K. Nnmestnik: •Obifipni Itiici obmejnib kmetfov Govoriee o kinetu Meščanska družba v sedanjih res hudih ča3ih zavida krneta, češ da je neodvisen, se mu m treba bati, da bi ga kdo izpodrinil, da bi bil ob službo ter ob kruh. Resnici na ljubo povem, ne da bi zanikai vse ugodnosti kmečkega stana v sedanjih razmerah, da je delo na kmetih skorai nepretrgan delavnik. Kmet dela in ¦ gara ne ssmo osern ur, ampak 12, 14 in tudi 16 ur. Trdo delo opravlja v največ primerih ob pomanjkanju primerne hrape, potrebne ob•eke in obutve. Obleka in obutev sta tako poskočili v ceni, da si ju marsikateri sploh ne more oskrbeti. Govorijo, da kmetje sedaj drago prodajamo. Res je, da so cene kmečkim pridelkom poskočile. V primeri s potrebščinami, katere mora kmet kupnvati, pa je danes mnogo na slabšsm, kakor je bil pred nezmogljivim porastom cen. Pcmanjkanje na kmetih Kakor znaao, je bila Dravska dolina glede prehrane vedno pasivna in navezana na nakup živil iz izkupi.ka za les. Lanska izredno slaba letina in obče pomanjkanje prehrane pa grozita obdravskim hribovcem z lakoto. Večina kmečkih hiš v Dravski dolini na levem bregu Drave že kupuje krušno moko. Letošnje koruze pa pri nas že nimamo več, ker je znašal lanski koruzni pridelek komaj eno četrtino navadnega. Irnovitejši, ki imajo stare koruzne zaloge, bodo tudi te porabili v najkrajšem času. Od kmeta v Dravski dolini sta odvisna delavec in bajtar. Ta dva se preživljata v zimskem času izklju.no z delom pri kmetu za živež. Kako pa naj nudi obdravski kmet delavskim Blojem v dolgih zimskih meeecih prehrano, ko je nima in si je ne more preskrbeti niti zase in za svojo najožjo družino! Goličave Odlok o prepovedi sekanja je bil izdan najbrž radi tega, da bi se ne ustvarjale po Dravski dolini s sečnjo nove gozdne goličave. Da je videti marsikje po Dravski dolini goličave, temu niso krive navadne kmečke žage. Te so v obratu štiri in le v dobri vodi 6—7 mesecev. Kmečke žage krijejo samo potrebe kmečkega posestva, ker lahko izkoristijo les podrobno in se dosežejo iz predelane<jn lesa boljše cene (I., II. in III. vrste). Nadalje se lahko prodajo odpadki, kot planke, plotnice, kolje ter žagovina. Za oskrbo kmečkih žag se ne potrebujejo take množine lesa in lahko to delo opravijo domači ljudje. Kmečke žage predelujejo tudi bolano, pogosto polomljeno ter zakrivljeno drevje, čigar vejevje se uporabi za steljo in kurjavo. Povzročitelji straSnih goličav so lastniki žag z velikim obratom na perni, vodni ter električni pogon. To so razni lesni trgovci ter bogataši, kl niso posedali do pred nedavnim nobene gozdne parcele, a so si jih nakupičill z ogromnim premoženjem vred v dobi tako zvanega zlalega obratovanja, ko je brzel obdravski les za drag denar v tujino. Te pijavke obdravskega gozdnega bogastva, ki so obdane od celih čet lesnih prekupčevalcev in mešetarjev, bi bilo treba prijeti in njih število skrčiti, če jih že ni mogoče popolnoma iztrebiti. Nastanek »hub« še danes je obdravski kmet najbolj ponosen na svoj gozd in želi, da bi ga ne bilo treba nikdar preko mere izsekovati. Ta ponos in veselje z gozdno posestjo trajata do predaje posesti mlademu nasledniku. Ako je mladi tako srečen, da mu pripade ob predaji gozd, ga mora prevzeti drago. V predanem gozdu pa je še preužitek na najboljši les, da bi stari ne trpeli pomanjkanja. Na gozdne preužitke prežijo lesni trgovci in se jih polastijo. Ko pade enkrat najlepši preužitkarski les, potem je tudi mladi voljan, da sprejme od lesnih trgovcev narekovane lesne cene in mu po prodaji lesa tak barantač še ponudi denar na posodo. Posojila mladim iz rok lesnih trgovcev so smrtna pesem za gozd in vso posest. Na ta način se množijo obdravske »hube«, na katerih životarijo najbednejše življenje nekdanji lastniki s svojimi družinami kot majarji. Kdaj se bodo razmere zboljšale? Razmere za res kmečke gozdne posestnike v Dravski dolini se bodo zboljšale, ko bo Obdravčan organiziran v lesnih zadrugah. Tudi v zadrugah je potreben zopet in zopet denar. Z denarjem bi morali priskočiti na pomoč lesnim zadi'Ugam država in banovina z brezobrestnimi posojili. Kmečke hranilnice, nabavne in prodajne zadruge bi morale imeti na razpolago brezobrestni kredit, da bi dobili Ijudje denar v sili, ko nimajo blaga, a denar nujno potrebujejo in bi jim ne bilo treba zatekati se k oderuhom ter lesnim trgovcem, ki postanejo s posojanjem grobokopi tolikerih kmečkih posestev.