ISSN 1318-3656 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik X - št. 133. - oktober 2001 - cena 250 Sil POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2001 070(497.12 Ilirska Bistrica) 2000245,133 si Si COBISS e Banka Koper SPOŠTOVANI... Na tem koncu Gubčeve ulice pa v dolžini 160 metrov živi 17 ljudi, pa se ne more urediti nobena stvar, daje sami ne sofinanciramo. Naj si kdo, g. Zupan in g. Barba, vzame malo časa in si vse ogleda. NOVE NALOŽBE V PLAMI-PUR Novo skladišče 60 m blokov bo velikosti 67 X 78 metrov, kar predsatvlja skoraj 5.200 m2 dodatnih skladiščnih površin za skladiščenje in transport 60 m blokov. GOBARSKA RAZSTAVA STR. 2 REORGANIZACIJO DAVČNEGA URADA BOMO MORALI POŽRET RAZREŠENA SKRIVNOST O TEM, KAJ LAHKO BISTRIČANI OPRAVIJO NA BISTRIŠKI DAVKARIJI TAMARA KOVAČEVIČ NA NAJVIŠJI STOPNIČKI z------------------\ STR. 13 ZANIMIVA JESEN V KNEŽAKU Niti ne več tako mladi, a še vedno aktivni možje iz Knežaka, Bača in Koritnic, kakšen pa je tudi od dlje, kijih zanima premetavanje »kugel« in so ugotovili, daje balinanje šport, ki jim nudi druženje in rekreacijo, do de pred časom odločili, da se aktivnosti lotijo organizirano, preko svojega balinarskega kluba. V_______________/ MITJA HAIR TEAM Skratka, če želite moderen in urejen videz vaše pričeske, ter če želite izboljšati kakovost vaših las, se obrnite na strokovnjake studia Mitja Hair Team v Trgovskem centru Mikoza. Uporabljajo lastno kolekcijo znamke Londa. ekARt grafična dejavnost d. o. o. Tomšičeva 2.Ilirska Bistrica VSI SVETI »Kristusova ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, kije zanje umrl in bil obujen. Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« £ O *J0 prehrano ,/v ■»>' °0 ZDRAV 1KUPINA 3 z vefiko maSčob In sliflkorjav 3. SKUI meso, perutnini, ribe. stroi ]a|ca, lupinasto IKUPINA io tn mlečni izdelki: .■■■■■■ : ; < - 7 SKUPINA i. žila. riž. URAVNOTEŽENA PREHRANSKA PIRAMIDA čezmerno telesno tezo in aooeu. Ena enota živila |o majhna količina živita (npr. pol rezine kruha, pol manjiega zrezka. pol^srcdr^evchke ribe ali 2dl mleka). STR. 15 STR. 4 KLOVNESA V VRTCU NOV PROMETNI ZNAK Poglejte si ga v Gornji Bitnji STR. 16-17 BESEDA UREDNIKA NOV UREDNIŠKI ODBOR Pretekli mesec je bil precej razburljiv. Veliko stvari se je dogajalo na gospodarskem ter političnem področju in tudi pri nas, na časopisu, so se dogajali opaznejši premiki. Sestal seje nov uredniški odbor časopisa. Preden pa napišem kaj več o tem, bi se najprej želela zahvaliti vsem tistim bistrčanom in bistrčankam, pa tudi vsem ostalim, ki ste nam pisali od drugod, za izrečene spodbudne besede in za veliko dobrih in pametnih predlogov za izboljšavo časopisa. Zahvaliti se moram za dano zaupanje in upam, da bomo izpolnili vsa vaša pričakovanja. Ne morem si pomagati, ampak moram omeniti pismo ga. Lamutove iz Ljubljane, ki me je popolnoma presenetilo. Toliko dobrih idej v enem pismu in toliko lepih želja, da sem ji dolžna javno zahvalo za njeno podporo. Hvala ga. Vesna. Nekako smiselno se mi je zdelo sklicati uredniški odbor ravno v času, ko smo zgubili občinski blagoslov ($) in je usoda časopisa vprašljiva, pa vendarle, človek nikoli ne ve kako se bodo stvari zasukale. Z novim uredniškim odborom se bodo zagotovo sukale v pravo smer. Smisel uredniškega odbora je v tem, da uredniku in ostalim pri časopisu, nudi neko moralno podporo in hkrati dejansko podporo iz stroke s katere izhaja. Zato je pomembno, da v njem sodeluje več ljudi z različnimi znanji, interesi ter položajem v družbi. Odbor je razpravljal o nadaljnji usodi časopisa in sprejel neke globalne smernice kako naprej. Zahvaljujem se vsem članom odbora, ki so se odločili sodelovati, upam tudi, da se nam mogoče, enkrat v prihodnosti, pridružijo tudi tisti, ki so zaenkrat še v dvomih. Novi člani uredniškega odbora časopisa Snežnik so: Laszlo Balazs, Vladimir Čeligoj, Dimitrij G rij, Maksimiljan Modic, Ksenija Montani, Jožko Stegu, Ivica Smajla, Jožef Šlenc, Igor Štemberger Heda Vidmar. Sama upam na dobro sodelovanje z njimi ter med njimi in se še enkrat zahvaljujem vsem dopisnikom in oglaševalcem za izkazano zaupanje in dobre želje za naprej. Urednica mag. Milena Urh X._______________________________________________________________J SPREHOD OB VODI ‘ V soboto 29.9 2001 je Turistično društvo Ilirska Bistrica organiziralo prireditev z naslovom Sprehod ob vodi. Name je bil, da se obudijo stari običaji, in da se mimoidočim pokaže kako j e bilo nekoč. Jggglgia Tako ni manjkalo balinanje, niti tradicionalna žehta. Člani društva so v Hodnikovem mlinu priredili priložnistno razstavo. Obiskovalce so zabavale članice veselih Zupanivih harmonikaric ter pevski skupini Vasovalci in Sušeč. Nekoč je bilo prav lepo. Prišel sem do prepričanja, pravi apostol Pavel, da so vsi umrli, če je eden umrl in da bodo vsi vstali, če je eden vstal. Dobesedno pravi: »Kristusova ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so umrli vsi. Za vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za tistega, kije zanje umrl in bil obujen. Zato odslej nikogar več ne poznamo po mesu. Čeprav smo Kristusa poznali po mesu, ga zdaj ne poznamo več tako. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« Pavel vidi tisto neločljivo povezanost in vzajemnost med ljudmi in zato lahko zatrdi: Če je eden umrl so vsi umrli - kot je prvi greh enega prizadel vse - vendar nadaljuje, če je eden vstal od mrtvih, oz. bil obujen bomo obujeni vsi. Večnost torej trka na naša vrata. Ali se o tej večnosti lahko slepimo in pravimo, daje ni oz. ali je vera v večno življenje le sen, ki nam pomaga živeti, a je utvara, privid? Vprašanji, večni kot človeštvo. Različno so misleci v zgodovini odgovarjali nanju. Eni so iskali nesmrtnost in drugi sojo zanikali. Tisti, ki sojo iskali sojo našli v tem, da so VSI SVETI ljudje in da bodo večni v svojih potomcih, kajti kri ni voda, pravimo. Drugi so videli svojo nesmrtnost v svojem delu in zares so nesmrtni, še bolj kot tisti pravi, kajti spomin na njih bledi, kolikor daljši j e rodovni seznam. So rodovniki plave krvi poizkus ostati nesmrten na ta način? In spet tretji so, ki sojo našli v Bogu, kajti On je večen in če nam je podaril Sina, ali nam ne bo z njim podaril tudi vsega drugega?! Apostol Pavel spada med te tretje saj pravi, da sploh ni važno, če smo Jezusa poznali kot tistega, kije resnično živel na tem svetu, sploh ni važno, če smo se z njim fizično srečali, kajti verjetno niti on sam ni imel te priložnosti, kaj šele tisti, ki se bodo z vero srečali po njegovem pričevanju in oznanilu. Pomembno pa je, da Jezusa poznamo v veri, kot tistega, ki obuja od mrtvih, kot tistega, ki je večno živ. Nova stvaritev je torej človek preustvarjen po Jezusu Kristusu, odrešen človek. Staro je minilo, človeštvo torej, ki je imelo zaprto perspektivo za srečno večnost, to je preteklost. Nastalo je novo, človeštvo, ki lahko veruje in upa. Papež v svojem dokumentu, Pismo starejšim, navaja misel pesnika C. Nonvida: »Ni večna samo prihodnost! ... Da, tudi preteklost je doba večnosti: Kar se je že zgodilo, se ne bo spet pojavilo nenadoma tako, kakor je bilo ... Vrnilo se bo kot Ideja, ne bo se pojavilo kot samo v sebi.« Ta človekova enkratnost in enkratnost sveta in ta soodvisnost vseh ljudi vseh časov z usodo vsakega človeka je vsebina praznik, ki ga praznujemo. V večnost bom vtkan ves jaz, z vsemi svojimi odnosi; z vsem, kar sem sam in z vsem, kar sem v odnosu do ljudi, družbe in sveta. Vsi sveti, ljudje, ki sem morda zanje molil in so sedaj že pri Bogu, so deležni tega življenja in na nek način to večnost spreminjajo, saj vanjo vedno znova vnašajo svojo novost. Tudi nebesa se spreminjajo zaradi ljudi, ki prihajajo vanje, bi lahko rekli v svoji majhni napuhnjeni misli, najprej zato, ker s tem ko prihajajo vnašajo v nebesa nekaj novega, potem zato, ker jih Bog ljubi na njim lasten način. Dodati moramo, da se na tak način lahko imamo za pomembne, vendar moramo vedeti, da nam nebesa Bog naklanja kot dar, da smo z njimi obdarjeni in daje samo On resnična novost, ker je le On resnično drugačen. Če so Rimljani lahko rekli: »Nič novega pod soncem«, mi tega ne moremo reči, v kolikor nismo zagledani samo v ta svet, kajti resnična novost je in sije, to je Jezus Kristus, naš Gospod. Viljem Čušin TEDEN OTROKA Letos smo na šoli zelo aktivni. Vsak dan ima kakšen pomen. Izberemo tiste bolj pomembne in j im namenimo nekaj ur. Od 1 .do 7. oktobra poteka svetovni teden otroka. Po vseh šolah naj bi na kakršenkoli način odrasle spomnili na nas otroke in na probleme, kijih imajo otroci širom sveta. Učenci OŠ Jelšane smo se v ponedeljek odločili, da bomo polepšali svoje športno igrišče. Zid okoli igrišča smo najprej prebarvali z različnimi barvami, nato pa smo na podlago risali človečke, ki predstavljajo raznovrstne športne dejavnosti. Vsi, od prvega razreda pa do osmega in učiteljice, ki so zadovoljne pomagale, smo veselo mahali s čopiči in po nekaj urah zabavnega dela smo končali svojo umetnino. Ogledovali smo si končni izdelek in bili zadovoljni. Po tem je vsak izmed nas na stranski zid narisal svoje znamenje. Nekateri so narisali sonce, drugi žogo, spet tretji smo odtisovali na zid svoje roke. Dan je hitro minil. Veseli smo bili, da nam je odpadel pouk, veseli pa smo bili tudi zato, ker smo se na nek način izkazali kot pravi umetniki. Andreja Slosu, 8. razred OŠ Jelšane GOBARSKA RAZSTAVA 21. in 22.10.2001 je Gobarsko društvo Ilirska Bistrica, pripravilo gobarsko razstavo v Hodnikovem mlinu. Razstavili so več kot 70 vrst gob, od katerih jih je več kot polovica užitnih. Med njimi je bila tudi smrtno strupena Zelena mušnica. Zahvaljujejo se g. Jožetu Arku, ki jim je pomagal določiti vse vrste gob in Turističnemu društvu Ilirska Bistrica, ker so jim odstopili prostor. Vsi, ki jih gobarjenje zanima, se lahko obnejo na Gobarsko društvo, Bazoviška 28 ali pri predsednici društva Dragici Markovič. USTANOVITEV ZDRUŽENJA UPOKOJENIH DELAVCEV OSNOVNIH ŠOL FOTO: Jože Šajn Na pobudo iniciativnega odbora se je v sredo 10. oktobra zbrala večina upokojenih prosvetnih delavcev iz vseh osnovnih šol v občini Ilirska Bistrica. Za svoje prvo srečanje so si omislili izlet na avstrijsko Koroško z ogledom Vrbskega jezera in najbolj znanega mondenega letovišča objezeru. Z ladjo so se popeljali do Otoka ali Maria W6rth, slikovite turistične vasice ob jezeru. Kosilo in uradni del srečanja je bilo v znani slovenski gostilni Pri Korenu. Podali so se še v osrčje nekdanje Karantanije, do Gosposvetskega Polja, ogledali so si cerkev Gospe Svete in končno obiskali muzej na prostem, kjer so v naravnem okolju postavljene stare koroške hiše s prikazom življenja takratnih prebivalcev. Dan je minil v enkratnem vzdušju. Udeleženci izleta so sklenili, da se bodo redno srečevali in organizirali še druge dejavnosti v sklopu univerze za tretje življenjsko obdobje. Udeleženci izleta se zahvaljujejo vodstvom vseh šol v občini za finančno pomoč pri izvedi prvega srečanja upokojenih prosvetnih delavcev. Dimitrij Grlj r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — n “ŽENA FUNTANA” Ko smo se v četrtek 18. oktobra, na otvoritvi nove razstave kiparja . Anteja Kneževiča, v Galeriji Fakulteta elektrotehnike i računarstva v j Zagrebu pogovarjali in je slišal, da politiki v Bistrici razmišljajo o postavitvi ' nove fontane na Trgu maršala Tita, nam je poslal osnutek, ki gaje izdelal I leta 1988. Skulpturo “Žena funtana ” bi izdelal iz braškega marmorja. Cena | bi bila odvisna od velikosti. Bralci, ki želijo videti tudi njegove druge \ skulpture, si jih lahko do 16. novembra ogledajo na razstavi v Zagrebu med | 9. in 15. uro, ali na internetnem naslovu www.fer.hr/exibition L________________________________— 4 VIDEOKASETE 1. Aladdin in kralj tatov; 2. ‘Alo, ‘alo!: Tri epizode iz BBC-jeve klasične nanizanke; 3. Dinozaver, 4. Knjiga o džungli 5. Vzhod je vzhodno 6. Jaz, ti, mi trije 7. Huey, Duey & Louie’s greatest hits 8. Rop na meji. Ljubljana 9. Plačaj naprej 10. Poštar Peter, Tuba, Svinčeni vojaki ll.Shaft NAJBOLJ BRANE KNJIGE V MESECU OKTOBRU Najbolj brane knjige za mladino: 1. Rowling, J.K.: Harry Potter : Ognjeni kelih 2. Rowling, J.K.: Harry Potter: Dvorana skrivnosti 3. RowIing, J.K.:Harry Potter: Kamen modrosti. Najbolj brane knjige za odrasle: 1. Quick, A.: Zapeljevanje 2. Modic, M.: Poslednji krik preteklosti 3. Quick, A.: Afroditina prstana DESETLETNICA DOMA STAREJŠIH OBČANOV Dom starejših občanov je praznoval deset let svojega obstoja. Ob tej priložnosti so izdali novo številko domskega glasila Naš dom. V atriju doma je potekala filatelistična razstava, nudili so tudi posebno dopisnico in priložnostni žig. Na prelep dan seje zbralo veliko število ljudi priredili pa so tudi srečelov I WNI DOBm* F\ V VREDNOSTI jHBjI !:;MQ000.°j4a ■aekkr Bi- ItVf. rVj SPOMINSKA SVEČANOST Združenje Sever predstavlja nepolitično prostovoljno združenje vseh udeležencev vojne za Slovenijo, ki so pripadniki organov za notranje tadeve ali kot prostovoljci sodelovali v zaščiti razvoja demokratičnih procesov v Sloveniji ali pa so bili s svojimi dejavnostmi neposredno vključeni v vojno za osamosvojitev Slovenije. S temi besedami in s slovensko himno, ki jo je v spremljavi Pihalnega orkestra zapel Moški pevski zbor Dragotin Kette, se je v soboto, 20.10.2001 v Zabičah začela spominska svečanost v počastitev dogodkov osamosvajanja Slovenije. Podelili so tudi bronasta, srebrna in zlata priznanja. Zlati priznanje sta prejela g. Vojko Otoničar, tedanji komandir oddelka milice Pivka in g. Zlatan Kovačevič, tedanji pomočnik komandirja postaje milice Ilirska Bistrica. Sledilo j e prijetno druženje ob zvokih ansambla Snežnik. Čestitamo srečnim nagrajencem TEDEN OTROKA NA OŠ TONETA TOMŠIČA V KNEŽAKU Ob tednu otroka se je na naši šoli odvijalo kar nekaj zanimivih dogodkov. Najprej smo imeli predavanje Špele Habič, ki nam je z diapozitivi predstavila Pivška presihajoča jezera. Na šoli seje organiziral tudi šolski parlament, na katerem so se učenci pogovarjali o prostem času. V soboto, 6. oktobra, so se naši planinci udeležili že 28. občinskega srečanja mladih planincev. Letošnji gostitelji, mladi jelšanski planinci, so nas, tako kot vedno, zelo lepo sprejeli. Sledil je kulturni program, kratki pozdravni govori, kot je to na takšnih srečanjih že ustaljeno, pa razdelitev zasluženih planinskih znakov. Mladi Knežani so v tem letu prejeli 6 bronastih, 8 srebrnih in 2 zlata znaka mladega planinca. 11. oktobra pa smo na šoli imeli poseben praznik. V šolsko skupnost smo sprejeli naše prvošolce. Vsi ostali učenci so jim pripravili prisrčno proslavo. Večina osmošolcev je bila tega dne zaradi zgodovinske ekskurzije odsotna, zato so svoje darilo prvošolcem pripravili že prej. Izdelali so jim pisane metulje s čestitko. Prvošolci so tega dne v šolo s seboj pripeljali svoje starše. Vsi skupaj pa so se zelo začudili, ko so v razredu zagledali tri speče škrate. Škrate so zbudili, le-ti pa so potem vse pozdravili in jih zapustili, kajti bili so prepričani, da bodo starši in otroci lahko ustvarjali tudi brez njihove pomoči. Izdelovali so črke, številke in tako pod vodstvom razredničarke, gospe Morene Ho.stinger, pripravljali sceno za prireditev. Med tem časom, ko je v večnamenskem prostoru nastajala scena, pa sta osmošolca z razredničarko poskrbela za prvošolce. Skupno so prebrali pravljico Mesto cvetja in tudi sami ustvarjali cvetje in metulje. Sledila je prireditev, na kateri je sodelovala večina učencev šole. Osmošolca sta prvošolcem podarila knjige, priponke, metulje in seveda diplome, da so postali pravi šolarji. Da pa je bil svečan sprejem še sladek, so poskrbeli sedmošolci, ki so prvošolcem postregli z lepo, sladko torto in sokom, starše in stare starše pa povabili na kavo. V popoldanskem času pa so se učenci predmetne stopnje udeležili spektakularnega nastopa mladih danskih telovadcev, ki so v Ljubljani v hali Tivoli nastopili v okviru obiska danske kraljice Margarethe v Sloveniji in praznovanja njenega 60. rojstnega dne. Teden otroka j e bil pri nas daljši od enega tedna. Novi prvošolci skupaj s svojimi starši pa se bodo sprejema prvošolcev v šolsko skupnost zagotovo še dolgo spominjali. Mirjam Čeligoj ■MU« ^■liSilll POGOSTOST PRIIMKOV V NAŠI OBČINI iii. del V OKTOBRSKI številki časopisa vam, spoštovani braki, posredujem 137 priimkov, kijih imajo štiri osebe. 75 priimkov, kijih ima pet oseb. 54 priimkov, ki jih ima šest oseb in 36 pnimkov, kijih ima po sedem oseb v občini. Za morebitne napake se opravičujem in vas naprošam, da mi jih sporočite na uredništvo časopisa. PREGLED POGOSTOSTI POJAVLJANJA PRIIMKOV PRIIMKI, KI GA IMAJO ŠTIRI OSEBE V OBČINI 1. MOČILNIKAR 2. ROŽANC 3. PRELC 4. TAVČAR 5. TURAK 6. ŽEFRIN 7. DEBEVEC 8. MIŠE 9. BABUDER 10. ŠIRIČ 11. LOVREČIČ 12. FTLIPUT 13. GALE 14. BLAŽEVIČ 15. GRŽ1NČIČ 16. DEBELJAK 17. MAKAROVIČ 18. HALILOVIČ 19. ČEH 20. JAVOVAC 21. ČIGMAN 22. ŠEPIČ 23. ŠEPIČ 24. CERGONJA 25. SUBAN 26. HREŠČAK 27. ŠABIČ 28. DOLES 29. ŠTAJNRAJH 30. BAKIČ 31. DOGANČ1Č 32. APATH 33. STARC 34. BOŠKIN 35. POVŠIČ 36. SANTORO 37. RUDEŽ 38. ZATKOVIČ 39. JALEN 40. BEDEK 41. LUKAČ 42. VEREM 43. BOGUNOVIČ 44. ŠKAPIN 45. ČERMEU 46. GREGEC 47. ŽNIDARIČ 48. KABLAR 49. BEKRIČ 50. ČAJTINOVIČ 51. TURKOVIČ 52. DERAJIČ 53. KOVAČEVIČ 54. DRAGUTINOVIČ 55. LOVRIN 56. BULIČ 57. SAKELŠEK 58. POROČNIK 59. TRAKOŠTANEC 60. SUŠNIK 61. KATERN 62. DUAN 63. GALEKOVIČ 64. ČRNIGOJ 65. CENTA 66. KOPRIVC 67. DOBRA VČIČ 68. ČIRIČ 69. MARAŽ 70. Birno 71. BABELIČ 72. BAŠČAREVIČ 73. KREŠ 74. KRŠUL 75. GORIŠEK 76. CUBR 77. LIPOLT 78. FABJANČIČ 79. PRADENO 80. GOBEC 81. KERMA 82. BRATINA 83. PIPAN 84. FINA 85. SETNIKAR 86. KAKEŽ 87. POSEGA 88. BRENČIČ 89. ROSA 90. GARTNER 91. MODIC 92. TARIČ 93. ČUPIČ 94. PRIČA 95. VERBANAC 96. ŠINKOVEC 97. BRADIČIČ 98. KVATERNIK 99. MALE 100. DEMIRI 101. KLANŠČEK 102. ČOŽIČ 103. KREŠANSKI 104. ERAKOVIČ 105. ZEJNULOVIČ 106. KARIŽAJ 107. JUKIČ 108. VERBIČ 109. MUNIH 110. PEGAN 111. DIMNIK 112. ZERNSTEIN 113. LUKANČIČ 114. RACE 115. BAVEC 116. JURIŠEVIČ 117. ŠTRANCAR 118. ZAJC 119. SKOČAJ 120. ŠKOBERNE 121. SANABOR 122. URŠIČ 123. ŠKERLJ 124. GREGORČIČ 125. MEVLA 126. BRVAR 127. MELON 128. KRETIČ 129. JUGOVIČ 130. GARDELIN 131. ŠOLIČ 132. ŠEU 133. ZADEU 134. KRISTAN 135. BAROVIČ 136. FRANETIČ 137. ŽENKO PRIIMKI, KI GA IMA PET OSEB V OBČINI SIRK LA COGNATA PETRIČIČ OLENEK GOD DAVIČ RATEK 8. PEČAR 9. MEDVED 10. LOPUH 11. SEIZOVIČ 12. PORTA 13. KLEPAČ 14. MILOŠEVIČ 15. TROJ AR 16. KRAMAR 17. HRAŠ AN 18. ZLATIČ 19. ČOSIČ 20. SILA 21. ČIBEJ 22. ROME 23. ŠKABAR 24. PUETLOVIČ 25. KLEMENČIČ 26. JUR1ČIČ 27. RADEKA 28. GROŠELJ 29. JANIČUEVIČ 30. TRLIN 3 L MIKULIN 32. PRANJIČ 33. DEBEVEC 34. LAZAREVIČ 35. ANTONAC 36. RUBEŠA 37. ŠKERLAVAJ 38. BREZEC 39. BERNETIČ 40. JURŠE 41. ŽUNIČ 42. VIDOJEV1Č 43. ŠTRAJN 44. GRK 45. LUČIČ 46. NIKOLAJ 47. ČEBOKLI 48. DEŽELAK 49. VOLF 50. PRPIČ 51. KOŽMAN 52. ŽEŽEU 53. POPOVIČ 54. ROŽE 55. LANGO 56. LABJANAJ 10BČINI 36. FRANKOVIČ 37. ČELHAR 57. KARAJIČ 38. KORITNIK 58 KRALJEVIČ 39. BERNES 59. POVALEC 40.AFRIČ 60. IVANIČ 4I.BURLOVIČ 61. GLAVAŠ 42. CVETKOVIČ 62. TOMINC 43. ROZMAN 63. MBCOU 44. RONZULLO 64. KOŽAR 45. MILUTINOVIČ 65. MOSER 46. SAMOKEC 66. SMOLEJ 47. PALISKA 67. PODOBNIK 48. SLOSU 68. GRL 49. KALČIČ 69. IVANČIČ 50. SIMSIČ 70. KMETEC 51. BRADAČ 71.BRIŽAN 52. GORUP 72.DAMIŠ 53. MMAČIČ 73. KONJEVIČ 54. STEGEU 74. LAZAR 75. DROŽINA PRIIMKI, KI GA IMA SEDEM OSEB V OBČINI PRIIMKI, KI GA EMA ŠEST OSEB V OBČINI 1. DRUŽINA 1. STADLER 2. PSIČ 2. ŠPEH 3. ZORZA 3. BAKRILE 4. BOLČINA 4. KOZLEVČAR 5. KLEMENC 5. ZAPLATA 6. POLAK 6. FRANJKOVIČ 7. AMON 7. MAHNIČ 8. ŠALAMON 8. KERZNAR 9. ŠEPEC 9. ŠALAMUN 10. VINŠEK 10. ELUAŠ 11. JERŠINOVIČ 11. STIPANČIČ 12. JAŠAREVSKI 12.DELALIČ 13. JELINČIČ 13. KRAMBERGER 14. MARVČIČ 14. SMERDEL 15. VORKAPIČ 15. ZGONC 16. ŽBOGAR 16.ŽUŠTOVIČ 17. AHMETAŠEVIČ 17.ŠTUMF 18. ČENDAK 18 . FERLEŽ 19. STRANŠČAK 19. KOMPAN 20. REBERC 20. JED VAJ 21. BABIČ 21. KRANJEC 22. NIKOLIČ 22. ŽIBERT 23. VIDOVIČ 23. DEDIČ 24. BELUŠIČ 24. DORDEVIČ 25. STMBUL 25. ROGAČ 26. MANUAS 26. LOVEC 27. ŠTEMAC 27. BOŽEGLAV 28. VOVK 28. GOLLE 29. RUSJAN 29. ANTONIČ 30. DUJMOVIČ 30. BULETINAC 31. JURIČ 31. BRLEK 32. ČRV 32. STANČIČ 33. SKRT 33. BERGINC 34. PERUZIN 34. JELIČIČ 35. KOVAČ 35. MONTANI 36. DIMIC * 3 i i KLOVNESA V VRTCU V petek 12.10.2001 je bistriški vrtec obiska Klovnesa. Otroci so bili navdušeni in popolnoma prevzeti z njenim nastopom . Mogoče drugo leto pride tudi Mika.Maka. ČESTITKE OB JUBILEJU 21.10.2001 sta praznovala zlato poroko HELENA (83 let) IN ALOJZ (88 let) HRVATIN v kapelici sv. Antona v Trpčanah. V njhovem dolgem zakonu se jima je rodilo 6 otrok, 12 vnukov in 2 pravnuka. Praznovanje je potekalo v krogu družine, prijateljev in sorodnikov iz Štajerske od kjer prihaja nevesta. 28. OBČINSKO SREČANJE MLADIH PLANINCEV OBČINE ILIRSKA BISTRICA Srečanje planincev je bilo v soboto, 6. oktobra 2001 pred osnovno šolo v Jelšanah. Na srečanju seje zbralo prek 230 mladih udeležencev in njihovih mentorjev. Srečanja so se udeležili tudi gostje iz opatijske osnovne šole. Po krajšem kulturnem programu so se udeleženci podali na pohod, po Gozdni učni poti na Goliče. Učna pot se začne na sredini vasi, pri rojstni hiši Ivana Brozione - Slovana. Učno pot označujejo kažipoti, ki sojih sami izdelali. Najprej pot privede do LOKVE, ene redkih, ki so jo še ohranila v teh krajih. Med učno potjo je označenih kar 30 različnih vrst dreves in grmovnic. Pot se kasneje dvigne na Goliče, kjer je lovski jurček. Tam so udeležencem postregli z malico in slaščicami. V nadaljevanju se pot mimo jelšanskega gradišča spusti nazaj v vas. Ob tej priložnosti je Jelšanska osnovna šola, ob odhodu v pokoj, podelila znak častnega člana, ga. Boštjančič Jožici. Posebej je potrebno pohvaliti organizatorki srečanja, Nives Pirih, kije poskrbela za športni in kulturni del, ter Romano Kompan, ki je uspešno izpeljala planinski del. LETA 1911 NAM JE: Imamo prvo in tretjo stran dokumenta, kije nastal leta 1911. Vemo torej kdo, vemo tudi kdaj, manjka nam tretji srednji bistveni del dokumenta, iz katerega bi izvedeli, kaj seje zgodilo. Vse, ki nam lahko pomagajo, da bi izvedeli, kaj seje zgodilo na omenjeni dan, vabimo, da nam sporočijo. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali enega, ki bo eno leto brezplačno dobival časopis Snežnik. Originalni dokument je bil v Bistrici zadnjič javno predstavljen na razstavi leta 1962. Nato seje izgubila za njim vsaka sled. Če imate sliko srednjega lista, ali veste, kje se original nahaja, nam sporočite. "J n v-vn/^^r-^CrLCtiv.m.iis.tu /Co&i /d.#-vc ,v\•vaj-ct- -tctcc- Azivc-c ■d&V.&tO-tPzif-v . j-iabuzni /tv ca&v&^-cvčcž.iri/ SVETNIK JENKO 1 NE DRŽI OBLJUBE | Branko: Sm mislu, de bom vuolu drugu letu Jenkota z žpana, ma ta nej | zanesljiu, ne drži bsede. Miran: Kaku nje, kaj nej si gljedou kaseto sz zadnje seje, ku so konštatirali, ■ de žpan nječe al ne zna sz davkarijo, je žpan jznu rjeku Jenko ti, pa ti zrihtej, _ če znaš. In Jenko mu je lepu povedou, de bo tu narjedu drugu letu, ku bo uon J žpan. Branko: Ma sej tu sm mislu. Ta mona je zrihtou sstanek med davkarijo I in računovodskimi servisi in so se zmenli, de bij alj mnj dobiš use papirje u | Bistrci, šje tiste, ki si jh prej mogu huodet j skat u Postuojno. Al je Jenko | zamenjou letnce, al pa misli deje žje žpan. i Avtor se odreka honorarju v korist sofinanciranja propagandnih « materijalou za Jenkota na naslednjih volitvah za žpana, tudi če je malu J prej spounu svojo davčno obljubo. * IZ POSLANSKIH KLOPI... Gospodarstvo REORGANIZACIJO DAVČNEGA URADA BOMO MORALI POŽRET RAZREŠENA SKRIVNOST O TEM, KAJ LAHKO BISTRIČANI OPRAVIJO NA BISTRIŠKI DAVKARIJI Poslanci smo imeli v preteklem mesecu burne parlamentarne razprave na kar treh sejah. Osma redna seja je trajala od 25. 9. do 5.10. Opravili pa smo še dve izredni seji, ki so bile namenjene nekaterim interventnim zakonom oziroma opredeljevanju našega parlamenta do zadnjih dogodkov povezanih s terorizmom. Na 8. redni seji smo se med drugim lotili predloga Zakona o Banki Slovenije. V okviru pogajalskih izhodišč Republike Slovenije za področje 11 (Ekonomska in denarna unija) se je Republika Slovenija zavezala, da bo zakon o Banki Slovenije, najkasneje do 31.12.2001 prilagodila pravnemu redu Evropske unije, posebej v delu, ki opredeljuje neodvisnost centralne banke, cilj denarne politike, prepoved privilegiranega dostopa do sredstev centralne banke ter prepoved neposrednega financiranja javnega sektorja s strani centralne banke. Predloženi zakon vključuje vse potrebne spremembe, ki jih narekuje uskladitev pravnega reda s 107. členom pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti in drugim odstavkom 1. člena statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke. V besedilu novega zakona o Banki Slovenije se jasno odražajo pristojnosti Banke Slovenije v dveh korakih prevzemanja evra kot denarne enote Republike Slovenije. Uvedba evra je obveznost, kije za Republiko Slovenijo in ostale kandidatke sedanjega kroga širitve Evropske unije neizogibna. Poslanske klopi je ogrel tudi Zakon o davčni službi. Gre za opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe s strani Agencije za plačilni promet, ki bo morala to opravljat vse dokler ga ne bodo v celoti prevzele banke. Do zaključka poslovanja pa bo morala opravljati tudi druge naloge. Zato mora obdržati določeno število ustrezno usposobljenih delavcev. Med temi delavci so tudi delavci, ki so 30. junija 1996 opravljali naloge kontroliranja, in bi morali, v skladu z veljavnim Zakonom o davčni službi, do konca leta 2001 preiti v Davčno upravo. Ta rok j e bil določen ob predpostavki, da bo plačilni promet iz Agencije prenesen v banke v celoti do konca leta 2001. Ker naj bi bil po predlogu Zakona o plačilnem prometu za drugo obravnavo prenos plačilnega prometa iz Agencije v banke končan do 30. junija 2002, Agencija pa naj bi zaključila poslovanje do 31. decembra 2002, je bilo treba v Zakonu o davčni službi določiti nov rok dokončnega prehoda teh delavcev Agencije v Davčno upravo, in sicer najpozneje do zaključka poslovanja Agencije. Lotili smo se tudi Nacionalnega programa visokega šolstva, kateri podaja temelje za razvoj visokega šolstva v naslednjih letih. Temeljni cilj razvoja visokega šolstva je, čim večjemu deležu prebivalstva omogočiti pridobitev kakovostne dodiplomske in podiplomske izobrazbe, kar je bistven dejavnik socialnega, ekonomskega in kulturnega razvoja ter ohranitev nacionalne identitete. V Stranki mladih Slovenije smo menili, da so naši strateški cilji na področju visokega šolstva primemo uvrščeni v nacionalni program. Ti cilji pa so: 1. delež zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oz. podiplomsko izobrazbo povečati z 20 % v letu 2001 na 25 % v letu 2005, 2. delež prebivalstva, zlasti mladih, v tercialnem izobraževanju povečati tako, da bomo imeli v naslednjem desetletju okrog 35 študentov na 1000 prebivalcev, oz., da se bo v razne oblike tercialnega izobraževanja vključilo vsaj 50 % vsake generacije, 3. povečati število vpisnih mest v celotnem tercialnem izobraževanju in postopno odpraviti omejitev vpisa pri večini študijskih programov, postopno sofinancirati študij, ki se izvaja izredno, ter zagotoviti popolnoma brezplačen redni dodiplomski študij, 4. zagotoviti pogoje za integracijo visokega šolstva v mednarodni prostor, 5.izboljšati uspešnost in učinkovitost dodiplomskega in podiplomskega študija z vlaganji v osebje, opremo in prostor visokošolskih zavodov, posodobitvijo delovanja in s samopreverjanjem kakovosti študijskega dela, 6. spodbujati povezovanje visokega šolstva z gospodarstvom, 7. izboljšati in posodobiti štipendiranje ter študentski standard (bivanje v študentskih domovih,...),... Zavedamo se, da je sprejetje Nacionalnega programa visokega šolstva, šele prvi korak; drugi in pomembnejši pa je izvajanje le tega, za kar se bomo v SMS zavzemali z vsemi močmi. Največ časa in pravo dramo pa je na septemberskem zasedanju povzročila tretja obravnava poslovnika, male ustave DZ. Predlagatelji novega poslovnika, (LDS, ZLSD, SLS+SKD, DeSUS) so želeli racionalizirati delo v slovenskem parlamentu. V ta namen so v obravnavo poslali predlog, po katerem bi delo v parlamentu potekalo bistveno hitreje in parlament bi bil veliko bolj učinkovit. V opoziciji, tudi v SMS, se z mnogo čem strinjamo, na bistvenih točkah pa nismo našli skupnega jezika. Kot član poslovniške komisije SMS sem predlogu novega poslovnika ostro nasprotoval od samega začetka, ko smo ga prvič dobili na klopi. Tako restriktivno časovno omejevanje parlamentarnih razprav in položaj, v katerem glas vodje poslanske skupine šteje toliko, kolikor poslancev ima poslanska skupina sta ilustrativna primera, ko se v brezglavem hitenju po učinkovitosti in racionalizaciji vzame demokratičnost. Na tak način se uvaja strankarska disciplina in poslancu kot posamezniku se jemlje vsakršna moč. Tudi vlaganje dopolnil k zakonom in k proračunu bi bilo za majhne poslanske skupine težko izvedljivo, zato menimo, daje predlog novega poslovnika pisan na kožo velikih strank in smešno bi bilo pričakovati, da bi ga štiričlanska poslanska skupina podprla. Končno odločanje o poslovniku je bilo po nekajdnevni razpravi prenešeno na naslednjo sejo. Deveto izredno sejo smo poslanci namenili Zakonu o jamstvu za zavarovalno kritje letalskih prevozov. O tej zadevi smo razpravljali 28. septembra. Po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra, so zavarovalnice letalskim družbam zmanjšale jamstva za škodo, povzročeno tretjim osebam, zaradi rizikov vojne in terorizma. Do terorističnih akcij v ZDA so imele vse zavarovalnice z letalskimi družbami zavarovalne pogodbe v višini, kije bila odvisna od velikosti letalske družbe. Po 11. septembru pa so zavarovalnice to odgovornost za škodo zmanjšale. S tem so postavile letalske družbe v nemogoč položaj. Po zgledu ostalih evropskih držav, smo tudi v Sloveniji takoj ukrepali in naši edini letalski družbi Adriji Airways priskočili na pomoč. Sprejeli smo zakon o jamstvu države za škodne dogodke in s tem adrijinim letalom omogočili neovirano letenje. Izredno pa smo poslanci zasedali še enkrat, in sicer zaradi sprejemanja interventnega Zakona o odpravi posledic suše, pozebe in neurij s točo. Prav tako smo izredno obravnavali zakon o igralništvu, ki na novo ureja to področje. Zakon je v skladu z dopolnitvijo strategije igralništva v Sloveniji, ki jo je letos sprejela vlada. Vizija te strategije je igralniška dejavnost, kot sestavni del celovite turistične ponudbe. Igralniška dejavnost bo po tem zakonu učinkovito vodena, transparentno upravljana in strokovno nadzorovana. Na omenjenem izrednem zasedanju smo soglasno sprejeli tudi deklaracijo o boju proti terorizmu. Strašen in tragičen dogodek v Združenih državah Amerike, je pretresel ves svet in tudi Slovenijo. S terorističnim napadom so bile napadene tudi vrednote demokracije, tako svetovne kot naše, in to na najbolj brutalen in krvav način, ki pa zahteva jasen odgovor - ta odgovor, smo podali v Deklaraciji o skupnem boju proti terorizmu. Izredno pomembno je, da smo stališča naše države oblikovali in potrdili tudi na ravni parlamenta, saj smo s sprejemom te deklaracije tudi uradno vstopili v skupino držav, ki se odločno podajajo v boj proti terorizmu, posledice tega boja pa se tičejo prav vsake državljanke in državljana naše države. Seveda pa ta deklaracija ne daje prostih rok izvršilni veji oblasti in določenim državnim institucijam, da bi morebiti nekontrolirano in v neskladju z veljavno slovensko zakonodajo izkoriščali to stanje v smeri omejevanja demokratičnih pravic in svobode slovenskih državljank in v državljanov. Zato pričakujemo od vlade in vseh pristojnih institucij, da o sleherni pomembni aktivnosti odkrito in celovito obveščajo slovensko javnost. Igor Štemberger V četrtek 4.10.2001, so se na pobudo Ilirskobistriških računovodskih servisov (Suma d.o.o., Treda d.o.o., Hevil d.o.o., Pro-tom d.o.o., S.A.N.N. d.o.o., Belin d.o.o., in Prins d.o.o.), sestali njihovi predstavniki in direktorica Davčnega urada Postojna, ga. Magda Marinšek. Povod za sestanek so bile posledice na poslovanje zaradi preselitve večine pristojnosti izpostave Ilirska Bistrica v urad v Postojno. V zadnjem času se veliko govori in piše o problematiki »davkarije« v Ilirski Bistrici, o izgubljenih delovnih mestih in o težavah, ki jih imajo zavezanci z njihovimi storitvami. Vsaka medalja in vsaka resnica imata dve plati in ravno tako je tudi z našo problematično davkarijo. Na četrtkovem sestanku je bila razrešena skrivnost o tem, kaj lahko bistričani opravijo na bistriški davkariji. Na izpostavi lahko zavezanci vložijo vse zahtevke in dobijo vsa zahtevana potrdila - torej opravijo vse, kakor do sedaj. Tako to velja za potrdila o katastrskem dohodku, ki ga občani potrebujejo za pridobitev štipendije, za šolanje, za sprejem v dijaške domove idr., kakor tudi za vpis v register samostojnih podjetnikov, kot tudi za prenehanje dejavnosti. Potrdila o plačanih davkih in potrdila o višini zavarovalne osnove dobijo zavezanci, ravno tako na izpostavi. Davčne številke - tako nove kot tudi potrdila o že obstoječih davčnih številkah, lahko zavezanci še isti dan dvignejo v Ilirski Bistrici. Obračune in zahtevke za vračilo v potniškem prometu, zavezanci za DDV pošiljajo po pošti na sedež davčnega urada v Postojno že od uvedbe tega davka in nimajo s tokratno reorganizacijo oziroma centralizacijo davčne službe nič skupnega. Da so se vse naštete zadeve v Ilirski Bistrici, že ves čas reševale, kaže tudi statistika o registriranih zahtevkih. Tako so na primer v obdobju po reorganizaciji izdali: -1159 potrdil o višini katastrskega dohodka; -90 potrdil o davčnih številkah; -76 potrdil o plačanih obveznostih; -48 potrdil o višini zavarovalne osnove; -izvedli 3 priglasitve dejavnosti in 5 prenehanj dejavnosti samostojnih podjetnikov; -izvedli odmero davkov (na promet nepremičnin, dediščin in daril, dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča...) ter izvajali dmge naloge za katere je pooblaščena davčna služba. Na sestanku so razrešili še kopico tehničnih težav, edina neuslišana želja računovodij je ostala ta, da se nazaj v Bistrico preseli delovno mesto Referenta za vodenje vpisnika samostojnih podjetnikov. Po besedah ga. Marinškove, je premalo zavezancev, ki bi opravičili to delovno mesto. Kljub temu pa zavezanci lahko v Ilirski Bistrici uredijo vse potrebno v zvezi s priglasitvijo dejavnosti oziroma prenehanjem dejavnosti samostojnega podjetnika. Tako, če rabite usluge davkarije, kar pogumno na staro mesto v Ilirsko Bistrico, kjer vam bodo pomagali razrešiti vaše težave, ga. Marinškova pa je izrazila tudi pripravljenost in željo za sodelovanje, da se zadeve uredijo v prid občanov ter čim bolj uslužne in učinkovite davčne uprave. S tem, da je v bistriški davčni izpostavi zaposlenih pol manj ljudi kakor prej, se bomo morali sprijazniti, daje Bistrica izgubila še nekaj sigurnih delovnih mest tudi. Zamisliti pa se bomo morali, kaj še sledi. Ali že kdo razmišlja o novih reorganizacijah? Menda nam je vsem jasno, da sedež Snežniškega regijskega parka ne bo v Bistrici, da o sedežu Pokrajine sploh ne govorimo, saj še preselitve sedeža Kraških lekarn ne moremo zaustaviti. Bistriški računovodje rešujejo stvari, ki bi jih morala reševati občina NOVE NALOŽBE V PLAMI-PUR -večja istočasna ponudba različnih tipov pen; -krajši dobavni časi; -boljša priprava in organizacija proizvodnje oz. predelave pene; -nižji stroški v interni in eksterni logistiki; Novo skladišče 60 m blokov bo velikosti 67 X 78 metrov, kar predsatvlja skoraj 5.200 m2 dodatnih skladiščnih površin za skladiščenje in transport 60 m blokov. Predvidena maksimalna skladiščna kapaciteta tega skladišča je cca. 400 ton. Obe Direktor Plame-Pur g. Radoš Gregorčič Družba Plama-pur je vodilna proizvajalka mehkih poliuretanskih pen po kontinuiranem postopku v Sloveniji. Na evropskem trgu dosega 1,5% tržni delež ter sodi med uveljavljene evropske proizvajalce. Takšen položaj je dosegla na podlagi lastnega znanja in 45- letnih izkušenj. Družba od leta 1992 dosega stalno rast in razvoj, intenzivno trženje na tujih trgih, vlaganje v trge, opremo in v ljudi ter v njihovo znanje kot tudi uveljavitev sodobne podjetniške strategije družbe so omogočili ponovno rast vrednosti prodaje. Družba ima jasno vizijo razvoja in ambiciozne cilje, ki iozhajajo iz razvojne strategije do leta 2005. V teku je pridobitev certifikata po standardu ISO 14000. Plama-pur danes lahko ponudi cca. 100 različnih tipov pen, pred leti le 20-25 tipov, kar lahko zadovolji tudi zelo zahtevne kupce, kar je izrazita prednost. Zelo solidni poslovni rezultati so omogočili tudi nova zaposlovanja, kar je v regiji in občini z visoko stopnjo brezposelnosti pomemben dejavnik razvoja kraja. Družba trenutno zaposluje cca. 244 sodelavcev, v zadnjih petih letih so zaposlili za določen ah nedoločen čas zaposlili več kot 70 sodelavcev. Med ključnimi ovirami za nadaljnjo hitrejšo rast in ohranjanje oz. pridobivanje večje konkurenčnosti pa so se v zadnjih letih pojavih problemi v pomankaju prostora, naraščanje stroškov zaradi logističnih problemov, slabša odzivnost in servis do kupca. To je narekovalo, da se lotijo obsežnejših naložb. Med ključnimi naložbami opredeljenimi v novem strateškem načrtu do leta 2005, je povečanje skladiščnih zmogljivosti in preureditev transportnih sistemov. Projekta, ki so ga poimenovali »Skladišča 2000« so se lotih v dveh fazah. V letu 2000 so v roku 4. mesecev izpeljali in septembra 2000 dali v uporabo novo, sodobno skladišče kratkih blokov, s katerimi so povečali skladiščne kapacitete za 150 ton. V drugi fazi, ki seje lotevajo letos pa so pristopih k naložbi, ki naj bi prispevala k boljšem servisu do kupca in prinesla še zlasti naslednje koristi: -nižje strroške izdelave 60 metrskih blokov, zaradi stabilne proizvodnje in manjšega števila zagonov in zakjučkov; Notranjost hale Da bi odpravili eno izmed ključnih ozkih grl, so z naložbo načrtovali naslednje tehnično -tehnološke rešitve: -transportni sistem polnjenja in praznjenja zorilnice 60 m dolgih blokov (rampa z regah); -polnjenje in praznjenje skladišča 60 m blokov s pomočjo prečno/ pomičnega transporteija; -avtomatizirano vodenje skladišča 60 m dolgih blokov; -priprava in odprema 3 m - 12 m dolgih blokov in -sistem za pripravo kratkih blokov. skladišči omogočata zaloge blokov za pol povprečne mesečne proizvodnje. Z gradbeno arhitekturnega vidika so se zahtevnega projekta lotih na inovativen način. Objekt bo zgrajen iz posebne jeklene konstrukcije, stene in streha pa bodo izvedene z izolacijskimi sendviči. Kot posebnost te naložbe je potrebno posebej omeniti velikost razpetine, ki meri 67 metrov, brez dodatnih stebrov in dmgačnih podpor. Druga zanimivost tega projekta in uporabe novih tehnoloških rešitev je mostno dvigalo za prekladanje in zlaganje 60 m blokov, ki je ugrajeno v strešno konstmkcijo. Dvigalo za premik 60 m blokov je sestavljeno iz dveh 30 m medsebojno sinhroniziranih dvigal. Kot tretjo posebnost pa je potrebno omeniti še višino objekta, ki omogoča skladiščenje blokov do višine 8 m, kar je od projektantov zahtevalo nove rešitve, zlasti glede na samo razpetino in vgrajeno mostno dvigalo v strešno konstmkcijo. Objekt vključuje tudi ustrezne transportne sisteme za dovoz in odvoz blokov. Skladiščenje in premiki bodo vodeni avtomatizirano in s pomočjo video nadzora ter bodo računalniško podprti. V realizaciji te naložbe so poleg lastnih strokovnjakov sodelovali še zunanji sodelavci: ključni dobavitelj tehnološke opreme je družba Baumer in Nemčije, projete so izdelai v Gradbenem biroju Mele iz Vrhnike, Kraški zidar iz Sežane je prevzel gradbena dela, jekleno konstmkcijo je dobavilo podjetje Haslinger in Avstrije, njeno montažo je izpeljalo podjetje Mascom iz Maribora in fasadne ter strešne obloge je dobavil Trimo iz Trebnjega. Objekt bo dokončan do meseca decembra 2001, skupna vrednost naložb, ki so jih začeli v letu 2001 delno pa jih bodo končali v začetku naslednjega leta, znaša 13 mio DEM, kar je skoraj 25% vseh letnih prihodkov. Za financiranje te naložbe bodo zagotovili lastna sredstva v višini ene tretjine vrednosti, za preostali del po bodo najeli posojilo. Fotografije govorijo Kam drvi naše zdravstvo Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 cmbm1! i t ti i “Sar ■ 1. ZELENA MILJA- triler ■ 2. NJENI TASTARI - komedija ■ 3. NEZLOMLJIVI-triler ■ 4. ZAČARAN-komedija " 5. MOŽJE ČASTI-drama ■ 6. CHALIJEVI ANGELČKI ■ akcija ■ 7. SHAFT-akcija ■ 8. DEŽELA TIGROV-vojni " 9. MISIJA NEMOGOČE 2 - akcija „ 10. MORILEC MEHKEGA SRCA ■ komedija POSOJAMO TUDI FILME NA DVD ■ PREKO 100 NASLOVOV! GOSTILNA s prenočišči Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 --------------------------------- Uredniški odbor časopisa Snežnik je sklenil, za izboljšavo časopisa, razpisati Nagradno anketo bralcev, ki naj bi s svojimi predlogi obogatila vsebino in izgled časopisa: NAGRADNA ANKETA NUDIMO: MALICE PO 600,00 SIT KOSILA PO 1.200,00 SIT KROVSTVO majla decra MONTAŽA PRODAJA EMIL SMAJLA s.p. Podgrajska 10 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-684 tel/fax: 05/71-42-273 GSM: 041/566-985 1. Ali vam je časopis Snežnik všeč? ____________ 2. Kakšne predloge imate za njegovo izboljšavo? 3. Katera mbrika vas najbolj zanima? 4. Kakšnih tem, bi si bolj želeli? 5. Alije slikovnega gradiva preveč ah premalo? 6. Ah bi uvedni tudi podlistek in kakšen? 7. Ali bi vam ugajala tudi otroška slikanica? 8. Dmge vaše pripombe Odgovore pošljite na naš naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica; Pošiljatelju ali pošiljateljici najzanimivejšega odgovora bomo poslali steklenico vrhunskega vina znamke Chardonnay. O DELU SEKCIJE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM 11. oktobra so se sestali člani Sekcije za gostinstvo in turizem Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Seja, ki je bila organizirana v posebni sobi okrepčevalnice Urbančič v Trnovem, je bila zelo slabo obiskana, kljub zelo zanimivemu in aktualnemu dnevnemu redu. Prisotni so večino časa namenili obravnavi sklepov, sprejetih na sestanku predsednikov sekcij za gostinstvo in turizem območnih obrtnih zbornic obalno - kraške regije in obravnavi pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Dotaknili so se še problematike vezane na izdajo računov končnim porabnikom po 1. januarju 2001, sistematizacije delovnih mest v gostinstvu in sistemska HACCP. Za polnopravno članstvo Slovenije v Evropski Uniji j e namreč potrebno prilagoditi slovenske predpise skupnim predpisom Unije in istočasno vzpostaviti institucije in ukrepe, ki so potrebni za izvajanje skupne evropske politike. Na področju kmetijstva in živilstva to pomeni zagotovitev varnosti in sledljivosti pri proizvodnji in prometu z živili »od polja do mize« ter zaščititi potrošnike. Z zakonom o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00) je v 17. členu opredeljeno, da morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor pa mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema (Hazard Analysis Critical Control Point). Slednji omogoča prepoznavanje mikrobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje, izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer se tveganja lahko pojavijo. HACCP je v razvitem svetu že priznan preventivni sistem, ki je v končni fazi namenjen varovanju potrošnikov hrane oziroma živil. Izkušnje v svetu kažejo, da ni mogoče razviti kvalitetnega programa HACCP brez podpore vodstva podjetja. Poseben problem predstavlja izobraževanje zaposlenih, ki so odgovorni za vzpostavitev in izvajanje sistema. Individualnost sistema se kaže glede na proizvodnjo, izdelek, izvajalce in okoliščine. Izvajati gaje potrebno v nepretrgani verigi od surovin do predelave oziroma proizvodnje ter z jasnimi navodili potrošniku. Vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in izdelki ter snovmi, ki prihajajo v stik z živili, morajo svojo dejavnost glede nadzora zdravstvene ustreznosti živil uskladiti do 31.12.2002. Alenka Penko PIVOVARNA IN PIVNICA PEK Pred kratkim je začela delovati v Dolenjah pri Jelšanah prva pivovarna na Ilirskobistriškem. Varjenja piva se je lotil domači podjetnik Danilo Čekada, ki se od leta 1995 ukvaija z gostinsko dejavnostjo. Varijo svetlo in temno pivo tipa pils po plzenski recepturi. Meseca septembra je na novo odprla vrata tudi popolnoma prenovljena specializirana okrepčevalnica Pek, v kateri vam postrežejo z že poznanimi in uveljavljenimi picami in različnimi vrstami testenin. Slednjemu so dodali še pestro izbiro pivske hrane, kot so na primer pivske klobase in podobno. Za obiskovalce in pivce odprejo pri Peku v Dolenjah vrata vsak dan, točno ob deseti uri. Od nedelje do četrtka vam bodo postregli do triindvajsete ure, v petek in soboto pa do dveh naslednjega dne. Ljubitelji piva, ki jih z leti postaja vse več, prisegajo na pivo Pek, zato jo velja preizkusiti. Alenka Penko 23. ŠPORTNE IGRE OBRTNIKOV SLOVENIJE Športnice in športniki Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica so se tudi letos udeležili športnih iger obrtnikov Slovenije za pokal MOS-a v Celju. Na letošnjih triindvajsetih igrah smo sodelovali s tremi ekipami in sicer žensko in moško ekipo kegljačev in ekipo za vlečenje vrvi. Ženske kegljačice in ekipa za vlečenje vrvi so se uvrstili na šesto mesto, moška ekipa v kegljanju pa je bila osemnajsta. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, še posebej pa sponzoijem: Pekami Slava Zorka Iskra s.p. Ilirska Bistrica, podjetju Novi svet d.o.o. Ilirska Bistrica, PK Pivki d.d., Mobitelu in Iliriji Ilirska Bistrica. Naši oglaševalci se predstavljajo MITJA HAIR TEAM Frizerji studia Mitja Hair Team v salonu v Ilirski Bistrici 22.5.2000 so v Trgovskem centru Mikoza v Ilirski Bistrici odprli moderen frizerski studio: Mitja Hair Team. Trenutno zaposlujejo tri delavce, Suzano, Sanjo in pripravnika Ivana. Lastnik je g. Mitja Tavčar, ki ima poleg tega studia, v Ilirski Bistrici, še studio v Sežani. Veliko pozornost studio Mitja Hair Team posveča rednemu izobraževanju svojih zaposlenih. Poleti sta bila Ivan in Sanja v Londonu na usposabljanju na Akedemiji Jingles. Suzana pa se bo kmalu udeležila Svetovnega kongresa frizerjev v Londonu. 25.6.2001 so se udeležili seminarja v Portorožu. Obiskovanje seminarjev je zelo pomembno zaradi izpopolnjevanja in spoznavanja novih trendov. 14.10. 2001, so se udeležili II. Slovenskega frizerskega festivala v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi g. Mitja Tavčar s svojim kreativnim teamom. V juniju so tudi organizirali zanimivo razstavo fotografij z njihovimi pričeskami Skratka, če želite moderen in urejen videz vaše pričeske, ter če želite izboljšati kakovost vaših las, se obrnite na strokovnjake studia Mitja Hair Team v Trgovskem centru Mikoza. Uporabljajo lastno Model z razstave fotografij kolekcijo znamke Londa. Za strejše in onemogle nudijo tudi storitve na domu. Sanja in njen mentor Bryan URNIK *pon -pet. od 9.00 do 19.00 *sobota od 8.00 do 17.00 *nedelja zaprto Naročila sprejemajo na tel.:05/ 714 44 43 KAJ JE Z UGODNOSTMI MALOOBMEJNEGA SPORAZUMA? 24. SEJA OBČINSKEGA SVETA Maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško je slovenski parlament ratificiral 19. julija letos. Marsikdo je pričakoval takoj velike pozitivne premike za obmejno prebivalstvo. Toda bistvenega se ni premaknilo nič, še posebno ne tisto kar bi si najbolj želeli. To pa je prodaja poljščin na Hrvaško, brez carine in pristojbin ter nakup »špeže«, kar je predvsem pomembno za hrvaški obmejni živelj in naše trgovce, z neoviranim prenosom blaga čez mejo. Ugotoviti je potrebno, da sprejeti sporazum prinaša nekatere ugodnosti, ki pa jih je potrebno spraviti v življenje in prakso. Katere so tiste ugodnosti za naše občane? Maloobmejni prehodi Sporazum določa dva maloobmejna prehoda in sicer Novokračine in Starod 1. Država jih je dolžno postaviti, urediti in odpreti za delovanje. Kar 27 je takšnih maloobmejnih prehodov vzdolž meje, kar pomeni dobršen finančni zalogaj za našo državo. Oba maloobmejna prehoda bosta olajšala prehajanje meje in skrajšala vsakodnevne poti marsikateremu prebivalcu iz obmejnega pasu. Za prehajanje meje čez maloobmejna prehoda bodo potrebne obmejne prepustnice, za enkraten prehod pa se lahko izda dovolilnica na mejnem prehodu. Dvolastniki Dvolastniki (lastniki, najemniki, zakupniki, uživalci nepremičnin) imajo pravico s posebnim dokumentom - kmetijskim vložkom v obmejni prepustnici prehajati državno mejo in bivati na sosednjem območju. Mejo lahko prestopajo na mejnih prehodih ter na drugih mestih, ki so vpisani v kmetijski vložek. To pomeni, da lahko prestopajo mejo na tisti cesti ali poti, ki je njim najprimernejša za pristop do svojih nepremičnin. Podobne ugodnosti prehajanja meje veljajo tudi za živino, kmetijske in gozdarske stroje, orodje in prevozna sredstva, kijih dvolastniki uporabljajo pri svojih opravilih na sosednjem obmejnem območju. Tudi živino lahko ženejo z obmejnega območja na sezonsko pašo na sosednje obmejno območje. Brez plačila carine ter dragih dajete v in taks smejo dvolastniki prenašati z enega na drago obmejno območje in sicer: -kmetijske pridelke, -gozdne sortimente ter -živalske proizvode pridelane na lastnih posestih na sosednjem obmejnem območju. Turistična dovolilnica Ta dovolilnica je namenjena za prehajanje meje na označenih peš poteh in kolesrskih poteh brez omejitve. Turistična dovolilnica je prav tako uporabna v turističnih conah v kolikor so te oblikovane na samem mejnem področju. Lovstvo Lovci lahko med lovsko sezono na sosednje obmejno območje prenesejo največ dve puški, s tem da so dolžni spoštovati predpise držav pogodbenic, ki se nanašajo na lov. Za prenašanje lovskega orožja v drugo državo pogodbenico je potreben ustrezen identifikacijski dokument in dovoljenje za nošenje lovskega orožja. Teh nekaj ugodnosti, ki so že zapisane v maloobmejnem sporazumu v praksi pa še niso uresničene pomeni bistveno premalo za življenje obmejnega prebivalstva na obeh straneh meje. Maloobmejni sporazum bo potrebno vsebinsko dopolniti z določenimi podzakonskimi akti predvsem v naslednjem: Občina Ilirska Bistrica mora biti v celoti zajeta v maloobmejni pas V sporazumu so zajeti v maloobmejni pas le kraji do črte: Snežnik -Topole -Zrečje - Harije -Podbeže - Hrušica. V si kraj i vzhodno od te črte so v maloomejnem pasu, vsi kraji zahodno od te črte pa so izven maloobmejnega pasu. Potrebno j e tudi preostale kraje naše občine vključiti v maloobmejni pas. Trgovanje s kmetijskimi pridelki, lesom in lesnimi asortimenti v obmejnem pasu brez carinskih dajatev Naše področje je od nekdaj življenjsko vezano s prodajo kmetijskih pridelkov in lesa na področje Kvamerja. Temu življu je neobhodno potrebno omogočiti svobodno prodajo iz enega v drago obmejno območje. Carinske olajšave za dvolastnike za gradnjo hiš in gospodarskih poslopij V obmejnem področju je precej dvolastnikov. Za primer dvolastništva bi moral maloobmejni sporazum zagotavljati carinske olajšave, oziroma omogočiti dvolastniku prenos gradbenega materiala za lastene potrebe brez carine. Prenos blaga za gospodinjsko rabo za maloobmejno prebivalstvo brez plačila carine do protivrednosti 200 $ USA Po carinskih predpisih lahko v državo kot državljeni vnašamo blago, katero skupna vrednost ne presega 100$ USA. Maloobmejni sporazum bi moral dovoljevati vsaj še enkrat toliko, da bi maloobmejni prostor lahko živel in posloval kolikor toliko narmalno. Uvedba posebnega statusa bonit za firme z obmejnega področja, ki poslujejo s firmami v drugem obmejnem področju Z uvedbo takšnega predloga bi bila dana večja razvojna možnost firmam v obmejnem pasu na obeh straneh meje, kar bi pospešilo gospodarsko rast. Konkretizirati poseben status za oskrbo s pitno vodo Z ozirom na to, da vodni viri postajajo čedalje bolj življenjsko in strateško pomembni, je potrebno za vodne vire v obmejnem področju opredeliti poseben status. Ureditev prehajanje meje v primera pogrebnih svečanosti iz ene države v drago Sedem vasi iz hrvaške strani je vezano na pokopališče v Jelšanah. Za prehajanje meje in pokopavanje je potrebno pravno formalno urediti s posebnim sporazumom med obema državama. Vsi ti predlogi so bistvenega pomena za življenje, delovanje in medsebojno povezovanje obmejnega prebivalstva Slovenije in Hrvaške. Sporazum je neobhodno potrebno ustrezno dopolniti in ga prilagoditi dejanskim potrebam in zahtevam obmejnega prebivalstva, da bo lahko na teh osnovah obmejni prostor zaživel, posloval in se razvijal, tako kot to mora. Šele tako bo meja predsatvljala prednost v poslovnem in medčloveškem zbližanju ljudi. Vladimir Čeligoj r-------------------------------------\ NOVA PORNO DIVA PRIDE MARCA Urša: Dejan, mase ti ne zdi, deje malu bedastu de murmo vsok buot u kino u Pivko. Zakaj si sploh bil prati temi, da I | bi občina kupla opremo z kino. Dejan: Ti nej jasnu, če bi kupli opremo za kino, njebi mogli zrihtat internet za MC cfSD, niti Miloši opremo ze ■ I televizijo. Ne buodi sitna, sej bomo tlje u MC c? SD zavrteli kok video, kao surogat film. Urša: Ma tu nej istu, film je le film, zdej pa muerem huodt u Pivko. Hmali me bo uoče preselu kje taku, kuje fabrko. 1 Dejan: Sej če se ti ne da huodet u Pivko, pogliedi kok pornič na TV barki. Urša: Ma sej sm, pa nč ne pomaga, znam žje vse na pamet. Miloš bi lohku kupu koko novo kaseto. Dejan: Ne buoj se neč. Bomo žje drugu letu zrihtali u občinskem! proračuni soude ze popestri tu programa, pa bo | | lohku kupu nove kasete. Avtor se odreka honorarja v korist financiranja surogat svetniku u bistrškem porno sveti i V--------------------------------------------------------------------------------------_________________________J Občinski svet nam j e tudi na tokratni 24. seji postregel z novostmi pomembnimi za naš kraj. 1. Sprejeli so javni razpis za nadomestitev dela plače pripravnikov, tako so predvideni zneski za sofinanciranje naslednji: -za poklicno izo.: 18.000,00SIT -za srednjo strokovno šolo ali gimnazijo: 24.000,00 SIT -za višjo strokovno izo.: 29.000,00 SIT in -za visoko str. ali uni izo.: 33.000,00 SIT. Višina sredstev je 2.000.000,00 SIT, rok za oddajo vlog je do 15.11.2001 do 12.00 ure. 2. Obravnavali so poročilo o delu Centra za socialno delo 3. Kritični so bili do načrta dela OE Ljudske univerze in so zahtevali, da se poročilo dopolne 4. Dali so soglasje k imenovanju direktorja razvojnega centra Ilirska Bistrica in za direktorico centra izbrali Jožico Vidmar. 5 Analizo poslovanja KS P za leto 2000 je dopolnil direktor KS P, g. Igor Maljevac, svetniki pa niso skrivali veselja, da se je sanacija podjetja uspešno končala. 6.Investicijski program in poročilo o aktivnostih za gradnjo KČN Ilirska Bistrica je obrazložil g. Jože Šircelj. Na odpiranju ponudb za gradnjo KČN, kije potekalo 30.7.2001 v Ajdovščini je zmagalo PRIMORJE iz Ajdovščine, kije ponudilo ceno 2.691.248,26 EUR. Za izvajanje nadzora nad gradnjo KČN je bil izbran PROJEKT d.d. in Nove Gorice, za nadzor za gradnjo zadrževalnih bazenov (gradilo jih bo Cestno podjetje Koper) pa INVESTBIRO iz Kopra. KČN Ilirska Bistrica II. faza gibanje investicijske vrednosti v EUR (1 EUR = 218,03 SIT) OPIS GLAVNIH DEL OBJEKTOV Po razpisni dokum. z DDV Po podpisu pogodbe z DDV 1 2 3 4 1.KČN II. FAZA : 1.Gradbena dela 1.402.744 1.319.751 2. Strojne instalacije in oprema 1.031.634 1.155.407 3. Elektro instalacije in oprema 190.886 163.605 4. Nepredvidena dela 0 52.485 A. Skup. gradnja KČN 2.625.264 2.691.248 2. OSTALO : 1. Strokovni nadzor 98.257 36.697 2. Projekt za izvedbo PZI 20.743 20.743 3. Projekt izvedenih del PID 20.743 20.743 4. Stroški inženiringa 0 25.656 5. Str. upr. postopkov In ostalo 16.376 16.376 6. Plača vodje KČN in vzdrževalca 0 27.032 B. Skupaj ostalo 156.119 147.247 SKUPAJ A + B 2.781.383 2.838.495 EUR KČN II. FAZA - VIRI FINANČNEGA POKRIVANJA Po finančnem v SIT po tečaju Memorand. št. SL-9911 1EUR = 218.03 SIT 1. Delež PHARE 1.600.000 EUR 348.848.000,00 2. Delež MOP leto 2002 252.293 EUR 55.000.000,00 3. Delež MOP leto 2003 174.312 EUR 38.000.000,00 4. Taksa za obremenjevanje vode 2002 229.358 EUR 50.000.000,00 5. Delež občine Ilirska Bistrica 582.532 EUR 126.991.932,00 SKUPAJ 2.838.495 EUR 618.839.932,00 7.Sprejeli so sklep za dodelitev finančne pomoči za ureditev trajnih nasadov (zemeljska dela, postavitev ograje in opore, zasaditev) v višini 1.700.000,00 SIT. 8. Sprejeli so sklep o zagotovitvi sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije za potrebe ugotavljanja upravičenosti nakupa Sokolskega doma Ilirska Bistrica, v višini 1.000.000,00 SIT. 9. Odločili so se za odkup celotnega zemljišča od družbe Form-Tech, proizvodnja pohištvenega okovja d.o.o., na območju k.o. Trnovo, v velikosti 22.875 m2 za 64.091.842,00 SIT. 10. Sprejeli so sklep, da se dražbi Borznik proda 9.676 delnic z oznako CKP dražbe Cestno podjetje Koper, katerih lastnik j e Občina za najmanj 2.100,00 SIT 11. Da bi zagotovili Jelšanski šoli primerne prostorske pogoje za devetletko, so se izmed predlaganih variant odločili za novogradnjo na novi lokaciji. 12. V zvezi s financiranjem priključka v OIC so z družbno Viator- Vektor dosegli dogovor, da s e sredstva občinskega proračuna v višini 9,5 mio SIT porabijo za sofinanciranje kraka križišča za dostop v OIC, s tem, daje potrebno zagotoviti še dodatnih 3,25 mio SIT iz proračuna za naslednje leto. Znesek investicije za celotno ureditev kraka križišča znaša 18.742.236,00 SIT, razliko pa krije Viator - Vektor. Naslednja, 25. seja Občinskega sveta, bo 30.10.2001 MOJA SREČNA, DRAGA VAS DOMAČA Naša nacionalna televizija pa res zna razvedriti svoje gledalce ob čemernih nedeljskih popoldnevih, kakršen je bil 7. oktobra. Vsi prebivalci naše ulice so namreč nestrpno pričakovali na prvem programu oddajo Življenje naših vasi v kateri naj bi razkazali našo vas. Seveda smo potihem upali na moralno popravo krivice, ki sojo zadnjič zakrivili nad nami, ko so tu snemali oddajo, ker so nas nesramno prezrli. Zdaj bi morali biti seveda v središču pozornosti in s tem bi zadostili našim pričakovanjem. Pa nič od tega se ni zgodilo. Najprej sem mislil, da mi je zvešal spomin ali da imam privide, ko so se na ekranu zavrteli prvi nekam zelo znani kadri iz tiste predlanske že tolikokrat videne oddaje o Premu. Lahko si mislite, da me je ob pogledu na stare rane preplavilo potokarsko domoljubno čustvo in me kar sredi oddaje pognalo naravnost za računalnik, da sem ves pretresen sedel in iztipkal svojo bolečino na papir. Ne čudite se, če me je pri pisanju malo zaneslo. Koga pa ne bi v takšnem razpoloženju... Vse do zdaj sem se namreč tolažil z mislijo, da je bilo tisto zadnjič le naključen spodrsljaj, ki se zgodi lahko vsakemu še tako vestnemu novinarju, ko hoče v stiski s časom čimprej opraviti svojo reportažo o nekem kraju in mimogrede preskoči kakšen zaselek. Ampak, lepo vas prosim, spet ponavljati staro oddajo v slepem upanju, da sojo gledalci že pozabili. Kot da bi previl uro za dve leti nazaj. To pa je bil prehud skok celo za mojo potrpežljivo naravo, ki marsikaj prenese, razen sprenevedanja... Pred oči se mi je seveda takoj prikradla tista nesrečna štanga pod pošto, kjer bi morala biti tabla z napisom naše vasi, (a je ni) in tam bi se morala začeti oddaja. Zogarji so medtem očitno še to odstranili, da nam nas ne bi kdo pomotoma prišteval k domorodcem iz centra. Slišim, da bi morali še pošto preseliti tja, ker ne spada v nepomembno predmestje... Dan za dnem opazujem, kako se mimo nas vozijo naveličani kulturni romarji v tistih velikih škatlah za razvažanje ljudi, ki jim pravimo avtobusi in brezbrižno zrejo skozi šipe. Vsakokrat me stisne pri srcu, ko pomislim, da bi me moralo pravzaprav razganjati od ponosa, ker prihajajo v mojo vas. Ampak, saj je nimam. Ne boste rekli, da tisti rij o v kos pleha na zidu z številko predstavlja mojo vas. Kje pa je tabla, ki bi to potrjevala ? Pod gradom. Torej smo Potokarji, nikogaršnji vaščani, zato pa tudi avti tako brezskrbno divjajo mimo nas, ko da nas sploh ni. Res smo tako rekoč nevidni in drugorazredni državljani, ker nas lahko vsakdo nekaznovano pomečka. Danes je to sicer moderno in normalno, a ne zame. Kako naj bom samozavesten pisatelj, ko pa nimam svoje vasi, na katero bi se izgovarjal, kot recimo Prešeren, kadar mu je šlo kaj narobe ?. Takrat se muje zapisalo O, Vrba, srečna draga vas domača..., pa mu je odleglo. Kaj pa naj jaz napišem ? Imam samo svojo ulico, na katero sem kljub vsemu ponosen, posebno poleti, ko je polna otroškega vrišča in seveda še bolj raznobarvnega cvetja. Takrat se moja soseda Jožica skoraj dobesedno kopa v njem, toliko ga ima na balkonu in povsod okoli hiše, da jo je komaj iz njega videti. Vprašujem se, kako ji vse tisto zelenje zraste. Torej smo tudi mi vredni pogleda TV kamere in ne samo tiste podrtije, ki so nam jih skoraj hudobno vsiljevali v oddajo kot našo vas, ki živi v spominih na preteklost. Življenje ni samo za zidovi, ampak tudi v vrtu... Kljub temu pa se ne mislim odreči želji po tisti tabli pod pošto. Veste, že ob pogledu nanjo bi se prebivalci naše ulice (ki zdaj ni več Ulica otožnih pogledov, ampak Cvetlična ulica) bolje počutili, če bi bili zares del svoje vasi in ne brezimen zaselek. Če ne bo šlo drugače, si bomo tablo naredili in postavili sami, kot so sijih morali naši zamejci v Italiji in Avstriji... Seveda j o bo treba tudi varovati. V ta namen bomo postavili vaške straže na Klebčarjevem mostu, ali še bolje, da se vsak Potokar po eno noč kar priklene k tabli in j o tako obvaruje pred morebitno nasilno odstranitvijo. Seveda bi to izzvalo medijsko pozornost in tako bi prišli na prebrisan način na televizijo in s tem do moralnega zadoščenja, ki ga v tej ponavljajoči se oddaji nismo dobili. Spotoma bi jim lahko še povedali, da pošte ne pustimo nikamor seliti, ker je naša. In poštarca tudi. Tu ni kaj razpravljati. Rajši naj preselijo razpadajoče Kraljeve slike iz cerkve čim dlje, da bi potem imeli končno mir pred nadležnimi obiskovalci, ki nam vsakokrat očitajo, zakaj so še zmeraj v takšnem stanju, ko vendar povsod slišijo, da jih na veliko obnavljajo. V tem primeru pa si res ne želim biti Premec, ker se počutim kot soudeleženec pri namernem uničevanju kulturne dediščine in kandidat za Haaško sodišče... Tudi gradu bi se lahko mirno odpovedali in ga kam prodali po kosih, pa Kettejevo spominsko sobo tudi in tako bi postali čisto navadna vas brez odvečne odgovornosti za narodno kulturno dediščino, od katere nimamo nič, razen skrbi in očitkov, da se premalo brigamo zanjo. Če bi se konec avgusta Potokarji malo bolj poahtali, bi prišli vsaj v nočno policijsko kroniko. Neke nepridiprave je očitno mučila nespečnost in so ob cesti prevračali kontejnerje in stare avte, v naši ulici pa preseljevali in razmetali cvetlične lonce z oken, kamor je naneslo. Sosedov je pristal kar sredi ceste. Potem pa sem drugo jutro od nekje slišal pomirjujočo novico, da se ni vredno pritoževati, ker se je to vedno dogajalo, da so fantje radi nagajali dekletom in jim pomešali cvetlične lonce. Mene to ni kaj posebno prepričalo, ker midva s sosedom nimava hčera in če bi zasačila tistega vrtnaija, bi se gotovo bolj na trdo z njim pogovarjala in bi odšel s kakšnim počenim loncem na glavi. Tako pa mi ni preostalo drugega, kot stisniti rame in živeti naprej v zavesti, da se ne smem niti pritožiti, ker nimam svoje vasi. Pa BOH do prihodnjič, če bom imel sploh še svoj časopis ... vaš Jožko Stegu Spomini na mlada leta NA PAŠI Ko sem to jesen stikal po vaških poljih za travniškim kukmakom, ki mu domačini pravimo bela goba je bila moja prva ugotovitev kako malo je še možnosti, da na nekdaj obširnih travnikih najdeš gobo. Ogromne površine travnikov se ne kosijo in polagoma zaraščajo. Gobe se tudi secer najbolj bujno poganjale tam, kjer se je paslo govedo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je vas, kije bila skoraj dvakrat manjša od današnje premogla tudi čez 100 glav goveje živine in 30 konj. Danes ni nobenega konja več, goveje živine pa komaj še za vzorec. Vsa živina seje nekoč pasla odmaja pa do pozne jeseni na teh travnikih, ki so bili vsi lepo pokošeni. Prvič se je govedo gnalo na pašo ko je maja meseca pognala prva trava na komunski zemlji, ali kot temu danes pravimo na zemlji agrarne skupnosti. Ko se je v juniju začela košnja je nastopila paša po travnikih in sicer po pravilu vsi povsod. Točno seje vedelo, kje se sme živina pasti po prvem odkosu sena. Na nižje ležečih travnikih, kjer je zrasla otava seje smelo pasti šele po odkosu otave. Pri tako velikem številu govedi je paše seveda primanjkovalo. Od pastirjev in pastiric se je vsak večer zahtavalo, da so živali site in so le ti, če se je le dalo, delali škodo in pasli tudi tam kjer se ni smelo. Da bi se preprečilo pastirske lumparije je vas imela čuvaja, ki smo mu pravili G VARDJAN. Zadnji vaški gvardjan je bil v petdesetih letih stric Pekov, ki smo mu pravili Cuks Firer, ne vem pa zakaj. Menda je bil v času Avstroogrske orožniški podnarednik. Mož je bil zanimiva pojava in čeprav star, ter nekoliko počasen je vedel za vse naše lumparije in seje pojavil prav tam kjer ni bilo treba. Nekoč sva z Stanetom Ferjanovim pasla na bujni otavi in evo nesreče, pojavil seje Cuks Firer in z vzklikom uruban si beli zaznamoval, da se dela škoda. Oba sva namreč bila blondinca in kdo je od naju delal škodo tako ni bilo več važno. Zvečer je g vardjan prišel k obema gaspodarj ema pokaširat kazen, kije znašala 10 DIN ali jugo lir, ne vem več natančno. Je pa ob tej priliki Stano Ferjanov zalučal proti gvardjanu pokrov pločevinke, kije bila nekoč na embalaži, kjer so bila shranjena takozvana Trumanova jajca ali jajca v prahu. Ta jajca in tudi mlako v prahu smo dobivali od organizacije UNRA. Sam čudež j e takrat rešil Cuks Fireija. Pokrov gaje namreč zadel v klobuk in za samo nekaj prstov nižje bi bila stvar lahko usodna. Posebno sočna je bila otava na državnih posestvih. V naši vasi je imelo zemljo kmetijsko posestvo Mala Bukovica. Upravnik tega posestva je bil pred nekaj leti umrli Albin Oštarjev. Kot upravnik posestva je dobil nalogo od države, da med drugim posadi tudi v skladu s petletko tri hektarje zelja. Oblast, ki je izpolnjevanje plana kontrolirala je poslala aktivista. Ta je ugotovil, da je zelja samo deset arov. Albina so seveda zaprli. Rabil j e tri dni, dajimje dopovedal, da se zelje najprej poseje in šele pozneje presadi. Posestvo je imelo tudi mnogo travnatih površin z dobro gnojeno travo, kjer se je dalo govedo dobro nasititi. Imeli smo poseben sistem, kako zavarati gvardjana in upravnika posestva. Vso živino smo zgnali na otavo v krogih pa postavili straže, ki so z žvižgi opozorile,da se bliža nevarnost. Doma smo bili zaradi sitosti živine pohvaljeni, čez nekaj dni, ko se je zvedelo, da je popašena državna otava pa tudi tepeni. Ker j e imela skoraj vsaka hiša govejo živino in pastirja običajno enega od otrok v družini, ter nekaj hlapcev je bilo na travnikih in pašnikih zmeraj živo in veselo ob prirejanju raznih lumparij in iger o katerih pa bo tekla beseda drugič. Danilo Pugelj HALLO - PIZZA 'KUDRA' 710-0-7101 SPOMIN NA MAKSO SAMSO Rodila seje 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemonu. Po poklicu je bila učiteljica, vendar je zaradi bolehnosti službo kmalu pustila. Vrnila seje domov in se posvetila poeziji. V njenih pesmih je čutiti njeno osamljenost, čustvenost, drugačnost,... Rada je recitirala pesmi, če le soji ljudje prisluhnili. Ob njeni obletnici rojstva smo učenci četrtih razredov obiskali grob. Deklamirali smo njene pesmi in ji prižgali lučke. Učenci četrtih razredov z učiteljicami, OŠ Dragotina Ketteja PROJEKT ZLATA VODA Učenci četrtih in petih razredov Osnovne šole Dragotina Ketteja smo od 12. do 14. septembra sodelovali v Projektu Zlata voda. Projekt smo namenili slovenskemu pisatelju francetu Bevku. Podrobneje smo spoznali njegovo življenje in dela. Z zanimanjem smo prebirali njegove stvaritve, ki so nas navdihnile k ustvarjanju naših umetnin. Projekt smo zaljučili 17.septembra, ob dnevu Zlate knjige. Na šolskem hodniku smo pripravili razstavo likovnih in literarnih del in z delovanjem j e ponovno pričela naša šolska knjižnica. Učenci 4. in 5. razredov OŠ D. Ketteja, s svojimi učiteljicami in knjižničarko OBISKAL NAS JE EUROBUS V soboto 22.septembra je naš kraj obiskal Eurobus. V dopoldanskem času smo ga obiskali učenci osnovne šole Rudolfa Ukoviča, zbralo pa se je tudi nekaj ostalih prebivalcev Podgrada, ki jih je zanimalo delo in program Eurobusa. evropskih državah, brošurami in različnimi nalepkami, na drugi strani pa so sedeži, kjer obiskovalcem razložijo vse kar jih zanima v zvezi z EU. Zamisel o Eurobusu je nastala na Uradu za informiranje v Ljubljani. Z njim želijo obvestiti ljudi, predvsem tisti v Eurobus seznanja šolarje in tudi vse odrasle o prednostih vključevanja Slovenije v Europsko unijo. Eurobus je avtobus razdeljen na dva dela; na knjižnico s knjigami o manjših krajih o vključevanju Slovenije v EU. Svoj program je Eurobus začel izvajati 3.maja 2000 in je do sedaj obiskal že vse slovenske šole. To je izključno slovenski projekt, katerega druge države ne poznajo. Ni pa namenjen le otrokom, pač pa vsem ljudem, ki jih zanimajo prednosti in slabosti članstva v EU. S šoferjem Eurobusa Harijem Kavazovičem obiskujejo vse slovenske kraje, na Eurobusu zaposleni informatorki Lea Slokar in Tjaša Deleja, ki obiskovalcem posredujeta podatke, pa sta nam zaupali, da ni prišlo veliko obiskovalcev. Odziv ljudi je odvisen od angažiranja krajevnih skupnosti, od delovnega časa posameznikov in tudi od tega, kdaj se Eurobus predstavi. V dopoldanskem času, ko ga obiščejo tudi osnovne šole, se zbere več obiskovalcev kakor popoldne. Tea Stupar, 8. razred in Leticija Hribar, 7. razred Novinarski krožek OŠ Podgrad JESENSKI KVIZ Prihaja čas jeseni in z njo bogastvo lepote narave in dobrote njenih sadov. Vedno znova postavlja pred nas izziv negotovosti in željo po raziskovanju. Učenci so z malo spodbude poiskali gobe v svoji okolici in jih prinesli v šolo. Skupaj smo nato pripravili razstavo, učiteljici pa sva sestavili kratek kviz. Povabili sva tudi predsednico bistrišega Gobarskega društva , gospo Dragico Markovič, ki se je prijazno odzvala vabilu. Učenci razredne stopnje so iz njenih ust slišali veliko o gobah, varstvu narave in obnašanju v gozdu. Gospa Markovič nam je pomagala pri žrebanju 5-ih nagrajencev, ki so pravilno odgovorili na vsa vprašanja. Posebno nagrado je prejela učenka Sabina iz 4. a razreda, ker j e pripravila svoj aranžmajesenskih gozdnih plodov. Nagrade so bile sladke. Tudi delavci šole so lahko sodelovali pri reševanju kviza in za pravilno rešitev je srečna izžrebanka prejela - gobovo juho. Še se bomo družili in sodelovali. Iz OŠ Dragotina Ketteja II. Bistrica, M & M MLADI GASILCI IZ PODGRADA V okolici Podgrada, pri tovarni Plama-Pur, so se konec septembra v gasilcih spretnostih pomerili starejši, že izkušeni gasilci in mladinci ter pionirji iz Osnovne šole Rudolfa Ukoviča v Podgradu. Na občinskem tekmovanju sta se dobro odrezali obe podgrajski osnovnošolski ekipi, ki se bosta udeležili oktobrskega regijskega tekmovanja v Sežani. Tisto nedeljo v Podgradu ni bilo strahu pred požari. V različnih veščinah, ki jih morajo za svoj poklic obvladati, so tekmovali gasilci vseh starosti iz ilirskobistriške občine. V dopoldanskem času so svoje gasilsko znanje dokazovali veterani iz Jelšan, Ilirske Bistrice in Knežaka. Tekmovali pa so tudi mlajši in najmlajši osnovnošolci iz občine. Pionirji, učenci nižjih razredov osnovnih šol, so morali v čim krajšem času opraviti dve vaji. Najprej so v črpalko nosili vedri, napolnjeni z vodo, in nato čim bolj natančno s curkom vode ciljali lonček na stojalu. V drugi vaji so morali dokazati vso spretnost pri prenašanju vode v posodo. Zmagal je tisti, ki je med potjo razlil najmanj vode. Mladinci pa so se, tudi zato ker obiskujejo že višjo stopnjo osnovne šole, pomerili v zahtevnejših vajah. Najprej so hiteli pri sesatvljanju sesalnega voda iz štirih sesalnih cevi, nato so ga priključili na vodo in pričeli s čim bolj natančnim špricanjem tarče. Tekme še ni bilo konec, kajti mladi gasilci so se morali pomeriti še v 350 m dolgi štafeti. Pionirji in mladinci podgrajske osnovne šole so se uvrstili na regijsko tekmovanje. Ester, gasilka iz sedmega razreda OŠ Rudolfa Ukoviča iz Podgrada je povedala, daje imela pri tekmovanju nekaj treme, saj je bila edina punca v skupini: »Malo nam jo je zagodlo tudi vreme, kije ves čas kazalo na dež. Vendar seje za nas vse dobro izteklo.« Tudi sedmošolec Miha, ki je tekmoval v podgrajski skupini, se je jezil na dež:«Strah me je bilo, da bo zaradi spolzkih tal kdo padel in se poškodoval, drugače pa smo se prav dobro odrezali.« Vsi tekmovalci so obljubili, da se bodo na regijsko tekmovanje, ki bo oktobra v Sežani, dobro pripravili in osvojili čim višje mesto. Mateja Tominc in Ana Miklavec, 7. razred OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad Novinarski krožek OŠ Podgrad Kompletna izvedba nizkih gradenj tlakovanja, asfaltiranje, vodovod, kanalizacija, podporni zidovi... Zimska služba (strojno ali ročno pluženje in posipanje cest, dvorišč in drugih površin... tel/fax. 05/71-41-732 GSM: 041/682-549,041/652-769 VOJNE IN MIGRACIJE V ČASU RIMLJANOV III. CLAUSTRA ALPINUM IULIARUM Kakšen strah so imeli Rimljani pred sosednjimi ljudstvi, nam pove tudi Kasij Dion. Rojen v Dalmaciji, kjer je bil njegov oče dolga leta vladarjev namestnik, je po raznih upravitelj-skih službah v rimskem carstvu tudi sam postal vladarjev namestnik v Dalmaciji in Iliriku v letih 220-226 našega štetja. V svojih spisih o cesarju Oktavijanu najprej spregovori o vzrokih za spopade z Japodi in ostalimi narodi: “Salasi, Tavriski, Liburni in Japodi so že od nekdaj Rimu povzročali nevšečnosti; izogibali so se skupnemu plačevanju dajatev in pogostno napadali ter pustošili sosednja ozemlja. Tedaj pa so se spričo Oktavijanove odsotnosti (namenjen je bil v Afriko) odkrito uprli. Zato se je torej obrnil proti njim in začel s pripravami za odpravo....” Ko opisuje zmage v naslednjih letih nad omenjenimi ljudstvi, pove, da “ se je Oktavijan vrnil v Rim, odložil triumfalne časti, ki so mu jih izglasovali” ter odrinil na pohod v Britanijo. Po vsaki večji in pomembnejši vojaški zmagi je namreč rimski senat vojskovodjem podelil Triumf, ki so ga proslavili s slavnostnim pohodom skozi Rim. Razlog, da je Oktavijan slavil triumf šele leta 29. pr.n.š. po zmagi nad sovladarjem Antonijem in Egipčani (Kleopatro) je treba verjetno iskati v dejstvu, da pri Japodih ni bilo omembe vrednega plena, ki bi ga pokazal Rimljanom. Pred bitko pri Aktiju, v kateri j e z zmago nad Antonij em postal vladar celotnega imperija, je svoje vojake namreč nagovoril z naslednjimi besedami: “ Ne bi bilo vredno nas samih, ki smo si podvrgli Galce, porazili Panonce, prispeli vse do Istra (rimsko ime za Donavo), ki smo prekoračili Ren in z ladjami dosegli Britanijo, da bi se dali pohoditi egipčanski ženski. Vi sami, ki ste sedaj prisotni, ste se kar najbolj zagrizeno vojskovali s Tavriski (v ljubljanski kotlini), Japodi, Delmati in Panonci, pogosto le za malo zidovja in za pusto zemljo, pa ste jih premagali, čeprav j e znano, da so zelo bojaželjni.” Svoje triumfe je Oktavijan tako slavil šele leta 29. pr.n.š. in to tri dni. “Prvi dan je slavil triumf nad Panonci, Delmati, Japodijo in sosednjimi plemeni, nad Kelti in nekaterimi Galci,” je zapisal o Oktavijanovih zmagah L. Kras, tedanji prokonzul v Makedoniji, drugi dan za zmago pri Aktiju in tretji dan za zmago v Egiptu. Ne glede na dejstvo, da so Rimljani premagali sosednja plemena, pa so ta redno vdirala v Italijo ali Istro. Zanimivo je, kaj je o posameznih vdorih napisal omenjeni Dionij.... Leta 16. pr.n.š. so Panonci, skupaj z Noriki vdrli v Istro; njih same pa so premagali (prokonzul) Silij in njegovi legati....Leta 15. pr.n.š. so Rajtajci, ki prebivajo med Norikom in Galijo blizu Tridentinskih Alp in Italije, često vdirali na ozemlje bliže Galiji in odnašali plen celo z Italije...Leta 14. pr.n.š. so (Rimljani) premagali Panonce, ki so se ponovno uprli, in pod rimsko oblast so prišle Alpe Maritime, ki so jih do tedaj še svobodno naseljevali Liguri imenovani Komati (dolgolasci).... V letu 13. pr. n.š.je cesar poslal Agripo nad Panonce, ki so se uprli in vdirali v Italijo.... Leta 12. in 11. p.np.š. je poslal Tiberija nad Panonce. Premagal je Delmate, ki so se uprli rimski oblasti in za tem še Panonce... Pravzaprav je bilo to obdobje, ko ni minilo leto brez vojske na ozemlju ob vzhodni meji tedanje Italije, kar je običajno pomenilo, daje po obeh cestah, ki so jih zgradili Rimljani preko Krasa, korakala kakšna vojska. Preveč časa bi trajalo, če bi poskušali opisati vsa ljudstva, ki so hoteli napasti Rim preko našega ozemlja. Poenostavljeno lahko rečemo, da so ti vdori iz vzhoda prihajali predvsem v treh smereh, nekateri preko sedanje Koroške ali Tirola ter Alp v znamenito “X. provinco”, katere sedež je bila Akvileja, glavnina vdorov pa preko ljubljanske kotline, Logatca, Hrušice in vipavske doline in nekaj manj, po tretji, za nas najbolj zanimivi smeri, preko Gorskega Kotarja, naših krajev in Krasa na tržaško in naprej v Furlanijo. Rimljani so poskušali svoje ozemlje zaščititi z različnimi posegi. Zgradili so kar nekaj obrambnih zapor, znanih kot bizantinski, renski in donavski limes, rejtiski limes in pa zaporo v naših krajih, v strokovnih krogih znano kot Claustra Alpinum Iuliarum. Tehnika rimskega bojevanja so bile zelo gibljive vojaške enote, ki so se borile danes v Galiji, čez mesec že v Jordaniji in če je bilo potrebno čez mesec v Iliriji. Samo v letih 167-168 so imeli dalj časa 4 legije na območju Furlanije in Slovenije in to v času, ko so se najbolj bali vpadov Markomanov in Jazigov. Takrat so začasno ustanovili neke vrste obrambno ozemlje, imenovano Praetentura Italiae et Alpium, ki je obsegalo predalpski prostor okoli Foruma Iulii (Čedad), ves emonski ager (okolica Ljubljane) ter zaledje Tergesta (Trsta) in Celeje (Celja), torej glavno vpadnico v Italijo, tako imenovana iliro-italska vrata. Zgradili so tudi dve obrambni zapori. Notranjo so postavili na linijo Tržič (Monfalcone)-Fara-Krmin-Čedad(Forum Iulii)-Humin-Pušja vas in zunanjo na vzhodni meji province “X. province Italie et Histrie”. V 5. stoletju je slednja v naših krajih potekala iz Trsata mimo Sv. Katarine, Gornjega Jelenja do izvira Rječine, nadalje proti Studeni in do Železnih vrat pri Trsteniku. Od tu pa naj bi šla preko Črnega vrha, Klanske police po vzhodnem robu pod Snežnikom v Praprotno drago in naprej med Babnim poljem in Prezidom, v Loški potok in na Sodražico ter preko Starega trga pri Ložu in Planine na Hrušico v Trnovskem gozdu. Rimljani so pričeli to mejo močno utrjevati in so postavili najprej postojanke v bližini obstoječih prazgodovinskih gradišč, kasneje pa so začeli v teh krajih graditi zid in vojaška oporišča. Najvažnejši večji vojaški utrdbi, imenovani Castrum, sta bili v teh krajih ob dveh glavnih cestah. Pri nas j e to bil Castrum na lokaciji sedanjega Kastva, v vipavski dolini pa Castrum na lokaciji sedanje Ajdovščine. Zapora oz. njen obrambni zid, ki so ga Rimljani postavili na meji svoje desete province, jev rimskih opisih in kasneje dobil različna imena. Enotno in najbolj je znan pod imenom Claustra Alpinum Iuliarum. Ime j e povzeto po odlomku iz zgodovinskega dela Ammiana Marcelina iz 4. stoletja. V antičnih virih srečamo tudi izraze Vallum Alpium, Limes Italiae in Clausurae Alpium, Valvasor, ga je dvakrat opisal v Slavi Vojvodine Kranjske. V okolici Vrhnike ga je poimenoval “Ajdovski zid”, vrisal pa gaje tudi v svojo grafiko mesta Reke kot “ru-dera murri anti quisimi”. Italijanski raziskovalci so ga najraje poimenovali Vallo romanc, hrvaški pa svoj del od Reke do Prezida najraje poimenujejo Li-burnijski Limes. Se najlepše pa so ga poimenovali domačini. Kjerkoli so naleteli na to obzidje, so ime parcele izpeljali iz “presika”. “Na presike”, “Za presikom” in na koncu sam kraj Prezid, na hrvaški strani pred tem o-brambnim zidom. In kakšna je ta zapora bila? Najobsežnejša raziskovanja tega zapornega obrambnega sistema sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v medakademskem vsejugoslovanskem projektu izvedli in rezultate teh raziskav obdelali slovenska in hrvaška akademija znanosti in umetnosti. Gre predvsem za obzidje debeline v povprečju 2 metrov in višine 1,5 do 2 metrov, na mestih kjer so bile utrdbe tudi do 2,5 m. Židje praviloma zidan z malto; pomešano z drobno tolčeno opeko, le v nekaterih kraških že tako in tako težko prehodnih predelih pa samo zložen iz suhega zidu. Raziskave so pokazale, da so bili večinoma vzidani kamni tudi lepo pravokotno obdelani v takratni standardni dimenziji 40 x 10 cm. Opomniti velja, da zid ni bil v celoti neprekinjen, da se je pa raztezal vedno po vrhovih in bregovih nad dolinami, tako daje omogočal čim boljši pregled; v okolici Reke predvsem čez ves Kvarnerski zaliv do otokov Cresa, Lošinja, Krka, vse do Vinodola; na Grobničkem polju pa čez vso to ravnino. Na Lovrenjaku blizu Željeznih vrat j e tako razgled omogočal kontrolo Bakra, Grobnika, Obruča, Snježnika (hrvaškega), Donjih Medvjedica pri Suhom, Gornjih Medvjedica, Bele Šaklje, Travnjaka, Brloga, Mozalšč, Željeznih vrata, Snežnika (slovenskega), Trstenika in Učke. Tu je zapora predvsem ščitila poti, ki so vodile preko Grobničkega polja skozi Željezna vrata proti Klani in našim krajem. Na nevarnejših mestih, kjer je bil možen naravni prehod preko te zapore, pa so bile manjše ali večje utrjene postojanke. Običajno so bile postavljene tako, da so imele v bližini vodni izvir in pa ravnino za postavitev vojaškega tabora. Zanimivo pa je, da nikjer v raziskavah o Željeznih vratih ne naletimo na opis, ki bi nam pojasnil smisel tega imena, razen mogoče dejstva, da je skozi ta prehod najverjetneje takrat vodila ena od važnih poti med Grobničkim poljem in Klano ter našimi kraji. Pa še ena Železna vrata poznamo. Ta so nekoliko bliže Snežniku, na cesti med Klansko polico in Goljakom. So tudi ta povezana z rimskim limesom? Mogoče v kakem drugem stoletju?!? In na koncu, ali je ta zaporni obrambni sistem obvaroval Rim pred nadležneži z vzhoda in zakaj mislimo, daje tako pomemben, ne nazadnje, kaj se je takrat zgodilo s prebivalci naših krajev? Jožef Šlenc O tem pa nekaj več prihodnjič. Kar nekaj mlajših bralcev me je vprašalo, kje bi lahko dobili kaj več podatkov o rimskih cestah v slovenskem jeziku. Največ sta o tem napisala zgodovinarja Rutar v XIX. in Šašel v XX. stoletju. Uradno se med zgodovinarji po 1975 letu nihče ni posvečal tej problematiki. Je pa na internetni strani DARSa (www.dars.si/html/zanimivosti/8.html) lep članek z nekaj manjšimi napakami, ki jih ponavljajo vse uradne verzije zemljevidov. Recimo: cesta iz Akvileje proti Trsatu pelje iz Trsta in ne pravilno mimo Trsta, Ad Malum je postavljen zelo blizu Trsta, čeprav poleg piše Materija, Ad Titolos postavlja zemljevid v Brgud in “pelje ” cesto skozi Matulje, čeprav vemo, da je šla preko Klane in Viškovega itd). Je pa stran dopolnjena z novejšo itinerarsko karto t. im. “Tabulo Pentugreriano ”, kije nastala verjetno v 5. st. ali pa gre za prepis iz 10. st., ki pa cesto med Akvilejo in Trsatom pelje samo po istrski poti preko Pulja. Strani so vsekakor zanimive in vredne ogleda, enako kot opisi poti v knjigi goričkega avtorja Lucijana Vuge: Jantarska pot iz leta 2000. Najbolje ohranjena utrdba, kije bila sestavni del Claustra Alpium Iuliarum je utrdba Laniščepri zaselku Kalce v neposredni bližini ceste, ki je vodila med Emono in Akvilejo preko prehoda Hrušica. Več podatkov o njej dobite na internetni strani www.obcina-logatec.com/logatechtm/rimskautrdba.htm -------RIMSKA CESTA ------ REKA I I.UX LIMES □ RIMSKE TRDNJAVE A VRH O GRADIŠČE O KRAJ POZARlSCE BABINO POLJE BELA VODA ALBIUS MONS (SNEŽNIK) ZABIČE GOMANCE GRADINA O SV. KATARINA TRSTENJK 2ELJEZNA VRATA (PORTA FERREA) x£$APJANE AD TITULOSV'-n KLANA tIZVOR siljevice RJEClNE / \ PODKILAVAC KASTAV / LUBAN tj 'JELENJE zCK \ ( ' CASTRA A V O x \ v. $V. KRIZ SV. KATARINA VEPRIMAC RUEKA «= TARSATICA Med raziskavami v sedembedesetih letih so hrvaški arheologi dokaj natančno narisali potek Claustra Alpium Iuliarum na območju med Trsatom in Prezidom. Ta zemljevid smo si izposodili pri eni od takratnih raziskovalk gospe dr. Radmile Matejčič, ki je vodila hrvaški del raziskav in ga zaradi lažjega razumevanja dopolnili z nekaterimi prevodi ter dodali nekaj naših vasi. GASILSKA TEKMOVANJA OB MESECU VARSTVA PRED POŽAROM V okviru meseca varstva pred požarom je Gasilska zveza Ilirska Bistrica organizirala tradicionalno občinsko gasilsko tekmovanje za Memorial Matevža Haceta po razpisu GZS. Občinska in regijska tekmovanja potekajo v letu 2001, v letu 2002 pa se bodo zmagovalci regijskih tekmovanj pomerili na državnem tekmovanju. Občinsko tekmovanje seje odvijalo na območju družb Piama Podgrad za vse starostne kategorije gasilskih društev bistriške občine v nedeljo 30. septembra 2001. Pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti s prenosom vode, mladinci v vaji z motorno brizgalno -mokra izvedba in štafeti z ovirami na 350 m dolgi tekmovalni progi. Člani in članice so se pomerili v hitri vaji z motorno brizgalno - mokra izvedba, raznoterosti in vaji razvrščanja, veterani pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Posebnost letošnjega tekmovanja je bilo, da je prvič za PGD Knežak tekmovala ekipa veteranov, za PGD Ilirska Bistrica ekipa članic B in za PGD Podgrad ekipa članic A. Na regijsko tekmovanje so bili uvrščene naslednje ekipe: Pionirji: 1. mesto si delita PGD Il.Bistrica in PGD Knežak, 3. mesto Podgrad; Ekipa veteranov PGD Jelšane v Sežani Prvo uvrščena ekipa veteranov PGD Jelšane v Sežani ) ggnfa •*” -eHBkv-' JKHpKn Pionirji in mladinci PGD Ilirska Bistrica v Piami Pionirke: 1. mesto PGD Vrbovo Mladinci: 1. mesto PGD Il.Bistrica, 2. mesto PGD Podgrad; Člani A: 1.mesto PIGD Piama Podgrad, 2.mesto PGD Podgrad, 3. mesto PGD Koritnice Članice A: 1. mesto PGD Knežak, 2. mesto PGD Podgrad Člani B: 1. mesto PGD Ilirska Bistrica, 2. mesto PGD Knežak; Članice B: 1. mesto PGD Ilirska Bistrica; Veterani: 1. mesto PGD 11. Bistrica, 2. mesto PGD Jelšane, 3. mesto PGD Knežak Organizator letošnjega regijskega gasilskega tekmovanja Obalno kraške regije je bila Kraška gasilska zveza Sežana. Tekmovanja seje udeležilo 52 gasilskih ekip v vseh starostnih kategorijah iz Obalne gasilske zveze Koper, Kraške gasilske zveze Sežana, Gasilske zveze Postojna in GZ Ilirska Bistrica. Gasilsko tekmovanje je potekalo 13. oktobra 2001 v Sežani. Na državno tekmovanje, ki bo potekalo v letu 2002, so se iz vsake kategorije uvrstile tri prvouvrščene ekipe, iz naše naše občine kar 10 ekip, največ iz posamezne zveze in sicer so to naslednje ekipe: Pionirji: 2. mesto PGD Podgrad, 3. j mesto PGD Knežak Pionirke: 2. mesto PGD Vrbovo Članice A: 3. mesto PGD Knežak; Člani A: 1. mesto PIGD Piama Podgrad, doseženi najboljši rezultati Člani B: 2. mesto PGD Knežak Članice B; 1. mesto PGD Ilirska Bistrica Veterani: 1. mesto PGD Jelšane, 2. mesto PGD Ilirska Bistrica, 3. mesto PGD Knežak; Boža Rozman Novosti iz Doma starejših občanov DOM STAREJŠIH OBČANOV V “TEDNU VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA” Za vse izvajalce storitev, izobraževanja in usposabljanja, je bil letošnji “TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA”, ponovno priložnost, da se širši javnosti predstavijo s svojimi programi dejavnosti. Del projekta TVU 2001, ki je potekal pod pokroviteljstvom Andragoškega centra Republike Slovenije med 16. in 21. oktobrom, je vključeval tudi predstavitev dejavnosti Varstveno delovnega centra in dejavnosti Dnevnega centra našega Doma. Dnevni center predstavlja namreč novo možnost za varstvo in pomoč starejšemu človeku, ki še ne potrebuje celotne zdravstvene nege in stacionarne oskrbe v domu. Glede na to, da je program Pogovor ob kavici in slaščici pripravljen v naši kuhinji dnevnega varstva novost v doslej znani ponudbi oblik pomoči staremu človeku in njegovim bližnjim, smo vsakemu, ki želi o tem kaj več zvedeti pripravljati posredovati podrobne informacije. Lahko nas obiščete v Domu starejših občanov, Kidričeva ulica 15 in sicer vsak delovni dan med 7. in 14. uro, ali pa nas pokličite po telefonu na številko 05/7141244. Mira Lenarčič r OMV ISTRABENZ MATKO m CD-jev, po j ugodnih cenah j L J koliSter OPEL'©- Dolenje 2a, 6254 Jelšane TRGOVINA: 05/788-60-10 AVTOSALON: 05/788-60-09 - Pooblaščeni servis Prodaja vozil Originalni rezervni deli Dodatna oprema Delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. ©kmhi mmm, bmi h ms s SPIRULINA PAČI FIGA Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. opT«A Gregor Primc Gregorčičeva 9, Ilirska Bistrica Tel.: 05/71-00-510 Sprejemamo naročila za okulistične preglede na telelefon 05/71-00-510 ZANIMIVA JESEN V KNEŽAKU Po nekoliko mirnejšem poletju, so se začeli ponovno nizati zanimivi dogodki v Knežaku, ki je že kar razpoznaven po aktivnem vaškem življenju. Že konec septembra so stopili na sceno kneški gasilci, ki so kljub temeljitim pripravam na občinsko tekmovanje v gasilskih veščinah, skupaj z ekološko sekcijo društva Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak (Društva PIŠKOTEK Knežak) v dvorani Gasilskega doma pripravili tretjo postavitev (prej v Slavini in Pivki) zanimive razstave avtorice Špele Habič »Pivška presihajoča jezera«. Avtorica na čudovit in razumljiv način, s številnimi enkratnimi fotografijami, predstavlja fenomen 17 presihajočih jezer in številnih visokih voda na Zgornji Pivki Slavko Polak; Predavanje: Naravne lepote vaših krajev v lanski zimi. Samo nekaj zanimivosti: Naj večja vodna površina v okolici Bača in Knežaka je poplavila nad 35 ha travnikov in njiv. Največje, Palško jezero je zadrževalo kar 10 milijonov kubičnih metrov vode. Čeprav so vse te vode blizu izvira reke s sedmimi imeni - reke Pivke, pa je dokazano, da je zaradi sestave tal tu razvodje in jih kar nekaj odteče tudi v Jadransko morje. Vsa ta jezera so prikazana kot naj lepši biseri v sicer suhem, kraškem okolju. Prebivalci teh krajev pa so lanske visoke vode spoznali tudi z drugega vidika, kot vodno ujmo in veliko naravno nesrečo, saj je bilo takrat poplavljenih veliko kleti, uničena infrastruktura, dolgo poplavljene njive pa niso dale dobrega pridelka. Z odškodninami za prijavljeno škodo pa ni še nič in ob morebitni letošnji podobno mokri zimi, bo lahko še hujše. Prireditelji so bili mogoče malo razočarani nad obiskom otvoritve razstave, na kateri je avtorica ob diapozitivih predstavila svoje delo in ugotovitve, ter se pogovorila z obiskovalci, saj ve da se največ informacij dobi pri domačinih. Tudi kulturni del tega večera j e bil zanimiv, saj so v goste povabili mlado dijakinjo Indiro Simunič iz Kozjega, ki je bila že trikrat državna prvakinja in je že Predstavitev razstave ob otvoritvi: Špela Habič posegla v evropski vrh z igranjem na diatonični harmoniki. Oboje bi si gotovo zaslužilo večjo pozornost krajanov, ki se jih je zbralo le kakih štirideset. Kasnejši obisk razstave, kije bila na ogled dva vikenda, pa je dokazal, daje zanimiva za domačine in ljudi iz širšega okolja, ki so v vtisih in mnenjih izrazili številne pohvale in želje po postavitvi razstave tudi v njihovem kraju. V petek, 5.10. pa je pred, tokrat dokaj številno publiko, v kateri niso bili le domačini, ob diapozitivih predstavil naravne lepote teh krajev Slavko Polak, ki se tudi poklicno ukvarja z naravoslovjem. Ob odličnih posnetkih rastlin, živali, okolja in dogodkov, seje sprehodil od pobočij Snežnika do podzemskega sveta in ob tem nevsiljivo priporočil, kako bi se morali ravnati v kmetijstvu in turizmu, da narava ne bi bila ogrožena, pa vseeno kot prava zakladnica cvetic, metuljev, ptičev..., postala poznana širši javnosti. S Polakom, kije poznan strokovnjak tudi v Evropi in svetu, sicer pa je domačin iz Koritnic in zelo velik ljubitelj domačih krajev in okolja, so se obiskovalci še dolgo zadržali v prijetnem razgovoru in izmenjavi mnenj. V naslednjem mesecu z enakim namenom pripravljajo Društvo PIŠKOTEK in KS Knežak še predavanje in razgovor o možnostih obnove in razvoja kmetijstva v teh krajih in okroglo mizo z zborom krajanov na temo Regijskega parka Snežnik. nadaljnjim delom pa ji bo treba dahniti, tako kot okolici, ki je bila v preteklosti tudi degradirana z dovozom raznih odpadnih materialov, še novo življenje. Pri tem pa treba biti zelo previden, daj vsiljevanje novih živalskih (ribe?) in rastlinskih (razno cvetje?) vrst, lahko zelo razvrednoti to znamenito zajetje. Niti medvedka z mladiči, ki si je po trditvah lovcev našla dom nekje v bližini in redno pušča sledove ob vodi, ne sodi v to okolje. Tudi tu je osveščenost in znanje domačih prebivalcev na prvem mestu, da bo večina spoznala, da ima lahko lepo in ohranjeno naravo le s primernim ravnanjem in delom. Z namenom seznanjanja prebivalcev o naravnih lepotah svoje okolice, ki bo mogoče nekoč del Regijskega parka Snežnik, je sklop predavanj podprlo Ministrstvo za okolje in prostor, saj tudi na državnem nivoju spoštujejo dejstvo, da morajo ljudje svojo okolico najprej dobro poznati, da se pozneje zavedajo kaj treba zaščititi in varovati, ter kako to storiti. Prvi dve prireditvi v Knežaku sta takšno sodelovanje opravičili, saj sta razbili mrtvilo v razmišljanju prebivalcev o lastnem okolju, ter s tem o njih samih in njihovi bodočnosti. Kot pravi Špela Habič: » Pivka je izjemna pokrajina. V Sloveniji in širše ji ni podobne. Vredna je, da ji z znanstvenim in strokovnim delom posvetimo več pozornosti. Vredna je tudi da jo v vsakdanjem življenju spoznavamo, spoštujemo in varujemo.« Vojko Mihelj Skrb za urejeno okolje pa uveljavljajo krajani Knežaka tudi v praksi, saj so bila ravno v teh dneh zaključena dela na poglobitvi in ureditvi, ter s tem ohranitvi Lokve (mlake) v Selu. Ta vodni rezervar v čudovitem okolju širše znanega tektonskega okna pri Knežaku, je bil ne tako davno nazaj, glavno napajališče za živino in kraj, kjer so se vaški otroci poleti in pozimi družili ob raznih igrah. Celo plavati se je tu marsikdo naučil. S časom se je kar obsežna vodna površina (cca 1000 m3 vode) zarasla in skoraj izginila. Predvsem po zaslugi Darka Urbančiča, ki je s prepričevanjem, entuziazmom in delom dosegel to ureditev, je lokev spet lepša. Z A V T O MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 5ERT * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODELI IN DODATNO OPREMO * KLEPAR - LIČAR - VLEKA * MENJAVA AVTOPLAŠČEV * PREPISI VOZIL ZAČETKI ORGANIZIRANEGA BALINANJA Niti ne več tako mladi, a še vedno aktivni možje iz Knežaka, Bača in Koritnic, kakšen pa je tudi od dlje, ki jih zanima premetavanje »kugel« in so ugotovili, daje balinanje šport, ki jim nudi druženje in rekreacijo, do de pred časom odločili, da se aktivnosti lotijo organizirano, preko svojega balinarskega kluba. BK Beu Kam 'n; Turnir na Baču v Parjah, kjer jim zaradi nevajenosti na trda igrišča in premalo športne sreče ni šlo najbolje. Nekateri člani so si ogledali tudi nekaj tekem na svetovnem prvenstvu v balinanju v Kranju. V soboto 6.10. pa so zaključili tekmovanje enojk, v katerem so 18.6.2001 se jih je kar 20 zbralo na ustanovnem zboru. Za začetek so se odločili za delovanje v okviru Društva Prijatelji informiranja, športa, kulture, okolja, turizma, ekologije Knežak (Društvo PIŠKOTEK Knežak), ki podpira ve oblike druženja in aktivnosti v vaseh Zgornje Pivke. Klubu so nadeli ime Balinarski klub »Beu kam’n«, za predsednika pa so izbrali Staneta Černetiča, ki je bil tudi glavni pobudnik ustanovitve. Zastavili so si smele načrte in jih kar takoj začeli uresničevati. Že 8. septembra so izvedli interni klubski turnir trojk in dvojk, kjer so po zagrizenih bojih prišli do najboljših v ekipnem tekmovanju. Z dobrim golažem so se okrepčali že med tekmami, na balincu pri Gostilni »Keš« na Baču, kjer tudi trenirajo. Zvečer so vsi udeleženci iz rok predsednika društva PIŠKOTEK in sveta KS Knežak, Vojka Mihlja, dobili medalje. Najboljši trojki (Černetič Stane, Škrlj Anton, Tomšič Jože) in najboljšem pau (Černetič Stane, Jaksetič Dušan) pa sta pripadla pokale. Kar dve ekipi BK »Beu kam’n« sta se udeležili turnirja vazi zgornje Pivke sodelovali vsi člani. Nagrajeni so bili najboljši štirje: Butinar Franc (4), Kovač Franc (3), Jaksetič Dušan (2). Največ znanja in športne sreče pa je tudi med posamezniki imel predsednik Stane Černetič in je prejel pokal za 1. mesto. Za zimske treninge (razen če bo vreme lepo) nimajo pogojev in bodo skušali občasno balinati v kateri od pokritih dvoran, da boso spomladi pripravljeni tudi za kako pomembnejše balinarsko srečanje. Čeprav sedaj balinajo na »regulo« in po vseh pravilih Balinarske zveze, je takšno druženje tudi obuditev starih navad, saj so se možje v teh krajih že zdavnaj, vsaj ob nedeljah, radi družili ob »kuglah« tudi na neurejenih terenih in bili prav dobri balinarji - po domače »bekjavci«. Zato članom BK »Beu kam’n« želimo veliko vztrajnosti in lepih »partid«, pa seveda še kakšnega mlajšega člana, da tradicija ne bo zamrla in da bodo uspehi še večji, tudi na dolgi rok. Vojko Mihelj Z I I I I I I I I I I I I I I I I — — — — — — — — — — — — —---------------—---------------N MARJOTOV CENTER C? SUPER DEDCI Zorko: Si prebrou, de so bli na predstavitvi MCCflSD vsi tapravi občinski svetniki, žpan, podžpan, ta zeljen, obej komunistke in oba mladinca. Teo: Sej, se glih ne spunem, ma kaj nejso bli u našh časeh mladinci samu do tridesetga, puol smo jh pa vzeli u partijo. Zorko: Ja, pa tudi parole, kuje una “Hočemo Sokolski dom” si nejsmo upali kričat. Teo: Veš de res. Veš kaj mi je rjekul en mule, ki se malu zastuopi na tu. Če ga čestejmt, si ga kupte, nazaj ga lohku duobjo samu tisti, ki so ga szidali. Ma se mi zdi, deje bil ot ta djsneh. Zorko: A ja, poul pa tu lohku zhteva samu Žgoljo, od nebjenga druzga uoče, nje star uoče nej dal niti souda zanj. Avtor se odreka honorarju v korist pokrivanja stroškov izpiska iz zemljiške knjige zadnjih lastnikov doma, preden so ga fašisti odvzeli bistrčanom, de vidmo kdo laho krči “Hočemo Sokolski dom” S Z SNEŽNIŠKI RUŠEVCI NA MEDNARODNEM TABORU V AVSTRIJI Od 2. do 12. avgusta letos je na avstrijskem Koroškem v bližini Beljaka potekal mednarodni tabor Techuana 2001. Na velikem prostoru, z lepim pogledom na karavanški vršac Kepo, se je zbralo skupaj približno 1600 skavtov in tabornikov v starosti od 11 do 16 let iz Nemčije, Italije, Avstrije ter 440 slovenskih tabornikov, kot gosti pa so sodelovali še skavti iz Luksemburga in ameriške letalske baze Aviano. Mednarodni tabor je bil organiziran tako, daje bil razdeljen na dva podtabora, Alpe (mlajši) in Adria (starejši), ti pa so se nadaljnje delili na vasi, ki so jih sestavljali vodi iz različnih držav, kar je sprožilo prijetno druženje z vrstniki iz sosednjih držav. To pa je bil tudi eden izmed glavnih namenov mednarodnega tabora, ki je potekal pod geslom »brez meja«. Čeprav so vodi delovali kot samostojne enote, je prišlo v vaseh do sodelovanja in organiziranja številnih skupnih aktivnosti, od športnih do programskih, med katerimi so bili gotovo najbolj zanimivi skupni večerni ognji z veliko petja in šaljivimi igricami. Tabor je bil zamišljen kot vodov sistem, kar pomeni, da so posamezni vodi skrbeli za svojo nastanitev, postavitev šotorov in pionirskih objektov, nabavljanje in kuhanje hrane, sami pa so se odločali tudi o tem, na katere aktivnosti se bodo prijavili. Tako smo tudi mi hrano nabavljali v marketu-šotoru s pomočjo »Fassungsbucha« (nekakšna knjižica z fiktivnim denarjem), pripravljali pa smo jo tako na plinskem gorilniku kot na ognju. Na našem jedilniku so se znašle tudi polpete, kruhovi cmoki z gobovo omako, pečeno meso in tudi lignji na žaru, na dan odprtih ognjev pa smo za ostale skuhali domačo jed »krompir v zjvnci«. Bistričani smo bili organizirani tako, da smo imeli po dva voda skupaj v vsakem podtaboru. Spali smo v šotorih, tako kot vsi udeleženci. S pomočjo ponjav, šotorskih kril in lesa smo si izdelali pokrit prostor, ki nam je služil kot jedilnica in kuhinja. Prostor smo opremili s klopmi, mizo, policami ter tudi talnim hladilnikom. Zunaj šotora smo postavili še odprto dvignjeno ognjišče, sušila ter številne praktične in zabavne pionirske objekte. Način življenja voda na takem taboru je nekoliko drugačen od tistega na naših taborjenjih, saj smo tu veliko več energije morali vložiti v postavljanje objektov ter nabavljanje in pripravljanje hrane, se pravi v stvari, za katere nam na taborjenju ni treba skrbeti. Organizatorji so obljubljali resnično zanimiv in pester program aktivnosti, vendar seje hitro izkazalo, da to ne bo tako. Najzanimivejše aktivnosti, kot so plezanje, vožnja s kanuji, izleti po okolici, veslanje in podobne so bile številčno zelo omejene. Da bi svojim članom omogočili kar se da najboljši Izlet v bližnjo sotesko Tschepaschlucht programje bilo tako potrebno uporabiti tudi malo stare dobre taborniške iznajdljivosti. Čeprav smo bili sprva razočarani nad programom, sedaj ugotavljamo, da smo se v bistvu udeležili kar precej programskih aktivnosti, od plezanja, vožnje s kanuji, izletov v okolico do izleta v Slovenijo, obiskali pa smo tudi veliko delavnic, kot so preživetje v naravi, radioamaterstvo, izdelovanje nakita, svečnikov,... Na Koroškem smo preživeli 11 prečudovitih dni, spoznali pa smo tudi veliko novih prijateljev. Takšni in podobni tabori so prijetna izkušnja za odraščajočo mladino, saj se skozi njih na zabaven in poučen način učijo samostojnosti in odgovornosti, ki jim Avstrijska vojska nas je med drugim učila tudi peke nevzhajanega kruha bo še kako prav prišla v vsakdanjem življenju, hkrati pa se jim skozi komunikacijo v tujem jeziku in prostoru viša tudi osebna samozavest. Za vodnike, ki uspešno opravijo nalogo vodje na mednarodnem taboru, pa je to osebno priznanje, ki dokazuje, da je njihovo delo kakovostno, pridobijo pa si tudi pomembne izkušnje za organizacijo in vodenje podobnih taborov v bodoče. Poudariti je treba, da je bila odprava iz rodu Snežniških ruševcev s 36 udeleženci in vodniki, kljub slabi ekonomski moči naše občine, med slovenskimi najštevilčnejša in zelo dobro V pionirski šoli smo se učili uporabo raznih vozlov, vezav, učili pa smo se tudi gradnje raznovrstnih pionirskih objektov. organizirana. Tu gre zahvala vsem našim sponzorjem, ki so odpravo finančno ali DCSCF5 ILIRSKA BISTRICA Prešernova ~7 MLINOTEST d.o.o. AJDOVŠČINA Pekarna Ilirska Bistrica Cankarjeva 24 6250 Ilirska Bistrica tel/fax: 05/714 10 38 RIBARNICA Agata Valenčič s p. Titov trg 8, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-45-746 OD TORKA DO PETKA DNEVNO SVEŽE RIBE! URNIK ponedeljek in sobota 8-12 torek, sreda, četrtek in petek 8- 12 in 14-17 materialno podprli, zahvala pa gre tudi vsem vodnikom, ki so svoje delo na Techuani 2001 opravljali zelo vestno in odgovorno. Vse, ki vas zanima kaj več o delovanju društva tabornikov Rodu snežniških ruševcev, ste vabljeni da si ogledate našo spletno stran na naslovu http://rsr.rutka.net, kjer si lahko ogledate preostale fotografije z mednarodnega tabora. Za RSR, Gregor Kovačič-Kovo BRKINI IN KVARNER BREZ MEJA Stjepan: Si video, kako smo naredili razstavu na tržnici u Matuljama. Knap Rude: Sm, ma se mi zdi, de so u glavnem delale pupe sz | | pospeševalne, pa jh nejste napisali niti n vabilu, niti n plakate. Stjepan: Kaj ne veš, daje na kmetiji važno, kdo je gazda i ne kdo dela. Knap Rude: Ja,jamakuboButprašoldirektorcouGorici,kdubopokrivou I * struoške zbiranja jabolk in zjlja in vam bo poslala račun, ne buoš več toku i ■ glasen. Stjepan: Ma budi pametan, kaj nisi video, da smo plakate polepili samo ! . po Bistrici i ne u Ljubljani, neče But nič saznat. Knap Rude: Ma ja, saj sem vedel , de gre samu za volilno kampanjo * ■ žpana, ko sem vidu, de ste tiskali plakate samu po slovensku. Saj vem, de ■ I Kastauci ne hudjo gljedat plakate u Bistre. Al me vseeno skrbi, de ne bo I I Vladmir kaj reku Buti, ko se vidita vsak dan. Avtor se odreka honorarju v korist sofinanciranja dotiska pospeševalne | službe na vabila za razstavo, č nej žje prekosnu | v--------------------------------------------------------------------V 16. OKTOBER - DAN PREHRANE Ob Svetovnem dnevu prehrane, ki je letos potekal pod geslom MANJ MAŠČOB - VEČ SADJA IN ZELENJAVE smo v Zdravstvenem domu Ilirska Bistrica pripravili skupaj z učenci 3.a OŠ “DRAGOTIN KETTE “ razstavo sadja in zelenjave, ki uspeva na našem področju. Čeprav vsega kar nam domače okolje lahko ponudi nismo mogli prikazati, saj so določeni pridelki vezani na sezono, so bile mize v čakalnici šolsko - otroškega dispanzerja kar bogato obložene. Z razstavo smo želeli pokazati, da mnogo zelenjave in sadja, ki sta za naše zdravje tako koristna zraste tudi v našem okolju. Razstavo so popestrili še učenci 2.b OŠ “DRAGOTIN KETTE” in OŠ JELŠANE z likovnimi deli in pisnimi izdelki na temo ZDRAVA PREHRANA. ZDRAVA PREHRANA Človek ima duha, dušo in telo. Vsi trije deli so med seboj neločljivo povezani. Če je bolan eden od njih, zbolita tudi druga dva. Za srečno, zadovoljno in zdravo življenje moramo postaviti popolno harmonijo med njimi. Podobna povezava obstoji med telesom in prehrano. Telesu moramo nuditi tisto, kar potrebuje. Kar potrebuje pa ne moremo izvedeti iz revij, televizije ali iz tega kar slišimo na radiu, temveč moramo predvsem to poznati v sebi. Postati moramo pozorni na notranje signale, ki nas opozarjajo, kaj zahteva telo in kakšno hrano lahko uživamo, da ne bomo imali težav. In ne pozabimo, telo nas opozarja, kaj mu je všeč! Če hočemo živeti zdravo, moramo uživati : vitamine, beljakovine, ogljikovehidrate, minerale, maščobe. a) Vitamini;Ljudje lahko - za razliko od številnih živali - v svojem organizmu izdelamo le majhne količine nekaterih vitaminov. Te življenske potrebne molekule moramo torej neogibno dan za dnem s hrano mešati v telo. b) Beljakovine Veliko ljudi živi v zmotnem prepričanju, daje v glavnem vir beljakovin meso. Resnica je nasprotna: rastlinska živila, kot sta sadje in zelenjava, so izredno bogat vir beljakovin. ZDRAVA PREHRANA Zdrava prehrana je pomemben del našega življenja. Si lahko predstavljate, da v Nemčiji nezdrava prehrana letno terja 600000 življenj. Kot nam j e znano, nepravilna prehrana povzroča najrazličnejše bolezni. Te so: bolezni srca in ožilja, srčni infarkt in ateroskleroza, zobna gniloba, sladkorna bolezen, protin, želodčne in črevesne bolezni, rak, alergije in druge kožne bolezni, venske bolezni, hemeroidi, krčne žile. Naš vsakdanji beli kruh lahko nadomestimo s polnozrnatim, že tako lahko veliko pripomoremo k našemu zdravju, ker polnozrnati kruh podpira zdravljenje naslednjih bolezni: arteroskleroza, slaba koncentracija, slabokrvnost, motena sposobnost za učenje, motnja prekrvavitve, rak -predvsem na prebavilih, srčni infarkt, seneni nahod, slabi živci, zobna gniloba, zaprtost. Vsak človek bi moral vsaj enkrat na teden jesti ribe. Ribe so priporočljive ob slabokrvnosti, saj večina rib vsebuje miligram železa. Največ ga vsebujejo sardele pa tudi slaniki. Vsebujejo pa tudi druge koristne snovi: beljakovine, jod, kalij, način, maščobne kisline omega 3, vitamion A. Pri nakupu rib moramo biti pozorni na to, kako v trgovini z njimi ravnajo. Več ledu je v vitrinah z ribami, tem bolje je za nas. Ne kupujmo rib, ki ležijo na deski ali na pultu. Najbolje pa je , daso še žive. Če se želite prepričati, ali so ribe res sveže, vam lahko pomagajo tile nasveti: škrge so svetlordeče in trde, tudi luske so trde, brez vrzeli in se ne drobijo, oči so jasne, napete, bleščeče in izbočene, meso je trdo, če nanj pritisnemo s prstom, to ne pušča sledov, sveže morske ribe dišijo po morski vodi in zraku. Značilen vonj po ribah pomeni, da so ribe stare in se že razkrajajo. V naši prehrani ne smemo pozabiti na riž, ki je zelo zdrav. O rižu vam ne bom veliko govorila, povem pa vam lahko, da pomaga preprečevati in zdraviti naslednje težave : oslabljene obrambne moči, prezgodnji starostni pojavi, zobna gniloba, moteni razvoj okostja pri otrocih, osteoporoza, motnje vida, nabiranje vode v tkivih. Zatorej če boste jedli polnozrnati kruh vsaj enkrat na teden, ribe ter riž, boste zagotovo zelo pomagali k vašemu zdravju. Tega lahko nebi omenjala, toda nekateri se premalokrat spomnimo pregovora: “eno jabolko na dan , zapodi zdravila stran!” Astrid Maljevac, 6.r, OŠ JELŠANE Učenci 3. a razreda OŠ Dragotin Kette c) Ogljikovi hidrati Rastlinska živila, kot sta sadje in zelenjava, sintetizirajo s pomočjo sončne svetlobe v svojih celicah ogljikove hidrate. V primerjavi z njimi vsebujejo meso, ribe ali perutnina le majhen delež teh hranilnih snovi. Ogljikovi hidrati oziroma glukoza v sadju in zelenjavi nas ohranjajo v dobri kondiciji in nam dajejo moč. d) Minerali Sadje in zelenjava nista izvrsten vir, temveč tudi najzadostnejša naravna zaloga mineralnih snovi. Ti dve skupini osnovnih hranilnih snovi že miljarde let tvorijo osnovo vsega življenja na Zemlji. e) Maščoba Obstaja na tisoče različnih maščobnih kislin. Pomembne so za tvorbo maščobno - vodnate varovalne membrane, ki obdaja vsako telesno celico, zato so nujne za neše zdravje in srečo. Zdravila v naravi Skoraj vse kar raste v naravi, ponuja človeku zdravilne zaščitne in hranilne snovi! Nastja Štemberger, 6.r Tamara Maljevac, 8.r OŠ JELŠANE JESENSKO SREČANJE SDC PODRUŽNICE ZA PRIMORSKO Slovensko društvo za celiakijo je humanitarno društvo, ki združuje in zastopa interese bolnikov s celiakijo na območju Republike Slovenije in je edina slovenska organizacija, ki združuje bolnike s to boleznijo in jim pomaga. Šteje več kot 600 članov. Povezuje se z najvidnejšimi strokovnjaki s področij medicine, specializiranimi za glutensko enteropatijo ter zaradi neizbežne diete tudi s strokovnjaki živilske tehnologije in dietetike. Celiakija je prebavna bolezen tankega črevesa, pri kateri so bolniki po potrjeni diagnozi dosmrtno vezani na eliminacijo glutena iz prehrane. Gluten se nahaja v pšenici, ovsu, rži in ječmenu. Bolniki so prikrajšani za razne vrste kruha, peciva in testenin, ter drugih industrijsko proizvedenih prehrambenih izdelkov. Pred trinajstimi leti je bilo v Mariboru ustanovljeno Slovensko društvo za celiakijo z namenom, da bi se bolniki o celiakiji poučili čim več, da bi navezali stike z vsemi bolniki v Sloveniji, pa tudi, da bi sodelovali z živilsko industrijo, zaradi pridobivanja deklaracij o neglutenskih izdelkih domačega proizvoda. Slovensko društvo za celiakijo za svoje člane pripravlja številna srečanja, obogatena s strokovnimi predavanji in dietnimi zakuskami. Izdaja informativne publikacije z zdravstveno-vzgojno vsebino ter ureja domačo spletno stran na internetu. Prizadeva si za večjo proizvodnjo in ponudbo ter subvencioniranje nujno potrebnih brezglutenskih prehrambenih izdelkov, za ureditev statusa bolnikov s celiakijo in za boljše obveščanje članov društva v javnosti. Ker je Maribor daleč od naših krajev, smo v mesecu maju 1999 v Ilirski Bistrici ustanovili podružnico za celo Primorsko. Podružnica združuje člane iz II.Bistrice , Postojne, Sežane, Kopra, Pirana, Izole, Ankarana, Ajdovščine, Cerknega, Nove Gorice in okolice, Tolmina, Bovca in Idrijskega. Le na tak način se bodo bolniki med seboj bolje spoznali, izmenjali izkušnje, recepte in uresničevali svoje interese povezane s to boleznijo. Podružnica šteje 70 članov, od tega je 30 otrok. Podružnica na tak način uresničuje naloge društva neposredno na lokalni ravni in so tako interesi bolnikov povezani s celiakijo lažje uresničeni. Nekajkrat letno se srečamo v različnih krajih Primorske, si izmenjamo izkušnje, prisluhnemo strokovnemu predavanju, pomagamo novim članom, organiziramo peko brezglutenskega kruha, pripravimo srečanje za otroke... Letos je v mesecu juliju potekal na Debelem rtiču mednarodni tabor mladih celiakašev z naslovom Za vse enake možnosti, v katerem je sodelovala tudi naša podružnica. V mesecu avgustu pa je bila za otroke organozirana obnovitvena rehabilitacija v Poreču. Na septembrskem srečanju SDC v Mozirju je naša podružnica v športnem tekmovanju med podružnicami osvojila 4.mesto, v mesecu septembru pripravljamo srečanje v Sežani. Poleg skupščine bomo prisluhnili strokovnemu predavanju s področja celiakije in najmlajše bo obiskal dedek Mraz in jih razveselil s kakšnim brezglutenskim priboljškom. V soboto, 29.9.2001 pa se je približno 50 članov SDC Podružnice za Primorsko zbralo v gostilni Povodni mož na Topolcu. (Kraj srečanja je bil zaradi bojazni pred slabim vremenom preložen.) Srečanja so se udeležili člani iz različnih krajev primorske, pa tudi gostje iz Maribora, Ljubljane in Ptuja. Vse udeležence je lepo pozdravila predsednica podružnice, Damjana Benigar Kaluža, nato pa še Tadej Ornik, podpredsednik SDC. Predstavil je delovanje društva, poudaril je, kako j e zelo pomembno, da celiakaši res strogo upoštevajo brezglujensko dieto. Zdravnica Ivica Smajla (strokovni vodja podružnice))e pripravila krajše strokovno predavanje o celiakiji in vse prisotne seznanila z novostmi na tem področju. Smajlova s podružnico zelo lepo sodeluje, navezuje stike s strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problemom s celiakije, na Zdravniško društvo je posredovala pobudo, da bi se na enem njihovih strokovnih sestankov obravnavala tema celiakija. Doktor Smajlova se je je udeležila tudi kuharskega tečaja peke kruha, si s člani zavihala rokave in kot je rekla sama spoznala, kako bolniki s celiakijo živijo v praksi. Bolnike s celiakijo najbolj pesti brezglutenska hrana, ker je draga in zaradi tega žal mnogim nedostopna. Druga težava pa je v tem, da se počasi pojavlja na policah trgovin. Zato šobile na srečanju predstavljene trgovine na primorskem, v katerih se bolniki lahko oskrbijo z brezglutenskimi izdelki. Teh trgovin pa je žal malo (II. Bistrica -Balasy, Sežana-trgovina Klasje, Nova Gorica, Ajdovščina -trgovina Medigo). Srečanje se je zaključilo s prijetnim kramljanjem in okušanjem brezglutenskih slaščic, ki so jih pripravile pridne roke gospodinj. Največje veselje pa so bili brezglutenski orehovi štruklji, ki so sicer domača specialiteta, vendar žal redkokdaj na krožniku bolnika s celiakijo. Damjana Benigar Kaluža GORNJA BITNJA RAZLOŽENO NASELJE OB GLAVNI CESTI ILIRSKA BISTRICA -PIVKA, LEŽI V DNU DOLINE REKE REKE. TRAVNIKI IN NJIVE SO NA OBREČNI RAVNICI. NA ŠIROKEM SLEMENU SLABIH 50 M NAD NASELJEM, MED POTOKOM RATOVŠKIM ŽLEBOM IN ŠENTOVNIKOM, JE STARI GRAD. Bitenjci, dolnji in gornji Gornji Bitnji ne pravijo Bitnja, ampak Pri starem mostu, saj je nekoč tam stal most za na Prem. Glavnina hiš leži na desni strani cesta, če se gre proti Pivki. Domača imena v Bitnji so: Pri Ronzulloti, Martnikovi, Tinkotovi, Pereničovi, Blaževčeva, Franičkina, Skrajnikova, Švabovi, Tinkotovi, šabec in Jurčkova. Bitenj cev j e 42, imajo pa 13 hišnih številk, nekatere hiše so žal tudi prazne. Bitnja je mlada vas, saj ima veliko mladih (Roberta in Meto, Meto in Andreja, Natašo, Andrejo in Tomaža ter Petra, mojco in Metoda). Gornja Bitnja je vsekakor najbolj industrijska vas v občini saj imajo dva avtoprevoznika (Tomažič in Ronzullo), izdajanje sob in predelava zelenjave pri Jenkovih, strojno ključavničarstvo Frank, ovčerejo na Tumu in Gostilno Pod gradom. Samo ključavničarstvo Frank zaposluje 12 delavcev; izdelujejo pa: -transportne sisteme za logistiko, -razna dvigala -stroje (za klanje piščancev...) in -opremo. Kot krajevna skupnost so v zadnjem času obnovili javno razsvetljavo. Mladi radi organizirajo piknike za shod (sv. Helena, konec avgusta) in rojstne dneve pri Novi koči, ki sojo naredili mladi sami. Vhod v vas s strani 11. Bistrica - Pivka Domačini pravijo vasi Pri starem mostu Gostilna Pod gradom GOSTILNA POD GRADOM Je vsekakor center vasi in priljubljeno sestajališče mladih in starih. Tako se mladi dobilo ob četrtkih na »fantovskih večerih«, ob vikendin pa se tudi najprej tam zberejo in odločijo: kam, s kom in kdaj. Zbirajo se tudi dekleta in fantje iz Dolnje Bitnje in Prema. Tisti že malo bolj starejši pa pridejo na svoj račun ob nedeljah, ko se vsi zberejo in balinajo. Nekaj za popiti in za pojesti QlJALCOSA DA UERE E DA MANGIARE ETWAS ZIJM ESSEN UNO TKJNKEN ■ SOMETH1NG TO DRINK AND TO FAT ČISTO PO DOMAČE Vere speciauta caserecce Gaxz naCii Hausmacherart. . HOME-COKEDMEALS Kraški pršut v vinu Prosciutto del čarno in vino _ Karster Schinken in Wein Karat ham in wine Zelenjavna mineštra Mineštra di verdura Gemiiaeauppe Vegetablesoup * Jota (juha s krompirjem, jilolom in kislim zeljem) ‘ Jota (mineštra con pat ate. Jota * (Suppe mit Kartoffel, fagiolio e cavoli crauti) Bohnen und Sauerkraut) * Jota (Soup with potatoes, beans andpickled cabbage) Krompir v zelnici (krompir v kosih kuhan s kislim zeljem in priutom) Patate in cavoli Kartoffel in Kohl (patate in pezio cotte in (Stuck kartoffel gekacht mit cavoli crauti e prosciutto) __........ Sauerkraut und Schinken) • Potatoes in cabbage (potatoes in pieces boi led Ih pickled cabbage and ham) Polenta z mlekom Polenta con latte Maisbeei mit Milch Corn meal viith milk Gostilna je bila pred kratkim obnovljena, postaja pa vedno bolj priljubljeno postajališče mimoidočih turistov. Dobro je poskrbljeno tudi za otroke v otroškem kotičku ali pa odzunaj (za gostilno) na igrišču. Idejo za igrišče so dobili tako, ker radi zbirajo stare stvari, pa sojih začeli razstavljati kar za hišo. Tako je nastala ideja za park, na katerem so tudi tobogani. Daleč naokrog so znani po svoji gostoljubnosti in dobri kuhinji, še posebej po domačih jedeh. TURN Onstran reke, blizu Bitnje in ne tako visoko kot Prem ja dala družina Rain (pl. Rainov, nekdanjuh oglejskih vitezov na štajerskem Gornjem gradu), ki je morda upravljala Prem, proti koncu 15. soletja postaviti lovski dom v obliki kvadratnega stolpa. Oberburžani , poveljniki gradu, so prizidali stolpu novo poslopje in nastal je dvorec , ki stoji še danes. Stolp (THURN) Rainovih je dobil ime Radelsek (Radelseck), ki lahko pomeni »vogal kolarjev«, če je res, daje bila tukaj obrtna delavnica poljedelskih voz ali pa so vsaj tod mimo prihajala taka vozila. Po letu 1760 je poslopje prešlo v meščanske roke, lastniki so bili Valentin de Francesci, neki Panovich z Reke, Anton Leban iz Postojne, Spiridon Dany z Reke od 1805 in drugi. Notranjost gostilne MMM mm*: "t ... ' 1 • - r\ MM IS figi g i|38r iSr^fia * N i •Tj 'BB Za vse modele Megane Air klima zastonj in 200.000,00 SIT popusta ob zamenjavi staro za novo. Za Tvvingo in Thalia 60.000 popusta. % RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 Kompletna servisna usluga Prodaja vozil, prepis, zavarovanje, servisiranje, optika, montaža klime, montaža avtostekel, kontrola amortizerjev, čičščenje hladilnega sistema, avtovleka ter kleparske in ličarske usluge. Ugodna ponudba jeklenih platišč do 25% popusta! Avtoplašči po akcijskih cenah * Sava Eskimo * Goodyear VVinter * Michelin * Kleber Za plačilo z gotovino 15% popusta! * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51, 6243 OBROV Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net PE PODGRAD: AVTOPREVOZNIŠTVO DOSTAVA: peska do 3 m3 drv do 8m2 drugega materiala SLAVKO SMRDELJ s p. Partizanski hrib 12, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041/ 544 687 (041/ 993 693) Balinišče v Gornji Bitnji Igrišče za gostilno, prostor kjer je bil nekoč organiziran vaški shod Domačija Jenkovih, ki oddajajo sobe Jezerce pred graščino trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Za reč j e 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71 -41 -91 3, Tel./Fax.: +386 (0)5/71 -41 -927 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net Sredi 19.stoletja so bili solastniki rodbine Gerl, Dekleva in Kuntara, po letu 1856 pa je dvorec kupila rodbina Spelar. V času soializma je posestvo postalo splošno ljudsko premoženje. Trenutno je Turn v lasti družine Penko (od 1994 leta), ki ima z njim, v bodočnosti, velike načrte. Družina se trenutno ukvarja z ovčerejo, kot osnovno gospodarsko dejavnostjo, težijo pa k temu, da bi nekoč postali zanimiva turistična destinacija. Svoje sanje so začeli uresničevati s tem, ko so graščini zamenjali streho in s tem postavili predpogoj za nadaljne investicije. Za vse podatke in strokovno ekskurzijo po Gornji Bitnji se zahvaljujem Meti Frank. Tum po Valvasorju Ovce iz Ovčereje dmžine Penko Tum danes V Gornji Bitnji lahko vidiš tudi divje prašiče 0 RfinK IZDtlOVRNJC STROJNC OPRtMt VRITCR FRRNH i.p. S "" -i ZKD PRIREJA 25.11.2001 Koncert ljudskih pesmi “RASTOČA KNJIGA”. Nastopajo skupine ljudskih pevcev. Medoobmočno razstavo na temo: ČLOVEŠKO TELO; tehnika risba od 26.10 - 7.11.2001 v Galeriji Doma na Vidmu; vsak dan od 15.00 do 18.00 Likovno razstavo Ester Mršnik od 16.11. do 20.11.2001 v Galeriji Doma na Vidmu; vsak dan od 15.00 do 18.00. Vse informacije na tel: 05/71100 90. <__________________________y (Križman Patrik) Bazoviška 3, 6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-45-959 PRHLJAJ ? IZPADANJE LAS ? MASTNI LASJE? Naročite se v našem salonu na brezplačen pregled las in lasišča z mikrokamero Prisrčno vabljeni na obisk! -^/kPIRNICaJ Bazoviška 19, 05/714-20-77 Ker se približuje konec teta, smo vam pripravili širok izbor koledarjev, rokovnikov, kemičnih svinčnikov, vžigalnikov in drugega, po zelo ugodnih cenah. Urejen imamo tudi dotisk z vašim logotipom. Poskrbeli smo tudi za darilne vrečke, darilne papirje in voščilnice. Za vse Miklavže, Božičke in dedke Mraze pa pripravljamo bogato ponudbo igrač, pobarvank, otroških knjig, barvic... Vabljeni k nakupu po ugodnih cenah ČASOPIS SNEŽNIK, NE VEČ TAKO DALJNEGA LETA 1995 TEHNIČNI PODATKI Snežnik je izhajal v 1.300 izvodih. Tiskal gaje GA-commerce. UREDNIŠKI ODBOR Uredniški odbor je bil sestavljen iz naslednjih članov: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač, Sergij Šlenc in predsednik Ivko Špetič. Urednik novinar in lektorje bil Branko Zidarič. Valentina draga, jaz ljubim te, A. upam, da tudi ti misliš na me. Ljubezen j e Cepa, je [epa za dva, [Eden sam [jubezni ne pozna. CH, Valentina, izberi me! Igla velika mi je zbodla srce, 9\jg, Valentina, pismo za te. H v pismu piše ''Ljubim tel Barbara Smajita, 3. razred Izvoz se povečuje "Tudi na področju marketinga smo takoj za vodilnimi v svetu, čeprav nam vedenje o tem, da se na vrh še lep čas ne bomo mogli povzpeti, ne jemlje zmernega optimizma," pravi ing. Vladimir Jakovac, direktor zunanje trgovine. Poliuretani-Plama še nimajo lastne blagovne znamke, saj se zavedajo, da ima podjetje premajhno finančno moč za kaj takega. Svojo edino možnost vidijo v izvozu, ki predstavlja že 2/3 njihove proizvodnje in se neprestano veča, zlasti od letnega dopusta naprej. V zadnjem času veliko poliestrske pene prodajo fordovi avtomobilski industriji v Avstraliji, ki poleg zahodne Evrope postaja eden izmed njihovih najpomembnejših kupcev, počasi pa prodirajo tudi v države nekdanjega vzhodnega bloka. Potrebno je omeniti, da so julija sklenili posel v vrednosti 3,6 milijona DEM z rusko tovarno AVTO VAZ Togi iatti (Lada) z dobrimi možnostmi za podaljšanje pogodbe tudi v prihodnjem letu, čeprav se tudi na vzhodu srečujejo z vse ostrejšo konkurenco. Kot edinega proizvajalca mehke poliuretanske pene iz nekdanje "vzhodne Evrope" so Poliure-tane-Plamo junija letos sprejeli v združenje EUROPUR. Članstvo v elitni druščini zahodnoevropskih proizvajalcev jim bo olajšalo dostop do dragocenih informacij, poleg tega pa nameravajo tudi aktivno sodelovati pri kreiranju njegove politike, čeprav se ne slepijo, da je združenje bolj naklonjeno marketingu in manj tehnologiji. Prva ovira na poti iz anonimnosti je torej za Poliuretane-Plamo le še spomin. ŠPORTNI OBJEKTI Gradnja in usposabljanje športnih objektov Zagnani delavci Balinarskega kluba Zabiče so se lotili izjemno zahtevne finančne in gradbene naloge. Postavljajo halo v Zabičah, ki je pogoj za sodelovanje v najvišjih tekmovanjih, istočasno pa tudi večnamenski objekt, ki bo služil tako športu, kot drugim aktivnostim krajanov Podgore. Balinarji iz Zabič so k sodelovanju povabili tudi BK Lesonit (prej Kozlek), saj si ta z doseženimi rezultati zagotavlja nadaljnje tekmovanje v super ligi, z ureditvijo dvorane pa bo obenem tudi izpolnjeval zahtevne pogoje za tekmovanje. V Zabičah (podgori) pa so se aktivirali tudi nogometaši. Ustanovili so Nogometni klub Podgora in se prav tako lotili zahtevnega dela pri urejanju nogometnega igrišča v neposredni bližini hale. Tako bo sistem igrišč počasi prerasel v manjši športni center za področje Podgore. Tudi Nogometni klub Transport se je znašel pred izjemno zahtevno nalogo, ki jo mora rešiti do konca avgusta. Z uvrstitvijo članov v 3. ligo in mladincev v 2. ligo zahod morajo v klubu pripraviti pogoje na igrišču in spremljajočih objektih tako kot jih zahteva Nogometna zveza Slovenije. Edina možnost za razširitev igrišča je na trnovskem stadionu, kjer so dela v polnem teku. Na obstoječem igrišču so opravili zemeljska dela, po- stavili okoli 1500 m2 nove ruše, tako da bo novo igrišče z dimenzijami 100 x 64 metrov zadovoljevalo predpisane normative za nastopanje kluba v 3. ligi. Športni zanesenjaki so v objekte vložili že precej sredstev in še več prostovoljnih delovnih ur. Kljub pomoči nekaterih sponzorjev, predvsem občine in športne sfere, pa bo še veliko problemov, predvsem pri zagotavljanju finančnih sredstev za dokončanje začetih del. Omenimo le predračunske vrednosti obeh naložb, ki znašajo za balinarsko halo 60 milijonov tolarjev, za adaptacijo nogometnega igrišča na trnovskem stadionu pa okrog 15 milijonov tolarjev. Zdravko Debevc Pomembna pridobitev za ilirskobistriško zdravstvo V petek, 7. julija, je dr. Krste Milevski, specialist za interne in pljučne bolezni, predstavil prenovljene prostore nekdanjega vrtca na Župančičevi ulici, v katerih bo poslej delovala njegova internistična ambulanta. Ilirskobistriško zdravstveno varstvo, ki se že dolgo srečuje z velikimi težavami, saj nihče ne ve, kdaj bo dokončno urejen laboratorij v zdravstvenem domu in zgrajena zdravstvena postaja v Podgradu, je s tem dejanjem vsekakor veliko pridobilo. Dr. Krste Milevski je imel od lani v najemu prostore v zdravstvenem domu, vendar tam ni mogel opravljati specialističnih preiskav, zato se je odločil za naložbo, ki je privedla do sodobne in vrhunsko opremljene specialistične ambulante. V njej se bodo lahko zdravili samoplačniki zdravstvenih uslug, večinoma pa bodo k njemu prihajali pacienti z napotnicami svojih osebnih zdravnikov. Dr. Milevski bo v novi ambulanti s svojima sodelavkama (laborantka in višja medicinska sestra) opravljal preiskave pljučne funkcije, kompletne biokemije v laboratoriju (preiskave krvi, urina, količine maščob in sladkorja v krvi itd.), pacientom bo lahko posnel EKG v mirujočem stanju in pod obremenitvijo, ugotavljal alergije in opravljal preiskave s pomočjo ultrazvoka (preiskave ščitnice, srca, ledvic, žolčnika, vranice, sečnega mehurja in prostate ter nosečnosti). Poleg naštetega pa bo občasno in v skladu z zanimanjem pacientov vodil tudi šolo za astmatike in diabetike, v kateri jih bo seznanil z boleznijo in jim svetoval preventivne ukrepe in terapijo. TEMATIKE CVETKE IZ OBČINSKEGA PARLAMENTA • Županu še vedno toplo priporočamo, naj si za občinsko upravo najde najboljše ljudi. Ni važno kakšne barve je maček, samo da lovi miši. • Zaradi "hude vneme in hitrosti" se zna zgoditi, da bomo sprejeli proračun in zaključni račun za leto 1995 na isti seji. Dve muhi na en mah, • Zeleni ne podpirajo proračuna, ker ni nihče predlagal sredstev za ekologijo. Vi ste čakali nas, mi pa vas! • Izvedeli smo, da samo eden in edini občinski svetnik jemlje svoje poslanstvo dovolj resno. Cele dneve "prečepi" na občini, preverja, zaslišuje, nadzira, sprašuje in če mu ostane Še časa, čaka v zasedi na župana. Pridna kokoš si na vsakem gnojišču opravek najde. • Istočasno "gradimo" dva zdravstvena doma. Glede na finance zgleda, da še dolgo ne bo nobeden ‘v funkciji". Tako je, če dve roki silita v premajhen žep, • Tega, da bodo stranke končno prišle do proračunskega denarja se poleg njih veseli tudi nek podjetnik. Končno mu bodo lahko plačali panoje iz predvolilne kampanje. Kdor čaka - ta dočaka. • Po novem naj bi zahtevali, da plačujejo za grobove vsi. Vsakdo ve, kje je rojen, a nihče ne ve, kje bo umrl • Brkini so ostali brez poštnih nabiralnikov! Tam živeči svetnik se je močno razburil, kljub istočasni ugotovitvi, da imajo še vedno "vročo linijo", naročilo pice po telefonu ... Morda pa pošta namerava uvesti brkinsko konjsko poštno linijo. • Svetniki smo bili osupli, ker na občini še vedno ni tajnika in sekretarja, kljub temu, da sta Že imenovana. Župan je le skomignil z rameni in rekel - soba je "fraj" in delo čakal Oba imenovana pa, da prideta ob prvi priliki. Dajmo času čas. • Baje po številu nezaposlenih v naši občini močno prednjačimo na Primorskem in celo v državi. Hvala bogu, da smo vsaj nekje prvi! • Občani in gostilničarji od svetnikov zahtevajo, da so gostilne odprte tudi po 22. uri. Zahtevi bi "komot* ugodili ali pa zbudili zaspane žene in izboljšali program "Sove", • Svetnikom še vedno ni uspelo izvedeti, koga občina toži za neplačane najemnine od vojaških objektov. Vse kaže, da so poslovali po domače in tisti narodni - pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič! • Nek poslanec (čisto na vsaki seji) tolmači vse zadeve (bolje kot bk pravnik) in nam vsiljuje sklepe, ki so po njegovem najbolj pametni. Verjetno občinski svet sestavlja 22 neumnih svetnikov in eden pameten. Kdo je širokoustnež, ki nam žali ušesa s preobiljem prazne sape. • Ta isti svetnik izkoristi vsako priložnost za udrihanje po "ta rdečih”, prejšnjemu režimu in njihovih naslednikih, ki jih vidi v Združeni listi. Verjetno seje prestrašil grafita - komunisti vrnite se, vse smo vam odpustili! •Po novem naj bi za kadrovsko politiko, zaposlovanje, šolsko mladino in študente skrbela "tudi občina". Ne govori o glavobolu tistemu, ki ga glava še nikoli ni bolela! • Nek svetnik ni vedet, ali naj v shemi občinske uprave nariše sekretarja s puščico gor ali s puščico dol. Če upoštevamo leta (tega novega občinskega funkcionarja), predlagamo - to drugo. • Ko bo župan napotil nove občinske moči k ministrom po denar jim svetujem, da se oglasijo pri gospe Lenarčič. Če ne drugo, jim bo povedala, da so le-ti v Ljubljani. Takšne “superbabice" naša občina zlepa ne bo več imela! • Svetnik je obtožil Zelene, da so na streho poslali nadzornika iz svoje stranke. Bo že držalo! Trava na strehi je zelene barve. • Če bi vedeli koliko bo stalo opravilo strehe na občinski stavbi, je sploh ne bi popravljali - so složno ugotovili nekateri svetniki. Najbrž so mislili občino porušiti. Glede na to kaj vse se tam dogaja... • Strelovod na streho ja ali ne- to je zdaj vprašanje, so modrovali svetniki. Naj jih strela udari, tiste na občini, bi verjetno rekli občani. • Država hoče vzeti občini Dom starejših občanov, mi pa odločno - NE. Pa smo spet tam -tujega nočemo, svojega ne damo! • Župan dobi kot neprofesionalec 33% plače redno zaposlenega, kar znaša (reci in piši) okrog 90 tisočakov. Oba bivša kandidata za župana in zdajšnja svetnika mrzlično računata svojo "polno* plačo v primeru izvolitve in otožno obračata oči. • Občani nas bodo cenili po tem, kaj smo naredili in ne po tem, kaj smo govorili. Na začetku je bila beseda, na koncu pa beda. Nasvidenje do prihodnjič! Vaš svetnik Zlatko Jenko BISTRIŠKI DNEVI '95 Klavrni Bistriški dnevi Sekcija za gostinstvo in turizem bistriškega obrtnega združenja je že leta 1985 dala pobudo za organiziranje Bistriških dnevov. Res je, da organizator letos ni imel sreče z vremenom, saj so odpadla načrtovana športna srečanja, v petek, 23. junija, pa zaradi neurja ni bilo niti večernega plesa. Manjše število stojnic se je pojavilo le v sončnem nedeljskem popoldnevu, vendar je bilo domače obrti na njih le za vzorec. Lončarski atelje torna iz Maribora je edini ponujal kolikor toliko sprejemljive izdelke iz žgane gline za gospodinjstvo, okrasne predmete in turistične spominke. Na ostalih stojnicah se je v glavnem ponujalo in kupovalo tekstil, knjige, suho sadje, igrače in sladkarije ter nepogrešljivo kramo. Otroci so se silno razveselili miniaturnega vlakca, odrasli so prisegali na izdelke ljubljanske pivovarne Union, ki je obilno reklamirala svoj zaščitni znak, prodaja avtomobilov priznanih nemških znamk, modna revija, srečelov, na- stop Pihalnega orkestra Divača-Koper, gostobesedni Sašo Hribar in razvpiti Agropopovci so sicer pritegnili nekaj več radovednežev, kaj več pa tudi letos ni bilo videti. Še najbolj se je prvotni zamisli o podobi Bistriških dnevov približal Andrej jelen iz Trnovega, član Muzejskega študijskega krožka Ilirska Bistrica, ki je zraven poštne stavbe pod naslovom "Furmani pocest' peljajo“i n "ilirska Bistrica - mesto brez muzeja" razstavil nekaj starih vprežnih vozov iz svoje zbirke, da bi pri pristojnih končno vzbudil zani- a • • Lesonit ( l ■'< t ? v - v -' ' • _ ______m____a je postal delniška - - ■ ■ ■ .... družba Dolgotrajen m zapleten postopek lastm-njenja, v katerem s. je moralo podjetje . Lesonit pridobiti dve soglasji Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo Republike Slovenije, je za ta največji ilirskobistriš-ki kolektiv uspešno končan. Okrožno sodišče v Kopru, Oddelek za gospodarsko sodstvo, je 21. junija 1995 izdalo sklep, na podlagi katerega se je družbeno pod-; jetje Lesonit preoblikovalo v delniško družbo. Osnovni kapital delniške družbe Lesonit znaša 846.022.000,00 SIT in je razdeljen na 432.011 delnic z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT. Lastniška struktura Lesonita, d.d. je v končnem lastninjenju sledeča: Sklad' Republike Slovenije za razvoj (20%), Sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (10%), Slovenski odškodninski sklad (10%), udeleženci po interni ’ razdelitvi (20%) in udeleženci po notranjem odkupu (39,68%), Zgornja struktura natančno znanih lastnikov pove, da so večinski lastniki Lesonita zaposleni; bivši zaposleni in’ upokojenci, na kar so še posebej ponosni. Organi delniške družbe Lesonit (upra-■ va, nadzorni svet in skupščina) so določeni s statutom. Uprava družbe je štiri-članska m jo sestavljajo predsednik u-prave ter trije člani, zadolženi za finance in marketing, za proizvodnjo in razvoj ter za kadrovska in socialna vprašanja (delavski direktor). Nadzorni svet šteje šest članov: dva člana sta predstavnika delavcev družbe, štirje, člani pa so predstavniki delničarjev. Svoje pravice v zvezi z družbo delničarji uresničujejo na skupščini. - : Za Lesonit pomeni končan postopek' lastninjenja tudi uskladitev z Zakonom o gospodarskih družbah, novo organiziranost in drugačne načine ter oblike manje za postavitev domače muzejske zbirke, ogledala preteklosti in sedanjosti vsakega mesta, samo Ilirske Bistrice ne. Oblečen v staro furmansko opravo je zatrdil, da bi muzeju prav rad odstopil nekaj eksponatov, ki v glavnem izvirajo iz področja občine. Na ogled je postavil več kot sto let stare gosposke sani s kraguljčki, dvosedežni voz z imenom gik-valbiroč, kočijo, gozdarski voz "parizar" za prevoz lesa s starim orodjem (žaga, sekira, cepin in maček), brkinski voz (manjši voz, ki so ga vlekle krave), istrski in mrtvaški voz. Andrej Jelen je pred leti za Bistriške dneve vozil kočijo s konjsko vprego po mestu, saj je bila kot filmski rekvizit dovolj dobra za avstrijske cineaste, v Ilirski Bistrici pa za tovrstne vožnje ne najde dovolj razumevanja. Nič posebnega torej, nič vznemirljivega in vprašanje je, če so obiskovalci zapustili prizorišče vsaj z upanjem, da bo naslednje leto bolje. ŽIVIMO ZDRAVO - JEJMO SADOVE BRKINOV Knap Rude: No koku je blu na razstavi, ste se zmenil, de bueste kej prodali fjumanam? Stjepan: Ma pusti, još dobro, da nismo peljali šleper robe, kako j e predlagal župan. Ala bi ga najebali! Nebi pokrili niti troškove carine. Knap Rude: Zakaj, kaj ni blo zaduosti firbcu. Sej jh nej moglo bit, če ste lepil plakate sam po Bistre! in nje po Kastavščini. Stjepan: Ma nije to. Vseeno je bilo ljudi, tu ni problema. Al ti Hrvati imajo cene, ki niso niti pola naših. Knap Rude: Ja, in. Saj nej šlu za tu, de bi kej prodali, važnu je, de reklamiraste našga žpana. Kr se cen tiče, bi pa prašol zidarje, te so u vseh njegovih puosleh enake. Polovične. Avtor se odreka honorarju v korist KZ z. o. o. (kdor zasluži, zasluži, ostali odpadejo) za pokrivanje carinskih stroškov pri prodoru na kastavski trg N I I I _______Policija svetuje______ PREVENTIVA - PROMETNA VARNOST VARNA ZIMSKA VOŽNJA ! POLICIJSKA KRONIKA V mesecu oktobru so policisti PP Ilirska Bistrica pri ilegalnem prehajanju državne meje prijeli skupno 38 tujih državljanov, največ Rumunov in Alžircev. Po končanih postopkih so bili zavrnjeni hrvaškim mejnim organim ali pa odpeljani v COT Ljubljana. Kminalisti PP so obravnavali 21 kaznivih dejanj, od tega 4 vlome, 8 tatvin, 2 odvzema osebnih vozil (obe vozili sta najdeni) in 7 poškodovanj tuje stvari. Opravili so tudi 4 zasege prepovedanih drog, predvsem marihuane in heroina. Zoper dva preprodajalca bodo podali kazensko ovadbo, dva se pa bosta srečala s sodnikom za prekrške. Na področju prometne varnosti so policisti obravnavali 26 prometnih nesreč, od tega 3 z lahkimi telesnimi poškodbami, 1 pa s posebno hudo telesno popškodbo. Policisti so izvedli tudi preventivno akcijo v osnovnih šolah, katere zakjučekje bil 12.10.2001 pred OŠ A. Žnederšiča. Na področju Javnega reda in miru so policisti intervenirali 18 krat, od tega največ v zasebnih prostorih, 4 krat pa v gostinskih lokalih. Na delu so prejeli tudi mladoletnika, kije pisal neprimerne grafite. Poleg ostalih zadev so sodniku za prekrške prijavili še 3 lastnike, ki niso primemo zavarovali svojih psov. Obravnavali so tudi najdbo ročne bombe in dva požara z manjšo materialno škodo. AKCIJE ZA BOLJŠO PROMETNO VARNOST Stopimo iz teme: VIDNOST JE VARNOST Voznik opazi ponoči ali v mraku: -temno oblečenega pešca na 26 m; -svetlo oblečenega pešca na 38 m; -pešca s kresničko ali odsevnim trakom na 136 m. Ponoči, v mraku in ob slabši vidljivosti (megla, močan dež, sneženje...) nosim svetla oblačila, kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami. ŽELIM BITI VAREN ! Vedno hodim po pločniku. Če je cesta brez pločnikov, pa hodim po levi strani. Tako pravočasno opazim vozilo, ki pelje nasproti in se mu umaknem, če me ni opazil. Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev! STAREJŠI NA KOLESU V prometnih nesrečah so najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, še zlasti starejši od 65 let. Premalo so pozorni na vozila, ki j ih prehitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagirajo. Pred spremembo smeri vožnje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami in pravočasno odločno nakažite svoje namene. Kje naj vozim ? -po kolesarski stezi in kolesarskem pasu, -ob desnem robu vozišča, če ni kolesarske steze oziroma pasu. -promet skrbno opazujem, predvidevam ravnanje drugih udeležencev in skrbim za svojo varnost. -še posebej pozoren sem na vozila, ki me dohitevajo in prehitevajo. -v križiščih sem nadvse previden, z roko odločno nakažem smer in se prepričam, ali so me opazili. Če je situacija nejasna, raje stopim s kolesa in grem peš čez križišče. -da me pešci in vozniki opazijo uporabljam tudi zvonec. -ponoči poskrbim, da sem še bolj opazen (luči, odsevniki, svetla oblačila..). -prtljago vozim v zato namenjeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imam proste za krmilo in nakazovanje smeri. ZAKAJ NOSIM ČELADO ? Skoraj deset odstotkov mrtvih in poškodovanih v nesrečah je kolesarjev. Največkrat se poškodujejo po glavi. \ Dočakajmo dež, meglo, sneg in poledico pripravljeni. Dodatna previdnost in večja pozornost sta v jesenskih in zimskih razmerah nujni, a za varno vožnjo še vedno premalo, kajti tudi vaše vozilo mora biti tehnično brezhibno in predpisano opremljeno. PRAVOČASNO PREVERITE: -pnevmatike -zavore -svetlobne naprave -zimsko opremo PNEVMATIKE Vozilo bo pravilno in dobro opremljeno, če bomo upoštevali tudi pravilo 4x4: - 4 kolesa opremimo z zimskimi pnevmatikami (M+S); - 4 mm mora biti najmanjša globina profila zimskih pnevmatik; - 4 mesece (najmanj od 15. novembra do 15. marca naslednje leto) imejmo zimske pnevmatike na vozilu; - 4 leta je priporočljiva največja starost zimskih pnevmatik. Samo zimske pnevmatike na vseh kolesih omogočajo uspešno speljevanje in pospeševanje, učinkovito zaviranje, nespremenjeno smer pri zaviranju in varno vožnjo skozi ovinke. Zaradi posebne snovi pa bodo zimske pnevmatike tudi pri temperaturi pod 7 stopinj celzija dovolj mehke, da bodo zagotovile ustrezni oprijem tudi na suhi in nezasneženi cesti. Le zadostna globina profilov bo omogočila dobro odstranjevanje vode in brozge izpod koles ter stabilnost v snegu in ledu. Kadar je na cesti več snega, pa priporočamo uporabo snežnih verig. Ker se guma kot organska snov stara, po štirih letih ne glede na obrabljenost izgubi sposobnost optimalnega oprijemanja na cestišču. Pnevmatike so edini stik našega vozila z voziščem, zato skrbimo, da bo vedno dober. Za zimsko opremo štejejo tudi poletne pnevmatike na vseh 4 kolesih in ustrezne snežne verige, ki morajo biti v zimskih razmerah pravilno nameščene na pogonskih kolesih. Pri vozilih s štirikolesnim poogonom morajo biti snežne verige nameščene na kolesih zadnje osi. ZAVORE IN ZAVORNA TEKOČINA Za varno vožnjo je nujno brezhibno delovanje zavor, zato redno preverjajmo gladino zavorne tekočine. Če seje rahlo znižala, j e morda vzrok obraba zavornih oblog, če seje naglo znižala, vozilo takoj odpeljemo k mehaniku. Zavorno tekočino zamenjamo najmanj vsaki dve leti. LUČI - TUDI PODNEVI morda je guma natrgana ali drugače poškodovana. V posodi s tekočino za čiščenje vetrobranskega stekla naj bo dovolj tekočine, ki v mrazu ne bo zmrznila. Naprave za odtajevanje in sušenje vetrobranskega stekla ter naprave za ogrevanje in zračenje morajo zagotoviti normalno vidljivost skozi steklo. Pred daljšo vožnjo preverimo ali imamo v rezervoarju dovolj goriva. Sneg lahko preseneti tudi zimsko službo in zgodi se, da vozilo z nemočnimi pomiki obstane na cesti, zato tudi odeja v vozilu ne bo odveč. Priprave na zimo v cestnem prometu Jesen polagoma prehaja v zimo, ki nam bo postregla z mrazom, snegom, ledom in meglo. Kot udeleženci v cestnem prometu, zlasti kot vozniki motornih vozil, moramo s tem resno računati in se na to dobro pripraviti. Primerna zimska oprema avtomobila j e poleg vožnje, prilagojene zimskim razmeram, temeljni pogoj za varno vožnjo pozimi in v zimskih razmerah. Ker zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo, je prav, da podrobneje pojasnimo, kaj je zima in zimske razmere in kaj je predpisana zimska oprema motornih vozil. V odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji (Ur. list št. 38/99) je določeno, daje zima v cestnem prometu čas od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta (za razliko od koledarske zime, ki traja od 23. decembra do 21. marca ali klimatološke zime, ki traja od decembra do 28. februarja), zimske razmere pa so takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča (in ga pobeli) ali ko je na vozišču poledica, vse do tedaj, ko pristojna služba za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta očiščena in normalno prevozna ter sposobna za promet vozil. Nadaljevanje prihodnjič ČASOPISNI BOKSARSKI DVOBOJ V DOLINI MIRU -ČETRTIČ IN ZADNJIČ AVTOHERMES TRGOVINA AVTOMATERIAL Mizgur janez s.p. Prešernova ulica 25 b, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/710 12 31, fax: 05/710 12 32 Akcija v novembru 15% POPUST NA ZIMSKE AVTOPLAŠČE ZNAMKE BFGoodrich Na zalogi imamo veliko izbiro motornih žah @)Husqvarna Po novem poslujemo NON STOP OD 8.00 DO 18.00 SOBOTA OD 8.00 DO 12.00 TEL.: 05/710 12 31 inSaDsta* ifc h-jil*Jd mA/vsro/rr E-mail: info@tib.si, http://www.bb.si T/B TRANSPORT, c/.d.., //irska Bistrica šercerjeva 17, 6250 //irska Bistrica Te/. Hc: +386(0)57040 lOO, kvc (0)5 7141105 Medtem, ko je Boro mislu, de Dejan grogiran leži u MCti" SD in deje z njim kuonc, je Žmigovc obdelou ta prave svetnike. Boro: Ne mogu verjeti, dali su dotaciju Direkti, pa mali uopšte nič ne tiska. Dejan: Kaj si res mislu, deje bistvenu, če izide cajtng vsok mesec, kaj ne veš, de je bolj važnu če lepu pišeš od oblasti, pa ti zrihtajo kok soud za poslušnost. Uporaba luči podnevi je v Sloveniji med vožnjo z motornim vozilom obvezna, prav tako na Madžarskem, drugod po Evropi pa priporočena. Večkrat preverimo, ali na avtomobilu res delujejo vse naprave za osvetljevanje ceste, označevanje vozila in dajanje svetlobnih znakov. DRUGA ZIMSKA OPREMA Avtor se odreka honorarja v korist pokrivanja stroškov Papir servisa, | de bo redno odvažal časopisni papir ispred MC<3 SD I _______________—_______________________________________V V avtomobil, pripravljen na zimsko vožnjo spadata tudi metlica in strgalo za čiščenje stekel. Preverimo tudi brisalce, Je vaše vozilo pripravljeno na zimo in slabše razmere na cesti? Obiščite nas in poskrbeli bomo za brezhibnost vašega vozila in varno vožnjo. Pooblaščeni serviser vozila in opreme ter prodaja rezervnih delov: 0 BOSCH ©> Mercedes-Benz Schvvarzmiiller ® Eberspacher (J) gorica X II. POKALNA TEKMA KARATE ZVEZE SLOVENIJE TAMARA KOVAČEVIČ NA NAJVIŠJI STOPNIČKI Karate zveza Slovenije je 6/10-2001 v Oplotnici organizirala II. tekmovanje za pokal Slovenije v katah in bojih za kategorijo mlajših dečkov in deklic. Tekmovanja so se med 31 klubi in prek 250 tekmovalci udeležili tudi člani karate kluba SAMURAI iz Nove gorice. Bistričanka Tamara KOVAČEVIČ je v kategoriji deklic kate posamezno po 4 zaporednih zmagah med 26 tekmovalkami gladko osvojila 1. Mesto in premagala svoji nekdanji klubski kolegici Hrvatinovo inBmetovo. Sicer, pa je bil finale na las podoben nedavnemu državnemu prvenstvu, le da je bila tokrat Tamara KOVAČEVIČ med vsemi najbolje psihično predvsem pa tehnično pripravljena Pozna se ji namreč izredno strokovno delo njenih trenerjev Vojka FRANKA in predvsem Stojana ŠESTANA. Sanja FRANK je v isti kategoriji izpadla tik pred finalnim delom in se uvrstila med 5 in 8 mestom. V kategoriji dečkov je v izredno hudi konkurenci 51 tekmovalcev nastopil Erik Kocjan in po treh zaporednih zmagah tekmovanje zaključil na 5 do 8 mestu. V popoldanskih bojih so se zelo dobro borili Tomaž VULIČ, Ivan GORKIČ in Luka MOZETIČ. Vsak v svoji kategoriji so si priborili 5 do 8 mesto. Z.K. PRVO TEKMOVANJE »SOKOLOV« IN ODLIČNI REZULTATI Rezultati s prvega tekmovanja »Sokolov« Začetek šolskega leta ni zaznamovan le z začetkom šole in obiskovanjem izvenšolskih dejavnosti, ampak tudi z udeležbo in potrditvijo osvojenega znanja in sposobnosti na različnih tekmovanjih. Karate klub Sokol seje 29. septembra v Kranju udeležil prvega tekmovanja v sezoni. Sodelovalo je 21 klubov s 178 tekmovalci, ki so se pomerili v katah in borbah. Člani karate kluba Sokol so kljub začetku tekmovalne sezone pokazali odlično znanje. V kategoriji mlajših deklic je Doris Brne osvojila 1 .mesto, Tina Markovič pa 2.mesto. Saša Štefančič sije s svojim nastopom prislužila nehvaležno 4. mesto. Kot mlajša dečka sta se v finalu pomerila Darjan Smajla in Tine Maljevac. Po 5-kratni izvedbi kate (zaradi velikega števila tekmovalcev) sta osvojila Darjan 1 .mesto in Tine 2.mesto. Starejša deklica Anj a Čekada si je z izvedbo kat prislužila 2.mesto medtem, ko se Matei Dogančič, Sari Miloševič in Janu Trstenjaku, kljub dobrim nastopom ni uspelo uvrstiti med najboljše v svojih kategorijah. Anja Č. PROGRAM PRIREDITEV ZA NOVEMBER 2001 ŠPORTNA REKREACIJA - ODBOJKA Sobota, 17. novembra ODBOJKA 2001-2002 - ŽENSKE /1. TURNIR ob 14,00 uri, Telovadnica OŠ Košana, Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Sobota, 24. novembra ODBOJKA 2001-2002 - MOŠKI/1. TURNIR ob 14,00 uri Šp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici, Informacije: Športna zveza II.Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET Sreda, 28. novembra ob 18,00 uri ŽREB ZLMN 2001-2002, Šport bar, Bazoviška 4 v II. Bistrici, Informacije: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax: (05)7101135 NOGOMET 3. SNI.-ZAHOD ČLANI Nedelja, 18. novembra ob 14,00 uri NK TRANSPORT: NK JADRAN ROKAVA Igrišče ŠC Trnovo v II. Bistrici Informacije: NK Transport II. Bistrica KOŠARKA 3. SKL - ZAHOD ČLANI Sobota, 10. novembra ob 19,00 uri KKPLAMA PUR : KK PRESTRANEK AB Sp. dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: KK Piama pur II. Bistrica Športna zveza II. Bistrica i j HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-5147 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ UM XiW TIM MIT d.o.o. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO -PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA - PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3,6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 RAZPIS ODBOJKA V DVORANI V SEZONI 2001-2002 kategorija ŽENSKE - kategorija MOŠKI Športna zveza Ilirska Bistrica bo organizirala rekreativna tekmovanja po turnirskem sistemu predvidoma 1 x mesečno. Ti bodo izpeljani ločeno moški - ženske v obdobju november - april. Osnovna določila: 1. Pravico nastopanja imajo rekreativci, igralke in igralci ne glede na starostno kategorijo. 2. Organizator tekmovanja je Športna zveza II. Bistrica v sodelovanju z zunanjimi organizacijskimi kadri. 3. Tekmovanja se izvaja v telovadnicah in športnih dvoranah, ki izpolnjujejo osnovne pogoje za odbojkarsko igro. 4. Uporablja se prirejena pravila odbojkarske igre za rekreativno tekmovanje. 5. Sisteme tekmovanja na posameznih turnirjih se določi na osnovi števila udeleženih ekip. 6. Pokale za osvojena mesta prejmejo vse nastopajoče ekipe, ki se bodo udeležile vsaj dveh turnirjev. 7. Ostala določila pripravi organizator in dostavi sodelujočim ekipam. 8. Rok za prijave: ponedeljek, 12. november 2001. 9. Dodatne informacije o tekmovanju in višini prijavnine: Športna zveza, tel.: 710 11 35 in Z. Debevc 041 578 613. OLMN ILIRSKA BISTRICA ŠPORTNA REKREACIJA - MALI NOGOMET KOČANIJA VODI PRED ZADNJIM JESENSKIM KROGOM Občinska liga malega nogometa se te dni zaključuje, vendar le za jesenski del prvenstva. V tem delu je odigrano osem krogov od devetih. Na vrhu razpredelnice že nekaj krogov vztraja ekipa Kočanije, ki pa ima pred ekipo Balasty prednost le dveh točk. Tako bo vsaj do lokalnega derbija Kočanije z ekipo Majda bar, ki je na razporedu kot zadnja tekma jesenskega dela. Iz »Majdine ekipe« napovedujejo, da bo lestvica po tej tekmi drugačna. Z nestrpnostjo bodo pričakovali končni izid tekme tudi v drugih ekipah, ki so tik pod vrhom. Letos je lahko usoden vsak spodrsljaj ekip, ki so v boju za naslov občinskega prvaka. Po nekaj letih prevlade ekipe ŠD Carinik (Balasty) je tekmovanje spet zanimivo, saj poteka v dokaj izenačenem merjenju moči ekip iz zgornjega dela lestvice. Rezultati tekem zadnjih dveh krogov: SLADKI BAR KOČANIJA 2: 3 (1:1) AUTSAJDER BALASTV 3:13 (2:5) PODGRAD KIRN 4: 1 (0:0) PRASLOVAN S) ZLATOROG UTD 1: 6 (1:3) FINIDA MAJDA BAR 8. krog 1: 2 (1:1) KOČANIJA FINIDA 4: 3 (3:1) BALASTV PRASLOVAN 6: 1 (2:1) PODGRAD AUTSAJDER 8: 3 (2:0) ŠD ZLATOROG UTD SLADKI BAR 7: 1 (4:0) KIRN MAJDA BAR 2: 6 (2:3) mesto ekipa krog LESTVICA PO 8. KROGU zmag neodl poraz gol razi. točk 1. KOČANIJA 8 7 0 1 36:18 21 2. BALASTV 8 6 1 1 50:23 19 3. PODGRAD 8 5 1 2 44:19 16 4. MAJDA BAR 8 4 3 1 32:15 15 5. FINIDA 8 4 0 4 27:22 12 6. AUTSAJDER 8 3 1 4 22:41 10 7. ŠD ZLATOROG UTD 8 3 0 5 25:49 9 8. SLADKI BAR 8 2 1 5 30:35 7 9. KIRN 8 1 1 6 22:34 4 10. PRASLOVAN 8 1 0 7 11:47 3 OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS Pestra ponudba portne obutve in oblaeil iz NOVE JESENSKO ■ ZIMSKE KOLEKCIJE. Ugodne cene! TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 RAZPIS ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ILIRSKA BISTRICA 2001-2002 Športna zveza Ilirska Bistrica bo organizirala tekmovanje po kombiniranem ligaško-pokalnem sistemu ob sobotah in nedeljah, odvisno od razpoložljivih terminov v Športni dvorani. Tekmovanje bo izpeljano v obdobju december - februar. Osnovna določila: 1. Pravico nastopanja imajo vsi igralci: rekreativci in registrirani tekmovalci ne glede na starostno kategorijo (spodnja meja je 16 let in ob soglasju staršev dopolnjenih 14 let). 2. Organizator tekmovanja je Športna zveza II. Bistrica v sodelovanju z drugimi izvajalci. 3. Tekmovanje bo potekalo v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. 4. Uporablja se pravila igre malega nogometa prirejena za tekmovanje v ligi. 5. Sisteme tekmovanja se določi na osnovi števila udeleženih ekip. 6. Pokale za osvojena mesta prejmejo tri (štiri) najboljše ekipe. Zmagovalna ekipa prejme tudi prehodni pokal. 7. Ostala določila pripravi organizator do sestanka z vodji ekip in žrebanja, ki bo v sredo, 28. novembra 2001 ob 18. uri v prostorih Šport bara, Bazoviška 4 v II. Bistrici.. 8. Zadnji rok za prijave: ponedeljek, 26. november 2001. 9. Dodatne informacije o tekmovanju in višini prijavnine: Športna zveza, tel.: 710 11 35 in Z. Debevc 041 578 613. ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA karate kluba SOKOL iz Ilirske Bistrice udeležili 2 pokalne tekme za dečke in deklice, ki je bila v športni dvorani v Oplotnici. Tekmovalce, ki trenirajo pod vodstvom Kristoferja Štembergerja, sta tokrat zaradi trenerjeve odsotnosti, vodila Suzana Logar in Ivo Tijan. Dobro pripravljeni tekmovalci so se odlično odrezali in svoje nastope kronali z visokimi uvrstitvami. V kategorijah mlajših dečkov sta nastopila Darjan Smajla in Tine Maljevac. Tine sije z dobrimi nastopi priboril uvrstitev med najboljših osem, Darjan pa je po očitni sodniški napaki končal svoj nastop že v drugem krogu. V kategoriji mlajših deklic so nastopile tekmovalke Saša Stefančič, Tina Markovič , Doris Brne in Mateja Hrvatin. V izjemno napetih nastopih sta se odlično odrezali Doris Brne, ki je osvojila tretje mesto in Mateja Hrvatin, ki je osvojila drugo mesto. Mlajše deklice so nastopile tudi v ekipni tekmi. Postava Mateja Hrvatin - Doris Brne - Tina Markovič, je po odličnih predstavah osvojila drugo Dosežki s pokalne tekme v Oplotnici mesto. V kategoriji starejših dečkov in starejših deklic sta nastopila Dean Kljun in Anja Čekada, ki pa kljub dobrim nastopom nista uspela poseči po višjih uvrstitvah. Vsem »sokolom« za njihove dobre nastope izrekamo vse pohvale. V klubu ŠOLSKI ŠPORT - ATLETIKA smo trdno prepričani, da bodo tekmovalci tudi v prihodnje na nastopih posegali po najvišjih uvrstitvah. Garancija za to je sistematično in vztrajno delo oz. treningi, ki jih izvaja trener Sokolov - legenda bistriškega karateja Kristofer Štemberger. Peter Šircelj POKALNA TEKMA V OPLOTNICI V soboto 6.10. so se člani in članice EKIPA ŠPORTNE ZVEZE 3. NA KROSU PRIMORSKIH NOVIC Po uspešno izvedenem občinskem prvenstvu v Krosu za osnovne šole, ki je izpeljan na Športnem centru Trnovo 28. septembra letos v sodelovanju z osnovnimi šolami in s športnimi pedagogi, se je ekipa osnovnošolcev pod imenom Športne zveze udeležila krosa Primorskih novic, ki je bil v Kopru 16. oktobra. Na tekmovanju v Kopru se je bistriška ekipa (47 tekmovalcev) pomerila s tekmovalci iz Obale, kjer je tradicija teka dosti močnejša in tudi primemo organizirana v klubu in v osnovnih šolah. Vseeno pa so tekmovalci v osnovnošolskih kategorijah prinesli domov tri kolajne: eno prvo mesto in dve drugi. Blizu stopničk so bili tekmovalci, ki so osvojili štiri četrta mesta in tri peta mesta. Ekipa seje tudi dobro odrezala, saj je osvojila celo 3. mesto, ki je razglašeno na posebni svečanosti čez teden dni na sedežu pokrovitelja krosa v Kopm. Opaziti je bilo dejstvo, da se bistriški tekmovalci v mlajših kategorijah lahko merijo z ostalimi, saj pridejo do izraza predvsem osnovne sposobnosti posameznika. Starejši ko so tekmovalci, pa je vse bolj očitno dejstvo, da se ni mogoče uvrščati med najboljše. Tu je za rezultat potrebno že precej truda oziroma strokovno vodenega dela in treninga. Cilj nastopa na krosu je bil predvsem ugotoviti, kje je bistriški osnovnošolski šport v tej zvrsti, ki se je v preteklem obdobju v naši sredini mnogo bolj uveljavljala. Omenimo, da seje teklo po ulicah Ilirska Bistrice, v okvim Sindikalnih delavskih iger, pa tudi na Krosu dela - za pokale občinskih reprezentanc se je večkrat nastopilo, čeprav z okrnjeno reprezentanco občine (brez članskih tekmovalcev in tekmovalk). V zadnjem obdobju j e organizator podobne tekaške prireditve v naši občini le Društvo Piškotek iz Knežaka (Kneški tek), kjer paje bistriških tekmovalcev bore malo. Potrebno pa je poudariti, da bi ob strokovnem vodstvu našli kar precej otrok, predvsem najmlajših, ki bi z veseljem vadili in nastopali, saj je bil w Zlata medalja -Dragan Ponjavič (OŠ Podgora) tjt i ,!t9LW At7n«n lw<* ki*« t IJUik ».—k—t*. X. \£ \ Vaš kotiček BOMO UVEDLI TRŽNI SISTEM TUDI ZA SVOJE POKOJNE Bliža se čas Vseh svetih prvi november, ko se spomnimo svojih pokojnih in jim vsak na svoj način lepo okrasimo grobove z rožami, cvetjem in se jim tudi duhovno približamo. Vendar pa ne moremo mimo dejstev, da je glede tega zlitega tudi nekaj pelina na povedano. Upravljavec ne pa lastnik grobov in pokopališča je Komunalno stanovanjsko podjetje, ki menda uporablja še vedno stari občinski odlok o urejanju pokopališč iz leta 1989, ki je veljal v prejšnjem sistemu, vendar smatramo, daje v velikem nasprotju s slovensko ustavo, ki v načelu ne spoštuje posestno lastninskih pravic lastnikov grobov. V zadnjem času se pojavlja brezobzirno trženje KSP a na račun pokopališča in grobov z velikim povišanjem cen v zadnjih dveh letih za cca 200 %. Najbolj sporno je pa to, da zaračunavajo tako imenovane najemnine za eno leto naprej in v slučaju neplačanega računa tudi z grožnjo odvzema posesti in lastnine grobov in obeležij pri čemer je grobo kršena pieteta pokojnih in pa osnovne pravice živih lastnikov grobov. ‘ ’ V kolikor niste še naprej zainteresirani za grobove, vas prosimo, da navedeni znesek 4320 Sit v roku petnajst dni poravnate. V nasprotnem primeru bomo smatrali, da za grobove niste zainteresirani in jih bomo dali na razpolago drugim interesentom” (navedek iz opomina) Z zaračunavanjem grobnin (vzdrževanje pokopališča ) za leto vnaprej je kršen 41. člen zakona o varstvu potrošnikov, ki pravi, da kdor zaračunava storitev ali blago, j e dolžan obračunati stranki obresti za vezano vlogo, v tem primeru za eno leto in mu jih vrniti. KSP tega ne izvaja in na ta način lastnikom grobov podraži še za cca 11,6 % višjo ceno od izstavljenega računa. Predsednik upravnega odbora g. Stjepan Miše se je pohvalno izrazil v tedniku Mag, kako uspešno sta sanirala on in direktor Maljevac izgube v KSP-eu od leta 91 naprej, pri tem pa je pozabil povedati, da so cene grobnin narastle za cca 200 %. Najlažje je sanirati izgube z dviganjem monopolnih cen potrošnikom brez transparentnega pregleda namenske porabe teh sredstev. Postavlja se javno vprašanje, kaj pravzaprav dobijo lastniki grobov na račun svojih prispevkov ? Kot vemo, vsak lastnik praktično vzdržuje in obnavlja svoje grobove in obeležja na lastne stroške in v ta namen odplačanih prispevkov ni deležen nobene usluge s strani KSP. Ta pa zaračunava vse svoje pogrebne usluge po tržnih cenah.( Kopanje grobov, mrliška vežica, nosači, org. pogrebnega obreda...) Civilno združenje za nadzor nad institucijami se zavzema za takojšnjo spremembo občinskega odloka iz leta 1989, ki ne spoštuje posestno-lastniških odnosov med upravljalcem in lastniki grobov in ni v skladu s slovensko ustavo. Zato se zavzemamo in predlagamo občinskemu svetu in županu občine Ilirska Bistrica, da čimprej pristopijo tega perečega problema. Kot dopolnilo k sedanjemu občinskemu odloku, je nujno treba zapisati določilo o transparentnem pregledu in nadzoru namenske rabe finančnih sredstev iz prispevkov vzdževalnin (najemnin grobov). Taje za en grob 2800 Sit letno, za dva pa 4300 sit. Te cene zagotovo ne bodo ostale iste, ampak se bodo sproti usklajevale z inflacijo. Isti plačilni režim naj pričakujejo tudi vsi lastniki grobov po vseh pokopališčih v občini, če ga še niso deležni.. Opomba: Zemljišče za staro pokopališče v Trnovem je kupila župnija Tnovo 21. 4. 1910. Leta 1959 je to bilo nacionalizirano in predano v upravo občini Ilirska Bistrica leta 1960. V katastru K.O. Trnovo je še vedno vpisan lastnik župnija Trnovo, zato bo treba vprašati škofijo, če se odpoveduje denacionalizaciji. Pustimo pokojne počivati v miru in ne izživljajmo se z materialstičnim trženjem še na njihov račun. Naj vsaj tu ostane nekaj enakosti solidarnosti (pod zemljo), če nam jo je še kaj ostalo. Civilno združenje za nadzor nad institucijami; L.Š. A.T. Z \ v MIR PRIHAJA V DOLINO MIRU Gazda Boro: Ma daj, s vi me jebu, prestani več sa tim vicevima o političarima, šta ne vidiš, ukinili mi dotaciju. Avtor: Boro, ma sej je use res, use res. Povej lohku napišemo kokga o športnikah? Gazda Boro: Ma nemoj, neču smet ni na kavo u Baladur Avtor: pa o strelišči, strelcah al pa puškah? Gazda Boro: Pa da me ko ubije ili stavi na spisak. Avtor: Pa o ribičih, lohku kokga? Gazda Boro: Ma jesi li ti lud. Neču smijet više ni na jezero. Avtor: Pa o kulturi, o kulturnikih? Gazda Boro: Ma dobro, o njima smeš, oni nisu opasni, več se i onako stalno zajebavaju medu sabo. Avtor: Če je tako, pa pustimo opoziciji, da napiše kaj resnega o politiki, kulturniki pa tako in tako sami skrbijo za zabavo. Pa še drugo zabavo sem si našel, ni nujno, da se tu zajebavam. Avtor se odreka honorarju v korist miru v Dolini miru I I I I I I I I I I I I I I I I J VAROVANCI VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA NALETELI NA RAZUMEVANJE V času od 6.9.2001 do 13.9.2001 je skupina sedemnajstih varovancev Varstveno delovnega centra Ilirska Bistrica s spremljevalci, letovala v zdravilišču na Debelem Rtiču. Letovanje smo lahko izpeljali le s pomočjo zbranih donatorskih sredstev občine, podjetij, zasebnikov, društev,... Sredsatva so nam darovali: -OBČINA ILIRSKA BISTRICA -ILIRIJA D.D. -MAJDD, SREČKO KOVAČIČ S.P. -NITKA S.P. IZ CELJA -BANKA KOPER, IZPOSTAVA ILIRSKA BISTRICA, -KASS, ATOS KOCJANČIČ S.P. PODGRAD, -IRBIS, D.O.O. KOSEZE -DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE -POINT ELEKTRONIC, S.P. ILIRSKA BISTRICA -PEKARNA SLAVA S.P. ILIRSKA BISTRICA -ELEKTRONIKA NAGLIČ S.P. DOMŽALE; Posebej pa nas j e presenetil in razveselil obisk glasbenika Marka Hrabarj a skupaj s kolegi iz ansambla Free Way, ki so k nam prišli na Debeli Rtič in skupaj z njimi smo ob glasbi in plesu doživeli nepozaben večer. Vsem, ki ste kakorkoli prispevali k prijetnemu oddihu naših varovancev in s tem pokazali svoje razumevanje in odprtost za sprejemanje drugačnosti in razumevanje potreb naših varovancev se prisrčno zahvaljujemo. Varovanci in delavci Varstveno delovnega centra ■Pl primorje M ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, A RAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 BilTEN ZA pREbiVAlcE NA obMOČjU REqijsl