Slov. 5. Ljubljana, meseca maja 1888. Tečaj TI. Sl^T-sas&i čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko, hO HiMležem na, Jesenicah, (Goren jslio). ---•♦<>♦•--- Izliajn vsaki nirsrc rnkrat in se pošilja mlinu brezplačno; neinlom za 1 gld. 30 kr. na leto. Innrrnti in priloge rnčiniijn ne po najnižji ceni. — Letnimi za title znaša suniti 1 ijld. Xaroritjc sc /tri jirri/srilništra na Jenen irah. Obseg'• .Matičen irhis. — iVpiči-v vplivna podlag». (Konec.) — Sadna drevesa v posodah ali posodovei. — Vprašanja in odgovori. — Nosi dopisi. — Naznanilo. Matičen glas, (Spisal Karol Trefll.) Poslednji čas se je po raznih čebelarskih časnikih bralo mnogo spisov in člankov o matičnem glasu, ki so si pa večinoma glede misli in trditve močno nasprotovali. Dr. Dzierzon trdi. stara, oprašena matica se ravno tako oglaša, kakor nooprašona, med tem ko L. Hnber zagotovlja. da sesamo pri neoprašenih maticah čuje glas: tiltii. V. Vogel meni, da oprašena matica ni nema in nekdo drugi mu oporeka, da čebele in matica morajo mutaste biti, ker nimajo pljuč. To po mojem mnenji res čudno trditve napeljale so me. da sem pri potovalnem občnem zboru v Opavi Dr. Dzierzonovem govoru obsegajočemu: „Obelodanjenje nekaterih v poslednjem času pridobljenih posebnih nazorov in znanj v teoriji iu praksi" dodal pojasiienje iu razlaganje o matičnem glasu po fizikaličuih in lizjologičuih navodilih. Sicer nimam namena, da bi moja v prejšnjih lotih nabrana opazovanja, o katerih sem že pisaril in dotične članke letos šo z večjo pazljivostjo ponavljam, bolj natanko pojasnjeval, jaz hočem danes le na odgovor dveh vprašanj glavne poteze narisati. 1. Ali ima čebela sploh iu posebno pa matica kak glas? Da hodom pa mogel pri odgovoru tega vprašaja do pravega razuma dospeti iu napeljati, moram popred še nekaj lizikaličnih opomb narediti. Vsako občutenje, ki ga s sluhom občutimo, imenuje se glas ali zvok: ta nastane, čo so kaka reč stresa, maje ali miga. Co so dotična reč nepravilno pre-giblje ali stresa, nastane šum ali ropot: periodično, t. j. v enakomernih prostankih ali pronehljejih ponavljajočo so strosanje pa prouzroči glas. Ropot ali šum lahko vsako telo narodi, a glas izvabijo lo prav gibična (elastična) telesa. Ker jo pa zrak med vsemi telesi najbolj elastičen, mora zato prav posebno pripraven biti. s pravilnim slresanjem glasove delali. Vsak glas zamoro so pa v neko število glasovnih delov ali zvokov deliti, ali pa se nasprotno sami zvoki združijo v glas. Pri razstavi glasu razločujemo glavni ali temeljni zvok in višje ali zgornje zvoke: malo nizkih, slabotnih višjih zvokov ilaje glasu mchkoto. mnogo visokih iu močnih višjih zvokov |>a prouzroči pre-šinjajočo in osorno glasovo obliko. Da hi se pri živalskih glasovih dobilo šumenje ali ropot, je skoro iievrjctuo: razločiti morajo se poleg lizikaličucga značaja še po organih, s katerim se prouzroče. Glasovna živalska znamenja, katera človeško uho sliši, in se le po zunanjih ali /.notranjih telesnih delili hrez sodelovanja dihalnih organov prikažejo, zaznamovano z besedo zvok. Glas imenujemo le taka glasovna znamenja, katere protizročijo dihalni organi, "dušnik (glasilna razpoka) in pljuča, ali pa tem podolmi telesni deli. (Dr. Lindois. Thierstimmen.) Na podlagi teh opomb hočemo glasovne načine naše čebele bolj natanko opazovati. Ce čebele predigravajo (praše) ali uabiraje si medu od cveta do cveta letajo, slišimo nekako posebno čudno šumeče brenčanje, to brenčanje se muzikaličiio lahko določi. Trotje brenče nižje mimo čebel delavk. Delavke pa tudi vselej enako ne pojejo (ako njih brenčanje sploh petje imenovati smemo); kedar so razdraženo, je njih glas višji, mimo takrat, ko vse utrujene iz polja pribrenče. Prav lahko se opazuje, in gotovo nobeden čebelar ne bode dvomil o toni. da se to brenčanje naredi vsled hitrega mahljauja s perutnicami. Povprečno dajo bučele svoj domači glas u kakor loteč glas slišftti. one narode tedaj v jcdnej sekundi 440 maliljojev. Čebela pa zamoro še druge glasove delati. Ce primemo živnlico za perutnici, ter ji tako zabranimo mahljanje s perutnicami, čuli bodemo prav slab iu rahel glas. ki jo podoben matičnemu tfltanji. Iz tega jo popolnoma razvidno, da je trditev, da matica svoj tntii-glas no uareja s perutničuiin oniahljanjein. Ako matici perutnice postrižonio. slišali bodemo vsejeduo, da matica svoj glas žene, akoravno jo gola: nasprotno pa postane nema in utihne, če se njeno truplo z oljem poinaže. akoravno se jej penituice nepoškodovane puste. Tudi kvakanjo šo v matičnem stolpiči zaprte matice bilo bi vsled mahljauja s perutnicami nemogoče, kajti to so še prenježne in tudi nimajo v to dovolj nega prostora. Gotova resnica je tedaj, da matica ne dela svojega glasu s perutnicami, temveč z dihalnimi organi, (kar se v precej zmanjšanej meri tudi pri navadni čebeli in trotu nahaja), ter da ima matica (čebela in trot) poleg letečega glasu še poseben glas. Dihalni organi kot glasilue priprave pri čebelah opišejo se najlažje po barvauih auatomičnih stenskih tablah, katere je naredil profesor dr. Leuckart. Čebele ne dihajo, kakor mi. skozi jabolko in pljuča, temveč zrak dobi skozi posebne ua površji trupla nahajajoče se zračne luknjice pristop. Skozi to zračne luknjice pride zrak v čudno narejene cevke, ki se v ozadku v dve precejšnji vrečici razširijo. Na pršili je dva in na ozadku pet parov zračnih luknjic ali zračnic: poslednjo so ravno tako narejeno, kakor prsne zračnico le s tem razločkom, da so razmere posameznih delov manjše. Okrog odprtin vsake zračnice ste dve kožici (Chittin-Iliiutchen), kateri profesor Landois glasilno vezi imenuje. Tudi dr. Kranchcr opisuje to v svojem spisu „Hau der Stigmen." Vsa la tlilialiia jiri|)niva s» sine kot glasilni organi z jezično piščalko primerjati: cevke narejajo piščal, kol zastor viseče kožice so jezički, ki vsled iztiskanega zraka začnejo maliljati in s tem pronzročijo glas. Večje zračnice dajo nižji, a manjše višji glas. Ce začnejo vsi glasilni aparati naenkrat delovati, čujejo se večinoma le višji glasovi, ker je manjših glasilnih priprav več, kakor velikih. Ker je kraljičin ozadek bolj popolnoma razvit, nego li pri navadni čebeli, je vsled tega glas (tüttl) močnejši in se popred ter dalje sliši iu je prijetnejši, kakor sploh čebelin, kajti zadnja ilaje svoj slab ter godrnjajoč glas le skozi prsne zračnice, kar se večkrat čuje. ko se satovje iz panju jemlje. Ce se mlada matica še v matičnem stolpiču zaprta oglaša, glas zbog bližnjih celičnih sten oslabi in zaduši, sliši se potem kakor že znani: „kvak." Da se pa zamore med petjem opazovati ■nabijanje perutnic, kakor tir. Dzierzou meni, je sicer res, pa to je le posledica, ne pa vzrok petja. i. Drugo vprašanje, če matica le toliko časa poje, dokler še ni oprašena ali pa če tudi še potem, ko je že oprašcua, poje, odgovori se lahko po fizijologičnih premeinhah, katere vprašenje prouzroči. Kakor omenjena anatomična tabla od prof. dr. Leuckarta natančno kaže. , so matični spolni organi primeroma še malo razširjeni, tako da so cevi in zračne vrečice precej razvite, ter da veliko zraka drže. Vsled tega zamore taka matica prav ua lahkem svoj ozadek pregibati, vzdigovati, se hitro sukati in premikati in vse glasilne priprave brez težave pogostoma v glas napelje; iz tega sledi: ne-oprašena matica poje močno, glasno, z visokim glasom tri- do štiri-zložuo. Vsled dovršenega vprašenja pa trpe ozadkovi organi precej občutljivo spremembo. Prof. Leuckart piše: .Pri maticah, ki sem jih precej po vplemcnjenji preiskaval, našel sem obe jajčni shrambici prav vrhoma napolnjeni in tako raztegnjeni, tla s svojim obilnim obsegom le malo od jajčnjaka oddaljeni." Da pa tako nepričakovano razširjenje jajčnih shrambic na bližnje cevi in zračne vrečice tiši iu da ovira gibičnost cevičnih mišic, je razvidno, iu to še toliko bolj, ker se utianja kožica (Chittin) ne more tako hitro razširiti. Ako stopimo h kakemu izučenemu pevcu in mu v času, ko poje, pod brado pritisnemo roko na vrat in mu tako delovanje jabolka iu glasilnih organov motimo iu oviramo, opazili bodemo, tla bode popred sicer lepi glas, sedaj vso prijetnost zgubil, ter da se bode pevec branil dalje peti. ker mu bo to preveč težavno. Taka je pri naši kraljevi pevki. Pritisk, ki vsled nepričakovanega razširjenja jajčnih shrambic nastane, ovira rabo malih glasilnih priprav in glasilnih cevi, kot glasilne priprave, da celo popolnoma vse prepreči; oprašena matica zamore tedaj svoj glas le s prsnimi zračnicami narediti, nje glas je slabeji iu skoro vedno leeuozložen in kratek. Kolikor bolj rodovitna je matica, kolikor bolj se jajčne shrambicc iu jajčnjaki razvijejo. toliko bolj vplivajo na glasilne priprave, in glas je vsled tega slab. da skoro neznaten. Ta glas je ves drugačen, kakor pa prejšnje petje, ter se sme le kot glas bojazni iu skrbi imenovati. Po tej razpravi, ki je na podlagi mojih opazovanj stavljena, sem mnenja, da se zamore matičen glas v sledeče tri točke razdeliti: 1. Matica (iu čebela) ima poleg letečega glasu še poseben glas, katerega prouzroči (dela) z dihalnimi organi. ö * i. Glas m1 o |> ras oil o matico jo močan, glasen iu večzložon: t ii t a u j c. 8. Vsled v p le m en j o uj a so 111 a tiče n glas n ekako za d uši. jo k ra tok in njergajoč in ta glas zval naj bi so le klicanje. -k- Cepičev vpliv na podlago. (Konec). Pri tem so pa mora še govoriti i» dogodkih. ki so pri odgojovanji vinsko trto zgodi'. Marsikdo vsadi trto zunaj biso, toda ko požene iu mladiko po zidovji požene. napelje se jedna teb mladik na pripravnem kraji v sobo. Zdajci imamo korenino in spodnji dol rastlino zunaj, a vrb jo v sobi. Ivo so po zimi začne kurili ogreje se v hišo moleči dol trte iu začno gnati, akoravno so njene korenino iu spodnji dol zunaj v zmrzli-j zemlji. Trta v sobi požene, naredi lisle, cvete iu dozori več mesecev popred. nego li njene sestre, ki \se na mrazu ostanejo. Tu se pokaže ravno ista prikazen, kakor pri vplivu cepiča na podlago. Koron in koreninice, čeravno so na mrazu, vendar ubogajo vejicam, ter zgornjemu dolu trte, da \ zahtevanem času potrebni sok za življenje iu raz v i tek pošiljajo. 5. V nekaterih slučajih spremeni cepič do goto ve mere pogoje podlagiue prereditve. Ako cepimo naše hruško ua kutno. tako s tem kutini storimo bolj občutljivo glede zemeljsko narave. Ta zahteva potem rodovitne iu nove zemlje, med tem ko nepožlahtnjena kntna veliko daljo časa poganja in dalje časa životari, če tudi je v slabejo zemljo vsajena. Nekatere vrste zahtevajo kremenične zemlje, da zamorejo živeti iu se razvijati. Preobilica kremenčeve kisline, ki se v takoj zemlji nahaja, jim je potrebna, večkrat še neobhodno. Njih korenine srkajo kremenčevo kislino, ki se v različnih podobah v vseh ujili delih nahaja iu dobi, kakor n. pr. pri žlahtnem kostanji, pri ovsi in pri večini trav;i. Ce se to vrste cepijo na Pinns aleppica. Pinns picea ali Pinns austriaca, so te lahko tudi v apnenčevo zemljo presadi, ua kakoršnej se iste vrste, toda ne cepljene nikdar ne nahajajo, zdajci pa rastejo iu obrede, lirezdvomno niso njih korenine zmožne kremenčevo kislino iz tal srkati, če je ni v obilici v njej. med tem pa morajo biti podlagiue korenine sposobne, da cepiču dovolj kisline pripravijo iu nepotrebno apno pa na stran puste, vendar je o tem potrebno še bolj natančnih poskušenj. <5. Še več zgledov je naštetih, v katerih, mendacepič na podlago vpliva. Tako postavim pravijo, in trdijo, da lesna rastlina cepljena ua zeliščno podlago, tej življenje podaljša. Nekateri celo trdijo, če so cepi na tako rastlino, katero mraz umori, ua tako katerej nič no škoduje, da potem tudi una ne zmrzne, ali vsaj tako hitro ne. Še več zgledov in slučajev se našteva, a za enkrat ostanimo pri teli. ko dobimo zanesljive skušnjo še o družili, potom se pomenimo še o istih. Vinogradniki so dandanes pečajo s tem, če ovropejska trta. cepljena ua ame-rikansko podlago, ne postane vsled pretakanja soka iz amerikanske v ovropejsko. tudi ta iicobčutna zoper trtiio us. Na prvi mali Iti se temu vijelo, a natančne preiskave in poskušnje so pokazale, ila le podlaga cepiču in ne cepič podlagi podleže. Iz tega gre sklepati, ila tuili tako cepljeno trto škodljiva uš ugonobi. Pu „Kerne Iwrliculc -x-- Sadna drevesa v posodah ali posodovci. Vrtnarji in drugi prijatelji sadnega drevja skušajo na vse načine, kako bi si sadno drevje v svojo bližnjavo postavili. Bade jib pred liišo, k zidu, pred okno, da imajo drevje bolj blizo oči. Nekateri pa sadno drevje celo po sobah goje. To drevje se vsilili v kako veliko posodo in v tej se lahko prenaša sem in tja. Lahko se tedaj zgodi, da komu jabolka ua jablani, ki v sobi ua mizi stoji. zore. Kako se tako drevje odgoja. hočemo tu ob kratkem povedati. Drevesa, katera odgojujemo v posodah, imenujejo se posodovci. Najboljša drevesa za posodovce so dvaletna, ki so se poprej z očesom po-žlahtuila. Okrajšajo naj se namreč konec pervega leta na en čevelj, ob enem naj se jim puščajo le štiri mladike. Cepljena morajo biti le na takih divjakih, ki že po naravi nizko rastejo. l'osode, \ katere se taka drevesa presade, so od početka nekoliko manjše, kasneje naj se pa presade v nekoliko veče posode. Pred ko se imenovana drevesa v posodo presade, treba jim je, korenine skrajšati iu sicer tako, da rastejo potem lepo na okroglo. Mladike naj se jim pa lo malo ali celo nič ne prikrajšajo. Naj se pazi tudi na to. da se drevesca v posodo 3 centimetre globokeje vsade, kakor so bila poprej vsajena. Zemlja, ki se mora devati v posodo, ne sme imeti v sebi nič lrišnega gnoja, ker v taki zemlji drevesca lehko dobijo bolezen gnjilobe na koreninah. Najboljša zemlja zato je stara, razkrojena. z mešancetn pomešana, vertna zemlja. Tudi kertna zemlja iz travnikov jeza posodovce zelo dobra: leliko se pa posebno stem zboljša, da se jej primeša nekoliko koščene moke, pepela iu saj. Saje posebno obvarujejo posodovce pred deževno glisto. Ko se taka drevesca v posodo vsade. kar je najboljše spomladi storiti, mora se jim precej dobro priliti, da se zemlja vleže in drevesce precej raztopljeno hrano dobiva. Posoda mora imeti od zdolej luknjico, ki naj se z ogljem pokrije, da se voda počasi odteka. Ako nema posoda luknjice, se zemlja skisa iu drevesce postane bolno. Za časa poletja se drevescem ne sme preveč prilivati. nego le takrat, kedar je potreba: posebno škodljivo je, ako se jim priliva, ko solnee hudo žge, ali pa zvečer popred. ko se je zemlja nekoliko ohladila od solnčne toplote. V jeseni pa naj se jim le poredkoina priliva, dokler še rastejo. Potem pa, ko nehajo rasti, navadno konec oktobra, se vzamejo z zemljo vred iz posode, ter se vsade na zavarovano toplo mesto na veri. in sicer tako globoko, da se lehko pokrije še nekoliko palcev z drugo zemljo. Drugo spomlad, pred ko se posodovci zopet iz zemlje \ posodo presadijo, se jim morajo mladike nekoliko okrajšati: pazi naj se pri tem obrezovanji ua lepo piramidalno obliko. Pri presajenji v posodo volja isto. kar \ prvem letu. s lom razločkom, da so jim korenine več ne okrajšajo: vsade naj so \ novo posodo z zemljo, s katero so liili prejšno jesen i/, posodi* vzeti. V poletnem času naj se jim priliva iu včasih zemlji pristavi nekoliko mesnica: o tem časi naj se tudi vsem prehitro rastočim mladikam odlomi verb, za lo. da nastavi drevesce cvetne popke in postane rodovitno Ako se to opušča, žene drevesce preveč \ les in zaostane \ rodovitnosti. Za posodovce so najboljša jabolka, ki so bila požlahtujcua s popkom ua šentjanžova jabolka, ali pa hruške, požlahtujcuc ua kiiiuc. k. Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 13. Jaz sem imel tudi letos, kakor po navadi sploh črez zimo iu tudi pomladi čebele zadelane ali odete s pczdirjctn. pa vsako loto pridejo na pomlad mravlje v čebelnjak k čebelam. Tu delajo nadlego iu škodo. Pretočeno zimo. bolj h koncu, ko ježe toplo nastalo, uničile bi mi bile slab panj (vlanskcga tretjiča), ko bi ne bil tega sovražnika še o pravem času odgnal. Veliko truda sem imel. in vse že poskusil ta mrčes pregnati, pa z nobeno rečjo ga no morem. Marsikaj pomaga še malo, za kake dni. a mravlje se kmalo zopet prikažejo iu delajo škodo, kakor pred. Zategadelj prosim, slavno uredništvo naj mi nasvetuje, kaj mi je v tej zadevi početi, da se tega sovražnika znebim? Nimam rad, da bi mi mravlje pod panjovi, kjer jim je toplo, gnjezdile. v panj pa hodile sladko strd lizat. (Jan. T. r If. mi Dol.) Vprašanje št. 14. Nekaj dni potem, ko je jeden mojih panjov prviča dal. pridem neko jutro pogledat in zagledani na tleli ležati lepo mrtvo matico. Zelo se vstrašim in kot čebelar— novinec— nisem vedel kaj početi. Toda kmalo sein, se osrčil. kajti zaslišal sem drugo matico v panju peti. Odkod je prišla ta matica, in zakaj je bila mrtva? (Joie Paloršck v J.) Vprašanje št. 15. Prigodilo se mi je, da mi je drugič ali prvee rojil ravno isti dan pred dežjem, k'er je drugi dan ves dau bilo deževno iu hladno vreme, dal sem roju nekoliko medu: bal sem se, da bi lakote ne poginil. Tretji dan nastane lepo solnčno vreme. O poludtie pridem pred ulujak, pa kako se začudim. ko vidim, da je pred dvema dnevoma vsajeni drugič začel rojiti. Vjel bi ga bil. a bil sem prekasen. Gledati sem moral, kako se je vozil po zraku iu se naposled vsedel tja, kamor se je bil prvikrat. Zakaj je roj panj zapustil? Ali mu morebiti ni bil panj po volji? (G. J. v B.) Odgovor na 13. vprašanje. Pezdirje je dobra odeja, ohranja iu varuje čebelam toploto; toda to slabo lastnost ima. da se molj iu mravlje ter še druga taka nesnaga v njem vgnjezdi. .Mulj se iz pezdirja že prežene, če se namreč vsako leto z novim zamenja, a staro popolnoma odpravi. Ves moljev zarod, kar ga je v pezdirjit se na ta način pokonča. Toda kmalo se zopet zarodi, ker pride iz starih panjov. iz starega satovja, kjer je popred kraljeval, v pezdirje. — Mravlje se težko preženejo. Radi Vam vrjamemo, da nobeno sredstvo stalno ne pomaga» zato Vam svetujemo. tla zamonjatc pezdirje z mehko otavo. V toj se mravlje ne drže tako rade. kakor v pezdirju, a čebele imajo vse eno dovolj toplote. Ce se Vam pa same otave škoda zdi, jo pa uamešajte z listjem, narbolje je leskovo. Ta odeja je nekako bolj snažna in človeku bolj prikupljiva. S tako odejo pregnali boste mravlje. Dobro je pa tudi. če vso okolico dobro pregledati», ako ui morebiti kje kako mravljišče. Ce ga dobite, pokončajte ga. kakor je bilo v jednej številki vlauskega tečaja povedano, namreč s petrolejem. Ako bi pa še to ne pomagalo, naredilo pa. kakor je storil nek dopisnik prejšnjih let, da čebelam vado nastavite. Dotičui čebelar je imel v zidanem čebelnjaku v zidu omarico iu v toj lonec medu. Mravlje so pri zaprtih vrateih noter prišlo in se dobro gostile, a čebelar to videč zmešal jo mod z vodo, da jo bil zelo tekoč in pustil, da so čebele hodile med lizal, a prišlo jih je vedno manj, kajti veliko jih je poginilo in utonilo v redkem medu. To pustil je dokler ui bilo nobeno mravljo več gledat, če je li v čebelnjaku vse v redu. Odgovor na 14. vprašanje. Pozna se Vam, da ste še novinec. Mrtva matica bila jo ravno iz tistega panju, ki je potem pel iu še rojil. Ko panj prvič roji. zapusti več zadelanih matic, in tista, ki se prva izvali, pokonča druge, ki prezgodaj silijo iz zaprte celice, kajti tej, ki je že prosta, ni še po volji, da bi šla iz panju iu rojila, zato je pa rajše zaprto matico pokončala in čebele so jo iz panju vrgle. To se posebno v deževnem vremenu rado zgodi, ko drugič ne more rojiti. Odgovor na 15. vprašanje. Vam so čudno zdi. da je drugič tako hitro rojil, ko ima sploh navado, da še lo drugo leto roja da, nikdar pa še tisto. Čebele, kedar rojijo vzamejo se sabo hrane za 3 dni. Vi ste pa drugiču precej drugi dan s hrano postregli, s tem sto 11111 pa tudi voljo k razveseljevanji na prostem obudili. Hoj se je z nova poživil in šel še tretji dan pogledat, kaj se v lepej prostej naravi godi. Ni potrebno iu tudi ne pametno drugiča ali sploh roje precej krmiti, ker s tem si človek sam delo ali še celo nesrečo (če 11111 namreč roj uide), napravi. Prviču se sicer že sine pokladati prve dni, pa tudi ni posebno varno. Ako je pa po rojenji dalje časa deževno iu hladno vreme, naj se pa le malo položi, pa še lo na večer tretjega dne. drugače bi čebele kmalu za lakot jo pomrle. Naši dopisi. Issa Mžaldjv. Hladen april zginil je za drugimi meseci v neskončno večnost. Tam naj bo z njegovimi mrzlimi tovariši. Žalovali gotovo ne hodemo po njem, kajti človek so kmalu naveliča pustih vetrov iu hladnih jutrov: boljšo so počuti v toplem prijaznem majniku. Ta mesec je res prijeten, še če je tako lop, kakor jo letos. Ljudje so sicer prerokovali, da bo pra\ hladna iu mrzla pomlad, ter da vso loto ne bo posebno vročine, ker je ..kobrovo leto." Čudno se mi zdi. ila bi ta mala žival tudi na vreme ali bolje rečeno na toploto vplivala in zraven še v slabem pomenu. Kakor so. vremenski prorokovalci sploh radi zmotijo, tako so se tudi letos. Mali smo so „Trijakov," pa tudi li sov tekočem letu svojo dobro stran pokazali, (da Iii Ii* ne liili slabe za prihodnje leto ohranili). Vsi taki strahovi minuli so brez posebnega znamenja, le neki drugi strah — kobri ali hrošči — nas navdaja. Ta nesnaga nam preti pokončati sadno drevje. Sedaj, k" je hraste iu leševjo že ohral. poljubilo se mu je črešenj. češpolj iu sploh sadnega drevja. Za to nadlogo bilo bi pa hladno vreme nar boljše. Mraz bito žival pohrnl. a poleg tega pobral bi še drevje, in bila bi dvojna škoda. Zbogtega je boljše, da se hrošči pridno obirajo iu more. Čebele so začele rojiti. Rojev bo še precej, da bi jih lo ne bilo preveč, posebno če \ sveti Marjeti paše ne bo. Brale so prav dobro ua črešnji in drugem sadji. vsled tega tudi toliko rojev. V zadnjem dopisu sem omenil nekega čebelarja, kateremu je zima zelo nagajala. Zdajei sem zvedel, da ima od 4*2 pleinenjakov še S živili panjičev, pa še to je borno. — ij—. Iz Hodiš na Koroškem. Po navadi prezimujeni po .S do 10 panjov čebel. Dil leta 1881. do 18S7. tedaj v 7 letih prežimil sem vsega skupaj 59 pleinenjakov. Od teli dobil sem v mesecu maju 150 rojev in poznejših vnukov Hi. \soli rojev bilo je na la način 172. Tudi letos imam ID pleinenjakov. Prviče dobil sem oil !i. do 15. maja. Nenavadnih rojev dobil sem tudi nekaj iu sicer: I. 1881. dal mi je prvič umika ali devičnika. Leta 1885. dobil sein umika iz panju, kateremu sem 3 uro pred rojeni vse matičnjake porczal. Lota 1880. rojil mi je v mesecu septembru starec, kateri mi je že meseca maja 4. rojil. Leta 1887. dobil sem tretjiča 20 dni po prviču. ker se mi je pa to vse eno prepozno zdelo, odprl sem izrojenka in ga znotraj pogledal. Imel je še 5 zadelanih matičnjakov. V enem bila jo že popolnoma godna, toda že mrtva čebela: v drugem je bila še uc popolnoma godna pa tudi že mrtva matica, listali trije matičujaki bili so prazni. Veliko sem si do sedaj že prizadeval o čebelarstvu kaj novega iznajdili. marsikaj se mi je posrečilo, kar je meni iu tudi drugim čebelarjem na korist, ker jaz uc skrivam tega. kar luj:itelj Janex Mudi«, društveni predsednik. itii-tiiiiiu „lVl».'Iiir k»'Ef.i in a'ljerej-kegii 'Iru-tva za Kranjsko". — Kuli nila Klein in Knviie v Ljubljani.