R C
J
o
K
KNJIGE SLOVENSKE MATICE ZA LETO 1930.
ey in on t - G 1 o n a r : Kmetje. II. Zima. III. Pomlad. (Prevodi iz svet. knjiž. XI. in XII.)
a 1 d e r o n - Ž u p a n č i č : Sodnik Zalamejski. (Prevodi iz svet. knjiž. XIV.)
a n k o Šlebi n g e r : Publikacije Slov. Matice od 1. 1864 do 1930.
em, da so le razmere tako nanesle, da je letošnji književni dar Slov. Matice v pretežni večini leposlovnega značaja in še to prevodi. Obljubljeno nadaljevanje Kidričeve literarne zgodovine je moralo izostali, kakor tudi nadaljevanje Cankarjeve umetnostne zgodovine zahteva svojega časa. Tako je letošnji sicer bogati literarni dar nekako rezultat zadrege, vendar pa dobrodošel zlasti brav-cem Revmontovih »Kmetov«, ki se tako hitreje bližajo koncu.
Glonarjevem prevodu »Kmetov« sta že govorila ob priliki prvega zvezka v DS Koblar in Breznik, posebna primerjalna študija bo potrebna otb končanem delu. Pa tudi o tetraloigiji kot taki je težko govoriti, ker še ni prevedena v celoti, zlasti radi tega, ker šele v zadnjem deltu pride do izraza pisateljevo idejno stališče do jagnine erotike, tega destruktivnega elementa v svojevrstnem redu kmetske kaste. V letošnjih dveh zvezkih je zajeta sredina romana in sicer njegov najbolj dramatični del »Zima«, kjer individualna drama v tri-kotu Jagna - Borina - Antek dobi svojo največjo napetost ob prizoru v kopi itn najvišji vrh in pe-ripetijo v boju za gozd. Tretji del »Pomlad« pa pomeni zavlačujoči moment v veliki epopeji: individualna drama Jagne in Antka stopi ob odsotnosti drugega v ozadje, toliko bolj pa postane junak Kolektivistični element — vsa vas s svojo revščino in delom, delom, ki se je vzobličil na vse večne čase v predsmrtni lik patriarhalnega Borine. Jagna pa kot da izgublja svoj smisel in cilj, išče se m pada, da se v zadnjem delu snovi dvigne. Zato je »Pomlad« najmirnejši in najobšir-nejši del epopeje, obsega namreč največ kolektivnega življenja in najmanj premočrtne osebne drame, in je tako najbolj podobna naturalizmu. če bi ga gledali samega zase. Šele v zadnjem delu se povest za marsikoga nepričakovano konča v čisto drugi ravnini: sproščenost osebnega etosa se zlomi ob objektivnem nadosebnem moralnem redu družbe. Osebnost je mogoča le v mejah kolektivnega zakona.
akor nam je Matica s »Kmeti« predstavila tipično duhovno usmerjenost poljsko, tako nam je s Cal-deronovim »Sodnikom Zalamejskiim« dalai slutiti špansko duhovno svojevrstnost, ki pa sta obe za čuda slični iin individuaiističniin zapadnjakom skorocla tuji. Le ob tradiciji poljskega plemstva in katoliške religioznosti se je pri kmetih razvilo tako občutje nadosebnega etosa, da Jagno, to hčerko kaosa, katere individualna drama se nam zdi tako človeško nujna in doibra, izločijo iz svoje srede kot element, ki je prinesel razdor v višji duhovni red stvari; in čudno: prav isti duh je v Calderonu, ki dopusti za nas zoprno možnost, da sodnik, predstavnik prava, sili zapeljivca svoje hčere v zakon, za katerega ni niti malo osebno etičnih predpogojev, le da se zadosti časti! Pri Reymontu je odločujoče delo, pri Calderonu čast v istih plasteh: v ljudstvu... Če pa dramo malo drugače pogledamo, pa vidimo prav isto koit pri  Revmontu,   veliko   notranjo   tragedijo:   z  nuj-
nim, erotičnim dejanjem stotnikovim se je podrla hierarhičnost duhovnih vrednot: osebno- čuvstvo je zadelo ob nadosebno zavest — ne stanovskega — moralnega ponosa, ki izvira iz absolutne podrejenosti religioznemu redu. Zadostilo bi se španskemu ponosu, da se telesna zveza blagoslovil v zakonu in se tako v postavi duhovni red, clasi bi bila osebna sreča žrtvovana. Tak duhovni konflikt je s »Sodnikom Zalamejskim« postavil Calderou, ki je bil učenec jezuitov in proti reformacije. In vprav ta d vas faktorja sta oblikovala v isti meri poljsko kot špansko zgodovino, zato tudi obe vele-umetnini dobro zastopata duhovno usmerjenost narodov iz katerih sta izšli. Njih katolicizem je večini današnje individualistične družbe tuj, je pa zato tembolj sedanji dobi potreben, kajti znova se poudarja nadvrednost nadosebnih, kolektivi-stičnih duhovnih vrednot. — O prevodu Župančičevem pa soditi ne unorem, prepričan sem pa, da je prvovrsten.
Š I e b i n g e r j e v bibliografski pregled »P u b 1 i -kači j slovenske Matice od 1. 1864—1930« je potrebno in pregledno urejeno priročno kazalo v hitro informacijo Matične produkcije v 66 letih in bo dobro služilo* kot ogrodje za bodočo matično zgodovino, ki jo je na trden t e in e I j postavil Prijatelj. Ta bibliografija je edina neleposlovna letošnja publikacija in vsiljuje se mi vprašanje, kaj bi bilo, ko bi Matica vsako leto izdala v obliki brošure slov. bilblioigrafijo preteklega leta, kajti ČJKZ izhaja tako sporadično, da komaj vzdržuje kontinuiteto, »Slov. tisk« pa se ozira le na knjižna izdanja; članki v revijah in dnevnikih pa zapadejo pozabi. Nujno je že, da se sistematično registrira vse, kar se duhovnega dnevno producira in vprav Matica naj bi prevzela to obvezo. — (Pri tej priliki popravljam tudi svojo zmoto, ki sem jo zapisal v oceni »Albuma slov. književnikov« (DS 1928, 160), ko sem očital Šlebingerju, da je knjigo »Elektriko« Simona Šubica po nepravem pripisal   Ivanu. V resnici ima Šl. prav.)
p rav ob letošnjih Matičnih knjigah se spričo novih literarnih založb, ki bodo popularizirale prevodno slovstvo, vsiljuje vprašanje, če ni morda naloga Matice drugje kot v konkurenci z omenjenimi založbami, ki bo ob sedanji usmerjenosti! Matice nastopila? Problem Matice stopa zopet v ospredje. Z izdajanjem prevodov, čeprav dobrih in izbranih, stopa Matica v red drugih založb, vemo pa iz tradicije, da je imela in mora imeti centralni slove n s k i k u 11 u r n i pomen in skrbeti mora. da  ga obdrži. Pokazale so se nevarnosti!
Tine Debel jak.
KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA ZA LETO 1930.
Koledar za navadno leto 1931 ima običajno koledarsko vsebino, toda bogato in raznovrstno. Težišče je postavil v izborne preglede o domačih in svetovnih zadevah, ki bodo ustrezali preprostem n bravcu in izobražencu. Prinaša tudi nekaj leposlovja. Lirika komaj zasluži to ime, proza je boljša. Komarjev a simešnica in Pripovedka se pa od duhovitosti občutno bližata v nesmiselnost, dasi nista slabši kot podobne vrste blago v nemških koledarjih.
~T\ r. M a I : Zgodovina slovenskega naroda. 9. zvezek.
*J stran 337—416. Obravnava slovstvene razmere in šolstvo pred letom 1848 in prinaša mnogo* gradiva za  splošno kulturno zgodovino te dobe. Še boljšo
326