe z energijo iz pionir na področju daljinskih obnovljivih virov je prispevek k energetski samozadostnosti oz. Pomislite kdaj, kam gre vaš denar, ko plačate račun za elektriko ali kupite Lokalno krožno sistemov ogrevanja na obnovljive zmanjšanju odvisnosti od uvoženih (fosilnih) energentov in tudi od (velikih) hrano in druge dobrine? Kdo ima koristi od vašega nakupa? Komu in kakšna vire energije. Daljinski sistem gospodarstvo je podjetij, ki nam prodajajo energijo. Z rabo obnovljivih virov energije tudi delovna mesta zagotavlja? Kakšno ravnanje z naravnimi viri in koliko transporta ogrevanja na lesno biomaso prispevamo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in drugih negativnih zagotovilo, da denar financirate s svojim nakupom? (DOLB) je nadgradila s toplotnimi vplivov na okolje, spodbujamo lokalno zaposlenost in razvoj lokalnih ostane bližje domu ter solarnimi sistemi, saj je poleti skupnosti ter omogočamo boljšo usklajenost vrste energentov z lokalnimi Gospodarstvo ni samo sebi namen in njegova rast ni naravna, ampak družbeno koristi lokalni skupnosti uporaba lesne biomase zaradi danostmi in potrebami skupnosti. vsiljena zahteva. Namen gospodarstva je, da zadovoljuje (resnične) potrebe manjše porabe toplote skupnosti po izdelkih in storitvah ter kakovostnih delovnih mestih. in ne multinacionalnim neučinkovita. Sprejemniki sončne korporacijam. energije s površino 890 m2 so Proizvodni procesi, odnosi znotraj organizacij in navzven, produkti, dobavne nadomestil delovanje kotla na Demokratizacija energetskega sektorja verige in prodajne poti pa imajo širše, večplastne vplive na okolje in družbo: ekstra lahko kurilno olje. ‐ Geografske razsežnosti dobavnih in oskrbovalnih verig ter obseg Vransko je prvi sistem integracije Razvoj skupnostnih energetskih projektov vodi do demokratizacije dnevnih migracij med delovnim mestom in domom vplivajo na količino sprejemnikov sončne energije in energetskega sektorja. To pomeni, da se pojavlja vedno več »malih« transporta in opredeljujejo vpliv gospodarstva na podnebne DOLB pri nas. S tem je oskrba s akterjev, predvsem posameznikov, organizacij, zadrug in raznih manjših spremembe. toploto na Vranskem postala podjetij, ki se ukvarjajo s področjem energije. Dozdajšnji močni in dominantni neodvisna od uvoženih fosilnih Svet nudi dovolj virov akterji v energetskem sektorju, predvsem velika energetska podjetja, ‐ Način uporabe surovin in energije v proizvodnih procesih lahko energentov.21 počasi izgubljajo svojo osrednjo vlogo in moč. Vedno večjo vlogo prispeva k izčrpavanju ali k ohranjanju končnih zalog neobnovljivih za vse potrebe vseh ljudi, zemeljskih virov (surovin in fosilnih energentov). prevzemajo skupnosti in posamezniki. Ljudje in skupnosti tako lahko ne pa tudi dovolj za ves dosežemo spremembe, ki bi jih radi videli. To pa prinaša posledice v obliki ‐ Odpadki, izpusti industrijskih procesov in oskrbnih verig ter njihove pohlep nekaterih ljudi. spremembe političnih struktur, premika moči odločanja znotraj politične prostorske zahteve so eden najpomembnejših dejavnikov kakovosti (Mahatma Gandhi) arene in spremembe kontrole nad viri.22 zraka, vode in tal ter ohranjenosti habitatov. Lastništvo razpršenih ‐ Lastništvo in način upravljanja gospodarskih organizacij opredeljuje obnovljivih virov energije enakomernost porazdelitve materialne blaginje v skupnosti. v Nemčiji: Prosumerji ‐ Povezanost v vrednostne verige, strokovna znanja in inovativnost 40 % posamezniki in zadruge, določajo višino dodane vrednosti skupnosti. Vloga prosumerjev (angl. producer + consumer) - odjemalcev in 11 % kmetje, 42,5 % podjetja proizvajalcev energije obenem - doprinaša k ideji, da državljani niso ‐ Varnost zaposlitve, vključenost v upravljanje, možnost izpopolnjevanja, Veliko količino zemeljskih izven energetskega sektorja in zgolj potrošniki, temveč da imajo tudi potencial, da postanejo proizvajalci zdravo delovno okolje ter oddaljenost delovnega mesta od kraja bivanja ostali institucionalizirani akterji. materialnih virov smo energije iz obnovljivih virov energije. Prosumerji lahko igrajo aktivno vlogo so ključni dejavniki kakovosti življenja posameznika. izčrpali. Intelektualni viri Največja štiri energetska podjetja pri proizvodnji energije in s tem postanejo gonilna sila tranzicije k ‐ Razpoložljivost delovnih mest v lokalnih okoljih je pogoj za ohranitev jih imajo v lasti zgolj 6,5 %.22 nizkoogljični in sonaravni prihodnosti. so neizčrpni. policentričnosti, enakomernosti poselitve in prostorske uravnoteženosti državnega ozemlja, zaustavitev procesa suburbanizacije ter ohranjanje tradicionalne in prepoznavne podobe podeželja. Naša energija je lahko lokalna, čista, dostopna in Gospodarstvo lahko k blaginji skupnosti prispeva veliko: zadovoljitev potreb neodvisna od velikih energetskih proizvajalcev. Sadovi po izdelkih in storitvah, kakovostna delovna mesta (varna, vključujoča, stimulativna, lokalna), materialno blaginjo, družbeno kohezijo, ohranjenost proizvodnje energije pa se lahko delijo med lokalnim naravnega okolja, vzdržno ravnanje z odpadki, čim manjši prispevek skupnosti prebivalstvom, saj veter, sonce in voda pripadajo vsem k podnebnim spremembam in prilagojenost nanje, odpornost skupnosti na nam. zunanje pretrese, ohranjanje tradicije in krepitev identitete skupnosti. 22 Borchert, Lars. 2015. Citizens' participation in the Energiewende (dostopno prek: https://www.cleanenergywire.org/factsheets/citizens-participation-energiewende). 34 35 Lahko imamo vse to? Lahko. Vendar samo, če skupnost svoje Krožno gospodarstvo temelji na ravnotežju med tekmovanjem in Les je dar narave. gospodarske dejavnosti usmeri v lokalno krožno gospodarstvo in sodelovanjem (simbiozo) in mrežni povezanosti njegovih elementov Les je naš ultimativni ga člani skupnosti podprejo s svojim načinom potrošnje. Tak dogovor ter na sistemskem pristopu, ki tako kot narava razume, kako stvari vplivajo trajnostni gradbeni v skupnosti zadeva predvsem vzpostavljanje proizvodno-oskrbnih mrež ena na drugo v okviru celote – infrastrukture, okolja in družbenega konteksta. z visoko dodano vrednostjo na osnovi lokalnih danosti, vzdržno uporabo material, surovina in V povezanem lokalnem lokalnih obnovljivih surovin in energentov, izogibanje uporabi in proizvodnji Prehod v lokalno krožno gospodarstvo je proces, v katerem sodelujejo lokalni energent, ki ga narava nevarnih kemikalij, spodbujanje družbenih in tehnoloških inovacij, gospodarstvu dobrine proizvajalci in ponudniki storitev, ki svojo dejavnost temeljijo na danostih v ustvari iz atmosferskega solastništvo in soupravljanje ter trajnostno potrošnjo. lokalnem okolju, ter potrošniki, ki prilagodijo svoj način potrošnje. Steče lahko, krožijo in prispevajo če v skupnosti obstaja kritična masa ozaveščenosti, znanja in kreativnosti CO2 in energije sonca. k blaginji skupnosti. Lokalno krožno gospodarstvo posnema vzorce živih sistemov, ki jih poganja ter učinkovita podpora ukrepov politike in zakonodaje. Za prehod v lokalno energija iz obnovljivih virov in kjer so v boju za obstanek uspešnejši krožno gospodarstvo sta potrebna konsenz in aktivacija na ravni skupnosti. organizmi, ki so energetsko in snovno bolj učinkoviti. Za uspeh lokalne ekonomije je potrebno prilagoditi infrastrukturo. Predvsem povezava z internetom omogoča razvoj in pojav manj znanih podjetij na spletu V naravi snovi nenehno krožijo – odpadek enega organizma je hrana in tako možnost njihovega poslovanja s preostalim svetom. drugemu. Tudi v (popolnem) krožnem gospodarstvu odpadki ne obstajajo: Pasivna lesena okna iz M Sore produkti so načrtno zasnovani tako, da so uporabni čim dlje in da so Podjetje M Sora iz Žirov se je s biološke in tehnične komponente na koncu njihovega življenjskega cikla pasivnimi lesenimi okni povzpelo enostavno ločljive in ponovno uporabne. Biološke komponente so Mreža lesnopredelovalnih podjetij v Poljanski dolini na val energetske učinkovitosti, nestrupene in se lahko kompostirajo; tehniške – polimeri, zlitine in drugi saj so pravilno ocenili, da so umetni materiali – pa se s čim manj dodatne energije ponovno uporabijo. Poljanska dolina je bogata z gozdovi, ki so večinoma v naravni materiali, ki izboljšujejo zasebni lasti. Na območju občin Gorenja vas – Poljane in Žiri Naravni sistemi svojo preživitveno moč oziroma odpornost na zunanje šoke kakovost bivanja in varčevanje z se je razvila mreža za slovenske razmere izjemno uspešnih povečujejo z diverziteto. Tako imajo tudi v krožnem gospodarstvu prednost energijo, neizogiben dolgoročni Kulturno ekološko društvo malih podjetij na področju vrednostne verige lesa. Nekdanja modularne, mnogostranske in prilagodljive rešitve, ki že pri zasnovi izdelkov trend. Njihova okna so narejena Smetumet žaga in primarna predelava Jelovice v Sovodnju deluje naprej z omogočanjem nadgradenj in popravil podaljšujejo njihovo življenjsko dobo. iz smrekovine iz okoliških gozdov v okviru podjetja LESGAL. Podjetje Breza Commerce se je KED Smetumet v prepoznavnem, in so plod lastnega razvoja, v razvilo v vodilnega lesnega trgovca, ki zagotavlja les visoke oblikovalsko dovršenem in katerega vključujejo kakovosti predelovalcem na območju celotne Slovenije. duhovitem slogu v slovenski komplementarna podjetja: M Sora in Lesko proizvajata lesena okna in vrata vrhunske družbi širi pripadnost ponovni proizvajalca naravnih zaščitnih kakovosti. Jezeršek je vodilni slovenski proizvajalec lesenih uporabi in preprečevanju sredstev za les in nosilca stopnic, ki večino svojih izdelkov proda v tujino. Poleg teh nastajanja odpadkov. Unikatne tehnologije termične modifikacije podjetij na področju Poljanske doline deluje cela vrsta reciklirane izdelke razvijajo, lesa Silvaprodukt d.o.o. in mizarjev in tesarjev in drugih z lesom povezanih podjetij. oblikujejo in proizvajajo iz Mizarstvo Hladnik, ki proizvaja presežnih, odpadnih in naravnih lepljence za izdelavo oken in Vrednostna mreža lesa v Poljanski dolini je primer delujoče materialov iz lokalnega okolja. druge lesene polizdelke. zasebne pobude na tržnih temeljih, ki zagotavlja trajnostni Proizvodnja je ročna, z minimalno razvoj regije na področjih ohranjanja gozdov in zagotavljanja Zasnova okna je skladna z načeli porabo energije. Njihovi izdelki so zelenih delovnih mest na podeželju. Stopnja brezposelnosti krožnega gospodarstva: okno trpežni in ojačani z namenom, da v Poljanski dolini je manj kot pol slovenske. ustreza zahtevam po visoki je njihova življenjska doba dolga, energijski učinkovitosti in dolgi Delujoča predelava lesa je del z lesom povezane kulturne nudijo pa tudi brezplačna življenjski dobi, kar je ključno pri tradicije, ki živi v lokalnem območju. Lastnikom gozdov popravila, da jim dobo uporabe gradnji pasivnih objektov; je brez še podaljšajo. Materiale čim manj zagotavlja odkup kakovostnega lesa in jim omogoča gojitvene strupenih snovi; proizvodni ukrepe in izboljševanje strukture in odpornosti gozdov.13 spajajo, da je izdelke po končani proces je lokaliziran in brez uporabi laže primerno sortirati – odpadkov (lesni odpadki se kompostirati ali razvrstiti v uporabijo kot obnovljivi vir primeren zabojnik za reciklažo.13 energije). Trajnostno poslovanje je za M Soro normalno, ker delujejo v naravnem okolju, obdani z Les je tehnologija narave za skladiščenje CO2. Če les gozdovi, in vedo, da morajo to pokurimo ali propade v gozdu, gre CO2 v zrak. Lesni izdelki ohraniti za naslednje generacije. Podjetje je močno vpeto v lokalno pa ga skladiščijo in na ta način pripomorejo k znižanju okolje, saj izhajajo iz zadružne atmosferskega CO2. tradicije.13 36 37 Razpršeni hotel Borgo Soandri Ekološka vaška sirarna Čadrg Razpršeni hotel Borgo Soandri se nahaja v občini Sutrio v Najboljši so stroški, Novi modeli zagotavljanja dobrin italijanski regiji Furlanija - Julijska krajina. Deluje kot zadruga V vasi Čadrg v tolminskih hribih ki ne nastanejo. in združuje lokalne ponudnike okrog 150 nastanitvenih deluje skupna vaška sirarna, v (alternativne ekonomije) kapacitet v obstoječem stavbnem fondu, značilnih kamnitih kateri tri ekološke kmetije hišah iz 18. stoletja, ki gledajo na ozke tlakovane ulice in predelujejo mleko v avtohtoni sir Nakup in posedovanje (lastnina) nista edina načina oskrbe z dobrinami. skrbno obnovljene vaške trge. Zadruga zagotavlja skupne Tolminc. Vas Čadrg so prebivalci V različnih sferah družbe, praviloma v neformalno povezanih skupnostih in storitve, kot so promocija in trženje ter recepcija in poimenovali »ekovas«, saj so kar kot reakcija na očitne težave prevladujočega neoliberalnega modela tržnega rezervacijski sistem. Prava vrednost razpršenega hotela je štiri od petih kmetij ekološke. gospodarstva, (ponovno) raste pomen skupnostnih produkcijskih, priložnost, da obiskovalci na spontan način izkusijo vsakdanje Ponujajo ekološko mleko in upravljavskih in ekonomskih modelov, ki temeljijo na izposoji, izmenjavi, življenje na vasi, obdani z naravo, pri tem pa sama vas ostaja mlečne izdelke (kravji sir, sirarsko souporabi, solastništvu in nadomeščanju lastništva z uporabo storitev. pristna, brez vsiljivih turističnih objektov. Hotel lokalnim skuto, sirotko). Prehod iz Gre za vključujoče modele, ki temeljijo na soupravljanju ter krepijo pridelovalcem ponuja priložnost prodaje lokalnih pridelkov. konvencionalnega na ekološko solidarnost in družbeno povezanost prebivalstva. Knjižnica REČI Borgo Soandri je odličen primer inovacije v navezavi s kmetovanje je bil za Čadrg skoraj tradicijo: uspešno zlitje sodobne hotelske in gostinske samoumeven. Vzreja goveda je S tem, ko se denarne in nedenarne transakcije z dobrinami vrtijo v Knjižnica REČI je neprofitna ponudbe, avtohtone arhitekture in lokalne identitete. tam vedno temeljila na lokalnem okolju, se povečujeta blaginja prebivalcev in povezanost lokalne izposojevalnica najrazličnejših tradicionalnih izkušnjah, kar velja skupnosti. Zmanjšuje se pritisk na ustvarjanje finančnih prihodkov, predmetov za prosti čas, ki v tudi za oskrbo pašnikov in preprečujejo se različne oblike revščine. ljubljanskem Savskem naselju pridelavo krme za živino. Ker je deluje po vzoru klasične zaradi ekološkega kmetijstva in z knjižnične izposoje. Ljudje si njim povezane turistične lahko predmete zagotovijo z dejavnosti izboljšan dohodek izposojo namesto s kupovanjem. prebivalcev vasi, je kakovost Souporaba je smiselna predvsem življenja višja, gorsko podeželje za stvari, ki jih ne uporabljamo pa ostaja ohranjeno.11 vsakodnevno: orodje, stroje kot so vrtalnik in vrtna kosilnica ter športno opremo. Skupna raba Strojni krožek Bled prinaša še številne druge koristi, predvsem manjšo porabo Društvo za medsebojno (naravnih) virov, ter spodbuja pomoč Strojni krožek Bled razvoj skupnosti.11 povezuje lastnike gozdov na področju Gorenjske. Blizu 400 članom krožek nudi podporne storitve pri delih v gozdovih ter daje na voljo kakovostno strojno opremo, ki si je posamezni lastniki sicer ne bi mogli privoščiti. Tekstilnica Zagotavlja tudi strokovno Društvo Ekologi brez meja si svetovanje, odkup in prodajo z dogodki izmenjave rabljenih lesa, vključno z biomaso za oblačil prizadeva doseči dva ogrevanje, ter kmetijske storitve. poglavitna cilja – da še uporabna Strojni krožek Bled je dober in Skupne občinske uprave oblačila ne pristanejo na inovativen primer povezovanja odlagališčih in da ljudi prepričajo, V Sloveniji imamo 48 skupnih občinskih uprav. Občine se lastnikov gozdov, ki z večanjem da nošenje oblačil »iz druge lahko skladno z Zakonom o lokalni samoupravi odločijo, da učinkovitosti in strokovnosti roke« ni nekaj slabega. Počasi se ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave za omogoča pridobivanje večjih širi premik v razmišljanju ljudi, ki opravljanje posameznih nalog občinske uprave. Osrednji cilj količin lesa iz zasebnih gozdov kupujejo veliko manj oblačil zase medobčinskega sodelovanja je učinkovitejše in/ali cenejše oziroma večji donos za in za svoje družinske člane ter izvajanje storitev. Gre za prevladujoč mehanizem v manjših posamezne lastnike. Za izvajanje tako pomembno pripomorejo k lokalnih skupnostih, ki same težje oziroma dražje izvajajo storitev je društvo ustanovilo ohranjanju okolja in tudi nekatere javne storitve. Najpogostejše naloge, katerih podjetje SK Servis d.o.o., ki je v družinskega proračuna. opravljanje si delijo slovenske občine, so inšpekcijski nadzor 100% lasti društva.13 Izmenjave so postale družabni in redarstvo, prostorsko načrtovanje in priprava projektov. dogodek, kjer se srečujejo ljudje V tujini je ta nabor širši in vključuje še javni prevoz, dobre volje in pozitivnega odnosa izobraževanje in otroško varstvo, socialno varstvo, storitve do okolja ter se udejstvujejo za investitorje, turizem ipd. številni prostovoljci.11 38 39 Ko vem, kaj jem Trajnostna potrošnja ima Kmetijsko gozdarska zadruga vgrajeno »gospodinjsko« z.o.o. Škofja Loka deluje na logiko. Povzemajo jo področju občin Gorenja vas – Trajnostna potrošnja Razširjenost trajnostne potrošnje v skupnosti je odvisna tudi od razpoložljivosti navodila, ki se v Poljane, Škofja Loka, Železniki in in dostopnosti izdelkov in storitev, ki znižujejo ekološke in družbene stroške angleškem jeziku začnejo Žiri. Pridelke višje kakovosti z Potrošnja dobrin vpliva na ekonomski in družbeni položaj ljudi ter stanje življenjskega sloga njenih članov. Zanju se je potrebno v skupnosti posebej manjših kmetij (ekoloških oz. s s črko R: Refuse, Reduce, okolja po vsem svetu. Trajnostna potrošnja zadeva življenjski slog, zavzeti, saj se mora po desetletjih prevladujoče globalne ponudbe trgovskih tradicionalnim načinom nakupovalne navade ter način uporabe in odlaganja izdelkov in centrov ponovno uveljaviti. Reuse, Repurpose, kmetovanja) so povezali pod storitev, ki je družbeno odgovoren in okolju najmanj škodljiv. Recycle. Govorijo o Oskrbni sistemi, katerih primarni namen ni povečevanje dobička, ampak blagovno znamko Ko vem, kaj jem in jim ponudili tržni prostor. S Namen je zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo razvijanje pravičnih odnosov, povezovanje med podeželjem in mestom ter zavestnem zmanjševanju tem so povečali ponudbo zdravih, kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov ter z manjšo visoka kakovost izdelkov, so sistemi po meri sodobnega časa, ki se odzivajo porabe (nepotrebnih) kakovostnih, domačih, na količino proizvedenih odpadkov, obenem pa ustvarjati tudi finančne na potrebe v družbi in okolju. dobrin, skrbni rabi in tradicionalen način proizvedenih prihranke, vzpostavljati pravične odnose v oskrbovalnih verigah ter Pravični odnosi se nanašajo predvsem na pravično plačilo za delo in produktov, po katerih potrošniki zmanjševati globalne nepravičnosti. podaljševanju življenjske upoštevanje stroškov okolju prijaznejših proizvodnih procesov v ceni izdelka. vse bolj povprašujejo, ter podprli dobe izdelkov ter končnem Na način potrošnje močno vpliva informiranost in ozaveščenost ljudi ter Pravična trgovina (angl . Fair Trade) se osredotoča na dobrobit marginaliziranih kmetije, ki so zaradi majhnih vrednote, ki prevladujejo v skupnosti. Uveljavljanje trajnostne potrošnje odlaganju, ki omogoča malih proizvajalcev in okolja. Vzpodbuja ročno izdelavo, ekološko kmetijstvo in količin svoje pridelke največkrat zahteva globlje razumevanje odnosov med vzorci potrošništva in uporabo recikliranih materialov, prav tako pa tudi trajnostno uporabo naravnih recikliranje. prodajale samo na domu oziroma omejenostjo naravnih virov, pa tudi razumevanje povezave med vzorci virov in proizvodnih metod, ki niso kapitalsko ali energetsko zahtevne. so se samooskrbovale. S stalnim potrošništva ter pravičnostjo plačila in delovnimi pogoji ljudi. tržnim mestom jih spodbujajo k večjemu obsegu pridelave in predelave kakovostnejših Voda iz pipe – ozaveščevalna domačih produktov. kampanja Zbornice komunalnega gospodarstva V okviru akcije Voda iz pipe se Pravična trgovina 3MUHE slovenska komunalna podjetja zavzemajo za ohranjanje vodnih Trgovina 3MUHE je prva pravična virov in spodbujanje prebivalcev trgovina v Sloveniji. Prodaja k pitju vode iz pipe. Kakovost izključno izdelke, proizvedene, pitne vode v Sloveniji je večinoma pridelane oziroma narejene odlična in kadar koli odpremo skladno z načeli pravične pipo, se lahko v trenutku trgovine. Kupcem s pestro izbiro odžejamo, ne da bi morali za to v blaga ponuja možnost za trgovino. Kljub temu se je razširila uveljavljanje bolj humanih in uporaba ustekleničene vode, ki trajnostnih načinov oskrbe z obremenjuje okolje s plastičnimi izdelki, kot so oblačila, živila, odpadki in je energetsko izdelki za dom, nakit ipd. 3MUHE potratna, poleg tega pa je še združujejo kupce, prostovoljce in neprimerno dražja in slabše druge posameznike v kakovosti od tiste, ki vedno sveža navdihujočem spreminjanju sveta priteče iz pipe. na bolje. Program Šolski ekovrtovi Breja Preja Program Šolski ekovrtovi od leta Pletilska kooperativa Breja Preja 2011 izvaja Inštitut za trajnostni prispeva svoj kamenček v razvoj in je namenjen slovenskim mozaiku 1 % proizvajalcev v vrtcem, osnovnim in srednjim V Sloveniji je voda iz pipe v povprečju 225-krat cenejša tekstilni industriji, ki temelji na šolam ter dijaškim domovom. od ustekleničene. pravični trgovini. Izdelki temeljijo V Sloveniji deluje že več kot na domači volni, interpretaciji 200 šolskih ekovrtičkov. Z tradicionalnih vzorcev, dejavnostmi v programu želijo inovativnem slovenskem otrokom in mladim približati Temeljna vodila trajnostne potrošnje: ekološko, lokalno, oblikovanju in rokodelkah, ki pridelavo hrane na ekološki način dobijo pošteno plačilo za pošteno sezonsko, zdravo, pravično, brez odpadkov. in jim pri tem pomagati, da delo. Poleg tega kooperativa začutijo in razumejo pomembnost obuja in re-interpretira kulturno narave in povezovanja s širšo dediščino na področju volnenih lokalno in zainteresirano izdelkov, ki so v Sloveniji doma. javnostjo.21 Kooperativa vzpostavlja trajnostni 40 41 poslovni model z družbeno odgovornostjo. Nakup avtobusov z nizkimi Eko-socialna kmetija Korenika emisijami za mestni potniški promet v Mariboru Velik in pomemben potrošnik je javni sektor. Vključevanje okoljskih kriterijev Socialno podjetništvo V letu 2006 je Društvo Mozaik od v nabavne odločitve v tem sektorju – oziroma zeleno javno naročanje – je občine Šalovci na Goričkem Predmet zelenega javnega prepoznano kot ključni mehanizem za spodbujanje trajnostne proizvodnje in prevzelo propadajočo kmetijo. naročila, ki ga je Mestna občina V Sloveniji smo Zakon o socialnem podjetništvu dobili leta 2011, v njem potrošnje, hkrati pa ustvarjanje znatnih javnofinančnih prihrankov. Kmetijo so obnovili in opremili za Maribor skladno z načrtom za pa je socialno podjetništvo opredeljeno kot trajno opravljanje bodisi družbeno delovanje zaposlitvenega centra kakovost zraka objavila junija Pomemben del trajnostne potrošnje predstavlja ravnanje z odpadki. Vsaka koristnih dejavnosti (TIP A) ali dejavnosti, v katerih se zaposlujejo osebe iz za usposabljanje in zaposlovanje 2015, je bilo 11 avtobusov z skupnost je vpeta v sistem ravnanja z odpadki, ki ga zagotavljajo komunalna ranljivih skupin (TIP B), pri čemer ustvarjanje dobička ni niti izključni niti invalidov in drugih ranljivih nizkimi emisijami CO glavni cilj opravljanja dejavnosti. Koristi obče skupnosti so v socialnih 2 (emisijski podjetja. Vendarle pa imajo skupnosti možnost, da si zastavijo družbenih skupin. Njihovo delo standard EURO VI) za mestni ambicioznejše cilje na področjih preprečevanja nastajanja odpadkov, podjetjih postavljene pred osebne koristi in profit. Pogosto rešujejo probleme oziroma izdelki obsegajo potniški promet. Merila za izbor ponovne uporabe ter reciklaže in kompostiranja. Ker je prehod v krožno in na področju odpadkov, se borijo proti brezposelnosti in omogočajo socialno dejavnosti sušenja sadja in zelišč, so vključevala stroške v življenjski nizkoogljično gospodarstvo osrednji strateški cilj EU, ki naj bi mu zagotovil in delovno integracijo ranljivih skupin prebivalstva, izobražujejo, spodbujajo hladnega stiskanja semen dobi avtobusa, uporabo dolgoročno globalno konkurenčnost, je na evropski ravni vzpostavljen sistem zdrav način življenja, zvišujejo prehransko samooskrbo, ustvarjajo dostopne sončnic, oljne repice, buč in lanu obnovljivih virov energije ter nižje Zero Waste, ki lokalne skupnosti podpira pri doseganju ciljev v zvezi z turistične produkte ipd. Socialno podjetništvo kot sektor gospodarstva vključuje ter pridelave naravnega kisa. emisije hrupa. Pri naročilu so bile ravnanjem z odpadki. organizacije, kot so zadruge, društva, zavodi, ustanove in gospodarske Izdelujejo tudi etnološko- upoštevane določbe Uredbe o družbe.23 kulinarične dobrote. Gibanje Zero Waste se zavzema tudi za ekoinovacije ter oblikovanje in zelenem javnem naročanju. upravljanje izdelkov in procesov na način, ki zmanjša volumen in toksičnost Povprečna poraba je pri novih Delovna mesta težje zaposljivim odpadnih materialov ter ohranja ali predela vse vire brez sežiganja ali Centri ponovne uporabe avtobusih dvakrat manjša od ljudem omogočajo, da sami odlaganja. Tako se ravnanje z odpadki spreminja v kreativni izziv za starih avtobusov. Novi avtobusi skrbijo za zadovoljevanje svojih Ponovna uporaba se po prednostnem redu ravnanja z odpadki uvršča preoblikovanje okoljskih omejitev v gospodarske priložnosti. Na tem področju v primerjavi s starimi v življenjski finančnih potreb, s čimer je so dejavne številne organizacije iz nevladnega sektorja in socialna podjetja, na drugo mesto, za preprečevanjem nastajanja in pred recikliranje. dobi proizvedejo polovico manj povečana njihova socialna ki dajejo delo težje zaposljivim ljudem in ohranjajo tradicionalna znanja in Mreža centrov ponovne uporabe vključuje socialna podjetja, katerih emisij CO vključenost, zmanjšujejo pa se 2. dejavnost zajema diagnostiko, inovativno obnovo in prenovo rabljene poklice. izdatki za socialne programe.14 opreme in izdelkov, ki bi bili sicer uvrščeni med odpadke, čeprav so funkcionalno še povsem uporabni. Centri zaposlujejo težje zaposljive Zero Waste Europe osebe in jim omogočajo usposabljanja, kar prispeva k socialni Chiemgauer – najuspešnejša integraciji, zaradi česar imajo tovrstni centri pomembno socialno vlogo. Mreža Zero Waste Europe alternativna lokalna valuta na Dejavnost centrov prinaša finančne prihranke javnim službam (stroški združuje 19 nacionalnih svetu za odstranitev kosovnih odpadkov) in kupcem, ki se lahko oskrbijo z organizacij ter preko 300 lokalnih iz delki po nizkih cenah. Še pomembnejši pa so prihranki zaradi manjše skupnosti iz različnih držav članic Chiemgauer, ki se uporablja v porabe primarnih surovin, vode in elektrike ter zaradi manj transporta. EU in jih spodbuja, da razmislijo o južni Nemčiji, je leta 2003 kot del C entri imajo pomemben učinek na širšo javnost z okoljskim svojem odnosu do virov. šolskega projekta ustanovil učitelj osveščanjem in širjenjem zavedanja, da je naš planet omejen z viri in Programu Zero Waste Slovenija, ekonomije Christian Gelleri. da vsega, česar ne potrebujemo več, ne smemo preprosto odvreči med ki ga kot slovenska nacionalna Svojim dijakom je dal nalogo, da odpadke. Ker priprava na ponovno uporabo zahteva že skoraj izumrla organizacija koordinira o ustvarijo svojo valuto, ki bi se brtniška dela, se tam ohranjajo tudi tradicionalni poklici.23 Društvo Ekologi brez meja, se uporabljala v lokalnih trgovinah in pridružuje čedalje več slovenskih bi spodbujala domače občin, ki sprejmejo Zero Waste gospodarstvo. Vrednost enega načrte in si v njih zastavijo Chiemgauerja je enaka enemu Lokalna valuta prostovoljne dolgoročne cilje na evru. Plačilo s to valuto sprejema področju preprečevanja več kot 3.000 poslovnih Zamisel o lokalni denarni valuti, ki je v nekaterih evropskih skupnostih že nastajanja, ločenega zbiranja, subjektov. Koristi lokalne valute zaživela, je spodbuditi ponovno lokalizacijo gospodarstva in ozaveščeno recikliranja in kompostiranja so mnogotere: regionalno potrošnjo lokalnih proizvodov, skrajšati oskrbovalne verige in zmanjšati vpliv svojih komunalnih odpadkov. nakupovanje koristi predvsem oglaševanja. Glavna vloga lokalnega denarja je, da omogoča relokacijo Nacionalni Zero Waste mreži se manjšim lokalnim ponudnikom, ekonomije s spodbujanjem lokalnih izmenjav. Lokalne valute se lahko lahko pridruži vsaka občina, ne krepi lokalno gospodarstvo in uporabljajo samo za kupovanje lokalnih proizvodov. glede na to, kako visoke deleže prinaša sredstva za delovanje Najboljši je odpadek, ki ne nastane. ločenega zbiranja trenutno lokalnih združenj in ustanov s V svetu, ki je obseden s špekulacijami in varčevanjem, lokalna valuta dosega. Pomembno pa je, da si socialnimi cilji, pa tudi živa uporabnike spomni, da je denar namenjen predvsem temu, da ljudje prejmejo z zavezo zastavi dolgoročne mestna in vaška središča, plačilo za svoje storitve in izdelke, ter ustvarjanju delovnih mest. merljive cilje ter da njihovo delujoče skupnostne strukture in Zero Waste vodi družbo v spremembo življenjskega stila in doseganje nenehno spremlja. solidarnost v skupnosti. To, da si občine cilje postavijo, navad ter k posnemanju trajnostnih naravnih ciklov, kjer so močno pripomore k njihovemu vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. doseganju.13 23 Povzeto po katalogu Zelena delovna mesta: dobre prakse – Katalog 2014 (dostopno prek: www.arhiv.zelenadelovnamesta.ukom.gov.si/upload/Katalog%20dobrih%20praks%20ZDM.pdf). 42 43 Prevajalska zadruga Soglasnik Vsak član zadruge je tudi njen Skupnosti, ki uspešno Oblike organiziranja Zadruge lastnik in soustvarjalec Zadruga si prizadeva za pravične delovne izvajajo projekte Zadruga je prostovoljna, odprta, neodvisna in samostojna gospodarska pogoje ter za etično in upravljanja z življenjskimi skupnosti organizacija, ki jo upravljajo njeni člani. Solastništvo in soupravljanje transparentno poslovanje. Na viri, razvijejo pripadnost, sta vgrajena v temelje zadružništva. Upravljanje zadruge je v rokah njenih vsakem računu je viden natančen razrez cene storitve – koliko ponos in zaupanje. V jedru skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri so ljudje. Skupnost in članov, ki s svojim delom in uporabo storitev zadruge ustvarjajo, izboljšujejo imajo od celotnega zneska državljani so lastniki in/ali upravljalci, sodelujejo v odločanju, uživajo in ščitijo individualne in skupne gospodarske, ekonomske, socialne, Pridobijo dragocena prevajalec, lektor in zadruga ter večplastne koristi in tudi ščitijo ranljive skupine. Skupnostno upravljanje izobraževalne, kulturne in druge potrebe in interese ter dosegajo cilje, zaradi znanja in spretnosti ter kolikšen znesek se vrne nazaj v je participativno, temelji na demokratičnih vrednotah družbe in je trajnostno katerih je zadruga ustanovljena. Zadružniki enakopravno sodelujejo pri okrepijo medsebojne lokalno okolje. S tako zbranimi naravnano. odločanju o poslovanju in razdelitvi dobička. Del dobička se vlaga v zadrugo, sredstvi načrtujejo izvedbo odnose. ki pa ne obstaja zaradi svoje koristi. Njen poglavitni cilj je zadovoljevati potrebe Namen tega poglavja ni razčlenjevati pravne oblike in zakonske podlage za članov in doseči čim večjo korist za njih in za skupnost. brezplačne učne pomoči pri skupnostno upravljanje. Te ne morejo slediti družbenim inovacijam, ki učenju tujih jezikov za socialno prinašajo vedno nove oblike na vse številnejših področjih. Poleg tega se Zadruge so najpogostejša organizacijska oblika, v kateri se odvijajo šibke otroke, organizacijo okoljske, družbene in gospodarske koristi, ki jih je deležna skupnost, skupnostni projekti. Če so bile včasih zadruge dejavne pretežno na področju jezikovnega tabora ipd.11 največkrat prelijejo preko meja organizacij, v katerih se upravljanje dogaja. kmetijstva in gozdarstva, danes posegajo na najrazličnejša področja, kot so Oblike zato izhajajo iz številnih dobrih praks, ki že živijo in dokazujejo, da je zagotavljanje mobilnosti in stanovanj, nudenje storitev, izraba obnovljivih virov skupnostno upravljanje po meri sodobnega časa, da je nosilec naprednega, energije itd. Vetrna kooperativa Dingwall družbeno in okoljsko odgovornega gospodarstva in družbe. Za skupnostno upravljanje Vetrna kooperativa Dingwall z življenjskimi viri je upravlja z vetrno turbino moči 250 kW, ki je postavljena na zasebni primerna skoraj kakršna Organizacijske oblike, ki imajo solastništvo kmetiji Knockbain v Angliji. koli pravno-organizacijska Predstavlja prvi projekt in soupravljanje že vgrajeno oblika. Pomembno je, da izkoriščanja vetrne energije, ki je v 100% zadružnem lastništvu. ima neposredno ali Občine Kooperativa šteje 179 članov. posredno dostop do Vetrna turbina ustvarja 7,5% letni procesov upravljanja in da donos skozi časovni razpon 20 Občine povezuje lokalno skupnost na določenem ozemlju in so namenjene let. Vsako leto od prihodkov je zavezana ustvarjati prav temu, da se naloge lokalnega pomena izvajajo čim bližje lokalnemu namenijo od 2.500 do 10.000 prebivalstvu. Občine imajo institucionalne in finančne vzvode upravljanja koristi za skupnost. Civilne iniciative in lokalne pobude evrov za skupnostni sklad, ki ter vzpostavljene procese, ki ljudem omogočajo, da se vključujejo v procese zagotavlja sredstva za delovanje upravljanja. Lokalna samouprava je eden od temeljev demokracije. Gre za Predvsem na področju prostorskega načrtovanja občani vse pogosteje različnih lokalnih organizacij. raven oblasti, ki je najbližja ljudem in ima nalogo zastopati njihov oblikujejo in izražajo svoja stališča v skupinah. Pri tem gre lahko za skupni interes. neposredno prizadete občane ali pa za občane, ki jim je mar širše dobrobiti v lokalnem okolju. Take interesne skupine prebivalcev se lahko organizirajo le kratkotrajno, kot civilne iniciative, ali pa trajneje, kot lokalne pobude. Skupnostni urbani vrt Onkraj Predvsem slednje lahko veliko prispevajo h kvaliteti načrtovanja. gradbišča Občina Šentrupert Odločevalci, ki se pri vključevanju javnosti v praksi še vedno najraje držijo Dolgo zaprto gradbišče ob Občina Šentrupert, ki je bila ustanovljena v letu 2007, se je zavestno odločila, da bo razvojni model kar zakonsko določenih minimalno določenih pravil ravnanja, takih pobud ne Resljevi ulici v Ljubljani je KUD občine »zelen« oziroma trajnosten v vseh pogledih in na vseh področjih. Na vključujoč način, s upoštevajo nič drugače kot glas posameznikov. Civilne iniciative ali lokalne Obrat v sodelovanju z okoliškimi sodelovanjem občanov, sta bili izdelani vizija in strategija razvoja do leta 2025, ki nakazujeta pobude namreč v slovenskem pravnem redu kot take nimajo posebnega prebivalci in drugimi omenjeno smer razvoja. položaja. Ker takim organiziranim skupinam prebivalstva manjka »pravna zainteresiranimi spremenil v osebnost«, imajo v praksi veliko težav pri uveljavljanju svojega, od skupnostni prostor, namenjen Eden od najambicioznejših ciljev je energetska samozadostnost občine do leta 2020, ki temelji na posameznika močnejšega, glasu. vrtovom, druženju, izobraževanju izrabi lesne biomase. Gozd v lokalnem okolju namreč predstavlja 60 % površin, študija Zavoda za in kulturi. Z lastnikom zemljišča – gozdove Slovenije pa je pokazala, da je v Mirnski dolini v radiju 30 kilometrov na voljo 50 tisoč Vendar pa veljavna zakonodaja dopušča večjo organiziranost takih skupin, Mestno občino Ljubljana – imajo kubičnih metrov lesa. Model trajnostne rabe biomase za proizvodnjo energije je bil torej logična izbira. kar lahko poveča tudi učinek njihovega delovanja. Lokalne pobude so tako sklenjeno pogodbo o brezplačni ali tako organizirane bolj ali manj na podlagi pisanih ali nepisanih pravil začasni rabi prostora, ki jo Na področju trajnostnega turizma in skrbi za kulturno dediščino je občina zasnovala in realizirala delovanja, svoje delovanje pa lahko še bolj formalizirajo s sklenitvijo družbene podaljšujejo iz leta v leto. Okoliški projekt Dežela kozolcev, ki je pred propadom rešil 17 kozolcev in jim zagotovil prihodnost v prvem pogodbe na podlagi Obligacijskega zakonika. S takšno pogodbo se podpisniki prebivalci obdelujejo okoli 40 muzeju kozolcev na prostem na svetu. Poleg ogledov samega muzeja Dežela kozolcev nudi tudi zavežejo, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči z zakonom dopustni vrtičkov. Organizirajo javne in oskrbo z lokalno pridelano hrano. Posebno pozornost namenjajo izobraževalnim vsebinam na temo skupni namen. skupnostne dogodke, pri tem pa dediščine, trajnostnega razvoja ter energetike v lokalnem okolju. sodelujejo z drugimi nevladnimi Pozitivni finančni učinki se kažejo v ostajanju in kroženju denarja v lokalnem okolju, predvsem tistega, organizacijami, lokalnimi ki je prej odhajal za plačilo fosilnih energentov iz občine. Ustvarjajo se priložnosti za zaposlitev in pobudami, strokovnjaki ipd.11 zaslužek lokalnega prebivalstva.14 44 45 Druge oblike Nevladne organizacije Revitalizacija četrti Tabor Nevladne organizacije (NVO) – društva, zavodi in ustanove, predvsem tiste Ljubljanska četrt Tabor je dolgo Podjetja s statusom delovanja v javnem interesu – ustanovijo fizične ali pravne veljala za sivo in zaspano osebe z namenom zasledovanja splošno koristnih ciljev in izboljšanja kakovosti področje, že nekaj časa pa s Poslanstvu zagotavljanja koristi za skupnost lahko sledi podjetje poljubne življenja njenih članov, uporabnikov oziroma vseh prebivalcev. Za NVO velja, pestrim dogajanjem dokazuje, da pravno-organizacijske oblike. da so neprofitne in od javnega sektorja neodvisne organizacije. so spremembe vedno mogoče. V tej četrti namreč delujejo številne Sodelovanje nevladnih organizacij in lokalne skupnosti je obojestransko koristno in naredi lokalno okolje oziroma skupnost močnejšo in boljšo. kulturne, vzgojno-izobraževalne, NVO zadovoljujejo interese in potrebe prebivalcev, združujejo, opozarjajo umetniške in druge organizacije, Podjetja z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem ki so se povezale v Društvo Del poslanstva podjetja na nepravilnosti, izvajajo storitve, vplivajo na odločevalce in na različne druge načine dvigujejo kakovost življenja v okolju, kjer delujejo. kulturna četrt tabor (KČT). Domel je zagotavljati Slovenska elektroindustrija je s tremi milijardami evrov izvoza Društvo je bilo ustanovljeno ena močnejših gospodarskih panog. Podjetja prepoznavajo nišne kakovostna delovna mesta marca 2011 na pobudo zavoda priložnosti, ki jih prinaša globalni trend povečanja energetske Bunker. Njegov namen je v širšem okolju. učinkovitosti. Uspešne poslovne zgodbe privabljajo zunanje povezovanje in sodelovanje vlagatelje, lastništvo podjetij se menjava. Nekatera podjetja pa posameznikov in organizacij v so stabilnost lastniške strukture zagotovila z notranjim odkupom soseski Tabor, razvijanje in delujejo po načelih delavskega soupravljanja. Takšni podjetji kakovostnih odnosov ter želja po sta Gostol-Gopan, d.o.o. iz Nove Gorice ter Domel, d.o.o. iz izgradnji močne, tople, zelene Železnikov. soseske. Društvo je zaživelo, Kmetijska zadruga Žiri že od leta 1948 skrbi za odkup kmetijskih postaja vedno bolj prepoznavno, Poslanstvo podjetja okrepilo se je tudi povezovanje in gozdnih izdelkov. Leta 2006 so zaradi omejitev pri pridobivanju ter sodelovanje med partnerji. M Sora je skrb za razvojnih sredstev, na katere so naleteli kot zadruga, ustanovili Največji skupni letni projekt KČT- dolgoročno varnost novo podjetje M Sora, ki je delniška družba. V procesu spremembe pravno-organizacijske oblike so zadružni način in ja je Dan soseda. Namen zaposlenih. varovalke pred koncentracijo lastništva vgradili v svoj način dogodka je povezati sosedske delovanja. Zadružniki, ki so verjeli v dolgoročno uspešnost podjetja prebivalce in ustanove, da bi se in so vanj vložili lastna sredstva, so ohranili nadzor nad bolje poznali in bolje sodelovali, upravljanjem. Kot pomembna dejavnika razvoja podjetja ocenjujejo da bi vsaj en dan v letu preživeli skupaj v prijetnem druženju in transparentnost delovanja in delavsko soupravljanje, ki povečuje zavzetost zaposlenih za prispevanje k uspešnemu poslovanju. ustvarjanju.11 Ekološka kmetija Romane Rejc Kmetije Ekološka kmetija Romane Rejc Skupnostni model na področju oskrbe s hrano predstavlja partnersko leži v občini Šmarje, na kmetovanje, za katerega je značilna povezanost med pridelovalci in podeželju, daleč od porabniki ter soodločanje. Partnersko kmetovanje je način distribucije konvencionalno obdelanih ekološko pridelanih živih, pri katerem med pridelovalcem in porabnikom pridelovalnih površin. S ni posrednikov. Bistveno je, da se kmet in zaključena skupina kupcev partnerskim kmetijstvom se že pred sezono dogovorita o sadilnem načrtu, količinah, plačilu in dostavi ukvarja že od leta 2009. Kmetija pridelkov, ter da vzajemno prevzameta tveganje, ki ga lahko povzroči obsega 5,5 hektarov, njive, na izpad pridelka zaradi vremenskih razmer. Taka oblika vzajemnosti varuje katerih raste zelenjava, pa so od malega kmeta, mu zagotavlja socialno varnost, potrošnik pa z njo pride zunanjega sveta ločene s širokim do cenovno ugodne, kakovostne lokalno pridelane zelenjave. gozdnim pasom. Med njivami rastejo oljke in sadno drevje. Kmetija dokazuje, da lahko kmet z oskrbo 20–30 potrošnikov z vrtninami in sadjem preživi na manjši, le nekaj hektarov veliki 46 47 površini. Najbolje je, če stopijo skupaj vsi Dejavniki uspeha Šmarje: zgodba o revitalizaciji istrske vasi Pri skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri so bolj kot organizacijske Šmarje so ena večjih vasi v oblike pomembni skupni cilji. Njihovo doseganje je pogosto Vključujoče načrtovanje prihodnosti Slovenski Istri in imajo v tem najučinkovitejše, če se združijo različni akterji, ki v skupna prizadevanja predelu pomembno geografsko, prinesejo vsak svojo kompetentnost, znanja, spretnosti in povezave s člani Če naj skupnostno upravljanje z življenjskimi viri pokaže svoj polni potencial Verjetnost doseganja ciljev funkcionalno in socialno vlogo. skupnosti. kot gonilo razvoja, se mora skupnost na vključujoč način dogovoriti, v katero se močno poveča, če si jih Vas je po drugi svetovni vojni Uvajanje novih skupnostnih praks, ki dejansko spreminjajo dosedanje prakse smer in kako se želi razvijati. dobila skoraj mestni videz, saj je zastavimo. življenja na določenih področjih, terjajo angažiranje, voljo in podporo širše bila med vojno kar dvakrat Pri vključujočem razvojnem načrtovanju skušamo s povezovanjem in skupnosti. Da se ideja lahko realizira, je potrebno sodelovanje čim več požgana. S prenovo je izgubila vključevanjem članov skupnosti, ki lahko prispevajo svoje znanje in predloge, relevantnih deležnikov, kot so občine, različni javni zavodi (šole, športni in podeželsko in vaško identiteto. pa tudi skrb in pomisleke, preseči njihove parcialne cilje ter jih povezati v kulturni zavodi ipd.), podjetja, nevladne organizacije, razvojne agencije ali Le še nekaj na pol podrtih hiš ob partnerski odnos. Vključujoče načrtovanje in odločanje prinese vedenje o druge lokalne oziroma regionalne razvojne strukture, civilne iniciative in cerkvi je do leta 2001 spominjalo potrebah in interesih skupnosti. S skupno oblikovanimi odločitvami se člani lokalne pobude. Taka oblika polformalne povezanosti so lokalna na nekdanji idilični istrski videz skupnosti laže poistovetijo, kar daje odločitvam večjo legitimnost, članom partnerstva. vasi ter na bogato kulturno skupnosti pa večje opolnomočenje. dediščino tega prostora. To pa je Več glav več ve. To je oblika sodelovanja med lokalnimi deležniki, ki imajo voljo in tudi bil vzrok, da je društvo Pangea, Pregledni, strokovno vodeni in vključujoči procesi razvojnega načrtovanja možnosti realizirati idejo ali vsaj vidijo, kako bi lahko do realizacije prišlo. v sodelovanju z ostalimi vaškimi so zagotovilo, da bodo sprotne odločitve sledile zastavljenim strateškim Partnerstvo je namenjeno temu, da ideja v lokalnem okolju postane širše društvi, predvsem s turističnim ciljem, da bodo sprejete v dolgoročnem skupnem interesu ter da ne bodo družbeno sprejemljiva in da se že znotraj partnerstva lahko uskladijo društvom in KUD-om Franceta podvržene trenutnim pritiskom posamičnih interesnih skupin. morebitni nasprotujoči si interesi med deležniki. Cilj takega partnerstva Bevka, leta 2001 pričelo s je v sodelovanju z lokalnimi deležniki in javnostjo doseči dogovor tem, kako projektom celostne revitalizacije bi konkretno idejo uresničili v svojem lokalnem okolju, ter pripraviti načrt za vasi v duhu trajnostnega razvoja. izvedbo skladno z lokalnim okoljem in potrebami skupnosti. Projekt je bil predstavljen na seji Vizija sveta Krajevne skupnosti Šmarje Lokalno partnerstvo je prostovoljno, kar pomeni, da lahko vsak kadar koli Vizija je kot zvezda in sprejet s podpisom pisma izstopi, dogovori pa so lahko bolj ali manj formalni (od sklenitve pisnega Vizija je želena podoba prihodnosti. Odgovarja na vprašanja, kot so: Kakšna podpore. Pomemben preskok je dogovora do podpisa pisma o nameri ali zgolj ustnega dogovora). Čim večje severnica – skupnosti bo naša skupnost in kakšno bo življenje v njej čez 20 ali 30 let? Kakšno bo naše nastal v letu 2012, ko je Mestna je število vključenih deležnikov, tem bolje, vendar s tem narašča tudi potreba lokalno okolje in v kakšnih odnosih bomo s širšim okoljem? V kakšnem svetu vedno kaže dogovorjeno občina Koper na podlagi idejnega po skupnih telesih (npr. odbor, delovne skupine), ki predstavljajo »motor« želimo živeti? smer razvoja. načrta za prenovo vaškega trga projekta. Zato je ob konstituiranju lokalnega partnerstva pomemben dogovor potrdila investicijo v višini o načinu dela. Vizija ima dvojno vlogo: ustvarjanje konsenza ter (po tem, ko je sprejeta) 265.000 EUR. vlogo konceptualnega načrta. Lokalni prebivalci so bili vključeni Vključujoče oblikovanje vizije, v katerem člani skupnosti dejavno izražajo svoje kot partnerji, sproti so usklajevali želje in pričakovanja, izpostavi njihove resnične vrednote. interese različnih skupin in Jasna vizija je pogoj za to, da so ukrepi na različnih področjih usklajeni posameznikov. Oblikovali so Občina Šentrupert 2025, (štipendiranje, podpora start-up podjetjem, javna dela ipd.), da podpirajo jasne razvojno strategijo krajevne vizija prebivalcev skupne cilje, da ne delujejo vsaksebi, kjer eden spodkopava drugega. Vizija tudi skupnosti v navezavi z drugimi eden od predpogojev za racionalnost in optimalno porabo sredstev. 24 Občino Šentrupert bo odlikovalo podeželskimi območji Slovenske urejeno in prijetno bivalno okolje. Istre. Prepoznavna bo po turizmu in V procesu revitalizacije so se Revitalizacija vasi Šmarje je zgodba o ustvarjanju V občinah, ki imajo sprejeto strategijo razvoja, lahko volivci prireditvah, temelječih na običajih razvili produkti, kot sta »Bela na lokalnih volitvah kandidate ocenjujejo po njihovi in tradiciji, kulturi ter lepi Istrijana«, ki si prizadeva ohraniti priložnosti za združevanje deležnikov na podeželju ter za pokrajini. netehnološka vina iz avtohtonih krepitev identitete, skupne ponudbe in razvoja podeželja sposobnosti za izvajanje strategije. Ta je za blaginjo lokalne istrskih sort, ter »Šmarski koncan ob hkratnem doseganju širših ciljev na področju podnebnih skupnosti veliko bolj pomembna od ideološke usmeritve oz. Gospodarski razvoj bo poudarjal kruh«, ki oživlja tradicijo sprememb, skrbi za okolje in inovacij. Prepoznavnost in strankarske pripadnosti kandidatov. obrt, mala podjetja, pekarstva. V centru vasi so ekokmetovanje in dopolnilne zaživele nastanitvene kapacitete, kakovost bivanja gradijo na lastnih virih ter s spoštovanjem dejavnosti. ki bodo vas Šmarje postavile tudi naravnih in kulturnih danosti prostora. na turistični zemljevid Istre.10 Občina bo v okviru skupnih 24 Vizija in strategija Občine Šentrupert: projektov sodelovala predvsem s http://www.sentrupert.si/media/objave/dokumenti/2012/VIS_Sentrupert_knjiga_08koncna sosednjimi občinami v Mirnski .pdf. dolini.24 48 49 Strategija Za dozorele ideje se denar vedno najde Strategija podaja odgovore na vprašanje, kako bo skupnost do vizije prišla – Če ne veste, v katero Klasičnim finančnim virom, kot so bančni krediti in javnofinančne sheme Nič ni močnejšega od po kateri poti in s kakšnimi sredstvi. Do cilja lahko vodijo različne poti, najbolj pristanišče plujete, ni (slednje vsebinsko le počasi sledijo načelnim političnim usmeritvam v zeleno, zamisli, katere čas je logična pa je tista, ki gradi na prednostih in minimizira pomanjkljivosti v z viri gospodarno in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo in trajnostno ugoden noben veter. prišel. (Victor Hugo) lokalnem okolju, hkrati pa izkorišča priložnosti in se izogiba družbo), se v zadnjih letih pridružujejo alternativni viri financiranja, ki so nevarnostim, ki prihajajo od zunaj. prilagojeni potrebam skupnostnih projektov. Takšna primera sta množično (Seneka) financiranje (angl. crowdfunding) in skupnostno delničarstvo (angl. community Skupnost, ki se želi razvijati na trajnosten način, svojo razvojno strategijo shares). Za oba je značilno sodelovanje velikega števila (malih) vlagateljev, zasnuje z upoštevanjem življenjskih virov v lokalnem okolju. Poleg načina kar povečuje verjetnost, da bodo sredstva porabljena v skupnem interesu. njihovega upravljanja v strategiji opredeli tudi njihovo varovanje in način Participatorni proračun v krepitve svoje suverenosti pri njihovem upravljanju. V občinah se porajajo tudi iniciative za participatorni proračun oziroma občini Ajdovščina razporejanje dela proračunskega denarja tako, da o njegovi porabi neposredno soodločajo občanke in občani. V občini Ajdovščina bodo občani v proračuna za leti 2017 in 2018 Uničujoči sistem kmetijskih Umna izbira finančnih modelov na participatorni način – subvencij kmete sili, da z oblikovanjem in izbiro pobud orjejo barjanske travnike in in virov »od spodaj« – uvrstili vsaj 18 projektov v skupni višini do na njivah sejejo travo. Usposobljenost in aktivnost 360.000 EUR. Davkoplačevalci tako za Pasti razvojnega načrtovanja drag denar dobimo Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri na vzdržen in večnamenski (za Pri načrtovanju prihodnosti je pomembno upoštevati zunanje dejavnike doseganje okoljskih, ekonomskih in socialnih ciljev) način ni mačji kašelj. travnato monokulturno in usmeritve širše skupnosti (države, EU, globalne dogovore, kot je npr. Zahteva razgledanost po tradicionalnih in sodobnih trajnostnih trendih ter puščavo namesto podnebni sporazum). Velika past, ki preži v procesu strateškega različna znanja in kompetence (tehnična, organizacijska, finančna, socialna, načrtovanja, pa je posvečanje prevelike pozornosti oziroma ravnanje po biodiverzitetno vrhunskega računalniška, umetniška, na področju vodenja skupinskih procesov ipd.). virih financiranja (angl. funding-driven planning). V bolj ali manj oddaljenih travnika.25 Usposabljanje – učenje, nadgradnjo znanja in njegov prenos – lahko skupnost političnih in administrativnih centrih pripravljajo čedalje kompleksnejše Skupnosti, ki želijo za v okviru vseživljenjskega učenja (učenje in izobraževanje v vseh življenjskih programe, ki naj obdobjih) spodbudi s ciljanim štipendiranjem, organizacijo izobraževanj, svojo blaginjo poskrbeti bi z različnimi shemami subvencij usmerjali razvoj podeželja, gospodarstva, predstavitvami dobrih praks, izvajanjem informacijskih in promocijskih aktivnosti s suverenim upravljanjem ljudi itd. V procesu načrtovanja je potrebno kritično presoditi, ali ti programi v šolah, vzpostavljanjem informacijskih portalov, spodbujanjem lahko zadovoljijo resnične potrebe skupnosti ali pa ji morda celo škodujejo. z življenjskimi viri v svojem medgeneracijskega sodelovanja itd. Del takšnega usposabljanja je tudi okolju, se morajo za to Z upoštevanjem neposrednih in vseh zunanjih stroškov v celotnem spodbujanje aktivnega sodelovanja članov skupnosti, krepitev skupnostne življenjskem ciklu projektov je potrebno poiskati najprimernejše modele zavesti (pripadnosti, povezanosti, solidarnosti) in avtonomnega razmišljanja. stalno in sistematično Del slovenskih kmetov ne pristaja financiranja in takšne načine uporabe finančnih virov (nacionalnih, evropskih usposabljati. na imperativ povečevanja ter drugih javnih in zasebnih skladov), da bodo prispevali k izgradnji blaginje proizvodnje za vsako ceno in na skupnosti. Dogovor v skupnosti in vzajemna podpora (npr. proizvajalcev in kompromise glede okolja in Razmislek o finančnih virih in o tem, kako jih uporabiti, naj pride na vrsto zdravja potrošnikov. Ohranjajo šele takrat, ko je vsebinski del načrtovanja že opravljen. 25 Naj te ne skrbi, tradicionalne kmetije in ne želijo če napreduješ počasi; tekmovati z industrijskimi kmetijskimi obrati. Prepričani so, boj se le, da ne obstaneš. da je njihov obstoj zaradi večje (kitajski pregovor) neodvisnosti od subvencij in od nepredvidljivih gibanj na svetovih Za skupnost, ki ima cilje, je denar sredstvo za njihovo trgih s hrano dolgoročno bolj doseganje. Brez dogovorjenih ciljev skupnost postane zanesljiv. Svojo poslovno orodje za doseganje ciljev nekoga drugega. strategijo so usmerili v razvijanje odnosov z domačimi kupci, ki si želijo zdrave in kakovostne hrane. Tržna zanimivost in dodana vrednost visokokakovostnih ekoloških živil 25 v Sloveniji namreč stalno raste. Jančar, Tomaž. Uničujoči vpliv kmetijske politike na travniške ptice. Svet ptic 20, št. 02 (junij 2014). Dostopno prek: http://zavest.net/wp-content/uploads/2015/03/Jancar-2014.pdf. 50 51 Document Outline NASLOVKA katalogOK-prava_13_6 Vodnik_oblikovan22 Nobena skupnost ni otok ................................................................................ 8