3
Ir.haja vsak čotrtok. Cona mu jo n K na loto. (Za Nomčijo 4 K, isa Amnriko in drugo tuje državo 6 K.) — Posamezno Atovilko ne prodajajo 1	po lo vinarjov. -—
S prilogama:
„Naš kmetki dom" m ..Naša gospodinja".
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba*, Ljubljana, Kojntnrjova ulion. Naročnina, rolilamaclje in in-soratipa: Upravništvu ,11onioljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica—
Štev. 3.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1915.
Leto XXVIII.
Vojni stroški.
Možje, ki se razumejo na denar, pravijo, da bo naša država imela 800 do 900 milijonov kron več stroškov na leto, nego jih ima sedaj, da bo ž njimi pokrila to, kar stane vojaka. Stroški za vojaštvo, in kar je s tem zvezano, povžijejo sami tisoč milijonov; poleg tega je pa škoda v Galiciji in Bukovini naravnost nepopisna. Ceste, mostovi, železnice, brzojavne naprave — vse to je uničeno. Samo cest, ki jih bo treba pravzaprav nanovo delati, je 20.000 km, železnic jc podrtih krog 500 km in brzojavne napeljave nekaj manj nego 50 tisoč km. To bo treba po vojski obnoviti. Samo za to nc bo zadostovala ena milijarda. Druge škode je gotovo nad 5 milijard. Zemlja je marsikje tako stlačena, preritn, opustošena, da bo treba leta in leta pridnega dela, preden se zopet popravi. Požganih vasi, podrtih poslopij, uničene živine je tucli toliko, da gre tudi tu škoda v stotine milijonov.
Galicija je pač velika dežela. Vsa naša državna polovica ima 300.004 kvadratne kilometre; med njimi jih ima Galicija sama 78.497 in nad 8 milijonov prebivalcev. Seveda ni vsa enako trpela. Tisti del južno vzhodne Galicije, kamor je Bus takoj ob začetku vojske pravzaprav brez ovire in brez znatnih bojev prišel in jih zasedel, je le malo poškodovan. Pač so šli mostovi in železnice, trpela so vladna poslopja, kmetu in ljudstvu sploh pa ni kaj škode. Ravno tako jc tisti del zapadne Galicije ob Krakovem, kamor še ni bilo Rusa, precej ohranjen, dasi so morali naši vojaki iz vojaških ozirov marsikaj podreti in uničiti, tako n. pr. sadno drevje in cele gozdove, pa tudi posamne vasi.
Ta dva dela sta sorazmerno naj-
boljša. Kjer je pa divjala vojska, tam so pa ogromni prostori, ki so taki, kakor bi bil na njih razsajal strašen potres in požar. Sama puščava; nikjer ne vidiš več selišča, kake hiše, kakega pota; vse pregaženo, razmetano, stlačeno, prekopano. Nobenega življenja nikjer, razen tu pa tam kak podivjan pes in krokarji, ki sikajo za'slabo pokopanimi mrliči.
Popolnoma nemogoče je, da bi država vso škodo iz svojega povrnila; nekaj bo pa morala pač pomagati, da se prične zopet redno obdelovanje. Stalo Ido na vsak način, in sicer mnogo. Zato je pač upravičeno vprašanje, kje se bodo dobili porclini milijoni za to, da se pokrijejo vsi ti ogromni vojni stroški. In v tem oziru hočemo opozoriti na par reči.
Uradnikov vseh vrst jc šlo sedaj zelo mnogo v vojsko; pri sodiščih zdaj dela eden za dva, za tri; ravno tako pri davkarijah, okrajnih glavarstvih in sploh po uradih. Dela je pa marsikje celo več, nego ga je bilo pred vojsko. In vendar gre. Ali se ne izpričuje zdaj popolnoma jasno, kako prav smo imeli, ko smo trdili, da je uradništva preveč. Pri nas stanejo uradniki krog 1300 milijonov kron na leto. Brez pretiravanja pravimo, da se da prihraniti tukaj najmanj 200 milijonov kron, kar je gotovo lepa vsota. Ko sc bo vojska končala, se nc sme namestil padlih, novih uradnikov nastavljati; pritegniti se morajo k delu razni izobraženi pohabljenci, ki bi sicer država morala plačevati zanje, in potlej bi se prav lahko to doseglo, kar pravimo.
Bavno tako se da mnogo prihraniti pri tistih rečeh, ki jih država kupuje za vojaštvo, za železnice in druga prometna sredstva: mostove, ceste, brzo-jave, telefone. Za to se potrebuje v naši državni polovici krog 1500 milijonov kron na leto. O tem smo pa vsi prepri-
čani, kako izkušajo tisti,'kateri prodajajo državi topove in puške, šine in parne stroje in druge take reči, bogateti na državni račun. Noben čas nas tega tako v živo ne uči, kakor sedanji. Ob vojski jih je mnogo, ki so — prej bogati — zdaj popolnoma obubožali, ob vse prišli, a obenem jih jc pa tudi takih, ki bodo z vojnimi dobavami zaslužili milijone in iz nemaničev postali naenkrat veliki bogatini. Tu vmes mora poseči država in urediti dobavo reči, ki jih potrebuje za vojaštvo, železnice in druge naprave, tako, cla je nc bo nihče odiral.
Država ima dovolj sredstev, da sc obvaruje izkoriščanju in da zabrani velike dobičke na račun svojih davkoplačevalcev. Prepričani smo, da bi se tudi tukaj dalo prihraniti nad 200 milijonov kron na leto. Zdaj vlada opominja nas, naj varčujemo. Mi pa bomo morali odslej še mnogo bolj opominjati državno oblast, naj glede na ogromne vojne stroške tudi ona povsod in na vse možne načine varčuje. Potlej bo mogoče brez velikih prekucij prenesti ta hudi čas in ozdraviti njegove posledice.
Pregied po svetu.
Avstro - Ogrska. Dogodek, ki je sredi bojnega meteža pretekli teden iz-ncnadil ves svet, jc ta, da je avstro-ogr-ski zunanji minister odstopil in prišel na njegovo mesto baron Burian, ki je bil pred dvema letoma skupni finančni minister, sedaj pa minister na Ogrskem. Časopisi so poročali, da je Berch-told »iz osebnih ozirov« že dalj časa gojil željo po odstopu in da je cesar sedaj »ponovni njegovi želji«« ugodil. Seveda je dala ta prememba v avstro-ogrskem zunanjem ministrstvu časo-
1'
pisom ■ '■"	'v-: : ' : ' u'v
U;.; UMI: \ .. -v'	• '
v. \ i \ : ' ' ■ ' ' x	'
\h»lKv» čv - '■	c. \
UU>\	. il «>•
\ . \ \
s l
\
" v>\ v'

\
M V
l> I U i ni.-. ■■;<!. ■
v- N,nwt »vsa v n . u-l
x. .;,<.--, 11,1 Nov t
• \ \> , v il
t't, vki sv l-ivus avi
\ uA : » \
t..-. "v .1
, \	s	' V>V V >
\>- IN.- > .1 lM-,:ii"IIIUVI !)!,>?.>. Nai v	N . \ ••	NO|
. -> . vi O •!veov .'tu i a v iu.
v v \ .	■ ■. \ :,;	\ INC
•:<,.- Vatikanom ui itttlijausku tMtvo inva sa.a. katerih namen kkj bi bil
i	\ . \ ■ 1 . U Ul A\ um«
V.u w no	Ker JO
v\ ,-NV .•;<;>. V.'	n -,i;-., IU tVl>V«l
v v , '..	i \ 'vlniJUiu i v'w<
V( , .• nv-	.. C.!-.-p-,m \ i o
- mm 'o	Vailkaii.
v	s	■ M v* . > t tli
N, \ . : <••. -.- ,nv-••• • > ■ v,V,. • n"
* \ . .	' ,<Cv
v	\ ■ 11 i 1\ v> ! i 'gv>V af»
. V '. 1\!;U»n '
> r:w,'t>.v :;«• \ 'i. U v 'ii.; v v V'	' • .	I ! IV v1 V tli
• v-v •: i	.	v> -is.ivli,
• \ i - '	- • v - »K • 'i r \ V-.mi, tu cm minh'1'
- » vv,;.' , s-	'..i il . •;.ciueildva
i v . t> i	xUvwv. m,-vi
ttk. Vv>;» » Netulkt OVtMMT
V	N \	X
\ v V, , v' ' v'.. vvv-' ' l-.V ! .	. • >
>tn -• -,!- UM".
tvvattio *<» avtomobile In kolesa v lunini. (tett Annunaiata. Bresciji, Ter-riuu. Neapoiju m Spe siji. v nekaterih V>va ,i.r! vir > r.H- m dan. laku n. pr. •■11 ta u iu i ali v 1'uriiiu. Vli je (relia vscii .Vil naporov. ila -e vzdrži reil v \ a\».r ' Mi <o itaii ..ii^ke življenjske koristi rea otrrolene i In vendar kaže
m i v Kilo.' ii - \a'i na l!:iliian.-keni Iv-; ua iu>. '.v.iiv.1: na obrniiiie- nev-- \ i .vin . tu liene.kah -o pač dn* u, januarja socialnodemokraški (MMland na ljutlakih shodih zahtevali uv^\ 11 .'.Itiosi. Prugačo pa govore in do-tuitoiituaki. Ol> pogrebu llaribnldi-ie\ ,->;a miui h< tu!;i \ Miinu velikanska ;t'u'ii-i-.!•,!(■ t:a. In v:ada .' Italijanska \liivia j» sporočila v London in Pariz, da l>i pod.toli.i proii Pardanelain ne »uvela mirno trpeti iu ila Iti bila v tem viiCam piiitunaua opustili svoje nev-•.; 11 os.. O italijanskem vojnem jio-vMt t. ki naj bi navilo 1 milijardo, s>-potvča. da ea je podpisanega že 30<) miliiotnn več Kakor se čuje. nameniva ministrski predsednik na vsak način sklicali italijansko zbornico za IS 1'ebruaria.
Husija. Prancoaki Časopisi poroča-v. ia .'.tia>.'.u) ruske i. cube na mrtvih, t.tn etuli m uietili ?.»Oo.lHHl »iu./. »lar -e i- ;>. t. mi. vrnil \( bojnega polja ilo-niov, sedaj pa poročajo časopisi, tla Je obolel. Itusija ie t/dala dozdaj /a n;nl h* - ''t> mili)onov kt >n.
\ kratkem vpokličejo v Rusiji pod otv i,> letnik li'l.'>. |>ribii.no ."'VVOtH) tuo> h P«terburga je doila vest. da je lulo IS ruskih (KRert^OV voditeljev odpoklicanih. \ slett prepovedi točenj« alkohola so padli dohodki d rta v t*
te. iv
l1 no ra milijonov,
EV v t
VIo. da »uuvhi
•e K - -.- \

•ik
' i. V n v v! -K'
)ap\>it-\ l.i
■i I. aprt-•m :.ii«v
rod razpolagal, (.f. nc dobimo dovolj prostovoljcev, hotno morali uvesti splošno vojaško dolžnost. I.ordkaticler Hal-'dane je izjavil, da je dolžnost Anglije predvsem, da skrb; za nadvlado na
moriti.
goi"
Zborriiea se jo po razpravi od. februarja t. I. Francija. Vojni minister -e j,. 7 uredništvom vrnil iz Hordo \ Pariz. — Francozi nameravajo vpoklicali n>-kruiiii letnik H»17. ^la" šo ni določen. -\'rho\ni armadni poveljnik Joffre j« dosedaj odslovil 77 generalov. p<> ,|„. sedanjih poročilih je bilo s-leil zaple-njenja avstrijskih in nemških tvrdk prizadetih simo v Parizu 1'2'ij trgovcev in KZo za-< bnikov. Francosk i armada je izgubila v dosedanji vojski 00 odstotkov konj. — Poroča s«-. <la H',-ija zelo pritiska na Francijo za denarno pomoč.	*
Srbija. Srbski g'avni - --t -o. seli zopet v Niš iz Belgrada. k,- :• i ,j. de tudi kralj Peter. — Pr^-f- k- v Struni ic i brzojavlja, tla rnohair kaj dni sem trumorna .•stijia, Hailovišta in K nejo prozovitostmi -r:»>kih stoje poti varstvom »rbsk- \ nji teden -o srbske na: ce v hipu. ko »tj h ii pr- k varsko mejo. Srbski •	-
liko število mož. ž- *. ;n •. -ke obmejne straže • --gunee. Srbski k .1 v naročilu srl-ke v"->. d.-z. zdravnike, ki -o k - i:j na šv ,rsk'li v. naj takoj odp«mijejo v Srbijo SO t >!>•«' I . N ■yr->.
t-
■ lani i !!•>-iz Kasase,
i •■ ;wg. I. ki i'rt'jš-
•	trun-i bol-ili vp-
lsar-
•	i be-.- po
' iste
' - t i ie
srl>>ka vlada Belcnidu rar.
. Skl -
pretx>vodufe ' cr« ■■ \ c. -c e ■•>'.'•■■ i \
:z•
k
N i -a : - je •, o v
.1 V(>
1 - • \ u Bel* Ulaju • t ri-
vp
Vv.i'.' • •
.k li-Ui
po-laj na
-..? -, si-ts; S ->■ J
Gr<-iic.

na v časopisju, se glasi: »Znatne vsote so potrebne za veliko pomožno akcijo, ker mogoče je, da bo Rumunija prisiljena, da se udeleži vojske. — Ba-zlski listi poročajo, da so vsi rumun-ski vojaški obvezanci, ki stanujejo v inozemstvu, dobili povelje, da se vrnejo domov. — Francoski listi pišejo: V lUimuniji se v najkrajšem času pričakuje mobilizacija. Pod orožje je bilo do konca meseca januarja vpoklicanih žc 330.000 mož, aktivna armada šteje zdaj 85.000 mož. V kratkem bo v Ru-muniji pod orožjem 600.000 mož, med njimi 450.000 mož redne armade.
Bolgarija. Bolgarska vlada jo obvestila velesile, da zahteva, da se razveljavi po balkanskih vojskah v Buka-
I
pristanišča. Angleške in francoske torpedovke preiskujejo ladje celo po bolgarskih lukah. Poslanika sta obžalovala te slučajne nočne dogodke in obljubila za prihodnjost, da se to zabrani.
Grška. Grška vlada jc obvestila dne 10. januarja turški zunanji \irad, da je prepovedala došlim šestim ruskim transportnim ladjam izkrcati Srbiji namenjenih 22 topov, 30 strojnih pušk in veliko streliva. Ladje so morale ostati v pristanišču.
Turčija. Papež Benedikt je prejel od sultana Mehmeda to-lc brzojavko: V popolnem uvazevanju človekoljubnega čustva, ki je Vašo svetost izpodbu-dilo k predlogu glede izmenjave vojnih ujetnikov, ki se bodo spoznali nesposob-
še napadel za hrbtom. Iz notranje Albanije prihajajo vznemirljiva poročila. Essadove čete so bile pri Kavaji poražene in so brez municije in živil.
Norveški prestolni govor. Državni zbor so slovesno otvorili. Prestolni govor izvaja, da so razmere z vsemi velesilami prijateljske. Vlada je delala na to, da se dežela ne zaplete v svetovno vojsko. Norveška je nevtralna. Predloženih je bilo več zakonskih načrtov o izrednih izdatkih za ojačenje obrambe na suhem in na morju. Povišati se bodo morali davki. Za uvoz žita in moke nameravajo uvesti monopol.
Japonska in Vatikan. Japonska odpošlje v Vatikan posebnega odposlani-ka, ki bo papežu v rnikadovem imenu
Slika nam kaže polet krogel na sovražne postojanke. V zakopnih jarkih (prva vrsta) streljajo pešci iz navadnih pušk. V drugi vrsti vidimo lahke topove. V tretji vrsti (na griču) stoje postavljeni težji topovi. Zadaj za gričem pa stoje težki topovi, ki mečejo ogenj na utrdbe. Slika kaže jasno višino in zračne črto, po
katerih leti ogenj na sovražne postojanke.
reštu sklenjena pogodba. — Ministrski svet je sklenil, da odpravi prepoved o izvozu graha, sira, krompirja. Vojni minister Fičev je v eni zadnjih proračunskih sej odločno zavrnil govorico, da bolgarska armada za morebitno vojsko ni pripravljena. Povdaril je, da je trikrat na boljšem kakor pred vojno s Turčijo in da Bolgarska lahko popolnoma zaupa svoji armadi. — Nek nemški časopis poroča, da jc bolgarska vlada pri angleškem in francoskem poslaniku protestirala, ker angleške in francoske vojne ladje preiskujejo ladje na potu v Dedeagač in druga bolgarska
nimi za vojaško službo, dajem drage volje v to svoje privoljenje.
Vstaja v Albaniji. V Draču je položaj vedno bolj napet. Zdelo so je, da so streli iz ladijskih topov »Misurate« vplivali na vstaše toliko, da bi bili pripravljeni se pogajati. Essad paša je poslal Issufa Effendija kot parlamen-terja, ki pa ni nič opravil. Prejšnji četrtek ob 9. uri dop. je Essad paša napadel vstaše, ki so proti poldnevu podvzeli brezuspešen protinapad. Ves dan se jc slišalo streljanje pušk, proti večeru je Essad izročil obrambo mesta Mustafi in se obrnil proti rtu llodoni, da bi vsta-
čestital k zasedenju prestola. Trdi se, da bi se iz tega utegnili razviti stalni od noša j i.
Mirovno posredovanje nevtralnih.
Potrjuje sc vest, da bodo nizozemska kraljica Viljcmina in velika vojvodinja luksemburška in švicarski zvezni predsednik pod vodstvom amerikanskega predsednika Wilr<ona ponudili v imenu vseh vladarjev nevtralnih držav svoje posredovanje za mir.
Japonske namere na Kitajskem, Japonski kolonijalni lisi »No-chih« piše o namerah Japonske na Kitajskem, da se dajo japonski načrti očrteti v Štirih
3i
7. d o 9. januarja pod v zeti odloČili napadi francoskih Cot so so vsi izjalovili, ker so jih Nemci vztrajno odbijali. Glavno torišče tamošnjih trdovratnih bojev je tvorila višina 452 južnozahod-no od Burnhaupta. Na obeh točkah so bilo odbite francosko čete z velikimi izgubami. Ujetih je bilo več Francozov. Popolnoma se jc izjalovil francoski načrt, da bi se bili polastili krajev, ki so jih nameravali vzeti.
Poročevalec piše dalje: Osebno sem prisostvoval napadu na višino 425 dne 7. januarja in sem bil v Sennheirnu priča ljutega obstreljevanja, ko jc francoska artiljerija z granatami obstreljevala evangelsko cerkev in do poznega večera bruhala ogenj na kraj. Noč sem prebil v gorečem kraju, ki je bil zolo poškodovan. Kakor so pripovedovali ujetniki, so sovražnikove izgubo zelo veliko, naše so pa majhne. Učinek sovražne artiljerije na železnico južno od Altkircha dne 9. januarja je bil zelo neznaten.
Turška vojska.
Ta vojska jo zavita v neko skrivnostno moglo. Nič natančnega in zanesljivega sc nc moro izvedeti.
Po dolgotrajnih obmejnih bojih na Kavkazu so je posrečilo Turkom oslabili rusko moč na levem krilu in v središču in nofi-nati rusko vojsko proti armenskemu Kavkazu. Pred osmimi dnevi so osvojili Turki mesto Ardagon. Ni se pa dobro godilo njih četam, ki so prodiralo proti ruskemu središču in proti mestu Sarikamiš čez visoko gorsko prelaze. Turki so imeli tri armadne zbore, loda Rusi so jih potisnili nazaj.
Kako so se naprej stvari razvile, poročila molče. Bomo kmalu videli.
V	severni Perziji, kjer se vrše vroči boji med Turki in Rusi, sc Turkom bolje godi, ker jih podpira oddotno prebivalstvo.
V	Mezopotamiji ob Evfratu in Ti-grisu so Turki porazili prodirajoče Angleže pri Ikari. Turška vojska, ki prodira proti Angležem, je prišla do Jeruzalema. Gre pa počasi naprej, ker je ena sama železnica na razpolago.
Potres v Stalili
R i m , 13. januarja. Iz provinco v Rim dohajajoča poročila izvajajo: Potres so čnlili v Montolanicu, kjer jo močo poškodovan brzojavni urad. v Jenneju se je podrl cerkven stolp, v Torre Cajotani je bilo poškodovanih več poslopij in je bilo tudi več žrtev; v Mavano Agosti se je podrl kolodvor, cerkven stolp in več hiš in so tudi človeško žrtve; v Filettinu sc je podrlo več hiš, poškodovana je tudi cerkev, ranjeni sta dve osebi; resno škodo je povzročil potres v Torricelli in v La-bini. Ena oseba je bila ubita. V Tivoli jc bila ubita ena oseba. Potres je poškodoval poslopja v Cineto Romano, Palastrina, Zagarolo, Fiugi, Ferontino, Subiaco, Frosinonc, Anticoli, Corato, Morlupo in v Velletinu. V Peruggiji so čutili močan potresni sunek, ki je trajal pet sekund in je povzročil strah, a žrtev ni bilo nobenih. Isto velja za Ca-puo, kjer so čutili tri podzemske sunke in v Castellamare di Stabia, kjer sta sc čutila dva potresna sunka, ki sta trajala več časa in ju je spremljalo podzemsko bobnenje. V Pcscari je bil potresni sunek zelo močan, ne da bi bil povzročil škode. Po nadaljnih poročilih so zelo čulili potresni sunek v Subiacu, Capraroli in v Cori, kjer je bilo poškodovanih več hiš. V Lubiacu sc boje, da se podere stolnica. Na Mou-te Cassinu jc bil poškodovan observatorij. Iz Taliacosa se poroča, da jo potres močno poškodoval poslopja v Cnr-coli, Monsicanti, Capelle, Magliano in v Cappadociju. Prekinjene so brzojavne zvezo z Avezzano.
Ranjenih več sto.
A (( u i 1 a , 13. januarja. Po dosedanjih poročilih iz raznih okoličanskih občin je bilo vsled potresa ranjenih več sto oseb.
Najbolj je trpelo mesto Avezzano. --Mesto porušeno. — Komaj 1000 oseb ostalo živih.
I{ i m , 13. januarja. Mesto Avezzano jo po potresu največ trpelo. Podrlo so je kolodvorsko poslopje in hiše, ki so stale blizu kolodvora. Onemogočen jc vsak promet; prekinjene so vse zveze. Tudi iz Sora so poroča, da je povzročil potres veliko škode. S So-ro je bil brzojavni promet, prekinjen. V Salmoni sc je podrl obok cerkve sv. Uominka. Ranjenih je bilo pet vojakov.
glavnih točkah: 1. Padec kitajske republike in ustanovitev monarhije. 2. Nastavijo se japonski svetovalci s popolno močjo. 3. Po celem Kitajskem so ustanove japonske šole. 4. Podpiše se pogodba med Kitajsko in. Japonsko, ki priznava gornje predloge.
Svetovna vojska.
Avstrijci in Nemci proti Rusom.
Pretekli teden se na bojnih poljih ni nikjer nič posebnega zgodilo.
Ob Dunajcu v Galiciji in ob Nidi na Rusko Poljskem Rusi zastonj skušajo vreči nazaj našo čete, ki se tu hrabro drže. Rusi imajo velike izgube. V Karpatih počivajo boji vsled slabega vremena. Poizkusi sovražnika, da bi prekoračil Nido, so sc ponovili tudi dne 11. t. m. Med silnim artiljerijskem ognjem na celi fronti je dopoldne na južnem delu močna sovražna skupina prešla vnovič k napadu, vendar je pa bila v najkrajšem času od našega artilerijskega ognja poraženajliitela je nazaj, pustivši pred našo postojanko na stotine mrtvili in ranjenih.
Istotako se je vršil tudi južno od Visle artiljerijski ogenj, pri čemur se je neki naši bateriji posrečilo nc ko od sovražnika zasedeno pristavo s takim uspehom obstreljevati, da so bili Rusi, ki so se zadnje dni tam vgnezdili, prisiljeni, v begu zapustiti svoje postojanke.
V	Karpatih otežujejo neugodne vremenske razmere vsako večjo akcijo.
V	zgornji dolini reke Ung se je sovražnik umaknil bližje prelaza Uzsok.
Nemci se bližajo Varšavi od zapa-da in severa ter od jugozapada.
Po ruskih zasebnih poročilih sodijo ruski vojaški krogi, da nameravajo Nemci napasti Varšavo tudi s severno strani. Čete so Nemci zato tako razvrstili, da si ni ruski vrhovni poveljnik na jasnem, kje naj bi najuspešnejše hranil Varšavo. Italijanski vojaški kritiki beležijo, da so Nomci na cesti pro-1i Varšavi prodrli znatno naprej, ko so vzeli I.uho, ki loži med Ra\vko in Bzu-ro. Bojna črta je široka 40 kilometrov; razdalja od Varšavo znaša približno 25 kilometrov. Po ruskih poročilih pričakujejo velikih bojev na desnem bregu Visle med Nowogcorgijewskom in Zo-chonovcm.
Nemci proti Francozom, Belgijcem in Anqložem.
Francozi šc vedno poizkušajo prodreti zid, ki ga tvorijo nemške čete, toda vsi poizkusi sc jim ponesrečijo.
V	Alzaciji se pojavljajo vodno bolj francoski napadi. Francozi so Flandri-jo spravili pod vodo, da s tem ovirajo nemške napade; sedaj pa lo njih same ovira. O izjalovljenih napadih francoskih čet poročajo Nomci dno 11. t. m.:
Na črti Sennheim — Ober — Burn-haukt — Altkirch iz doline Silzbach od ii
VEG KRAJEV UNIČENIH. — MNOGO TISOČ OSEB MRTVIE.
Prvo Horofiilo.
Italijo jc obiskal dno 13. t. m. silovit potres. V Monlc Rotundo sc je podrl stolp dvonadstropne mestno hiše. Ubit jc neki profesor tehnike in neki učenec. Več oseb je bilo ranjenih. V Vero! i ju se je podrlo več hiš. Ubiti sta bili dve osebi, šest jih je nevarno, več pa lahko ranjenih. Potres so čutili tudi v Civitavecliia, v Jakinu, Fcrmu, Avcllinu, Iserniji, Campo Bassu, Cassinu in v Rimu.
Poškodovana stolnica Atri.
Teran o, 13. januarja. Iz več krajev province so poroča, da jc povzročil potres škodo. V Atri jc stolnica lahko poškodovana.
Kolodvor porušen.
I! i m, 13. januarja. V Giulianu sta bili vsled potresa ubiti dve osebi. Iz Avezzana se poroča, da se je porušil kolodvor. Potres je zahteval tam žrtve. Odposlali so pomoč. Govori se, da je napravil potres v kraju Ajclli (okraj Avezzano) zelo veliko škode in da jc bilo veliko žrtev.
Potres v Rimu. — Poškodbe po cerkvah in i,a palačah. — Sv. oče in potres.
Rim, 13. januarja. Dopoldanski potresni sunek je v Rimu zelo razburil prebivalstvo. Žrtve ni nobeno. Znanih jc le nekaj poškodb. Nekaj razpok je napravil potres na oboku stavbe Pori a del Popolo. Podrl sc je neki stolpič na poslopju finančnega ministrstva. Kupola cerkve San Giovanni tli Cattinari je bila poSkodovana. Kip liti Antonijevem slebru, ki stoji na Piazza tli Colona, je bil premaknjen. Ztli se, da se jo tudi steber v sredi nagnil na desno stran. Potresni sunek je napravil nekoliko škode tudi v Vatikanu. Sveti oče se jo nahajal, ko so je potresla zemlja, v knjižnici. Pokleknil jc in molil nekaj časa. Ukazal je nato, naj.se dožonejo posledico potresa in da naj se poizve, če so poškodovane cerkve. V baziliki sv. Petra je ubitih 150 šip v kupoli. Druge škodo ni, kakor tla so sc pokazalo zopet nekatere razpoke. Neki čve-terovogelni kamen v zunanji dvorani stebrov cerkve sv. Petra se je premaknil. Poizvedujejo še, čc je potres napravil šo kaj škode.
Razpoke na poslopjih. — Mnogo hiš porušenih. — števHo ranjencev vedno večje.
Cliieti, 13. januarja. Zaradi potresnega sunka kaže veliko poslopij, mod njimi brzojavni urad, razpoke. Iz trga Scramonacesca poročajo, da je bilo ranjenih 100 oseb, Odposlali so pomoč.
A q u i 11 a , 13. januar ja. Veliko hiš kaže razpoke. Podrlo so jc več obokov. Iz več okoličanskih krajev poročajo o poškodbah, ki jih je napravil potres. Odposlali so zdravnike in vojake na pomoč.
S or a, 13. januarja. Vsled potresnega sunka so težko poškodovana poslopja. Podrlo sc je več hiš. Veliko ljudi loži pod razvalinami. Boje sc, tla jc število žrtev veliko.
Cliieti, 13. januarja. V Serarno-nacesci sla bili ubiti dve osebi, veliko jih je ranjenih. Podrlo so ie veliko hiš. V kraju Lettomanopello je bila ubita ena oseba; ranjenih je bilo več oseb. Podrlo se jo več stavi). V kraju Musel-laro je ubita ena oseba. V San Valenti-no jo ubita ena oseba, ranjenih jc več. Iz drugih krajev sc poroča, tla jc napravil potres veliko škode.
Peruggia, 13. ianuarja. Občine so po potresu veliko trpele. Osobito jc prizadeta Sabina, kjer je bilo ubitih nekaj ljudi. Prefekt jc odpotoval na lice mesta nesreče.
Ve?;ka opustošenja v kraju Sara.
Caserta,.13. januarja. Po poročilih iz kraja Sora jc povzročil potres tu strašna opustošenja. Število ubitih oseb in podrtih hiš je precej znatno. Iz Isoln Liri se poroča, da so dozdaj izkopali izpod razvalin podrtih hiš 10 mrtvili in 150 ranjencev. Ncnrcstano dohajajo nova poročila o poškodbah v drugih občinah okraja Caserta. Odposlali bo vojake s šotori na pomoč.
Opustošenja v okraju Sulmona.
S o 1 m o n a , 13. januarja. V številnih občinah okraja Sulmona jc potres zelo poškodoval hiše. Tudi ljudi jo bilo več ubitih. V občini Anversa so bile ubile tri in ranjene tri osebe. V občini Villalago je bilo ubitih do 20 oseb. Ranjenih je precej oseb, a števila še niso natančno doenali. Kraj Erattura jc potres uničil skorai popolnoma; več ljudi je bilo ubitih. Tudi v občinah Popoii in Politima se nahajajo najbrže žrtve katastrofe pod razvalinami.
Najnovejša poročila o potres?'..
A 1 c z a n o, 14. januarja. Brzojavni urad zopet posluje. Vsa okolica je opu-stošena. Težko poškodovani so tudi kraji Paterno, Celano, Aiolli, Cerchio, Caliarmele in Peščina.
A tj u i 11 a, 14. januarja. Sinoči zvečer došla poročila potrjujejo, da je Alezzano popolnoma uničeno. Celano in Peščina jc deloma opustošena. Tudi tam navajajo veliko žrtev smrti. Veliko ljudi leži še pod razvalinami. V Pe-scasseroli so dozdaj dognali, da jc bilo ubitih 10 in ranjenih 50 oseb.
Kralj obiskuje ponesrečene kraje.
R i m , 14. januarja. Kralj je obiskal včeraj v spremstvu svojega prvega generalnega pobočnika z avtomobilom nekaj krajev rimske province, ki jih je obiskal potres. Zvečer sc je vrnil kralj zopet v Rim.
V Alezzanu mrtvih nad iO.GSO osob.
Tivoli, 13. januarja. Poročila, ki dohajajo iz Avezzana in iz sosednih krajev, so vedno resnejša. Avezzano samo je porušeno. Boje se, da je ostalo komaj 100 oseb živih in med njimi je cn dol ranjen.
R i m , 14. januarja. »Gionale d' Itnlia« poroča, da je ostalo v Alezzanu živih lc 800 oseb. Ker šteje Alezzano 11 lisoč prebivalcev, je moralo biti vsled potresa ubitih nad 10.000 prebivalcev.
Vlaki z ranjenci prihajajo v Kinu.
Rim, 14. januarja. Danes ponoči ob pol dveh se je pripeljal iz Alczano in iz Tagliaco v Rim vlak z več sto ranjenci. Meti njimi jih jc bilo veliko nevarno ranjenih, eden jc umrl med vožnjo. Ranjenci so potrdili, da je Alezzano popolnoma porušeno.. Na kolodvoru so sprejeli ranjence državni tajnik notranjega ministrstva, prefekt, rimski župan in zastopniki drugih oblasti. Ranjence so prepeljali v bolnišnico.
Sedanja potresna katastrofa prekaša uiesinsko.
R i m , 14. januarja. Poslanec Sipa-ri jc brzojavil »Messaggcru«, tla sedanja katastrofa, kar sc tiče obsežnosti in števila žrtev, prekaša mesinski potres, ki jc bil pred petimi leti v Mesini.
Strahote v Avezzanu.
Rim, 14. januarja. »Messaggero« poroča iz Avezzana: Neki občinski na-stavljenec, ki jo ostal živ, se jc nahajal na cesti, ko se je potresla zemlja. Vse so jc podrlo, ogromen oblak prahu se
dvigne nad razvalinami. V Avezzanu so med drugimi bili vsled potresa ubiti: podprefekt s svojo rodbino in z vsem osobjom prefekture, vsi člani sodišča in vladnih oblasti, župan, občinski svetniki, dva generalna svetnika, 25 vojakov 110 mož močne, posadke, vsi stražniki, 4 med 7 carinskimi stražniki, 8 meti 9 občinskimi stražniki, več zdravnikov in dostojanstvenikov, med njimi tudi bivši poslanec Cerri. Podrle so se tudi tvornice. Porušen je slaven grad Colonna. Več sto oseb, ki so preživele nesrečo, tabori okolu ognja, ki so ga zažgali na trgu. Zdi se, tla so izgubili zavest, niso sposobni pomagati žrtvam, niti govoriti nc morejo. Prebili so noč pod milim nebom, dasi jc bilo zelo mraz. Z županom na čelu je prihitelo na pomoč 50 mož iz Carsolija. Rešili so 20 ranjcncev. Izpod razvalin se čuje stokanje in klici na pomoč, ki pretresaj o srca.
Avezzano, 14. januarja. Po poročilih iz rasnih krajev so občine Zam-pclino, Paterno, Cerchio, Collamole, Pečina in velika vas San Benedetto Marši deloma porušene. Kraj Avezzano je popolnoma porušen. Kolikor daleč sežejo oči, same razvaline. Rešilno tlelo otežujejo zelo veliki kosi razvalin, ki ložo okoli. Vojaki, karabineri in uradniki so energično izvedli prrvo pomožno tlelo. Pride še več vojakov in sanitetnega osobja. Potrjuje se, tla število ljudi, ki so še ostali v Avezzanu, ne presega 10 odstotkov avezzanskega prebivalstva. Lc malo živih domačinov je še Ostalo v Avezzanu.
Rim, 15. januarja. Od krajev v okolici Averzana je kraj Palerne popolnoma porušen. Od 1300 prebivalcev je izgubilo življenje 1000 osob. Tudi kraj SanloIli.no je popolnoma porušen. Od 1000 prebivalcev jo bilo ubitih skoro gotovo 000 oseb. Reševalna tlela so v polnem teku. Neko žensko so izgrebli, ki je pod ruševinami porodila. Mati ii) otrok sta zdrava.
Rim, 15. januarja. Škof iz Marši javlja sv. očelu, da je škofija Marši vsled potresa postala veliko pokopališče. Capelle, Averzano in Paterno so popolnoma porušeni, skoro vsi prebi-vaici, tudi duhovniki so ubiti ali ranjeni. Le mnl del škofije ni poškodovan. Prosi za blagoslov svetega očeta onim, ki so še ostali pri življenju. Sv. oče jc škofu izrekel svoje sočutje in izročil svoj blagoslov.
LjraMska posojilnica in njeni obre-kovalei, V ponedeljek 11. januarja se jc vršil izvanrodni občni zbor Ljudske posojilnico v Ljubljani. Edina točka dnevnega reda jc bila sprememba pravil, obstoječa v tem, da se jo razlika med glavnimi opravilnimi deleži odpravila in so se deleži izjednačili. Na občni zbor jo prišel tudi deželni glavar dr. Iv. Šustcršič, ki je po končanem dnevnem
5i
redu z ozirom na zadnja obrekovanja Ljudske posojilnice izpregovoril nastopno: Velecenjeni gospodje! Prišel sem osebno na današnji občni zbor, da v svoji lastnosti kot dež. glavar kranjske vojvodine, izrazim svoje globoko ogorčenje nad najnovejšo gonjo, ki se je započela proti od dežele Kranjske garantiranemu zavodu. Okolnost, cla se je ta lažnjiva, nizkotna gonja spojila s podobno gonjo zoper Deželno banko in nečuvenim, fantastičnim obrekovanjem moje osebe in drugih veleuglednih oseb, ki stoje v ospredju našega javnega življenja, kaže z vso prozornostjo umazani vir in smoter tega sramotnega početja. S predrznostjo, ki presega vse, kar smo v tem oziru doslej doživeli — in doživeli smo žalibog zadosti — se razširjajo gorostasne »novice«, kojih ena podi drugo, ki so si pa vse enake v tem, da so vse od začetka do konca, od besede do besede v hudodelskem namenu skovane, izmišljene, zlagane! — Omejujem se na tem mestu na te kratke opazke. Le z eno samo okoliščino se moram danes posebej pečati. Z že označeno predrznostjo se je razširjala in se menda semtertja še vedno razširja lažnjiva vest, da je dežela odpovedala »Ljudski posojilnici« garancijo! Ta vest ni samo lažnjiva, temveč tudi skrajno abotna. Ko je dežela garancijo prevzela, je bilo oficijelno razglašeno, da jamstvo dežele velja za vsako vlogo pri »Ljudski posojilnici« toliko časa, da ic zadnji vinar te vloge vrnjen. In če bi to tudi ne bilo posebej razglašeno, je vendar po zakonu samoobsebi umevno. Dežela tedaj svoje garancije za vložene vloge niti odpovedati ne more in seveda na tako smešno početje tudi ni nikdar mislila; pravim »smešno početje«, kor bi bila taka odpoved pravno brez vsake veljave. Ponavljam, kar sem v deželnem zboru, raz svojega gla-varskega sedeža izjavil v seji dne 3. oktobra 1913: Božeia jo garant za vsak krajcar, ki je v tem zavodu nabožen! Vsaka vloga pri »Ljudski posojilnici« je tedaj irojuo zavarovana: 1. z upravnim in lastnim imetjem »Ljudsko posojilnice«, 2. z nerazdelnim jamstvom njenih članov-zadružnikov, in 3. z garancijo dežele. To trojno zavarovanje svoje vloge zgubi vložnik samo v enem samem slučaju: če svoio vlono pri »Ljudski nosojiinici« dviyne, kar je seveda zgolj njegova svar — (saj so se svojedobno menda našli celo ljudje, ki so vloge v »Ljudski posojilnici« dvignili in jih nesli — v »Glavno posojilnico«!!) Zadobi pa sleherni to trojno varstvo zopet nazaj, če denar znova vloži. — Dežela bi smela svojo garancijo odpovedati samo za denar, ki še ni vložen. Taka odpoved bi se pa morala pravilno uradoma razglasiti in bi veljala samo za tiste vloge, ki bi se vložile ao tem uradnem razglasu. Vse do takrat vloženo pa ostane nespodbitno in neod-povedano pod deželno garancijo do popolnega plačila do zadnjega vinarja. A tudi na tako odnoved dežela nikdar ni niti mislila in ne misli, ker nima za to nobenega povoda. Vse, kar so razšir-Gi
jali izvestni zlikovci, je tedaj gola laž, ki nima niti sence podlage. Namen je prozoren: vznemirjati ljudstvo in oškodovati vložnike. Tako početje je v sramoto za celo deželo, zato je v imenu dežele, kot njen poklicani zastopnik, z vso odločnostjo in ogorčenjem zavračam. To početje izhaja od elementov, ki sistematično delajo na to, da bi spodkopali ugled in kredit naše dežele; vsi pošteni ljudje v deželi so dolžni, temu početju narediti enkrat za vselej konec, zlasti še ob tako resnih časih, ko morajo vsi dobromisleči skupaj držati v blagor skupne domovine. Iščimo tedaj z združenimi močmi brezvestne krivce in izročimo jih pravici. Vsi imamo pravj-co do tega, da se nas ne slepari z laž-njivimi novicami. — To sem hotel povedati kot deželni glavar kranjske dežele.
Osebne vesti Dne 12. t. m. je promo-viral v Gradcu za doktorja filozofije g. Josip Lovrenčič, član »Zarje«.
Novi grobovi: Dne 5. t. m. jc umrla Marija Levstik na Vrhniki. Bila jc skrbna gospodinja pri svojem bratu g. Vinku Levstiku, nadučitelju na Vrhniki. — V Št. Lovrencu nad Mariborom je umrl č. g. Franc Slavič, župnik v pok. — V Trstu je umrl znani glasbenik Anton Foerster, sin ljubljanskega glasbenika A. Foersterja. — V Dolenji vasi pri Ribnici je umrla dno 7. t. m. Marija M i h e 1 i č , cerkveni-kova žena in mati nadučitelia g. .Tos. Miheliča. — Umrl je na Verdu pri Vrhniki visokošolec Frančišek P i r n a t, član katol. akad. društva »Zarja«.
Junaške smrti so umrli Na severnem bojišču je umrl dne 25. okt. desetnik Anton M i v š o k iz Pšate, bivši načelnik »Orla« v Št. Jakobu ob Savi. Odšel je bil leta 1912. kot lOletni mladenič prostovoljno k vojakom, ob izbruhu vojske pa se je poslovil doma z besedami: »Ne žalujte, saj grem v boj za do; • jvino!« Bil je v vsakem oziru vrl mladenič; v najnevarnejših letih je ostal dober kristjan, trezen in varčen. Težko ga bo pogrešalo društvo! On jo domovino našel! Bog tolaži starše, brate in sestre! Mi pa mu ohranimo blag spomin! — V Srbiji je umrl dne i. decembra Andrej Čeli g o j iz Zagorja na Pivki, vas Parje. — V Srbiji je padel Bo-gumil Kačič, c. kr. nadporočnik domobranskega pp. št. 6. — Na severnem bojišču je padel rezervnik 87. pp. Vikt. K o 1 e t n i k , brat gospe Habjanove v Litiji. — Dne 22. okt. 19U je padel častne smrti na bojnem polju Fr. J c m o c iz Petelinja v Dolskem, iz znane .Terši-nove hiše. Prideljen jc bil 1. oddelku strojnih pušk v 17. pešpolku. Njegovi tovariši, ki so se ranjeni vrnili z bojišča, pripovedujejo, da se je v vojni izredno hrabro obnašal kot pravi kranjski fant. Ko je bilo dano povelje, da se nese v bojno črto razdaljno merilo, se jc •lomeč takoj prostovoljno javil za to nevarno nalogo. Toda predno je dospel do cilja, ga je podrla sovražna krogla ter je na mestu izdihnil. — Padel je na severnem bojišču dne 21. novembra
Ljubljančan Josip Komar, knjigotr-žec. — V Srbiji je padel Feliks J e ž o v-nik, nadporočnik pri 7. deželnobram-bovskem polku. — Topničar Rudolf H e-de k, doma iz Kamenšaka pri Ljutomeru, je padel na francoskem bojišču.
—	Poddesetnik 17. pešpolka Jos. S k u-bic, doma iz Paradišča pri Šmarju je padel na severnem bojišču. — \a južnem bojišču je padel četovodja 27. pešpolka Fdvin Sorčan iz Hrastnika.
—	Bivši načelnik Orla v Tržiču Vinko Zupan je umrl na bojnem polju na koleri. — Na srbskem bojišču ja padel bivši načelnik dornberškega Orla Andrej R oje. — Istotam je padel Franc Pelicon, mesar in krčmar v Dorn-borgu.
Pogrešani vojaki: O A n t o n u M a-ček, ki je služil pri 27. pešpolku, 12. kompanija, se že 5 mesecev nič ne ve. Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti njegovi materi Ani Maček, IIo-tavlje, pošta Gorenja vas nad Škofjo Loko. — Že od 26. okobra se pogreša Alojzij Mikuš, infanterist pri I. 7. R. št. 27., pozneje dodeljen poljsko-topničarskemu regimentu št. 40, muni-cijska kolona št. 3 M. 1'. D., vojna pošta št. 53. V slučaju, da bi bilo komu kaj znanega, naj blagovoli naznaniti na naslov: Gostilna Mikuž, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 3. — I. Dem o v š e u je služil pri lovskem bataljonu št. 7., 4. stotnija. Sedaj že dolgo ni nobene vesti o njem. Ako kdo kaj vo o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov: Neža Dernošek, Sv. Uril št. 12, pošta Zagorje ob Savi. — Čc kdo kaj ve o M a r t i n u Sovine ku, ki je služil pri infanle-rijskem ••egirnentu št. 87., 3. bataljon, 12. kompanija, vojna pošta št. 73., na| blagovoli sporočiti na naslov: Avgust Sovinek v Šaleku, pošta Valerje, Štai.
Več sinov imajo v vojski: Štiri sinove in zeta ima v vojski V a 1. V a 1 j «-v c c iz I loč. — Janez Koši r iz Črnega vrha nad Polhovim gradcem ie poslal v vojsko sedem sinov, izmed katerih sta dva že oženjena, očeta vetih otrok. Kolikor je dosedaj znano, so še vsi živi. — Po štiri sinove imata v vojski Ivoprivec z Brinovskega vrha in Opri n s Pasjernmi pri Črnem vrhu nad Polhovim gradcem. — šest sinov vojakov ima SOletna vdova Uršula S p a č a 1. Kostanjevica, okraj Sežana. Najstarejši sin Ivan služi pri črnovoj. bat. št. 34; Alojzij je v Pulju pri pekih: Anton pri 5. rdnjav. polku v Dalmaciji; Urli pri 12. črnovoj. polku (sedaj v Galiciji, a ni nobenega poročila o njem ; Peter pri 97. pešpolku (z bojišča ni nobenih vesli o njem).
Iz ruskega ujetništva so se oglasili: A n t o n M i k 1 i č , posestnik v Mač-kovcu pri Žužemberku, ni 17 tednov nič pisal. Sedaj se je pa oglasil in sporoča, da je zdrav v ruskem ujetništvu.
—	O J a n e z u K r i s t a n u iz Rop, pošta Vodice, se nam je svoječasno poročalo, da so pripovedovali njegovi tovariši, da so videli, kakor je padel iz vlaka in se ubil. Vsi njegovi domači so temu verjeli in ga obžalovali kot mrtvega. Sedaj je pa pisal, da sc nahaja v
| bolnišnici. — Iz ruskega ujetništva se f jo oglasil Karol G a č u n , Četovodja i 87. pešpolka, doma iz Zagorja ob Savi. [ Nahaja se v mestu Kororow v vladi-[ mirski guberniji. — Marija Dornik, po-I sostnica v Mengšu, mati d voh vojakov, rii dobila od starejšega Franca nobenega poročila okrog štiri mesece. Ranjenci, ki so prihajali domov, so vsi skupno pravili, da je bil zadet v glavo in da je gotovo mrtev. Vsi so ga že prištevali k mrtvim. Ravno pred Božičem pa pride dopisnica od njega, na kateri piše, da so nahaja v ujetništvu v mestu Bogu-čar v voroneški guberniji v južni cvrop-| ski Rusiji. Kako veliko veselje je zavla-t dalo v vsej domači rodbini, ko so vendar dobili poročilo od svojega liubljen-| ca. — I/, ruskega ujetništva se je ogla-5 sil praporščak dr. Ivan P e r n e , koncept ni praktikant dež. vlado v Ljubljani. Ocl tam sta se oglasila tudi Jožef Kos iz Rožne doline pri Ljubljani in A 11 I o n B a h n i k iz Police pri Višnjigori. — Iz Sibirije v Leše je 48 dni daleč. Toliko časa je namreč hodilo iz Tomska v Sibiriji pismo ujetnika I1' r a n c o t a Kol m a n , o katerem žc štiri mesece ni bilo sledu. Prav jo storil soujetnik Luka Ferlič, pek iz Ilrezij, katerega je žc dolgo časa vse prištevalo mrtvim. Samo podpisal so jc na rob dopisnice Kolmanove. In 6. januar je bil tudi zanj razglašenja praznik; zakaj hipoma se je razglasilo po treh občinah, ki jih jc pek oskrboval s kruhom, da še živi. Le kmalu naj sc vrne. To ga bomo radi imeli, če nas bo hranil tako poceni kakor nekdaj. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Jožef Tome c, posestnik z Dobrove pri Ljubljani. — Po štirih mesecih se je oglasil enoletni prostovoljec 47. pešpolka Jožef Povšič iz Gorice. — J a m n i k iz (loteč, faro Sore, je bil proglašen mrtvim. Opravili so po njem sveto mašo, sedaj se je pa oglasil iz ruskega ujetništva. — Učitelj v Dragi pri Ribnici Josip J a r h loži ranjen v vc-jaški bolnišnici v Kijevu.
Utonila jo pri Jesenicah v Savi 45-Jetna delavčeva žena Marija Šranc. Sodijo, tla je sama skočila v Savo, ker se je večkrat sprla s svojim možem, ker je rada pila.
Semcrij za kože in kožuhovino se bodo vršil v ponedeljek, dno 25. t. m., in sicer kot navadno v skladiščih »Balkan«, trg. speci, in kem. dol. družbe, Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Obešenega so našli krojaškega pomočnika Alojzija Ivussa, rojenega v Vc-trinju pri Celovcu, dne 10. t. m. zjutraj v neki celovški gostilni, kjer je prenočeval.
Zasačen vlomilec. Strojar in posestnik Jakob Dermota v Železnikih se je zbudil ponoči, ker je čul v svoji hiši sumljiv šum. Ko vstopi z električno lučjo v pritlično sobo, zapazi, da iz-kuša neki mož s sekiro odpreti v steno zazidano omaro. Vlomilec sc prestraši in vrže sekiro proč ter hoče pobegniti, n. Dermota mu zastavi pot. Vlomilec je 201clni delavec Ivan Benedičič iz Železnikov, ki jc prejšnje čase delal pri
Dormoti. Benedičič je priznal, da je hotel iz omaro vzeti nekaj kronic.
Ranjenec se je obesil. Obesil se je v Ljubljani 32 lot stari vojak 24. pešpolka Mihael Žarbko iz Kolomcje.
Zdaj se gre pa za res. F. D. vi Ko-krico pri Kranju, ki jo v vojski proti Francozom pri avstrijskih baterijah, je pisal dno 31. decembra; Prodno Vam pišem on par vrstic, Vas prisrčno pozdravim in vse, ki bodo v Vaši hiši, ko hodele to pismo brali. Pa ne vem, ali bom jaz šo živ, ko boste to pismo dobili. Če bo tako, kakor jc zdaj tri dni, gotovo ne. Dne 27. decembra so nam (iali Francozi 136 granat in 9 šrapne-lov. No pa, hvala Bogu, tisti dan niso drugega razbili kakor eno samo — lopato. A drugi dan so pa že tako delali, da nas je žo nekaj manj. Tako, da ne vem, ali bom dočakal Novega leta tukaj. Tukaj šele vidimo, kaj se gre za res. Pa vsi upamo lo na Boga, ki je nad nami, da nam bo on pomagal in nas obvaroval sovražnih krogel. Tukaj se gre do zadnje moči. Zdaj moram pa nehat, ker moram zopet hitro na svoje delo. Srčen pozdrav! Bom že še pisal, če clo živim, če nc, naj bo pa to iti o j zadnji pozdrav. Zdi sc mi, da je moj zadnji dan danes. Na svidenje v nebesih!
Iz norišnice na Studencu jc pobegnil dno 9. januarja Franc Vrliunc,-rojen lota 1893. v Železnikih, neožonjen delavec in zelo nevaren osebni lastnini.
Pismo iz Zemuna. S. Sapiela Mi-slej, usmiljcnka v bolnišnici v Zemunu je pisala svoji materi pismo, iz katerega posnemamo sledečo: Pišete mi, cla naj Vam pišem, da bodete vedeli, če som še živa. Zakaj bi pa ne bila? Meni, hvala Bogu, nič ne manjka. Seveda Vi mislite zalo, ker sem pri Belgradu. Res je to in večkrat nam je bilo že strašno. No, pa smo se že navadili na pokanje topov, katero slišimo večkrat po ccio dneve in noči. Radi-toga je bilo včasi strašno, ali sedaj smo že navajeni, saj smo že štiri mesece v grmenju, ki jc tako kot poleti prccl viharjem. Imeli smo že veliko ranjencev, tudi srbskih. Dvakrat smo že bili pod Srbijo. Mi molimo, cla bi naši zmagali. Oh, koliko žrtev jc bilo že treba! Koliko življenj, solz in drugih nadlog! Vi ne morete misliti, Vam je šc dobro. Koliko ljudi je moralo v druge kraje. Sedaj pa jo prišla še zima. Mislim, da so Slovenci večinoma proti Rusom. Tukaj so bili Hrvatje in Ogri. En Slovenec iz Dolenje vasi jc bil pri nas, ker je bil ranjen. Dober fant, ko je ozdravel, je šel zopet v vojsko. Drugače ni bilo nobenega Slovenca bolnega. Molimo za našo vojsko, cla nam ljubi Bog podeli mir in zmago in poniža sovražnike sv. Cerkve!
Kmciska Zvcra za kočevsM okraj je vložila prošnjo, da bi vlak, ki odhaja iz Kočevja zvečer ob 6. uri 20 min., odhajal toliko prej, da bi sc napravila zveza z večernim vlakom Grosuplje— Novo mesto. Nato jc odgovorilo c. kr. železniško ravnateljstvo iz Trsta, da
seda j ne more premeniti voznega reda z ozirom na obstoječe izredne razmero. To v pojasnilo na razna tozadevna vprašanja. Vložila se je tudi prošnja, da bi se vsaj za par dni v tednu dal zopet opoldanski vlak.
Pismo nevarno ranjenega Orir. o sns iti svojega soiovariša. Iz Tržiča so poroča: Ranjeni Orel Jožof Zupan je pisal iz bolnišnice v Budimpešti trži-škomu g. župniku: Častiti gospod! Srčno Vas pozdravim in naznanim, da sem v Budimpešti v bolnišnici. Prosil sem vsak dan Marijo, naj mi pomaga in me je tucli uslišala. Bil sem zelo slab, dvakrat so mi podelili sveto poslednje olje. Imel sem vso črepinjo preklano. Resničen čudež je moral biti, da som ozdravel. Vsak dan sem bil pripravljen na večnost. Vedno sem govoril, Boga in Marije no zapustim, in Ona dva me tucli nista. — Na sveti večer okrog polnoči je junaško umrl za domovino naš Orel A n t o n O v s e n e k. Tucli jaz sem bil takrat ranjen. Zdihnil je v mojih rokah. Predno je umrl, je trikrat zakričal: Bog pomagaj mi! Bil som zelo žalosten. Pomagal sem mu, kar sem mogel in potem sem tucli jaz padel v nezavest. Prosim Vas, molite zanj. Pridem kmalu v Ljubljano. Opomnim šo to, da som imel Mater božjo na kapi, pa mi je pomagala. Pozdravite vse brate Orle. Vas pozdravlja zvesti in ponosni Orel Jožef Zunan. Kličem krepki: Na zdar! Z Bogom! (Opomba poročevalca: Brat Jožefa Zupan Vinko Zupan, bivši načelnik tržiškega Orla, je umrl v Galiciji za kolero.)
Naša dežsla se jc posvetila slovesno in javno presv. Srcu. Torej mora pokazati tucli javnost, da smo posvečeni ciljem in clejaniem. Izginiti mora vse, kar nasprotuje temu, pokažimo se odkriti in resni katoličani. Proč s slikami in kipi, ki spominjajo paganskih nazorov, ki ne spadajo v resni vojni čas. Nagote je častilo vse, zdaj vidimo strašno nagoto ocl vojsko razmesarjenih teles. Proč z berilom, ki zastruplja kri in dušo naše mladine, zdaj nam pišejo kroglje in topovi novo povest, povest, o prenovljenju sveta. In proč s klet vino! V dežoli, Bogu posvečeni, iz-krušeni od udarcev svetovne vojske, naj ne preklinja več nikdo, klicaje nad nas oblast hudega. Upošteva naj se paragrafe, ki prepovedujejo preklinjanje Boga. Ko bo kaznovano par preklinja-čev, bodo obmolknili drugi. Ko je bil v Zagrebu potres, jc prepovedala oblost kletvino, prepoved se je izvajala strogo in preklinjanje se .ie omejilo. Tudi mi čutimo potres. Maja se vesoljni svet. Nastopimo trdo zoper one, ki kličejo s preklinjanjem božjo jezo.
Fismo z boiišča. »Draga sestra! Pi-. Sem Ti iz s krvjo nanojene gališke zemlje, kjer rešujemo s tonovi in puškami evropejsko vprašuje, kjer utrjujemo s svojimi Irunli stare meje in rišemo s krvjo nov zemljevid. Vojska, da, to ti je grozota! Kaj so bile vse prejšnje vojske, slišite, da je padel sosed in je ranjen sin, vidite tucli v mestu ranjence, pohabljence — pa. to ni
niti sonca loga, kur vidimo in skusimo mi. Pišeš mi, da si pokropiltt prvega mrtvega vojaka, v bolnišnici in da si so razjokala, ko si videla lultul smrtno oloilonoli obraz, tu pn smo videli in pokopali tisočo mlmlili glav. Vojsk« jc velik« in odkril« resnic«, vojska nam odkriva pravo stanje n«šo l«žnjivo ci vili/.acijo. Prazno jo. kar ni prepojeno krščanskega duh«. I 'slanavljajo družbo v varstvi) živali, človeka ubijajo in r«y.nnš«ji) tonovi. Tu ležimo krvavi, utrujonl, ušivi in vomtiir v zavesti, d« so bojujemo /.« mir, d« zadržujemo s svojimi krvavimi rokami sovražnike od Vaših domov. Stali bomo ilo ztul-njog« moža. Pripovedujte N ašim potomcem. d« smo poginili kakor Spnr-tanci. r.vosi i svoji dolžnosti, nootuajani v pogumu. Praviš, kai ie bilo treba vojsko. Vojska jo bila noizogibn«, morala so jo začeti boljo dauos nogo jutri. Skoraj šost mosooov so bijemo in kličemo: »Xok dušman zna, kak mromo mi!« Mislili smo, d« so bomo držali komaj ti tlui, p:i smo pok« r.« i i svetu, d« »v rodni imuni življenj« smo«, Avstrija so no d« voč sramotiti, trdna jo stavb«, ki so jo .-dola svetu trhla, kopali so, a niso podkopali. kor sloni ogrodje u« naših ovrsiih ramah Kai nai l'i šo pi-šomV Kako ji- r. molitvijo bi rada vo-dol«, jiišotn Ti drugič voč o tom, z« rdaj vodi. d.t jo vojska močna trobenta «n;:ol« vstajenj«, ki kino na vso štiri strani svoia, in mrtvo dušo vstajajo v novi \ori. Pozdravi \ so domačo in rttanoo. čo bi padel, no joka j, vprašaj samo, Co som i. polnil svojo dolžnost. IV-di a\i proltuW;ono ktanisko .omlio! Tvoj brat M.
Holol Kdo »oli zadeti glavni dobi-tek? V« r..i; nemudoma naroči trbotno turško sivi ko na ugodno mes«>cno p!o>-Ovvaniu. in \ srtvnom slučaju moro postati v kratkom bogataš s 100.000 franki. Imšk,- »; iV k o ipitjo š o s' k ni t v Ion: in mor.1. \ s.»k:;	ado:t. Uda-
ra s ; na. s." s,-h",s -n žrv .v. , > N. i. Po
Siv; \ \ Svrv v:va
ra.toti.
■>eda> nikakor ni i -.'aHto-
olo v najneugodnejšem slu-v! ocola povrne. Prihodnjo vrši ?o dno ! februar, a. in •'..-. Voc.i o š.-, lotoria! .". v •.■', i,.'.:\\v-...v s; :vom.»:
■. - ..-vP:, i v.t-
Razne novice.
Bcreij* is Bnv.li. P/ ■. . :•>; • .; .sv. CMn In ško a P v»n sk oca vodstvo r\>r.-..-;-rk\o • P- :> • v.-_ (Mu vso Pori Po »Rd^raiu križa«
V Ljubljano s» mnw vo ..ko.......
Vlak »OTCT.il Mcn-eV* ir. pa vl-cVel ?*tri kUcitticir.i cUie-č s	iV>
lavni letamki, in sker na ;\'s..: ; r V. Sv. Andrej, io td| nsir.JVen k v v-,— SMetni Pr.--.'- V.o- ' •••• • - k -Kwn;sk,\ 3fedavno ji M • , . M.sv„;<''.'	A Ki r . •. ,'. . . - ? •
koliko kasno — bilo jo že pot minut čez sedmo uro — si jo hotel krajšati pot. in jo zato preplezal zidek ob železniški progi n« oni točki, kjer so stekate ulic« dol Navali iti ulica Brolotto. In ravno ko jo preplezal t« ziilok in liotol naprej preko železniškega tira, jc pri-dirjiil vlak, ki ob isti uri odhaja iz Trsta v (lorico, oziroma n« Jesenice. Man-dolj jo počakal, da vlak oddirj« mimo njega. No, ko jo vlak oddirjal mimo njega, jo Mnndolj skočil preko tira. Ni pa revež opazil, da jo ravno v onem trenutku prihajal iz nasprotne strani, po drugem tiru vlak. ki ob isti uri prihaja iz llorpolj v Trst. In tako so jo pripetilo, da je nesrečni Mnndolj, ko jo skočil proko prvega tira, po katerem je vozil odhajajoči vlak, skočil naravnost proti stroju prihajajočega vlaka. Prihajajoči vlak jo nesrečnež« takoj podrl tor ga potom vlokol z« seboj nič manj nog« »M) metrov daloč. Pri tem jc bil nesrečnež skoro vos zmečkan.
Zadnji pozdravi materi. Četovodja lovskega bataljona P. Palovec jo pisal s sovornoga bojišča pismo, v katerem pravi mod drugim: V okopih živimo kakor zveri v brlogu. Podnevi in ponoči prožimo na sovražnika in drug drugemu no pustimo zaspati, zato si pa s pokanjem mišk kratimo čas. Pri tej zabavi marsikateri izgubi svojo življenje. Novinoo Martin Vosolak z f.omilskog« bi bil smol po polnoči v jarku zaspati. Pa sroo mu ni dalo pokoja: namesto da bi so vlogol k počitku, jo pisal svoji materi in ji žolol srečnejšo božične praznike. Pisma šo ni dokončal, ko ga zadene v glavo sovražna krogla in mu v hipu ugasne življenja luč . . . Pismo som poslal njegovi materi. Dno 00. decembra smo nioc« in oso m drugih slovenskih mlad onioov položili v hladno zemljo, kjor uživajo večni počitek po hrabrem boju . . . Mod njimi jo tudi novinec Mohorčič i?. Sthn«. Priroljal jo bi! na našo obvozovališčo svojega tovariša, ki ■ o i ii v noeo ramen in mu šo skuhal kavo; ko so jo vračal v okope, ga ie šrapnel sadel v trebuh tor jo bil na mostu mrtov. Pijonirji so na grobu napravili krasen bresov križ. jas som pa I vanj vrisal Imena mrtvih junakov.
Po petih mesecih prvo pismo iz GaPoiše. it Gorice poročajo: Od svojega j sina Albina Kofol k čepovana so dobili tnosovi stariM iz Galicije po petlb me-s*pero Pismo t opazko, da je pisal : mnogo nismo v. a da ni dol'
• >•-' r. . . -. x. n ■ v '.s-v. -.
v' v .■> \ ':' ; V • > ' •
ogovora. » .rguti. Kur : svotih dra-»Testila i lv>-
Avstriiski roiaV i zdravniki, du-
V . .,n r;lco	zdravstvene J
' ■■ " ^ rusken u.otni-: vrr.i:; v domov.no. :
s.. s
.	'. . - v •: \ ;

čoh Te;'ai u e!nik nc. Srbskem r-i-I »daj tudi ma^rT^	r>-
cn« ali druga karta do Vas. Kako sc mi godi, o tem ne pišem. Zavidam svojemu prijatelju, ki sem gu pripeljal iz L. k Vam. Ko bi mogel deliti samo enkrat na dan z njim. (Ta prijatelj je lovski pes ujetnikov.) Zdaj nimam ne vinarja denarja, a rabim ga zelo nujno. Sem vprašal in so mi rekli, da stane brzojavka 20 kron in pride v desetih dneh, jaz pa nimam niti 20 vinarjev, glejte torej, čc je mogoče, ko dobite mojo karto, da mi brzojavite od tam. C.c ne gre, moram pač trpeti, dokler ne izpremeni Uog položaja. Denar v pismu bi hodil predolgo, saj boste videli, kako dolgo je hodila karta.« Pismo prihaja iz ujetniškega tabora Presevo -Beljece v Srbiji, ujetnik pripada 88. inf. rog., ni mehkužen človek in no bi žalo-stil svojih ljudi s takimi poročili, da se mu ne godi res tako slabo, da bi rad delil vsaj enkrat na dan s svojim psom.
Dopisi.
Iz Zgornjega Tuhinja. Tudi pri nas
se mrtvi oglašajo. Za trdno se je namreč slišalo, da sta Franc \ oljkar in Fran Zore padla na severnem bojišču, O prvem je pravil sobojevnik, ua ga jo videl že mrtvega z molkom v roki ležati v svoji krvi; drugega pa je umirajočega ujel v roke. Da sta materi ol-i ii junakov silno žalovali po svojih sinovih, ni čuda. In zdaj po preieivu štirih mesecev, nam želita veselo novo leto kot ruska ujetnika. Vaščani kar verjeti niso hoteli, da je resnica, da sta oba že tako dolgo objokovana še pri življenju. Ni popisati občutkov oboli mater, ko st« prejeli obvestilo in solze vesolja so teklo ik> skrbnih obrazih. Srečna novica je ganila vse sovaščano.
iz Semica. Padel jc na severnem bojišču pri Grodeku Štefan Jakša s Prbišja. Šole z« Božič so izvedeli domači to žalostno vest. Bil je tih in miren mladenič. Naj počiva v miru v tuji Kemiji. Jo prvi iz naše obširno fare, o katerem so uradno poroča, da ga ni voč.
Draoa. Dno 11. t. m. je umrl Lovrenc tiat or v Tli. letu starosti. Bajnki jc bil najstarejši fant v soriki faii. Bodi mu blag spomin!
Zalilog. Dragi "Domoljub.. ker tako pridno prinašaš novice o slovenskih fantih na vojski in drugo, kar jo z vojsko v ?vo;.i i>o naši domovini, pa ti nnii mi sporočamo, da jo i?: naše 500 duš brojoie župnijo 50 vojakov v vojni. Kaj no veliko, celih 10 odstotkov. Sama Siroievčeva mati Frančiška \Veber jc poslala pet sinov, od teh jo bil ranjen Ivan dvakrat: a zdaj jo šol že zopet na-• . Vsi drugi pa pišejo o velikih juna-š.vih. ki jih izvršujejo v bojnem mote-iu. i.ašivr Marko!) (Mušter iz Martin-vrha pa ima v vojni vso sinovo, to je > it i. Po dva brat« so vpoklicana od voč družin, llvala Bogu in Materi božji. kt s:a \ so našo vojak o do sedaj tako varovala, da so ni nobenemu hujšega
pripetilo, kakor da so bili štirje ranjeni in dva obolela, a so razen enega, ki se mu že tudi zdravje dobro vrača, že vsi zopet uvrščeni v vojno. — Iz ruskega ujetništva ie pisal prednik mlade-niške Marijine družbe, Anton Čenažar, Šturmov iz Potoka. Ranjen je bil v glavo pri Zlačevu; Rusi so ga pobrali in se nahaja v zdravljenju v ruski bolnišnici (kraja ne pove) in je že boljši. Pisal je dne 29. septembra 1914. Pogrešata se tudi dva gospodarja iz Davče, brata Janez in Jože Bičck, ki sta se pogrešila že prvi dan snopada, pa bosta gotovo tudi ta dva ujeta, in ker ne znata pisati, se težje zglasita. — Doma res težko pogrešamo toliko delavnih moči, ki jih tukajšnje krajevne razmere toliko potrebujejo, zlasti pozimi za snravlianje lesa. Trdno pa smo prepričani, da jih bo Mati Božja tudi v prihodnjo čuvala, saj so se ji tako lepo priporočili pri odhodu in vsi prejeli svete zakramente in obdarovani z blagoslovljenimi svetinjicami škapulirske Matere Božje zaupljivo šli v boj za cc-carja in dom. Doma pa tudi radi molimo zanje, zlasti pri Materi Božji Lav-retanski v Suši, kamor je bila že štirikrat procesija, dvakrat samo iz Zalilo-ga, enkrat skupno z Železniki in enkrat skupno z vsemi sosednimi farani selške doline in se v Suši slednji teden opravljajo svete maše za fante naše. Marija, le varuj jih!
Šmartno pri Kranju. Leta 1914. smo imeli za našo faro, ki šteje čez 3000 duš, malo mrličev, 57. Novorojenčkov smo imeli 72, porok pa 12. Letos se je naj-prvi poročil Janez Porenta, posestnik in mlinar na Bregu, z Frančiško Pirin-gar. Bog mu daj obilo sreče!
Idrija. Novo leto je prineslo Idriji nepričakovano darilo. Ministrstvo je sklenilo urediti svojo javnosti prepuščeno last, posebno ulice, trge in nasade. Skrajno zanemarjeni park v Leopol-dovem predmestju bodo strebili, ograjo prenovili in ccsto proti klavnici popravili. Na eraričnem svetu stoječe ob-hišne drvarnice in skladovnice se prepovedo in ceste za promet razširijo, tla-kajo, leseni mostovi podero in nasproti pošte podprte škarpe odkopljejo ter lep drevored nasadi. Enako bodo uredili svet pri jarku Marije Terezije, regulirali Nikovo in Idrijco ter preložili grabijo. Kajne, lepo novoletno darilo, ki bo našo Idrijo v nekaj letih spremenilo v moderno mesto. Začetek tega načrta pa nam je prinesla prepoved »trojko« zvoniti, ki je vsako jtro rudarje na delo budila; gotovo jako umestna, daleko-vidna naredba, katero bo posebno vsak tujec z veseljem pozdravil. Tako se prebivalstvu polagoma izpolnijo stari, opravičeni načrti.
S Police pri Višnji gori. Že o marsikom smo brali, da so ga kot mrtvega proglasili in zanj celo svete maše darovali, pa se je slednjič oglasil iz ujetništva. Tak slučaj se je zgodil tudi pri nas. Tja za ogrske griče je šel nad Ruse tudi rezervist Jožef Kovačič, doma iz Prečine na Dolenjskem, in sem priže-njen. Neki njegov tovariš je pravil na
Dolenjskem, da je Kovačič padel dne 26. avgusta v bitki pri Grodeku ter da ga je mrtvega pokrižal na čelu. Nato so ga »Dolenjske Novice« proglasile mrtvega. Žena pa je doma zanj molila ter z materjo Boga prosila, da bi ta novica ne bila resnična. In res ni bila! Dan pred novim letom dobi žena čudno zamazano in zmečkano pismo z rdečimi, črnimi in plavimi pečati. Pismo — od moža v ruskem ujetništvu! Žena ni vedela, ali bi jokala ali bi se smejala! Vsa vesela se pelje na novega leta dan v Prečino na rojstni dom moža. Prva, ki je v hiši nanjo zadela, je bila moževa mati. »Srečno novo leto vam voščim, mati!« — »Oh, kako bo srečno zame, ko so mi sina ubili!« odvrne žalostna mati solznih oči . . . »Saj ga niso ubili, vidite, tukaj je pismo, pisal mi je iz ruskega ujetništva!« Zdaj se je materina žalost spremenila v veliko veselje in radost. To smo popisali kot dokaz, da ni treba obupavati in tarnati, če se kdo dolgo ne oglasi, ampak potrpežljivo čakati in moliti. Upamo, da bo še marsikdo na ta način »vstal od mrtvih«.
Drobiž iz brdske okolice in Črnega grabna. Prišlo je novo leto 1915. Takih let malo pomni človeški rod. Vsa Evropa je zapletena v krvavi boj in nebroj junakov bode padlo še to leto za domovino in za mir. Koliko »Domoljubovih« bralcev je tudi na tem bojnem polju! Zatorej, rojaki in sorodniki, ne opustite vašega zvestega prijatelja »Domoljuba« v teh težkih časih. Vaši dragi, ki so šli sedaj branit domovino, bodo z veseljem brali »Domoljuba«, ko se vrnejo domov, kajti brali bodo o svojem naporu in zmagah. Posebno pa tisti, kar vas je iz brdske okolice in Črnega grabna, nc opustite letos »Domoljuba«; upam, da bodo vaši znanci, ko se povrnejo, z veseljem brali moj »Drobiž«, in se spominjali na nekdanje viharne dni. — Iz blagovške fare je šlo tudi nekaj mož in fantov branit domovino. Izmed teh jih je bilo že več ranjenih; dva pa je smrt sprejela v svoje naročje. Er-nestu Lipovšku (Martinkovnu) jc svin-čenka ugasnila mlado življenje. Seli-šenkovo hišo na Velikem Jevniku pa je zadela tudi huda nesreča. Mladi gospodar Janez Ravnikar je vsled vojaških naporov in zmrzline umrl v Sarajevu; zapušča ženo in štiri mlade otročičke. Ranjki je bil priden in varčen gospodar, pa zvesti somišljenik S. L. S. in dolgo vrsto let naročnik »Domoljuba«. Počivaj v miru, skrbni gospodar, in uživaj plačilo v nebesih! — Lepi »Blagov-ški dom«, ki so se s toliko vnemo trudili za njega domači gospod župnik Josip Hartman, tudi sedaj kar spi. Bog daj, da bi se kmalu vrnili nekdanji mirni dnovi in prišli nazaj iz vojske njegovi vneti člani in igralci. — Prvi mrlič, ki je ležal v »Blagovškem domu« na mrtvaškem odru, so bili nekdanji blagovški župnik Ludovik Škufca. Kako so ljubili svoje nekdanje farmane, so pokazali s tem, da so volili v oporoki, da bodo pokopani med svojimi nekdanjimi ovčicami. Pa tudi na lepoto
hiše božje niso pozabili; volili so 5000 K za cerkev in 200 K za reveže. Vsi blagovški farmani se s hvaležnostjo spominjajo umrlega dušnega pastirja; žele mu večni pokoj in obilno plačilo v nebeški domačiji'. — Tudi v brdski okolici se je v tem času nabralo precej novic, za enkrat samo to-le: Trije vojaki
—	iz gališkega bojišča so prišli sedaj nekoliko domov: Alojz Požar (Žiberkov iz Št. Vida) vsled zmrzljenja udov, Valentin Žandar (Čeržov iz Prapreč), zid. mojster, je bil ranjen v desno roko, in Janez Tonin (Dolinškov iz Čepel j), ranjen v nogo. Vsi ti so pravili, kaka silna draginja je v Galiciji. Sladkor velja 4 K 50 h kilogram. Vino je po 3 K liter. Navadno žganje pa po 4 K in še dražje liter. Navadili so se jesti v Galiciji tudi surove repe, korenja in zeljnatih štorov.
—	V Gradišah so umrli 3. decembra Prgačev oče, star 85 let. Vedeli so veliko povedati, kako so se vojskovali na Laškem, poprej skrivali pred vojaško suknjo. Bili so tudi klavec, klali so po zimi prašiče po kmetih in pripovedovali svoje zanimive doživljaje. Izmed drugih njihovih tovarišev živijo samo še Fajdigov oče iz Gradiš, pol leta mlajši. Počivajte mirno, Prgačev oče, na gradiškem pokopališču in uživajte zasluženi pokoj; sveti vam večna luč!
Gospodarske vesti.
SKHBIMO ZA BODOČNOST.
Vsak dan nam pri sedanjih razmerah prinese kaj novega. Po časopisih se zlasti opominja ljudstvo, naj varčuje z živili, naj nikar po nepotrebnem ne sili živine na trg v prodajo, naj se omeji klanje telet itd. Vsi ti opomini in okoliščine kažejo, da gremo resnim časom nasproti ter da se je za tako bodočnost tudi z vso x'esnostjo pripravljati. Nekateri se udajo sedaj celo brezdelju in so tolažijo z mislijo, se bomo že kako preživeli, saj mora država, dežela, občina skrbeti za to. Drugi imajo zopet voljo skrbeti za bodočnost, a ne vedo, kako bi stvar izpeljali, da bi bilo boljše. Taki ljudje potrebujejo navodil. Največja težkoča je ta, da so tisti, ki so se najbolj brigali za gospodarstvo, morali odriniti pod zastavo. To nas pa ne srne plašiti, kajti v zadnjem času je kranjska dežela dosti storila za izobrazbo ženske mladine, ki naj sedaj pokaže, kaj se je naučila. Kakor bo sedaj vsaka gospodinja s pridom porabila nauke v gospodinjstvu, znala bo zlasti varčevati z živili. Poučevalo se je tudi o živinoreji, mlekarstvu in prašičereji. Sedaj bodo ti nauki prav prišli, ko mora gospodinja misliti poleg gospodinjstva tudi na ostalo gospodav-stvo. Nočem reči, da znajo te gospodinje vso gospodarsko vedo in da jo bodo znale vse sedaj praktično uveljaviti, dobile so pa vendar toliko podlage v gospodarski in gospodinjski vedi, da bodo sedaj dosti dobrega lahko ukreni-
8«
lo v prid našega bodočega gospodar-stva.
Opozoriti je treba na neko okol-nost, katera se tuintam pojavlja. Dobijo se ljudje, ki mislijo, da se sodni • ^'• ko kar tja v en dan gospodari ter da ni treba upoštevati več pametnih nasvetov. Zlasti je opaziti lo v živinoreji in prašičereji. Nekateri pravijo, da ni treba nič paziti na kakovost plemenskih živali, za pleme je sedaj dober najslabotnejši bik, mrjasec, najboljša krava se lahko proda mesarju, saj je slabši dobra, za pleme sc lahko porabi slabotna svinja, dobra plemenska svinja se opita in drago proda, in še mnogo drugih enakih napačnih trditev. Pomislimo samo, kaj se je zadnja leta na Kranjskem storilo za povzdigo živinoreje. in načela, koja so se že pridno upoštevala, naj se sedaj zavržejo? Ves trud zadnjih let bi bil zaman. Tudi v bodoče naj se dela po načrtih, ki so zasnovani. Torej izbjrajmo za pleme živali, kakor do zdaj — izmed dobrih najboljše za pleme — iz dobrega semena zraste dober sad, ako boš ljuliko se-jal, boš tudi ljuliko žel. Da se vse nc more tako izvesti, kakor bi bilo želeti, je jasno, ker smo večkrat prisiljeni, da delamo proti svoji volji, vendar vemo, da se je napačno naredilo. Te okoliščine moramo danes upoštevati, vendar je po možnosti vse storili, da se dela po načelih, ki jih poznamo za prava.
Sedanji čas nam tudi resno nalaga dolžnost, da mislimo na svoje bodoče gospodarstvo. Da se bo v bodoče marsikaj izpremenilo, je žc danes jasno. Nekatere izmed teh izprememb se žc danes kažejo. Mislim tukaj zlasti na našo prašičerejo, ki je zadnja leta jako uspevala ler dala zlasti naši Dolenjski največ dohodkov. Danes so naši prašiči po večini že prodani, ko se je v drugih letih šele razvijala najživahncjša kupčija. Druga leta ie bila cena v tem času za prašiča nizka, a letos jc tako visoka, da še ne pomnimo take cene. Naši prašiči so se letos v velikih množino h prodajali tudi na Češko, Moravsko itd., kar prejšnja leta ni bilo v toliki meri opaziti. Da se bodo prašiči tudi v bodoče lahko prodajali, je jasno, ker vemo, da je v krajih, kjer sedaj divja vojska, prašičereja za nekaj časa uničena. Torej sc prav posebno priporoča, da sc lotimo z vso resnostjo prašičereje. Pri tem pa moramo gledali, da bomo nravilno postopali. Naša skrb bodi. da redimo take prašiče, ko ji se zahtevajo od odjemalcev in katerih reja nam prinese največ dobička. Pomislili moramo, da so kraji, kamor mi sedaj svoje blago pošiljamo, jako razvajeni, in da so imeli vedno dosti izbire, torej dosti najboljšega in zahtevanega blaga. Vzemimo Prago. Ta zlasti slovi radi dobre šunke. Torej se bo zahtevalo takih prašičev, ki so za to sposobni. Mi danes nc redimo takih prešičev, ki bi bili za lo najbolj sposobni. I)o zdaj srno gledali samo na to, da je prašič napravil dosti teže da se je hitro redil in da jc bil za nlemc sposoben. V bodoče moramo tudi gledali, da zredimo prašiče, 72
ki so hitro zreli za zakol in nc pretežki. Takozvatie peršutarje, kalen morajo biti boljši v kakovosti kot so bili do sedaj. Pod peršutarjem se danes razume slabo rejen prašiček, ki se smatra za manjvreden od ostalih težkih prašičev. Pravi peršutar pa je dobro rejen prašiček v teži od 70 do 90 kilogramov teže, zlasti pa mora imeti tiste dele dobro razvite, ki ilajo per-šute. Imamo že deloma vpeljano pasmo, ki je zelo sposobna za to. To jc ta-kozvano Majerjevo pleme, ki se jc u peljalo po č. kr. kmetijski družbi in se redi v kamniškem okraju v nekaterih krajih. Ta prašič je hitro doraslcl in napravi prav kmalu težo 70 do 90 kilogramov. Rejo teh prašičev moramo gojiti, ako hočemo imeti blagor za izvoz. Prašičev ne prodaiamo lahko samo enkrat na leto, ampak dvakrat ali trikrat. Izberemo vedno isti čas, ko so cene za prašiče najvišje. Sedaj smo delali nasprotno, vedno se je prodajalo ta-krat, kadar jc bila cena nizka.
Najvišje cene so od februarja do septembra vsakega leta. Kmetovalec ima tako tudi večkrat na leto dohodke. Na ta način sc tudi več dobi iz prašičo-reje, kajti lepa reja prašiča od <S0 kg žive teže višje mnogo več stane, kakor pa reja pod to težo. Zato je najbolj pripravna zgoraj navedena pasma, ki je hitro rastoča, ima žlahtno meso, najboljši za pečenko in peršut, zato pa tudi doseže najvišje cene. Pri nas je vedno cena za pršutarje najnižja, to pa zato, ker so to tudi najslabši prašiči. Pravi pr.šularji dosežejo visoke cene, zato pa poskusimo z rejo teh, ker sedaj tako boljše kaže.
Mnogi tega ne bodo hoteli razumeti, držali se bodo po svoje naprej. Vendar sedanji odnošaji kažejo, da imamo opraviti iz izvanrednimi razmerami in se jc treba ravnati po tem. kar prinese več dobička.
Spomladi je jako živahna kupčija za plemenske prasce. Ta kupčija bo letos kolikor toliko otežkočena, ker je mnogo gospodarjev pri vojakih in so jc vsled tega zanemarila prašičereja. Da se temu nekoliko odpoinore je pripravljena vnovčevalnica za živino v Ljubljani izvršiti nakup prascev proti mali odškodnini, kakor je to delal do sedaj. Opozarja pa se, da se kunčija prascev in tudi druge plemno živine izvršuje le proti takojšnemu plačilu.
Vnovčevalnica za živino v Ljubljani ima že sedaj na ponudbo, plemenske prasce, breje svinje, večje prašiče za pitanje, breje krave in plemenske bike. Vsa naročila jc naslavljati na Vnovčevalnico za živino v L j u b 1 j a n i.
RABA UMETNIH GNOJIL ZA POLJE IN TRAVNIK.
V zadnjih lotili se jc naše gospodarstvo zq1o naglo dvigalo. Na travnikih je bilo še enkrat toliki? košnje, kakor poprej. Vsled zadostne krme je bilo tudi vedno več živino in s tem tudi več kmetovih dohodkov. — Na njivah se je tudi vsako leto množil pridelek.
Isto polje jc skoro še enkrat toliko r0-rilo, kakor poprej. — Za ta znatni napredek se imamo vsaj deloma gotovo zahvaliti porabi umetnih gnojil. Na ti-soče vagonov je prišlo v deželo žlindre, fosfata in kalijeve soli. Tudi amonijak in čilski soliter sta se začela rabili. Kmetje so tudi spoznali, kake zaklade imajo v gnojnici. Mnogo gospodarjev jc že obžalovalo, da niso poprej poznali te zlate jame, ki sc v par mesecih po. polnoma izplača. — Lc porabi teh gnojil sc imamo zahvaliti, da se je naše kmetijstvo tudi ob vojski dobro izkazalo in se za enkrat ni bati posebnega pomanjkanja. Mnogi so sc prestrašili, ko so izvedeli, da letos ne bo mogoče žlindre dobiti. Žlindro so izdelovale nemške tovarne železa. Letos mnogo tovarne stoje, ker so bili delavci v vojake poklicani. Kolikor pa tovarne delajo žlindro, jo porabijo saino za Nemčijo. Nemška vlada skrbi nnjpreje za svoje ljudi. Če nc bodo imeli na Nemškem dosti gnojila za polje, ne bo zadosti pridelano, da bi se ljudje pio-živeli.
Večina naših gospodarjev si ni delala sivih las, ko niso mogli žlindre dobiti. Tolažili so se, da imajo še vedno superfosfat domačih tovarn na razno-lago. Saj smo v zadnjem času vedno bolj jasno spoznali, da superfosfat žlindro popolno nadomešča in je še precej boljši, kakor žlindra. Sam sem na že več let posipal po travnikih z najboljšim uspehom. Obnesel se je veliko boljše, kakor v nonrejšnjili letih žlindra. I.eta 1913. smo ga posuli že v pozni jeseni po travnikih. Menda je bil vsak, kdor ga je rabil popolno zadovoljen. Na polju se prilega prav vsem rastlinam. Naši kmetje so ga doslej največ za ajdo porabili. Po ajdi se je njiva, ki je bila s superfosfatom dobro posuta, naslednje leto vselej izkazala za sledeči pridelek. Po auli navadno pride rdeča detelja ali kaka prstnina. Ker superfosfat deluje skozi več let. se jc poznal v zemlji gotovo pri vseh naslednjih pridelkih. Zlasti pesa, fižol, detelja, zelej in krompir so zanj zelo hvaležni.
Torej upanje na superfosfat nam jc še vedno ostalo. Zdaj je prav resna nevarnost da nam tudi superfosfat« zmanjka. — Za izdelovanje superios-falu jc treba najprej takih kamnov, ki jih pri nas ni preveč. Tc kamne sc mora zdrobiti in politi z žvcpleno kislino. — Toda žveplen kisline ne morejo tovarne dobiti, ker se vsa porabi za izdelavo streliva. Tudi druge surovine, ki sc rabijo za izdelavo, se prav težko dobijo.
Vsled leh težav so bile tovarne prisiljene ceno fosfata povišati. Danes zahtevajo za vrečo 100 kg 8 K 62 vin. pri odjemu celega vagona. Ni gotovo, za koliko časa bo zaloga zadostovala. Kdo bo rekel: »l'o tej ceni ga ne bom naročil, naj ga pa tovarna sama ima.« Prijatelj, le počasi! Čc malo pomisliš, bodeš drugačnih misli. Skušnja uči, da se pridelek po gnojenju s fosfatom skoro podvoji pri istem trudu. V sedanjih raz-
merah se kmetijstvo brez rabe umetnih gnojil več ne izplača. — Pomisli pa tudi, da so vsi poljski pridelki kdaj skoro še enkrat dražji. Povsod se bojijo lakote. Ali ni naša dolžnost, da z vsemi močmi delamo, da bi bil pridelek letošnjega leta tako obilen, da se nam |ne bi bilo prav nič lakote bati? Zato so [ravno sedaj umetna gnojila in še po-fsebno fosfat neobhodno potrebna. — ! Največ dohodkov nam bo tudi letos dajala živnoreja. Ako ne rabimo fosfata, bo manj mrve, manj pese, krompirja, ' detelje in fižola. — Kdo bo potem za-: dosti živine redil? Torej bi s tako ne-I premišljeno trmoglavostjo le sebe najbolj oškodovali. — Pametni gospodarji '■bodo torej ravno letos naročili veliko superfosfata, ker še nikdar ni bil bolj ipotreben. Naročite ga naglo, ker je res nevarnost, da ga zna tovarnam zmanjkati. Če no bodo dobili žveplene kisline zadosti, morajo delovanje ustaviti.
Da se doseže popolni uspeh pri gnojenju, naj se fosfatu redno pridene nekaj kalijeve soli, ki ima v sebi isto gnojilno moč, kakor pepel, 100 kg 42% kalijeve soli zaleže za 28 mernikov bukovega pepela. — Naši gospodarji bi radi že večkrat naročili kalijevo sol, toda predraga jim je. Za celi vagon ni naročnikov, za posamezne vreče pa postane voznimi iz Ljubljane, kjer se navadno naroči, predraga.
Da bi si kmetovalci lahko po primerni nizki ceni preskrbeli kalijevo sol, je pripravljena tovarna v Hrastniku pridejati nekaj kalijeve soli brez vsakega dobička. 42% kalijeva sol se zaračuna za 100 kg 2 K 50 vin in 2 % popusta, torej stane v Hrastniku 2 K }45 vin. Naročilo bi se lahko tako-le: 10.000 kg superfosfata in 1000 ali 2000 kalijeve soli, ki gre potem z istim vagonom, torej je vožnja veliko cenejša, kakor pri naročilu nekaj vreč v Ljubljani. Za razvoj gospodarstva je to zelo važna pridobitev. — Superfosfat sc po-suje zdaj na travnike. Na njive pa le po brazdali. Mora sc vselej zabranati. Kalijeva sol se na travnike tudi sedaj jposuje, na njive pa kake tri tedne pred oranjem.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katera Jamči dežela Kranjska, in jih obre-tuje po 43U"lo brez kakega odbitka.
ne ure ofl 8. zjutraj Ho ijplOte.
Glei inserat!
Pipi f icfpl/ M&ffl L1SICK Iplfl
Rekrut.
Spisal Henrik Conseience.
(Dalje.)
Katarina se je stresla bolečine in zaplakala: »Zapustiti ga? Zapustiti njega, ki je nesrečen vse žive dni? O gospa, naj bo Vaše usmiljenje in Vaša dobrota tako velika, da ne rečete več takih besed, ki mi parajo srce kakor dvakrat na brušen nož.«
Častnik je govoril nekaj francosko s svojo ženo. Rekel ji je, da je prišel ukaz od ministrstva, ki daje polkovniku oblast, da izpusti slepe vojake na neomejen dopust domov, da počakajo doma popolno oprostitev od vojaškega stanu. Ukaz stopi šele čez 14 dni v veljavo, vendar hoče 011 storiti vso potrebno, da doseže, da pojde nesrečni kmetičin prijatelj še danes v njeni družbi domov.
Zadovoljna mu je kimala gospa in ga bodrila in nagovarjala, da naj hiti. Katarina ni razumela besed, a dozdevalo se ji je, da nagovarja gospa svojega moža na nekaj, kar bo dobro za njo, in kimal je z glavo kakor cla pritrjuje in ga prosi, da bi izvršil to človekoljubno početje. Častnik se jc obrnil na njo z vprašanjem: »Ali bi bili veseli, če bi mogel Vaš tovariš danes z Vami domov.«
Nepopisni izraz radosti in strahu se je pokazal na Katarininem obrazu, njene široko odprte oči so strmelo v častnikova usta, kakor da hočejo priklicati od tam še drugih besed, ki bi pojasnile, potrdile; nanosled se je oddahnila globoko in izlila svoje razbur-jeje v besede:
»Veselila če sc bi? Skoraj da sc mi meša od veselja samo radi tesra vprašanja. Gospod, gospod! Samo nc varajte mene reve s takim upom. Klečala bi pred Vami in Vam poljubovala noge.«
Častnik je segel hitro po svoji kapi, opasal si jc sabljo in je odhitel z besedami:
»Pogum, dekle! Mogoče, cla se mi posreči. Na vsak način pa bodeto lahko govorili še pred svojim odhodom z Ja-nom, to bo moja skrb.«
Katarina je jecljala nekaj nerazumnih bcsccl zahvale, ki so sledile še častniku na dvorišče, potem ie izlivala potoke svojega zahvaljevanja na gospo; dobra gospa pa ni počakala, da bi izlila Katarina vsa svoja čustva, ki so jI prekipevala iz duše, hitela je v kuhinjo in vrnila se je z deklo, ki je porinila pred Katarino mizico in naložila nanjo mesa, kruha in pive.
»Jej in pij, dekle,« je rekla gospa, »privoščimo ti od srca.«
»O, gospa, to vem dobro. Vas je sama dobrota. Ali s čim sem zaslužila toliko dobrot? Saj je, kot da bi bili moja
mati! Bog Vam povrni, nc vem drugega.«
»Gotevo nisi že dolgo ničesar jedla?« je vprašala gospa, ko je videla, kako vzdušno se zalaga lačno dekle.
»Od davi, gospa, ob treh zjutraj sem založila malo kruha — tekla sem sedem ur — zdaj pa zahvaljujem Boga, ki Vas jc ustvaril tako dobro.«
Dolgo je izkazovala Katarina take svojo hvaležnost in dolgo jo je tolažila gospa s sladkimi besedami, kajti dolgo so je mudil častnik, ki ga ni bilo dve dobri uri. Že je bila povedala Katarina vso povest svojega življenja. Govorila je s toplo ljubeznjijo o svojem ljubem kraju, kjer sta čista duša in telo prebivalcev, kakor je čist zrak peščene široke ravni, kjer je prešinjeno vsako čuvstvo duha priprostosti in poštenja, kakor večno cvetoča ravan, ki se izkoplje vsako jutro v balzamičnem vonju.
Gospe se je silno prikupilo pripro-sto dekle, ki je kazalo tako bogato srce in brihtno glavo, večkrat so se ji orosile oči med pripovedovanjem. Ko sta se tako pogovarjale o mirnem življenju na kmetih, se je vrnil častnik in se podal potem z narednikom na oddelek za slepe. Ko sta se pomuclila nekaj časa v sobi pri slepih, je prišel po stopnicah na hodnik, sledil mu je Jan s culico na rami in s palico v roki, narednik ga je spremil do vrat častnikovega stanovanja, tam je prijel častnik Jana za roko, odprl je vrata in rekel:
»Tu notri je Katarina, ki Vas pričakuje.«
Jan je potegnil papir iz žepa, zavihtel ga je visoko in zavriskal: »Katarina, ljuba Katarina! Jaz smem s teboj domov, tu jo moje poslovilno pismo, meni ni treba več biti pri vojakih.«
Res je tako, je pritrdil častnik, ko je videl, cla se ne upa Katarina verjeti te novicc. Jan je stopil razširjenih rok v sobo, toda Katarina mu ni hitela naproti. Presenečeno dekle je zdrsnilo raz stol, drsnilo se je po kolenih do svoje dobrotnice, ki je sedela na zofi. Dvignjenih rok in jokaje ji je gledala v oči in klicala;
»O gospa, če Vi ne pridete v nebesa, kdo drugi naj pride? Ne morem govoriti, srce mi poka — umrjem veselja ... Bog povrni! Bog povrni!«
Glava se ji je povesila na gospejino naročje, molče ji je objela kolena. Na-krat se je prebudila iz svoje globoke ginjenosti, skočila je na noge in stekla jc z glasnim krikom veselja v Janovo naročje.
Ko sta izlila svoje veselje in svojo hvaležnost, sta zapustila Jan in Katarina bolnišnico, spremljana od najboljših želja svojih dobrotnikov.
Cvetoče kmečko dekle, ki vodi slepega vojaka no Venlooških ulicah. Čuden pogled. Meščani, ki so ju srečevali, so se ustavljali, ne toliko zaradi slepega vojaka s senčnikom na očeh in s culico na rami, ki je šel poleg deklice, kolikor radi nerazumnega izraza ponosa in veselja, ki je dal Katarini posebno lepoto in plemenitost.
Srečna duša Katarina jc bila tako vesela in tako ponosna na uspeh svojega potovanja, da je hodila pmeg Jana z visoko glavo, no da bi povesila oči pred radovednimi pogledi meščanov.
Mudilo se ji je, da bi prišla iz mesta zato je priganjala slepega, da pospeši svoj korak. Nenavadna zmaga .jo je presenetila in prevzela še ni mogla verjeti prav na svojo .-rečo, preletaval jo je šc slrah, ua bi ne prišli še za njo iti da ne bi odvedli reveža Jana zopet v ono temno temnico.
Prispela sta vendar do mestnih vrat, tam je zagledala v dalji polje, preko katerega je !u pot do njune vasi. Šele tedaj se ie iztrsral iz njenih p rs vzklik veselja. Hvale/no je pogledala navzgor, prekrižala se je in rekla v sladkem veselju: Zdaj pa le pojdiva, Jan, zdaj sva prosta!
V.
Zvesta Ijulozen.
Senca dreves se jo podaljšala proti ...liodu, vendar >o je še čutila vročina letnega dne, čez travnike in polja je dehtel prozorni tonli duh poletja, ni pihljala sapica, ptičke so sedele težko sopeč med negibnim lisi jem. Umolknil jo vsak glas v naravi, kamor je segalo ono, ni bilo videli ne človeka, ne žival, bilo je, kakor da je zaspala trudna zemlja.
Ob robu samotne poti je ležal mlad vojak, glavo na svoji culici, golih nog. Pokrivale so ga sonce mladih hrastovih vej, polog njega v travi je ležala njegova obutev, zraven je sedela mlada deklica in je upirala v spečega svoj skrben pogled; z brezovo vejico pa je odganjala mušice in komarje od njegovega obraza in nog.
Vojak je ležal na drhteči postelji cvetoče maiernc dušico, nad glavo so mu kimali modri zvonci grmovske zvončico, pri nogah so se odpirali prelepi višnjevi rokavci Matere božje.
Vojak je moral že pr rej dolgo počivati, k;,iti deklica, njegova varuhinja, se jo jela ozirati uokatn nemirno po solncu, kot bi hotela izračunati po njegovem teku, koliko bo še dneva, mogoče tudi, da jo jo skrbelo kaj druzoga.
Solnce je krenilo okrog gozdička in njegovi ž aro i žarki so se približali spečemu vojaku; z žal jo je zapazila zvesta varuhinja to, njena zadrega jo ra-tla, vstala jo in gledala naokrog. Ilotcla ie pripogniti ln žvezati veje hrastiča, da bi varov de počitek ml trde t;« vojaka, ali ta poizkus se ni izkazal, kajti solnce je že pri jalo na pot. Tiho se je splazila v grmovje, odrezala je dve enako dolgi veji, postavila se jo pred vojaka in gledala v solnce, kakor da preračunjuje razdalje, polom jo vtaknila palice v zemljo in jc razgrnila svoj pripas, da je naredila tako Širok senčnik, ki jc branil spečega pred solncem; nato se je vscdla, zadovoljna z uspehom svoj (ga dela, k njemu in branila ga jo skrbno muh in komarjev. Večkrat se jo nagnila nadenj, kakor da posluša njegovo dihanje, kakor da hoče prešteti udarce njegovega srca, mu pogledali v oči pokrite z zelenim senčnikom.
!)2
Vojak se je zganil, tipal je s strahom po travi in okrog sebe po zraku, raztegnil jo roki in klical boječe:
»Katarina, Katarina, kje si?«
Prijela ga je za roko, pomirjt vaje ga s sladkim glasom:
»Tu sem, Jan, tu. tJmlri ,se. Treses se, zakaj?;;
,0! se je oddahnil slepi ob njenem glasu in .-e dvignil toliko, da je gledal sede: v Katarino, >sanjal sem. da si me zapustil,', in nisem vedel kam ne kaj. Moj Bog. kako grozne sanje; kar mrzel pol me obliva.«
»Kake misli imaš,« se je jezila lju-beznjivo Katarina, pa šo bulic je, da si sanjal kaj takega, ker sanje pomenijo vedno samo nasprotno, 'lo je gotovo znamenje, Jan, da te ne zapustim nikdar nikoli.;;
»Duša moja. Katarina, Bog v nebesih te bo obdaroval, je stisnil slepi ginjeno njeno roko; ona >e je nasmehnila, od<egnila mu je roko in ie razvezala culico in vzela iz zavitka kos kruha in kos mesa, kruh je razrezala na rezine, nanje je dela koši ko mesa in položila je vso na deliiečo lni/.o maferne dušice, pri tem je vpraševala Ijubez-njivo:
»Kako ti je, Jan, duša moja? Te je okrepil spanec? Si se odpočil?«
»Zlata Katarina, nisem več (ruden, ali no vem, kaj je to, tako som žalosten od leh sanj!«
»To preide, to je samo od trdega leganja na tleh. Glej, pogrnila sein že mizo, mala južina je, hočeš jesti?«
»Da. lačen sem.«
Deklica je segla po kosih in dajala mu jih jo v roko, a ko je jedel, je opazovala pozorno njegov obraz, videla jo na n jem poseben izraz žalosti in razburjenja. Bila jo še vedno mnenja, da jo ložanjo na trdih tleh vzrok to žalosti, zato ni poizkusila ničesar, da bi ga raz-\selila. Kr, mu je izročila zadnji kos kruha, ga jo obula, on jo segel po culici, ona pa mu jo je vzela urno iz rok. Jan je branil:
»Nc, Katarina, pusti meni, da nosom, ti se utrdiš preveč, pa tudi ne spodobi se, da potuje deklica z vojaško culico na hrbtu, saj mora biti tako žc dovolj čudno videti, kako potuje preko polja deklica s slepim vojakom; kaj neki si morajo misliti ljudje?«
»Kaj so nam mar ljudje, Jan! Ti ki no vidiš, se utrudiš tisočkrat bolj od mene. saj -topiš napak pri vsakem koraku. In kaj jo meni ta mala culica?«
Opn ila se je in peljala je vojaka sred ce-to, dala mu je konec palico v roko, ona ie prijela, za roč, roko je držala na hrbtu, da bi mogel slediti siromak sloneč njenim korakom. Ko sc je že spustila v korak, je rekla:
»Ako grom prehitro, mi moraš povedati ljubi Jan. Zdaj se hočova kaj pogovorili, to nama okrajša pot.«
Ker ni dobila odgovora, sc jo obrnila se vedno v hoji nazaj in opomnila:
»Jan, nc povešaj tako glave, to škoduje pljučam.«
(Dalje.)
Slike m črtice z bojišč.
CXXV.
Pismo.
Anton Z ti 1 o k a r, posestnik iz Šinarjcte, je pisal s severnega bojiš dne 2. januarja svojim domačini lu-
ko-le:
Pisat čem zdaj Vam domu \Ia. teri in očetu svojemu — Povedal, kako se zdaj men godi — Ko so Rusi tako hudi.
Jaz tukaj čakam vsaki dan Kdaj bom v zemljo zakopan Ne vem kolk časa bom na svet - ker mi Kus hoče življenje vzel.
Al prosim vedno jaz Boga — .Marijo in svetega Jožefa - Naj bodo vedno mi na stran — Da pridem zdrav v svoj stan.
Pozdravljam tudi svoje jaz sestre iu brata dva, čc še žive — Naj Vam vsem srečno letu bo — Da zdravi sc so vidimo.
Pozdrav očetu, materi dam Saj vedno jaz Vas rad imam Jaz sem tukaj zapuščen C.c videl Vas bom kdaj, to ne veni.
Prosil bi Vtis nekaj rad — Čc bi mi liotli litij poslat. Čc dali bi mi en par kron Saj molil za Vas vedno bom.
Tuka j v Galiciji je slabo \ čas sem lačen prav hudo Spominjam domačih se ljudi — Kako se dobro jim doma godi.
Poprej jo bilo tukaj bolj — Bilo krompirja še dost na polj Al zdaj prav revno tukaj jc - Civil ljudje tucl si rada jo.
Kadar pridem jaz domu — Povedal Vam bom, kaj je hudo Zato Vas prosim lepo zdaj — Ljubi oče, dajte mi kaj.
Mamca, vem, da me imate rad Pa Vi mi nimate kaj poslat — Ker niste nikol nič denarja imel — Zdaj vem, da niste obogatel.
Prosim pa svojo sestre Če imajr. iz mesa srce — Mi lahko kakšno krono da — Ce je katera kaj usmiljena.
Hvaležen jim bom vse dni — Dokler mi po žilah teče kri — Žena mi jc tud poslala — Čeprav je reva težko dala Ker ima velik dolga — Svojega in mojega.
Prosil bom svetega Antona — Čo mi dale kakšno krono — Da bi se živina Vam redila — Da bi se kronca povrnila.
Oče, lahko daste tud cekin — Saj sem vendar jaz Vaš sin — Ne pusiilo me iz misli zdaj — Ko jc življenje prav pri kraj.
Za Vas molim vsaki dan — Šc bolj bom, če mi boste kaj poslali — Vas no bom pozabil vso žive dni — Kar Vas prosim, če se to zgodi.
Dočakali ste visoka leta — Da so težko dobi tak starga kmeta — Jaz prosim zdaj za Vas Boga — Naj mnogo še Vam le(. doda.
Rad že prišel bi domu — Saj jc že dolgo, kar vzel sem od Vas slovo — Skoraj bi pozabil žo bil — Da sem kdaj na Kranjskem bil.
Bog daj, da bi kmal — To hudo
vojno dokončal — Da bi podal Vam vsem roko — Da svojo vidol bi ženo.
Al menda bo pred hčerka za možit — Kot men bo mogoče domov prit — Rad bi videl dete malo — Vsi pravte, kako jc zalo.
Naj varje Bog mi jo naprej — Ko bil sem tukaj, šo dozdaj — Se hudega mi nič pripetil — Me Bog je prav dobro varval bil.
Vse svetnike prosim zdaj — Da bil bi srečen kaj — Da bi skupaj šc enkrat vince pil — In se drug druzga veselil.
.laz pišem Vam za nov let — Da I sc morate vsi radi imet — Naj zgine
■	med Vami vsak prepir — Želim Vam
■	vsem najlepši mir.
Zdaj h koncu Vas pozdravljam še
V novem letu želim Vam dobro vse L— Da prosite tu d Vi Boga — Da z bratom se vrneva oba.
Vem, da Vam bo tud hudo — Če bom tu počival pod zemljo — Zdaj kličem Vam: Jezus in Marija — Oče, jmamca, sestre — Adija!
CXXVI.
Božični večer slovenskega vojaka v Karpatih.
T o m a ž G r o m s Stare Vrhnike, je pisal svojemu prijatelju sledeče pismo; —■
Dragi prijatelj! Predno Ti nadalje pišem, voščim Tebi in celi Tvoji družini srečno in veselo novo leto! Daj Bog Vam in vsem nam ter vsakemu posebej, kar najbolj želi! Naj v novem letu •umolknejo topovi in bojni šum; oglase naj so od izhoda do zahoda vojno fanfare ter naznanijo narodom ljubljeni, tako težko pričakovani mir! Bog daj, da se v novem letu zdravi in srečni snidemo na lepi slovenski zemlji, v ljubljeni domači vasici! i Z menoj je vse po navadi. Božični prazniki pa so bili precej drugačni kakor druga leta. Naj Ti opišem moj sveti večer in božične praznike v Karpatih.
Sveti večer je. Naša kolona stoji v več vrstah tik male, napol požgane vasi. Ob precej velikem potoku so postavljene druge kolone. Jaz imam službo. /Tesno zavit v plašč, z nabito puško korakam polagoma ob vrstah topov in "voz. V sredini kolone pa pripravljajo božično drevesce. V glavi se mi pode različne misli. Spomnim se, kako lepo jo bilo pred dvenm leti na nocojšnji večer pri bratih Orlih. Božično dreves-gee, govori, deklamacije, petje in prijazni pogovori, dokler ni zapel sveto-nočni zvon. Takrat smo se razšli, vo-8čeč si veselo božične praznike.
In leto pozneje! Zopet božični večer in božično drevesce. To pa doma. ,V sobi sedimo kroginkrog: jaz, žena, otroci, oče, mati, brat, teta — sploh samo najdražje in najljubše mi osebe. In tisto svotonočno veselje, ki je vsakemu sijalo iz obraza! Tista domača radost, ki je najlepša o Božiču!
In danes je zopet sveti večer. Jaz pa tukaj daleč od svojega doma, od ovojih ljubljenih. Nekaj me začne ti-
ščali v prsih in dušiti v grlu. Naslonim se na top, in solze mi zdrsnejo iz oči po neobritem obrazu na topovo cev. Kaj solzo? Solze so za otroke in ženske, no za moža, vojaka! Božja volja jc, da si tukaj! Teclaj se mi oglasi v duši kakor odmev, da Bog hoče, da me domovina kliče daleč semkaj na sever, da jo varujem, da ji služim, da ji posvetim vse svojo moči, imetje. Če Bog hoče in domovina zahteva: — tudi življenje in svojo srčno kri. Da, Bog hoče, si mislim. Tesneje sc zavijem in polagoma korakom semintja. Takoj nato nastopi druga straža, jaz pa grem k ognju, si pogrejem nekoliko čaja in premrle ude. Potem odidem v sredino tabora, kjer je žc prižgano božično drevesce. Vsi nižji častniki in moštvo so tam zbrani. Precej nato pride nadporočnik. Vsi mu voščimo vesele božične praznike. Nato smo Slovenci zapeli »Sveta noč, blažena noč«. Nadporočnik je imel kratek govor, po govoru pa smo zapeli cesarsko pesem. Dobili smo vino, čaj, rum in razvilo se je kmalu živahno življenje po taboru. Ko pa smo bili najboljše volje, pride povelje za odhod. Takoj vse pospravimo, in ko mino četrt ure, se kolona že pomika po razorani blatni cesti čez hribe in doline. Celo noč smo vozili in porivali topove in voze, šele zjutraj, ko se je dan delal, smo prišli vsi blatni in mokri na določeno nam mesto. Na Štefanov dan je bilo ravno tako, v nedeljo in ponedeljek tudi. Medtem je vedno dež rosil in sneg vmes.
Tako vidiš, dragi prijatelj, je bil moj sveti večer in božični prazniki v Karpatih. Če boš utegnil, odpiši kaj. Moji ženi pa povej, da zavitka še nisem prejel. Mislim pa, da ga v kratkem dobim, ker zaradi velikih pošilja-tev ne moremo vsi kaj. Za Božič smo že vsak nekaj dobili
Mnogo srčnih pozdravov Vam pošilja Tomaž Grom.
Za naše gospodinje.
Zelenjava bo letošnjo pomlad in poletje bolj potrebna kakor druga leta, mesa nc bo, žita ne bo, postali bomo po sili vegetarijanci. Gospodinja mora skrbeti, da bo imela prav zgodaj kar je pomladne povrtnine, pokupilo se bo vse in prišlo bo prav doma. Kdor ima košček vrta naj goji letos namesto cvetja zelenjavo.
Perutnina bo tudi bolj kot kdaj šla v denar. Kolikor mogoče zgodaj naj se preskrbi gospodinja s piščeti, kajti govedina in toletina bo pošla.
Kunci ali domači zajci se goje pri nas premalo. V letošnjem pomanjkanju mesa bi prišli zelo prav. Na Francoskem in Nemškem cenijo kunčevo meso bolj kot pri nas. Kunčevo meso se nc razlikuje od kurjega in marsikdo ga jč v gostilni meneč, da jo kure-tino. Kunce redi lahko vsak kmečki posestnik brez posebnega dela in skrbi, tudi po mestih ni treba posebno velikega prostora in stroškov za nje,
Vprašanja In odgovori.
F. B. P. Pri poizvedovalnem uradu na Dunaju. Naslov je na dopsinici, katero dobite lahko pri vsakem poštnem uradu.
F. Č. Mors v Prusiji. Pri poizvedovalnem uradu (Auskunftsburoau) na Dunaju, I., Jasomirgottstrasse G.
T. S. V. Priporočamo Vam, da napravite vprašanje (kot oglas) v »Slo- * vencu«.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom. Da pridejo dopisi pravočasno v list, prosimo, da se nam pošiljajo tako, da jih dobimo najkasneje v ponedeljek vsakega tedna v roke.
Mat. Lunder. Ker želite, navedemo polno ime. Takih dopisov, ker so pre-osebni, ne moremo priobčiti. Motite se, ako pravite, da naj se kriči in upate od tega boljšega. Ne kričanje, temveč premišljeno delo nekaj zaleže.
Zaliloški. Pride prihodnjič. Prosimo, pošljite še kaj.
St. V. na V. Kritik o igrah naš list ne more prinašati, posebno še v tem času ne.
5vo|o HvlMo moč
ne smemo lahkomišljeno zapravljati, če hočemo doseči visoko starost pri dobrem zdravju. Zapravljanje življenjske sile pa je, če se ure in dneve pustimo mučiti od prsnih bolečin, in-fluence, kratke sape, bodenja in drugih posledic prehlajenja, mesto da bi takoj vporabili Fellerjev razkrajajoči in bol lajšajoči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elza-Fluld". Pri težkem in kratkem dihanju, kakor pokašljevanju takoj pomaga. Cenj. bralci naj imajo to zdravilo vedno pri roki, ltar jo zelo lahko, ker se naroči 12 steklenic prosto poštnine za (i kron pri lekarnarju E. V. Foller, Stubica, Elza trg št. 16 (Hrvatska), istotako Fellerjeve odvajajočo „krogljico" (6 škatljie 4 krone 40 vin.) poštnine prosto.
— mao — — —
Tedenska prafika.
22.	januarja.
1.	Sv. Vincencij, nojimenitnejši med španskimi mučenci. dijakon v Saragosi, zraven sv. Štefana in sv. Lovrenca najbolj češčen v katoliški cerkvi. Njegov škof Valerij ni bil zgovoren v besedi, zuto je namesto njega prav pogosto pridigoval njegov dijakon Vincencij. Ob času cesarja Dioklecijana je bil trpinčen, trinogi so ga izlečili vselej samo zato. .da ga zno-vič trpinčijo, naposled je vsled trpljenja umrl leta 304.
2.	Sv. Anastazij, muč., učeni Perzijan, ki je veliko potoval oznanjajoč sv. vero. Ob času 'kral ja Khorua je umrl lnučeniške smrti 1. 628,
Sclnca v. 7. u. 43 m. — z. 4. uri 40 m.
Luna v. 10. u. 17 m. — z. — u. — m.
23.	januarja.
1.	Zaroka Marije Devico.
2.	Sv. Rnjinuiid iz Fennfortn (1175—1275; je bil najpoprej učitelj prava v Bononiji. Pozneje jc stopil v dominikanski samostan in deloval za spreobrnjenje Mavrov (Turkov) in španskih judov. Pomagal je tudi ustanoviti Marijino družbo z namenom, reševati krščanske sužn je. Papež Gregorij IX. ga jo poklical v Rim in mu je izročil ureditev ali kodifikueijo cerkvenih dekretov, po katerih se je potoni predavalo na vseučiliščih. Umrl ie star 100 let
3.	Sv. Ildefrms, škof v Tolcdi.
4.	Sv. Oroncij.
5.	Sv. Emerenclfa, prijateljica sv. Nežo. rimske device in mučenice. Razdražena dru-hal jo je leta 304. ubila na grobu sv. Neže.
6.	Sv. Marjeta Ravenska.
7. Sv. Ireiin, vilovii po sv. inučciicu Ha-Stilu (Kastalu) v Hiiuu.
Suluco v. 7. u. 42 lil. — z. 4. u. 42.
Luna v. 10. u. .li in. z. — u. 18 m.
24.	januarja.
1. Sv. Tiino e]. škof, rodom iz Listrc v 'Muli Aziji, je 1 ti L ncutrujon spremljevalec in pomočnik sv. up. Pavla. ki ga je naposled ustanovil Škofom v Kfczu. Dve pismi v zadevi škofovsk li dolžnosti, ki mu ju je pisni sveti * Pavel, spadajo v sv. pismo N. /.. Timotej jc bil izučen v znanostih i" grSkih vedah. Po cerkvenem izročilu jc bil leta 97. po Kr. kamnnn.
L'. Sv. Artemif, škof.
;l. Sv. Fe'lcUr<n.
i. Sveta Rabila, mučenica.
5. Sveta Evzebi.ja.
Solnce v. 7. u. 41 m. — z. u. 411 m.
Lunn v. 10. u. 55. m. z. 1. u. 56 m.
25.	januarja.
1.	Izprcobmltcv sv. Pavln np. Pavel jo bil rodom iz Tnrzn v Mali Aziji iz. judovske rodbino in sc jc izvežbal v tupecirnrstvu V Jeni-zaleniu sc jc izšolal v Gamalictovi šoli in ,ie bil pristaš judovkih pieiiapctnežev v narodnem in verskem oziru. Kristijane jc povsod ovajol in naposled sc jc namenil, da pojde tudi v Sirijo, ila ondašnjo krislijanc pripelje zve-znno v Jeruzalem. Pred DnmaSkom sc mu jc prikazal Zveliiar, Savel (tako sc jc dozdaj imenoval) sc je izprcobrnil, v malo dneli je bil krščen in postal najdelavnejši in na jgorečnejši apostol Kristusov. Njegovo izpreobrnjenje sc je zgodilo okoli leta 36. p. Kr.
2.	Svetu »nkslm In Juveutin sta služila | kot vojaška častniku ob iasu cesarja .lulijii Odpadnika leta :i(i:i. sta bile mučena.
;i. Sv. Proiokt, škof na Fr.mcoskem.
4.	Sv. Apoion. opat v Kgiptu.
5.	Sv. Amnnd,
U. Sv. Cir.
Solnce v. 7. u. 44 m. z. •".. u. 45 m.
Lunn v. 11. u.
z. 3. u. 14.
20. januarja.
1.	Sv. PoViUnrp, škof in mu?., je bil rojen v Siiirni, znan s sv. apostolom in evang. ,la-nezom, ki pa je tudi ustanovil škofom v njegovem rojstnem kraju. To službo jc vestno izvrševal 70 let ter užival velik npled med vz-ho : limi Kristijani kot živa priča apostolskih tradicij. 01) preganjanju za časa cesarja Marka Avrelija jc bil živ zažgan v cirkusu lcla 1GG.. slar 90 let. Iz njegovih spisov se je olirtnilo pismo do Filipenskih v Makedoniji, ki obravnava »Dolžnosti raznih Manov«.
2.	Sv. Pavla, rimska vdova učenka in občudovalca sv. Jeronima. V Palestini je ustanovila več samostanov. 1'mrla ieta 404.
Solnce v. 7. u. 3!) 111. — z. 4. u. 40 m.
I.nnn v. 11. u. 57 m. — z. 4. u. 11 m.
27. januarja.
1. Sv. Janez Zlaioust. nadškof in cerkveni učenik. je bil lojen leta 344. v Antijohiji. Njegov oče. visok vojaški dostojanstvenik, ga je pustil skrbno vzgojiti v govorništvu in prav-ništvu. Sv. Janez jc postal duhovnik, bil prijatelj sv. Pazili ia in nndškof v Carigradu. S svojim ognjevitimi prid gnmi je izboljševal nravnost zlasti med duhovništvom, skrbel zn bolnike in reveže, proučeval sv. Pismo in spisal toli učene knjige, da se šteje med štiri grške učenike. Posebno zaslugo si je dobil s tem, da
je spisal miišne molitve in obrede, katere še dozdaj rabijo zedinjeni Grki in vzhodni fcio-vaili. Dii si jo tudi prizadevni za to. da sc vsaK narod v veri vzgojuje v materinskem Jeziku.
1	Zoper arijaliskc zmote ie zagovarjal ortoiloks-3io vero. Alcksamliijski pntrijarh '1 cofi I ga ie
, črt 11 in večkrat ovadil, tudi cesarica K v il o k si -' j a ga jc sovražila zavoljo njegove odkritosrčnosti in ko jc šel v pregnanstvo na Kavkaz, je potoma umrl lcla 407.
2. Sv. Vllnliian, papež.
Sobico v. 7. u. 38 in. — z. 4. u. 48 m.
uuiia v. 12. u. 43 m. — z. 5. u. 12 ni.
28. januarja.
1.	Sv. Juiljau, škof.
2.	Sv, Ciril, alcksnndrijski očak, proti Nc-storijevi zmoti jc pogumno zagovarjal pravo vero. Zavoljo nebrojnih njegovih spisov ga cerkev časti kot imenitnega cerkvenega uče-
' njiilui. Umrl leta 444.
3.	Knrol Veliki, fninkovski kralj, jc ce-ščen kot »blaženi« v nekaterih škofijah ob Peni. čeravno je bil •njegov sedež v Cnhnh, kjer je tudi leta 814. umrl, ne more sc pravzaprav imenovati Nemec, ker jc bil vladar večinoma nad sedanjo francosko deželo in tudi romansko-frnncoskciuu življu jc bil bolj naklon jen.
4.	Sv. Efrem, kijevski metropol it, umrl leta 1077.
5.	Sv. Valerijnn.
(i. Svela Marjeta, dev., princezinja in nuna, hči ogrskega kralja lleie IV. Umrla 1271.
7. Sveta Gcntila.
Solnce v. 7. u. 37 ni. — z. 4. u. 50 m.
Luna v. 1. u. 42 m. — z. (i. u. 44 in.
Dobra knjige.
Naitovetl dohodnine, katere jo do konec januarja predložiti davčni oblasti olajša knjiga »Dohodnina«. Določbe o dohodninskem davku i>o zakonu o osebnih davkih in osebnodavčni noveli. Sestavil Valentin Žun, c. kr. finančni tajnik na Dunaju. Cena 1 K (>0 vin. vez.
2	K 20 vin. Za pravilno napoved je ta knjiga nujno potrebna, ker podaja I jasno in poljudno navodilo, kaj je treba I napovedati in katere postavne odbitke lahko uveljaviš. Vzorci, ki so prirejeni
za različne slučaje in stanove, tj ))0. jasnjujejo vsak dvom in jc napoved na podlagi te knjige prav lahka. Dobi s(. v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid Gorenjske. Cena 80 vin. nalepljen na platno in zložljiv v žepno obliko 2 K 80 vin., napet na plalno s palicami .'5 K 20 vin. Zemljevid jc se. stavljen z vso skrbjo, natančnosijo in vestnostjo, označena jc v njem vsaka tudi najmanjša vasica. Širok je 1 m visok pa 60 cm in ho služil za domačo rabo kot stenski zemljevid, pa tudi zložen v žepno obliko za potnika. Prva prednost tega zemljevida pa je jasnost, na podlagi tega zemljevida se bo spoznal vsakdo tudi iz priprostih slojev. Dobi se v Katoliški Bukvami v l.jub-ljani.
Naročnike »Svetovne vojske« opo
zarjamo, da je s šestim sešit kom. katerega smo te dni razposlali, potekla naročnina za prvo četrtletje in jih prosimo, da nam takoj pošljejo naročnino 3 K za drugo četrtletje, ker hi morali sicer ustaviti pošiljanje. Drugo četrtletje, ki ho prinašalo jioročila iz srede bojnega meleža, sc ho čitalo še /. mnogo večjim zanimanjem, posebno ker se je jiosrečilo uredništvu dobiti zveze z mnogimi bojevniki. Enemu sešiiku drugega četrtletja ho priložen tudi zemljevid, ki bo nudil šo mnogo več, kakor sc jc prvotno poročalo. Ker bi morala pa vsled zemljevidu dva sešit-ka »Svetovne vojske« odpasti, smo se na željo naročnikov odločili zemljevid naročnikom po znižani ceni posebej zaračunati. Za naročnike »Svetovne vojske« ho veljal zemljevid samo 1 K. Sam zase kupljen ho pa veljal zemljevid 3 K. Naročnikom »Svetovne vojske« bomo z zemljevidom poslali poseben račun in položnico za 1 K. Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
lira svoje prostorev Uši ..Zadružne zveze". Dunajska cesta 28 nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini riilrics
sprejema iu obrestuje hranilne vloge po

0
o
Srr,!.vd;«7ok..i,pr,tn.U kVO",R" Vl0ine krjiiiC0 druB"'	M'™i«»» ko« KC,„ .lo« IIT .
Oskrbi minul •lovinkulntiir in vlnkulncl:« Zim:..,jim vln-nlMioiii »n ra nosilk brciplaino položni,-, r--'..- I.mmlni«-.. Za varnost „„i, ,„,,„ i" TjlL?, S pr«u.0*an|0in m vso ,lavni,, nio.jo. Ilranilnira kn....'-hih ol >"„ v 1. .l an 'o . ro,;a nalanmo iu.li <•. |,r. so.lii, „ ,|„„Br n.ln.loh-tnili	ni,nam ,.„,.,1
pošiljanj denarja na r.-/|.olii^o kmot-kib obe"in k vsem >v<-|im iipilarnn vnre-n ?avod. v kute-
>' nj° r-.l.v.nj. P».l nad.or.lvop, cesarske, in korj nracijam na nmortijaoljo na vsak poljubi-n na< in, i'al,i-n»
liaio posojila na ncinljišfa. oK-inam menico :n vrednostno papigo.

Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha, Kdo naj jemlje Sirolin ?
M
influersca.
Je dota v vs eh lekčrnjn K. v -
t. VsoK.Ui trpi na frdjnem ka.šlju
lažje je obvarovati se bolezni,nego jozdravifl. 2- Osebe s kroničnim kafarom bronhijev, ki s Sirolinom ozdrave.
3. Vad uši j i vi, katerim Sirolin mitno
olehca naduho 1. Skrofuzniofroci, pri katerih učinkuje Sirolin i ugodnim vspehom na splošni počufek.
J''j . aAtci

l^srMnrn
r
preklic.
119
Podpisana Katarina Bizilj, mesarica v Ljub-ani, Hradeckega vas hšt. 27, sein zapeljana po rezvestnih zlobnežih razširjala grda obrekovanja o
^Ljudski posojilnici", dr. Šusteršiču in dr. Lampetu.
Na moje ponovne prošnje so mi ravno navedeni — in sicer samo redi mojih Sesterih otročičev — odpustili in me tako obvarovali pred zBporno kaznijo. Podpisana se jim v svojem in v imenu svojih nedolžnih otročičev za ta Cin usmiljenosti iz srca naitopleje zahvaljujem in slovesno obljubu-j«m, da bom v prihodnosti previdnejša in ne bom Ulkdar več poslušala brezvestnih obrekovalcev. V Ljubljani, dne 16. januarja 1915. ._Katarina Bizilj.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 13. jan. 87. 12. 54. 4. 3. Dunaj, 16. jan. 81. 85. 59. 82. 7.
SKRIVALNICA.
Kje jc lovec?
|>ozor, dame!
108
poraja cene
parbentl, tlanele, cellrl, platno, kanafasl, gradi ::
15 m.......za K 22'-
45 m zelo finih za K 30 -1 tit/c. obriratli sivih
30|110 cm .... K 7--1 cJr.c. obrlsalk belih
S0|110 cm .... S 8--1 duc. damast. obri-salkbclih 50|110 cm.......K10-50
razpošilja po povzetju dobro znana tkalnica
Jusio Želom", Češka Čerma pri NicMi M
Ustanovljeno leta 187H.
Vi oblečole celo družino, ako naročite izključno od domačih tkalcev	3128 3
vseh vrst blaga, kateri so zajamčeno pralni in brez napak, in sicer:
Ulngo za obleko parhenti, dileni, flanele. Okr,lordi, moderni cciiri za srajce in bluze, ka-nalnsi zn prevleke, kriseti za krila, bela tkanina pripravna za opreme in por.Io, robci, br.'-tače, modrotisk za obleke in predpasnike itd.
; Razpošiljanje po lastni ccni in povzetju 1 zavoj vsebujoč 30—40 metrov za 13 K 50 vin.
' Pri naročilih 2 zavojev poštnino prosto.
AnSon Maršik, OBešnice
pri Novem Mestu na Meluji (Čc5ko.)
Ostanki so dolgi od 3—15 metrov.
Iveri.
Včasih nam kak človek pomaga iz ene zadrego v drugo.
*
Če kdo pravi, da noče o kom nič vedeti,
kaže, da o njem že preveč ve. *
Kdor če obogateti, mora imeti malo vesti, pa veliko pridnosti.
Polni jarmenikl za žage in vseli vrst stroji za obdelovanje lesa
najnovejše izborile konstrukcije in izborne izvršitve. Vsi stroji za mizarje, kolar-je, sodarje ln tesar-
Turbine za vse vodne razmere. - Praclii). regulatorji. Nejtoljio priporočila tu in Inozemskih obratov.
ToCasno v delu: Turbinska naprava i a I. kran].dežel.elektrarna: Z turbini po 1COO kani. tU.

nikake
bojazni
prod azijsko koloro, kor so laliko to kugo zanesljivo obvarujete, ako »i ureclito način življenja. Držite želodec v redu in imejto skrb za največjo snago. Umijte si večkrat na dan obraz m roko in vlijto v vodo vedno nekoliko r n z k u ž o v a 1 n e ga sredstva L7SOFORM. Kakor so pokazali poskusi v slovitem Ureiissvaldskem zavodu tajnega svetnika pro-fosor Loeiflorja, uniči 2° v. na raztopljina Iijeo-forma tekom eno minute zaplojene bacile Clho-lera vibrio.
Lysoform naj bi bil povsod v rabi!
Cena izvirnim steklenicam je K — *80, 1*60, 2*80 in 4*60, ki so naprodaj v vsaki lekarni in v drožerijah. — Na zahtovo pošljemo vsakomur zastonj in poštnino prosto jako zanimivo razpravo kralj, svčtnika dr. Aladarja Kovncba, ravnatelja rešov. družbe, z naslovom: „Kako se ubranimo kolere." — Večjim tvrdkam pošljemo več izvodov.
Dr. Kefefi ^ muranyi
hem. fauariie, Ujpesf.
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je:	1440
VZAJEJVIflR ZRVRHOVRhfilCR
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
Lijubljana, Dunajska eesta 17, Lijubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tudi stavbo mod časom zgradbe, 2. vso premično blago, mobilijo. pol sko orodje, stroje, živino zvonovo in enako, 3. vso poljsko pridelke, žita in krmo. 4. zvonovo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanju na življenje, oziroma doživetjo in drugo kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno
nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželhi odbor kranjski podružnico Varnostni zaklad in adnine, ki so znašalo 1. 1012 K G73.35CM7, so poskočile koncem 1. 1913 na K 736.147*17.
Tedaj, čimvočjo zanimanjo za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjenistvo v Celju in na Froseku, kakor tudi po vseh farali nastavljeni poverjeniki.	Ceno primerno, hitra cenitev in takojšnjo izplačilo.
2. t
Ustanovljeno leta 1C93.
Ustanovljeno leta 1893.
regisirovana zadruga z omejen.m jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rcntni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
ljanje denarja nn razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila f roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu.
Prospekti na razpolago.
Drušiveno lastno premoženje znaša čez 6C0.0C0 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K.
Načelstvo:
rroclscituili-. Andrej Kalmi, prelat in »tolni kanonik v Ljubljani. T. p o d p r o ii b o d n i lc:	11. pod pred sod n i k:
Ivan Stisnile, stolni kanonik v Ljubljani.	Karoi Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
čllani: Fran Borštnik, c. kr. profesor v p. v l.jubljtu.i; Dr. Fordo C nit al, stolni kanonik v Ljubljani; Ivan Dolenc, e kr. prologov v Ljubljani; dl'. Jožef Gruden, stolni kanonik v Ljubljani: Anton Koblar, tleknn v Kranju: dr. Jnltob MohoriC, ottvotniSki kandidat v I.jubljnni; čir.Fran Papež, odvetnik v l.jubltani B.Kemoo, ravnaleli trn >ole v Ljubljani: Anton Sttinlk, o. kr. (jimii. profesor v Ljubljani; dr. Viljom ScUwoitzor, odvetnik v Ljubljani ar. Alou Ušentonik, piol. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, c. kr gimn prol. v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsodnlk: Anton Krzifi, c. kr. protesor in kanonik v Ljubljani. — Clalii: Anton Čadož, katohet v Ljubljani ; Ivan Mlakar, protesor v Ljubljani; K. Gruber, c. kr fin. luč oflciial v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr.
rae. rcvidont. in posestnik v l-iubliaui.
f I
r o m st: v vsehj.ex*ii»ah!
Kcrbabnjj-jcv podfosfornato-kisli
Ta :«• 44 l*t n\e.U-K. '.'	1" .'isknfrn ::: r
iT^ti. sirup. Oilii(i(ihi)G sit*, tomiljulo kini] in wl,nja slast. fuspaiuje M«bt>v« in reiltM in Jc Uhoroo sredstvo Ia lvorhe\ Krvi in kosu. po*plino | ri slabotnih otrocih, t ona sioMonu-i K po T HM :v.r t*v vo,1 : :i


Herbabnij-jeva
aromatična esenca
ie 47 l*t preiznubonn, ia,»a i.mrriiu. jii i l,ajs:i i" ravlja bolestno Manj,' \ flcnkili ,n , 1,,'r tudi nervonn1 I" .lofinr .Nadalje J t' prcizl,,,..-i !,,',' "j"" 1 ai<"'i' in okrtpfniudo HrcdRUo pri v»'lil,ih ,lh(j , ,
ki.
Ceno ateklonlcl K 2' po noSli <0 vin vc
Razpošilja se vsak dan.
• nitk.
_______Kn m. mednaroJnt fr.vniacevtiski razstavi . —	. , ...
Ef r Mfitve^f iigimi Ur.K?l!!tiannovalekarna ..ZurBarrcherzigkeit'' (Kcitjabny-jevnasleniiiK).
V r;f. "f j,- ,0 fVvnarii- t Lu--, Pehaln. C^c. f.f»n Crm l »ne" '»tu. fn. Smu-m. St. Vidu. Trbižu, Trstu, Velikovcu m VoHpeij___86
iT m"!■■"■?■ Milil IHI Milili .........TI~"T~--
"odlikovano ; veliko zlato »votlnjo.
-	-Ti-' "- .-.-»
_______ -"Sfe "»ifc sJ--^-
| SANATOR1UM-EMONA j
RJ ■ NO TKANJE .X K .H UFJS !CNE B OI-EZN2. t!fl
i	■TOROC^esssSA.
f
h
; :rR. DER3ANC
?
! Toplo priporočamo \scm rodbinam
krasne ostanke blaga
ra obK-kt, suknje, bluzo, srajce itd.
Novih lepih vzorcev 5 kg zavoj K 13-—, lepša vrsta zavoj
K ii--, najlepša vrsta zavoj K 20'—
■ franko po pov. , ijn poJil;a: A. JEL1NEK, F. črška tkalnica v Jimramove (Morava).
. *f •• " f ■•■:c(ttrt: SS14 kdrr tskus. kop >r«it
Kana
50 ceneje!
V: -:r>k.. sledilna Kava., lepo dižeca, izdatna
. 5 kir vre C1 a ta po-sku&njo K 10'-
: o ]•.%.•." 1 k.'.. vrv^vr-- ...	2 K
j	A. Schapira 473. -
v. ; k..v :v; . Ga last«.
OFOZJE in KOLESA
na obroke. Posa-•r.crnicc: r? cerf f . cer. i. 7flStor.i
C
C?
r".D :sek:,•».:•..»1.1 •>-c- > \. : - - . , Orcčno .-r .v. :< . -125 Ciii ..
Naročajte .Slovenca1
Semenska trgovina in vrtnarstvo--—
AL. KORSIKA v Ljubljani
===== Bleivrcisova cesta a Vrtača St. 3
nazn?;. sm taMitctr.u c-M.r.stvu kot tr.c im ce-r OKim narofr.:kor. d; e izSel rao;
novi cenik za 1. 1915
ob . V ralogi itrsni vsa :d:cvctliCna semena, pr pore "ar. r cdi.^nim . • c-. Al. Rorsika.
in 5c rrcrp.i:ro
d. a. m. žit
sprejema zavarovanja na dožive je iD smt| otroških rlot, rentnn in ljudska, nezoodna !n jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. .V? k p i rempe l'«l<*le?Im na dividendah pri živi <•: ki zav»ror'
že po prvem lelu. Stanje zavarovanj koncem ll"13 K iT' _ 17 14i«oc ^tanje jrnr. fondov koncem 19K; l\ 4: 4!<;-K V letu 1913 se ie izplačalo zu-varovancem na dividendah čiateen dobička . . .K 432.232-K Kdor nauiensva življenjsko zavur ... ui lastno korist obrne do gori imenovan, ntitlrurnitf.
Prospekt, zas onj in poštnine prosto. f^Tl Sposobni zastopniki ?,e r~ j^l sprejmejo pod najugod- j^-L^EU nejšimi pogoji.
Stanje vlog čez 22 milijonov kron
Razširja te »DOMOLJUBA"!
LJUDSKA POSOJILNICI)
repistrovana zadiuca z neorr.eieno zavezo	6
binUlEte, KiklcšlFive rtsfa stiv. 6. rrillifjp, v i«sri bisi mi-m hrtela ..CbIob" za frančiškanske cerkvijo
sPrc|c:::a hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni = zadružniki. tomvr>r --
in jih obrestuje po
4
zadružniki, temveč
tudi cela dežela Kranjska %%
brez kaKepa odbitka, tako ca spreime vložnik ed vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran Povže, k.rcrc. e : svetr vr..- «
Fran PotJc. kcrfjci t.-: svetr ' voc ' —i.'-.
v si	^nik. Josip ŠiSka, stolni kanonik, podpredsedr.:- Od-rviestr.... v - cos«- i	v..D,f i?5,«5 dermastia, Hnton Kobi, deželni pcs.s: cc ^ ----- Fran Ltskovic, r.;{- posesta« ,r rsmlc, >L, J	kolar, stoir dekan v Ljubljani Ivan Krega: mSn
Pwc:r..ii v L ub:iar... Greoor" š'ibar	" Pol,ak ml- tovarnar. Karol Pollak, t:'..mar
1»
itd-va

"	Jožei Gottiočar dr;fv- _r-
J :
Tiskala Katoližka tiskarna-